Posuima piacana v goiovuu ^	.AA ..
Abb. postale I gruppo L<6Iia 40U IlT
Leto XXXVIII. Št. 2 (11.130)
TRST, nedelja, 3. januarja 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 20. novembra 1943 ▼ vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
PO KRAJŠEM PREMORU SE BO JUTRI OBNOVILA POLITIČNA DEJAVNOST V ITALIJI
Razprava o predčasnih volitvah v ospredju političnega dogajanja
Veliko zanimanje za bližnje «preverjanje» petih strank vladne ve-«Avanti» kritičen do dokumenta KPI o stanju na Poljskem
čine
RIM — Po krajšem božičnem in novoletnem premoru se bo jutri ponovno pričela politična dejavnost italijanskih strank, ki že obetajo zelo živahno obdobje. V zadnjih dneh je namreč vse več govora o možnosti predčasnih volitev in seveda kot prvemu dejanju o odstopu Spadoiinijeve vlade, do katerega naj bi prišlo, po napovedih številnih
politologov, že pred koncem januarja, to je na «vrhu» tajnikov petih strank vladne večine,
Ne glede na dejstvo, če bo do vladne krize prišlo ali ne, ostaja za enkrat osrednji predmet razprave možnost predčasnih volitev. Napovedujejo jih številni predstavniki treh strank, socialistov, socialdemokratov in liberalcev in iz njihovih besed bi bilo mogoče soditi, da so pravzaprav nove volitve njihova edina politična želja. Tako je včeraj socialistični minister Formica, eden najtesnejših sodelavcev Bettina Craxija dejal,
da bo volilna kampanja, če bo do nje prišlo, zelo vroča, drugačna od vseh dosedanjih.
Da tako mislijo tudi liberalci, potrjuje včerajšnja izjava strankinega častnega predsednika Mala-godija, ki je grobo a jasno povedal, da Spadolinijeva vlada ni naredila »praktično nič*, da bi pripravila velike reforme, ki so v sedanjem trenutku nujno potrebne. Zato liberalci vztrajajo pri nujnosti preverjanja v okviru vladne večine. Kar pa zadeva socialdemokrate, je treba omeniti vče-
■mil 1111111111 litim n n 111111111111111 n m uimumiuiiiiiiii im tiitiiiiniiiiiiitmiHiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii iiiii
PO TELEFONSKIM P0C0V0RU TASSAN DIN-ČELU
Anselmijeva sklicala preiskovalno komisijo o dejavnosti lože P2
RIM — Parlamentarna preiskovalna komisija o dejavnosti fra-masonske lože P2 se bo jutri sestala na svojem prvem sestanku. Sklicanje komisije so pospešili po objavi vesti o telefonskem pogovoru med »častitljivim mojstrom* Liciom Gellijem im generalnim direktorjem založniške grupe Rizzoli. Vest o telefonskem pogovoru objavlja v svoji zadnji številki tednik Panorama, direktor grupe Rizzoli Bruno Tassan Din pa je o tem pogovoru pismeno seznanil predsednico preiskovalne komisije, demokristjansko poslanko Tino Anselmi. Komisija bi se bila sestala že včeraj, vendar ni bilo mogoče zbrati vseh članov K kajti nekateri so še na krajših počitnicah. Tako so vsem dostavili pozivnico za jutrišnjo sejo z dnevnim redom: preučitev prejetih dokumentov in priprava programa dela.
Sicer pa je telefonski pogovor med Gellijem in Tassan Dinom Vzbudil veliko polemik. Kot kaže, naj bi bil Gelli dal Tassan Dinu navodila o pogajanjih v zvezi s prodajo večine delnic založniške grupe Rizzoli, ki .je kot znano lastnica tudi naivečjega italijanskega dnevnika Corriera della sera. Vse to naj bi potrjevalo, da se Licio Gelli kljub škandalu v zvezi z framasonsko ložo P2 ni umaknil iz »političnega* življenja, ampak da še vedno iz tujine, kjer se (sicer neznano kje) skriva, manevrira nekatere pomembne italijanske politične kroge.
Zadeva .je prišla na dan že pred božičem, ko .je milansko državno pravdništvo poslalo Anselmijavi magnetofonski zapis pogovora Gelli - Tassan Din. Anselmijeva se .je takoj seznanila z vsebino pogovora in po hitrem postopku že v torek sklicala predsedstvo preiskovalne komisije. Socialist Andč in komunist Calamandrei sta' se s počitnic vrnila v Rim in skupaj so sklenili, da, skličejo za jutri sejo komisije.
Tassan Din .je včeraj v tiskovnem poročilu »pojasnil*, da je do pogovora prišlo po nasvetu njegovih odvetnikov z namenom, da ugotovi, kdo se skriva za poskusom nakupa večine delnic dnevnika Corriere della sera. Dejal je tudi, da je bil pri vsakem poskusu prodaje delnic tarča u-strahovanj, kajti Gelli je hotel imeti nadzorstvo nad največjim italijanskim dnevnikom »v januarju, ko pade vlada*. Vprašanje je torej tudi politično, kajti nadzorstvo nad to založniško grupo predstavlja nedvomno velik politični kapital, še zlasti če se bližajo volitve, kot kaže do številnih izjavah zadnjih dni Vendar tudi Tassan Din ni povsem neoporečen, kajti nenavadno ie dejstvo, da je prav sedai seznanil javnost s tem telefonskim pogovorom. Tudi sedanji lastnik založniške hiše Rizzoli ima torej verjetno svojo skrito računico. ki je r<e namerava objaviti Kdo ve, da ni njegov dokument tudi opomin komu drugemu ali Da morda le ponudba kakega zavezništva. Kajti težko bi mislili, da namerava generalni direktor Rizzolija prav sedaj razodeti vse skrivno-
sti, tudi z nevarnostjo, da v okviru preiskave ugotovijo, da je loža P2 kakorkoli vpletena v lastništvo Rizzolija, kajti novi zakon o razpustu tajnih organizacij predvideva tudi zaplembo vsega premoženja.
Zelie o gospodarskem sodelovanju z Italijo
BEOGRAD — Pred začetkom letošnjega zasedanja mešanega italijansko - jugoslovanskega odbora za gospodarsko sodelovanje je zvezni sekretar za zunanjo trgovino Ante Zelič v posebnem dokumentu zelo ugodno ocenil dosedanji razvoj gospodarskih odnosov med državama. Obenem je izrazil tudi željo, da bi se omenjeno sodelovanje letos še razširilo in poglobilo, kar je v interesu obeh e-konomij.
rajšnjo izjavo podpredsednika poslanske zbornice Pretija, ki je sicer dejal, da podpira Spadolini je-vo vlado, vendar je takoj pristavil, da bodo morale vse stranke večine podpreti kandidaturo Craxi-ja za predsednika vlade, če bo do te kandidature prišlo.
Kar zadeva republikansko stranko nima smisla ubigati o stališčih, kajti Spadolini je ohranil mesto strankinega tajnika in jasno je, da republikanci v celoti podpirajo sedanjo vlado. Spadolini je že na tradicionalni novoletni tiskovni konferenci jasno povedal, da bo vztrajal na svojem mestu in da bo zahteval, naj se parlament izrazi o morebitni nezaupnici. Spadolini pri tem uživa vso podporo predsednika republike Pertinija, kar glede na odločnost in aktivno delo Pertinija samega ni malo.
Morda pa je pri tem najpomembnejše dejstvo, da Spadolini v tem trenutku uživa tudi skoraj popolno podporo krščanske demokracije, stranke, ki je že leto dni v precejšnjih organizacijskih in političnih težavah, ter bi ji v času, ko se pripravlja na vsedržavni kongres, volilna kampanja verjetno ne prijala. Tako je v zadnjih dnph Flaminio Piccoli dvakrat zaporedoma povedal, da KD noče predčasnih volitev, ker bi to ne bila nobena rešitev. I-stočasno pa je Piccoli pozitivno ocenil zadnji dokument KPI p poljskih dogajanjih ter celo nakazal možnost drugačnih odnosov med krščansko demokracija in komunistično partijo.
Jasno je, da ta stališča ne morejo ustrezati ostalim strankam v sedanji večini, razen morda Spa-doliniju. za katerega bi to verjetno pomenilo še nekaj časa sedanje vlade- Prav tako pa niso vsa mnenja o zadnjem dokumen tu KPI o Poljski enaka. Danes piše o tem socialistično glasilo Avanti, ki ostro kritizira dokument KPI. Seveda socialisti ne soglašajo s »tretjo potjo* socializma v Evropi, ki jo nakazujejo komunisti, saj gre ta pot res preko realnega socializma sovjetskega bloka a tudi preko zahodnih socialdemokracij, to je preko u-smeritve socialistične internacionale, ki vključuje tudi italijanske socialiste.
Manj orožja - manj lakote
Manj orožja — manj lakote je bilo eno izmed gesel na včerajšnji manifestaciji, ki so jo po rimskih ulicah od Vatikana do Kvirinaia organizirali radikalci. Sprevod je potekal mirno in demonstranti so hodili samo po pločnikih in spoštovali prometne predpise	(Telefoto AP)
PRED JUTRIŠNJIM SESTANKOM ZUNANJIH MINISTROV
Razhajanja v «deseterici» glede poljskega vprašanja
ZRN in evropski finančni krogi nasprotujejo gospodarskim sankcijam - Težka pot do enotne kompromisne rešitve
BRUSELJ — V evropskih prestolnicah z zanimanjem pričakujejo jutrišnji sestanek zunanjih ministrov Evropske gospodarske skupnosti v Bruslju, kjer bi morali oceniti vlogo Sovjetske zveze v dosedanjih poljskih dogajanjih in proučiti možnost morebitnih skupnih sankcij v luči ukrepov, ki jih je že spre-
jel ameriški predsednik Ronald Reagan.
Glede prvega vprašanja je evropska «deseterica» še precej složna, saj so vsi prepričani, da je Moskva posredno odgovorna za proglasitev vojnega stanja na Poljskem. Delno se s tako oceno ne strinja Zvezna republika Nemčija, ki trdi. da le sklep samostojno sprejela poljska vojska, a to ne bo predstavljalo večje ovire, da ne bi v Bruslju sprejeli kompromisnega enotnega stališča.
Na jutrišnjem neuradnem sestanku, ki mu bo predsedoval belgijski zunanji minister Leo Tin-
•iiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMaiiiiniKimiiiiiiimiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
PO VZPOSTAVITVI NAVIDEZNEGA MIRU IN REDA V DRŽAVI
POLJSKA VOJSKA ZAŠLA V SLEPO ULICO PASIVNEGA ODPORA IN GOSPODARSKE KRIZE
Zaradi pomanjkanja surovin in energije se marsikje dopusti nadaljujejo - študentje jutri ne bodo prestopili praga univerz - Vojska išče podporo med prebivalstvom
VARŠAVA — Tudi včeraj so bile uradne vesti iz Poljske izredno skope in so dajale vtis, da je država odločno in uspešno stopili Po poti normalizacije. Kljub filtru vojnega stanja pri vseh informacijah pa lahko iz včerajšnjega poročanja varšavskega radia izluščimo, da se vojska sooča s hudimi zaprekami na poti normalizacije.
Komaj so napovedali sprostitev dosedaj zamrznjenih in političnih cen blaga, so morali včeraj u-makniti ta sklep za najnujnejša živila, saj bi se uradne cene kaj kmalu približale cenam črne borze. Prav tako se bodo še vedno nadaljevale »božične in novoletne počitnice* za univerzitetne študente, jutri bodo torej prestopili prag le šoloobvezni otroci in višješol-ci. Prav tako se bodo v marsikaterem obratu nadaljevali »prisilni
dopusti* zaradi pomanjkanja surovin. Za nameček pa glasilo poljskih komunistov «Trybuna Ludu* navaja, da je na Poljskem »najemanj 200 tisoč družbenih parasi-tov», po večini mladincev, ki k sreči niso še vsi prestopili oeke meje med brezdeljem in prestopništvom. Za vse te in seveda za vse aktiviste Solidarnosti vojaške oblasti že načrtujejo obvezno delo.
Da je položaj na Poljskem vse prej kot normaliziran, dovolj zgovorno potrjujejo vesti, da še vedno niso vzpostavili medkrajevnih telefonskih pogovorov, da so letalske in pomorske linije ukinjene, da vojaške oblasti še vedno izvajajo najstrožjo cenzuro za dopise tujih časnikarjev. Položaj je torej vseprej kot normalen, vsekakor pa aktivnega odpora proti vojaškemu režimu bržkone ni več, saj ga ne omenjajo niti v krogih poljske emigracije.
Za težak gospodarski položaj pa je že hudo, djf* se nadaljuje pasivni odpor, ki prihaja do izraza predvsem v nizki storilnosti. Poljsko delavstvo je namreč spoznalo, da je nemočno proti tankom in policijski represiji, a je obenem spoznalo, da ne obstajajo administrativni ukrepi, ki bi lahko povečali storilnost v poljskih obratih. Po vsem sodeč se je torej odpor potuhnil, da mine sedanja o-stra zima, da pride v vodstvu vojaškega režima do neizbežnih razhajanj in nesoglasij. V partiji je baje v teku hud spopad za oblast, rahlja pa se tudi monolitnost poljske vojske. S spomladansko odjugo zagotavljajo voditelji Solidarnosti, ki so se umaknili v ilegalo, bo vse pričelo znova.
Tega pa se kot kaže, varšavski režim najbolj boji, da se mukoma trudi vzpostaviti dialog s prebivalstvom, ki so ga dramatično pretrgali s proglasitvijo vojnega stanja. V raznih vojvodstvih že u-stanavljajo zametke »fronte nacionalne sprave*, poljska občila pa
Okiopno vozilo na ulici v Krakovu. To je ena prvih fotografi) iz tega mesta po umestitvi vojaške oblasti
(Telefoto AP)
»iiiiimiiiiiiiiiioiiiiiiiiiniimiMiHiiiiiHiioiKiiiioiiiHMIiiHiliMiiniuiiiiiiiiiiiiiiiHiiMIUIHiiiiiiooiuiiioiiiiinMMiiHMniniiiiiiiimiiiniiiuMiiouuiMiimitioHUOiiiniuiiiinioiiiiiiliiiiiiiiiiiMliiiiiniiifmiimMniima
MI PA SEDAJ PRIČAKUJEMO DOSLEDNOST
»Da bi vsaj prihodnje leto ne bilo hujše od tega*, to voščilo, ki sva s» ga s prija teljem pred dnevi izmenjala, se mi zdi zna čil no za atmosfero letošnjih praznikov, ki jih je zasenčila tragedija Poljske, naraščujoča mednarodna napetost, ekonomska kriza. Ob čutek negotovosti se kaj lahko spremeni v slutnjo katastrofe, na katero smo, vsaj v tem delu Evrope, skoraj pozabili. In tako se zgodi, da je treba celo obveznemu novoletnemu opli mi zrnu pristriči peruti in se zadovoljiti z ugo tovitvijo, ki jo je Puškin tako jedrnato izrazil v svojem Carju Saltanu: »J« hudo, a ni najhuje*.
Če zožimo svoj zorni krog in ga osredoto čimo na vprašanja naše skupnosti — predmet teh nedeljskih glos — ‘birmo vendarle dah. tisti rajski ptici, ki se imenuje upanje, več zaleta. Saj ga ni treba dosti. Po pravici povedano se namreč v prejšnjem letu na pod ročju naših odprtih problemov ni zgodilo nič konkretnega. Ostali smo pri besedah in oblju bah. Vrtimo se kakor v labirintu, v katerem se ti zdi, da boš za vsakim vogalom zagld dal izhod, a si že korak nato bridko razočaran.
Zakaj torej pričakovati, da se bo za ve galom leta l‘J82 kaj spremenilo? Eden od znakov, ki mi vzbuja to upanje, je na pn
mer novica, da se je rimska vlada končno zavedela svojih dolžnosti do lastne manjšine v Istri in nakazala za njen obstoj 1.800 milijonov letno. Do sedaj je človek imel vtis, da so vladni krogi delili mnenje marsikaterega Tržačana, po katerem je bilo mogoče odgovoriti na priključitev Istre k Jugoslaviji samo z begunstvom. Zavest, da narodnosti ni treba vedno enačiti z državno pripadnostjo, da gre za dve različni sferi človekovega vključevanja v družbo, ki ne sovpadata ved no, nekako ni bila zasidrana v italijanski politični misli. To dejstvo si razlagam z ugo tavljanjem, da je Italija nastala v zagonu risorgimenta prav na podlagi trditve, da ima vsak narod pravico do lastnega, tudi političnega obstoja. Res je, da je iz istih tal zrastla tudi ideja zedinjene Slovenije, ki je v temelju naše državnosti, res pa je tudi, da je zgodovina Slovence z bridkimi lekcijami naučila prilagodljivosti in elastičnosti. V Avstriji smo živeli razdeljeni na šest administrativnih enot, od katerih je samo Kranjska bila v večini slovenska. Po prvi svetovni vojni so nas oklestili kakor malokateri narod v Evropi in nam tudi po drugi niso dali tistih meja, ki smo si jih za ceno prelite krvi priborili. V teh razmerah se je bilo pač treba sprijazniti z
mislijo, da si Slovenec, tudi če ne živiš znotraj državnih meja Slovenije. Prav ttiko se je uveljavila tudi ugotovitev, da je treba italijansko manjšino, ki je ostala v Istri, ščititi, ne glede na vprašanje reciprocitete in mednarodnih obveznosti, iz preproste zavesti, da je narodnost (tudi tuja) dragocenost, ki jo je treba zavarovati iz spoštovanja do lastne človeške biti. Stavek, ki sem ga pravkar bral v zadnji knjigi Jerneja Vilfana, češ, Slovenci smo prepričani, da smo najbolj nedolžen m najboljši narod na svetu, mi brani trditi, da je bilo za italijansko skupnost v Istri narejeno vse, kar je bilo mogoče. A vendar se ne morem premagati, da bi se ne vprašal, komu bi lahko rimska vlada nakazala tistih 1.800 milijonov letno, če bi vladi v Zagrebu in Ljubljani samo trideset let vodili isto politiko, kakršna je na primer že celo stoletje v praksi v Beneški Sloveniji.
A da se povrnem k izhodni misli. Dejstva da so vladni krogi sklenili storiti nekaj kon kretnega za italijansko skupnost v Istri, mi daje misliti, da so preoblikovali svoj odnos do manjšinskega vprašanja nasploh. Upati je, da bodo iz koherentnosti in osnovne mednarodne spodobnosti spoštovali obveze, ki jih imajo do nas,	JOŽE PIRJEVEC
dajejo izreden poudarek napovedanemu procesu proti bivšemu ravnatelju poljske radiotelevizije Szepanskemu, ki je izrabljal svoj položaj v pridobitniške namene.
Posredno pa izven meja poljska dogajanja povzročajo še najhujše težave francoskim komunistom. Iz dneva v dan se veča število komunističnih izobražencev, ki se ne strinjajo s partijskim stališčem o Poljski. Včeraj se je moralo ob nedavni grobi izjavi pevca Yvesa Montanda, obregniti celo partijsko glasilo «L'Humanite».
Še največje presenečenje pa je povzročil komunistični minister za upravno reformo Anicet Le Pors, ki je zaželel, da bi bila proglasitev vojnega stanja začasna, saj je nemogoče socializma vsiliti z odloki.
SAN SALVADOR - V latinskoameriški državi Salvadoru so gve-
rilci predsinočnjim s koordiniranimi atentati na električno omrežje praktično prekinili dobavo e-lektričfl&^nergije po vsej državi.
V Gani razpustili stranke in parlament
ABIDJAN — Novi ganski voditelj, letalski poročnik Jerry Raw-lings, ki je 30. decembra s skupino oficirjev prevzel oblast v državi, je včeraj izjavil, da je nova vojaška oblast začasno ukinila ustavo iz leta 1979, prepovedala je delovanje vseh strank in razpustila parlament.
Rawlings je v svojem govoru, ki sta ga neposredno prenašali ganska radijska in televizijska postaja, potrdil veljavnost vseh ganskih mednarodnih obveznosti
demans, pa bodo razhajanja glede evropskega pristopa k ameriškim sankcijam precejšnja. Za-hodnonemška vlada je že jasno povedala, da se ne strinja s takimi ameriškimi ukrepi. Za tako stališče ima Bonn več razlogov tako politične kot finančne narave. Za nemško socialdemokracijo bi pomenil evropski pristop k sankcijam konec Brandtove »Ost-politik*, dokončno prekinitev dialoga in začetek nove hladne vojne. Za nemške finančne kroge na bi bile sankcije hudo finančno in gospodarsko breme, saj Poljska dolguje težke milijarde Drav za-hodnonemškim bankam. Nič čudnega torej, da nasprotujejo gospodarskim sankcijam celo v krogih nemške opozicijske krščanske demokracije. Za CDU so sprejemljive le politične sankcije, saj bi v tem trenutku gospodarski ukrepi le škodili Poljakom.
V Bormu se torej pripravljajo na jutrišnji spopad. V tolažbo jim je ugotovitev, da si tudi ostale članice niso na jasnem kakšne ukrepe b. sprejeli. Zahodnoevropski gospodarski in finančni krogi povsem razumljivo nasprotujejo Reaganovi zamisli. Do sedaj so ZDA podprle le Velika Britaniia, Francija in Italija, a le načelno in ne s konkretnimi predlogi. Celo Velika Britanija, ki nima koalicijske vlade, ni preveč navdušena za gospodarske sankcije. V francoskih In italijanskih vladnih koalicijah pa je to vprašanje povzročilo razhajanja med partnerji in hude polemike. Mitterrand si ne dela večjih skrbi, saj mu polemika s francoskimi komunisti prav pride, da še bolj ošibl francosko partijo. Težje je v italijanski vladi, kjer socialisti in socialdemokrati zagovarjajo ameriška stališča, za krščansko demokracijo pa bi bile gospodarske sankcije skrajno nevarne.
Nič čudnega torej, da včerajšnji komunike italijanskega zunanjega ministrstva poudarja predvsem potrebo po enotnosti in skupnih ukrepih, obsoja razglasitev vojnega stanja na Poljskem, ne pa pove, kakšno stališče bo sprejela Italija na bruseljskem sestanku.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiimitMuiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMiiiiliiHiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiliiiiiiiiS
Šestnajst dni po ugrabitvi ameriškega brigadnega generala v veroni
Preiskava o ugrabitvi Doziera brez vsakih stvarnih rezultatov
VERONA — Potem ko je wa-shingtonska vlada včeraj odločno zanikala vse vesti, da je posredno ali neposredno povezana z razpisom nagrade dveh milijard luža vsakogar, ki bo z ustreznimi informacijami prispeval k osvoboditvi ameriškega generala Jamesa Doziera, se je še povečalo zanimanje kdo sploh sestavlja tako imenovano skupino Dozierovih »prijateljev*.
Iz nekaterih izjav veronskih preiskovalcev bi lahko sklepali, da je pobudnik supernagrade italijansko notranje ministrstvo. S tem korakom, ki ga ni napravilo za demo-krščanskega voditelja Mora, baje poskuša še eno karto, da bi preiskovalci s pomočjo skesanih teroristov končno le prodrli skozi zid molčečnosti in prišli do otipljivej-ših rezultatov.
Včeraj zjutraj je bilo na veronski prefekturi srečanje preiskovalcev o zadevi Dozier. Na tem srečanju so cenili dosedanje pičle rezultate preiskave in izdelali načrt za nadaljevanje širo ko zasnovanih preiskav. Potrdili so tudi nekatere ugotovitve, o katerih smo že pisali v prejšnjih dneh. Na primer, da so teroristi uporabili za pisanje dosedanjih sporočil isti pisalni stroj kot pri sestavi letakov ob ugrabitvi Ta-liercia in inženirja Sandruccija. Obenem naj bi tudi ugotovili, da je Doziera ugrabila najradikalnejša skupina rdečih brigad, ki se ima za »ortodoksno* skupino, še vedno pa ostaja nepojasnjen položaj štirih padovanskih avtonomistov, ki so jih pred dnevi are tirali pod obtožbo organiziranja v zarotniške namene.
Včeraj se je mudil v Veroni tudi poveljnik generalštaba vojske general Capuzzo, ki se je sestal
z voditeljem celotne preiskave prefektom de Franciscijem, številnimi preiskovalci ter vojaškimi in civilnimi osebnostmi. Nato je obiskal Dozierovo ženo Judith ter ji je izrazil solidarnost italijanske vojske.
Pogrebna svečanost za kardinalom Šeperjem
RIM — Včeraj zjutraj je bila v vatikanski baziliki sv. Petra po-
grebna svečanost za zagrebškim kardinalom in bivšim voditeljem kongregacije za verski nauk Fra-njom Šeperjem, ki je umrl v Rimu 30. decembra lani. Svečanost je vodil papež Janez Pavel II. s sodelovanjem 21 kardinalov. Udeležile so se je vse najvišje o-sebnosti katoliške Cerkve ter jugoslovanski diplomatski predstavniki v Rimu in Vatikanu, med katerimi je bil tudi veleposlanik pri Sveti stolici Zvonimir Stenek. Truplo kardinala šeperja bodo pokopali v torek popoldne v zagrebški stolnici.
Preiskovalna akcija policije v Veroni; preiskava o ugrabitvi generala Doziera doslej ni obrodila sadov	(Telefoto AP)
Timorski dnevnik
TRŽAŠKI DNEVNIK
3. januarja 1982
OB IZTEKU NOVOLETNEGA PREMORA
Tako na deželni kot na krajevni ravni vlada le navidezno politično zatišje
Se vedno so v teku posvetovanja za razširitev sedanje deželne večine ■ Na krajevni ravni se stranke že pripravljajo na spomladanske upravne volitve
Ob vstopu v vsako novo leto se kujejo novi načrti in izrekajo želje, da bi novo leto bilo uspešnejše od onega, ki smo ga pravkar pustili za seboj. Tako je na vseh področjih družbenega življenja in tako tudi na političnem, ki ga v sedanjih dneh označuje vsaj navidezno zatišje, bodisi na deželni, bodisi na krajevni ravni.
Lahko trdimo, da se je novo leto za našo deželo začelo pozitivno, saj je vlada v prejšnjih dneh sprejela dva ukrepa, s katerima je deželi nakazala nadaljnjih 2.365 milijard lir za obnovo Furlanije ter 300 milijard lir za uresničitev izvršilnih odlokov osimskih sporazumov. Gre za velike vsote, s katerimi gotovo ne bo moč rešiti vseh odprtih problemov; brez dvoma pa predstavljajo veliko priložnost, ki lahko pomeni, v kolikor bo pravilno izkoriščena, začetek novega obdobja na poti do splošnega razvo-jci dežele
Novo leto se za deželno upravo odpira še z enim odprtim vprašanjem; že več mesecev so namreč v teku pogajanja med strankami sedanje tričlanske koalicije KD-PSI-PEI in pa zastopniki PSDI, PLI in SSk z namenom, da bi se izoblikovala nova šestbarvna vlada; večkrat je kazalo, da je bil sporazum že dosežen, izkazalo pa se je, da je ovir še veliko tudi v sami večini, kjer naj bi ne bili odnosi med tremi strankami prav najboljši; potek pogajanj naj bi predvsem paralizirali KD in PSI; prva se zavzema za celovito preosnovo odbora, socialisti pa le za politični sporazum, ki bi ga dosegli le z ustanovitvijo dveh novih odbomištev (za socialdemokrata in liberalca) poleg sedanjih dvanajstih. Praktično gre torej za boj za odbomiška mesta.
Na krajevni ravni pa nam je novo leto prineslo dvojne volitve, ko bomo spomladi obnovili tržaški občinski in pa pokrajinski svet. Po eni strani bodo pokazale če lista še uživa podporo širokega dela prebivalstva tudi po triletnem in
povsem negativnem upravljanju mesta, ko se ni znala lotiti reševanja bistvenih problemov mesta — da pri tem sploh ne govorimo o odnosih, ki jih je imela do slovenske narodnostne skupnosti — in potem ko se je proti vsem demokratičnim načelom krčevito oklepala oblasti in si lastila pravice upravljanja tudi po prejetih nezaupnicah. Po drugi strani pa bodo pokazale, kakšna je bila zmožnost tradicionalnih strank, da bi pridobile izgubljene glasove in po možnosti število glasov še okrepile. Volilna kampanja kot taka se še ni začela, priča pa smo že številnim dogodkom in pobudam jasnega propagandističnega
in predvolilnega značaja; opaziti je tudi, kako se posebno tiste stranke in njihovi zastopniki, ki so se bolj Edi manj odkrito zavzemali za sodelovanje z listo, bojijo, da bi ne na kakršenkoli način prizadeli njene občutljivosti; v strahu so, da bi jim kak tak «spodrsljaj» povzročil ponovni volilni neuspeh, s čimer pa kažejo, kako so jim pri srcu predvsem strankarski interesi.
• Republikanec Carlo Di Re, poznan predstavnik stranke v deželi, je bil imenovan za načelnika političnega tajništva PRI, v okviru katerega bo koordiniral tajniški odbor.
TISKOVNA KONFERENCA SINDIKATOV FILT-CGIL, FILP-CISL IN UILTATEP-UIL
Pristanišče se lahko izvleče iz krize samo s sporazumno reorganizacijo dela
Vodstvo luške ustanove EAPT ne sme samovoljno ukrepati, ampak naj tvorno sodeluje z enotno pristaniško družbo m sindikalisti, sicer ne bo izhoda
Tržaško pristanišče dolgo in hudo boleha. Če ga brž ne ozdravimo, bo dokončno po njem, a to bi pomenilo odločilen udarec tržaškemu gospodarstvu v celem. Kako bi gospodarska propast učinkovala na že i-tak zaskrbljive družbenopolitične razmere, pa njun ni treba navajati. Primanjkljaj luške ustanove EAPT presega 81 milijard lir, tovorni promet upada, organizacija dela je prepogosto neustrezna, vse to pa je naravna posledica nezdravega 30-letnega upravljanja, slonečega na prisvajanju stolčkov po določenih političnih računicah. Temu je treba slednjič napraviti konec z vzpostavitvijo sporazumnega delovanja po
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiB
OD TORKA, 5. JANUARJA, DALJE
Splošna stavka na openski šoli za rešitev prostorske krize
Zahteva Združenja staršev: šolski skrbnik naj nameni potrebni razred slovenski šoli
Od torka dalje učenci slovenske osnovne šole na Opčinah ne bodo obiskovali pouka. Združenje staršev je namreč oklicalo splošno stavko, kar pomeni, da ne bodo pošiljali otrok k pouku za nedoločen čas. Tako protestirajo zaradi zavlačevanja pri reševanju sicer preprostega problema. Slovenska osnovna šola France Bevk na Opčinah ima namreč osem razredov in samo sedem učilnic. Poleg tega potrebuje prostore za didaktično ravnateljstvo. V letaku, ki ga je izdalo združenje staršev, je rečeno še naslednje :
«Po treh mesecih boja smo iztrgali obljubo o preureditvi prostora, kjer so sedaj tuši. Občina jih bo preuredila do konca meseca. A ni
UKREPI SMETARSKE SLUŽBE PROTI ŠIRJENJU STEKLINE
Zaradi nevarnosti širjenja pasje stekline je občinska smetarska služba sklenila, da bodo smetarji odvažali s kraške planote v tržaški občini smeti bolj pogosto, kot so to delali doslej. Uslužbenci bodo morali tudi paziti, da bodo temeljito očistili prostore, kjer so nameščeni kontejnerji za odlaganje smeti.
Jasno je, da bodo morali pri tem delu pomagati tudi občani in to tako, da bodo zares odlagali smeti v posebne kontejnerje, ki so v vsaki vasi. Paziti bomo torej morali, da se znebimo slabe navade (kdor jo seveda ima), zaradi katere smo trosili smeti brez prave pažnje. Razlogi za pozornost so očitni, saj so prav smeti, posebno ko gre za organske odpadke, prava vaba za vsa kovrstne živali. Ob zanemarjenih smetiščih se zbirajo potepuške mačke, psi, lahko pa tudi gozdne živali, še prav posebej lisice, ki so drugače pravi gozdni smetarji, saj_ rade jedo mrhovino. Ko se v določenem prostoru pojavi steklina postanejo tudi in predvsem lisice nevarne — smetišča, kjer se ob vaseh zbirajo vsakovrstne živali, pa lahko postanejo zelo «ugoden» prostor za prenašanje okužbe.
Polaganje smeti v posebne kontejnerje in njihovo pogosto odnašanje sta torej nujni, koristni pa ne bosta samo kot prevencija, ampak tudi za to, da bodo naši kraji čistej ši in zato lepši.
• Izredni komisar tržaške občine je izdal uredbo, po kateri je odslej prepovedan avtomobilski promet na Trgu Monte Re na Opčinah, in to na cestišču med vrtom in poslopji s hišnimi številkami 2, 3, 3/2A in
4A;'i Ukrepanje botrovala tteva ki “so ji bili zaradi avlOtBpbil! in sploh motornega premeta izp stavljeni osnovnošolski otroci.
Poslovanje knjižnice «Tomažič in tovariši»
V prostorih Prosvetnega doma na Opčinah se je te dni končala razstava o U. tržaškem procesu, ki jo je priredilo SPD Tabor ob obletnici procesa in usmrtitve Tomažiča in tovarišev ter ob priložnosti odprtja knjižnice, ki so jo tudi poimenovali po ustreljenih junakih. Tako razstavo kot nove prostore knjižnice si je ogledalo veliko ljudi, marsikdo pa je tudi prinesel s sabo kako knjigo ali dokument za obogatitev knjižnice, ki je odprta ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 19.30. Društvo upa, da bo ta urnik lahko v prihodnje raztegnilo tudi na druge dneve, to pa je v veliki meri odvisno od pomoči, ki jo bodo zlasti mladi nudili tistim, ki se že ukvarjajo s knjižničarsko dejavnostjo.
V torek spet začetek pouka
Božične počitnice za učence, dijake in študente so se skoraj iztekle. Jutri je namreč še zadnji pouka prosti dan in v torek bo treba spet za šolske klopi in se lotiti dela. S počitnicami pa se seveda ne prenehajo problemi, ki tarejo celoten italijanski šolski sistem in še posebno slovensko šolo.
dovolj. Potrebujemo še en prostor za didaktično ravnateljstvo, ki po-gostoma uraduje na hodniku. Zato zahtevamo, naj šolski skrbnik dovoli vselitev v prostore, ki jih italijanski učitelji uporabljajo za zbornico. Slovenska šola zbornice nima. Italijanski učitelji bi se lahko
V	torek zopet proste «zamrznjene» cene živil
V	torek preneha veljavnost sporazuma o začasni zamrzitvi maloprodajnih cen za «košaro» okrog dvajset vrst živil (kruha, mleka, mesa, testenin itd.), ki je bil dosežen 15. septembra 1981 med trgovci, proizvajalci in zadružnimi organizacijami. Vsedržavna zveza trgovinskih zbornic, ki zbira podatke o poteku te pobude, bo v kratkem objavila poročilo o njenem u-spehu. Nekateri opazovalci si-
' Lj poudarjajo, da je " tečna zamrzitev ma-
. _jj cen za nekatera os--živila —velikega pomena v času, ko inflacija narašča v razmerju 19-20% na leto.
Vlada se zdaj nagiba k temu, da bi uvedla določeno nadzorstvo nad gibanjem cen z ustanovitvijo posebnega «opazovali-šča», o katerem se sicer že dalj časa govori tudi v ožjem dometu dežele Furlanije - Julijske krajine. Pri blagovnih vrstah, katerih cene so «stale» štiri mesece, je zdaj pričakovati večjo ali manjšo podražitev, prvič zaradi tega, ker bo trgovina pač skušala nadoknaditi zamujeno, in drugič, ker bo na vrsto živil pritisnilo tudi nedavno razvrednotenje «zelene lire» v okviru Evropske gospodarske skupnosti.
brez velikih žrtev preselili v sosednjo ambulanto, slednja pa bi se lahko preselila v bližnji otroški vrtec s soglasjem krajevne zdravstvene enote.
Zagotoviti želimo otrokom redno obiskovanje pouka in prav zato zahtevamo drugačno porazdelitev prostorov v šoli, ne da bi kakorkoli okrnili italijansko šolo, s katero želimo sodelovati v prijateljskem sožitju.
Lahko bi zasedli šolo — se nadaljuje letak — vendar smo se tej obliki boja odpovedali, da bi ne kratili italijanskim otrokom pravice do rednega pouka. To pa je pravica, ki jo terjamo tudi za naše o-troke. Zato smo pozvali tudi italijanske starše, naj dokažejo solidar
■iiiiiiiiiiiuiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiliiiiitiHiiiiMiiiiuiiiiiniiiilUiitiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiininiiiuiniiiiii.iiiiiiiifiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiii
ROK PLAČEVANJA PODALJŠAN DO 20. T.M.
Kako plačevati letošnji prometni davek ob zadnjih nenadnih vladnih poviških?
Te dni je na poštnih uradih, še bolj pa ob okencih italijanskega avtomobilskega kluba (ACI) neverjetna gneča, saj morajo avtomobilisti plačati prometni davek, da lahko potem nemoteno krožijo s svojimi avtomobili. Najbrž je že res, da je gneča vsako leto, vendar moramo poudariti, da letos še posebej, saj so novi ministrski odloki o poviških se bolj zakomplicirali celotno zadevo, ker je treba plačati 80 odst. več od tarife na prometni da vek 1980.	- /
O tem smo se pogovarjali včeraj z ravnateljem tržaškega ACI odv. Brunom Fanom, ki nam je povedal, da zadeva sploh ni tako zapletena kot se kaže na prvi pogled in se bo v prihodnjih dneh vse uredilo. Zelo važna vest pa je tudi ta, da je finančni minister podaljšal rok vplačila prometne ga davka za avtomobile nad 10 konjskimi silami do 20. t.m., medtem ko velja za avtomobile pod 10 konjskimi silami rok 10. februarja letos.
Vendar poglejmo natančneje, kako je z letošnjim plačilom prometnega davka. Kdor je leta 1981 plačal isti prometni davek kot leta 1980 (to velja za tiste, ki so plačali preden je stopil v veljavo zakon za pomoč potresnemu območju na Jugu), bo sedaj pla Žal povišek 50 odst., leta 1983 pa še dodatnih 30 odst. poviška.
Kdor je za celo leto 1981 plačal 50 odst. pavi
ška, bo sedaj plačal prometni davek, ki znaša 80 odst. več od prometnega davka za leto 1980. Naslednji primer zadeva avtomobiliste, ki so plačali 50 odst. poviška za eno ali dve štirimesečji v lan skem letu. Ti bodo morali plačati razliko za preostale mesece 50 odst. več, nakar bodo za letos prešli na 80 odst. več. To se pravi: kdor je plačal davek za april - december, bo moral za prve štiri mesece lanskega leta doplačati povišek 50 odst., nakar bo za ostale prešel na povišek 80 odst.
Zadnja navodila zadevajo avtomobiliste, ki so za leto 1981 plačali povišek 50 odst. in so za leto 1982 ponovno prešli na tarife iz leta 1980. Teh ni dosti in so le tisti, ki so plačali prometni davek za le tos pred 31. decembrom lanskega leta. Ti bodo morali 80-odst. povišek plačati ob naslednjem izteku veljave prometnega davka, to se pravi maja, ako je bil prometni davek plačan za eno štirimesečje, ali celo decembra, ako je bil prometni davek plačan za celo leto.
Ostali, ki plačujejo prometni davek aprila ali poleti, pa bodo takrat doplačali zaostanke oziroma bodo pristojne oblasti še obvestile o načinu dopla čitve. Vsekakor pa je treba poudariti, da je vladala glede tega velika zmešnjava, kar dokazujejo tudi dolge vrste in zaskrbljeni obrazi, kajti v teh časih se zelo nejevoljno odpovedujemo težkim tisočakom.
nost. Medtem pa openski starši čakajo na odgovor šolskega skrbnika. Stavko bodo nadaljevali toliko časa dokler ne bo odgovoril in zadostil našim upravičenim zahtevam. Koliko časa bo stavka trajala, je torej odvisno od odgovora skrbnika. Kajti odgovornost za vse kar se dogaja, pada na šolske o-blasti, ki so bile doslej gluhe za upravičene potrebe naše šole.»
Tatovi v uradih
Uradi špediterske družbe Terge-stea v prvem nadstropju poslopja v Ul. Canal Piccolo 2 so bili tarča tatinskega pohoda. Tatovi so vlomili v prostore skozi vrata, premetali predale in omare, a so odnesli le za 1(M) tisoč lir vrednosti.
načelih smotrnega podjetništva, to je z uresničitvijo učinkovitega programa za racionalizacijo organizacije dela. Le tako bo pristanišče lahko uveljavljalo konkurenčne tarife in privabljalo vse več prometnih tokov.
O tem je bil govor na včerajšnji tiskovni konferenci, ki so jo priredili sindikati pristaniščnikov FILT (CG IL), FILP (CISL) in UILTATEP (UIL), vodil pa pokrajinski tajnik CISL Bruno Degrassi. Izvršni odbor ustanove EAPT je, kot znano, luškemu delavstvu vsilil deljeni delovni urnik (torej dopoldanski in popoldanski) za operacije na kopnem. Pričeti bi moral veljati 1. januarja t.l. Delavci EAPT so se temu uprli in uprizorili pretekle dni več razčlenjenih stavk po izmenah, s čimer pa se enotna sindikalna zveza ni strinjala, saj je v takšnem zadržanju videla le nevarnost razkola med delavci te ustanove in delavci enotne pristaniške družbe (CULPT). Vsekakor pa so se tudi sindikalisti postavili ostro po robu samovoljnemu ukrepu EAPT; prvič, ker je v nasprotju s črko in duhom člena 15 tako imenovane 5. pogajalne platforme, predvsem pa načelno, češ, mi ne sprejmemo nobene z vrha vsiljene rešitve, kajti pristanišče je dobrina vseh in za njegov razmah moramo sporazumno delovati vsi sindikalne organizacije, EAPT, CUL PT in seveda uporabniki luke. Kaže, da je prav težnja slednjih po privatizaciji luških dejavnosti v veliki meri botrovala enostranski odločitvi EAPT in nepopustljivosti ustanove med zadnjimi pogajanji, ki so se zaradi tega razbila.
Na tiskovni konferenci so izrecno naglasili, da sindikati prav tako ne bodo popustili, zato naj EAPT svojo odločitev o deljenem umiku, tako kot si ga sama ustanova zamišlja, takoj razveljavi. Sindikalisti so pripravljeni z ustanovo in vsemi drugimi zEiinteresiranimi tvorno sodelovati, da le pride čimprej do sporazumne rešitve. FILT, FILP in UILTATEP so včeraj seznanili predstavnike sredstev javnega obvešča-
niiu ii ■■■ limit m n       ■iiuiiiiiiiii
v lanskim ljtu na tržaškem
IMa meji z Jugoslavijo 22 milijonov prehodov
Osebni promet na meji med Italijo in Jugoslavijo na območju tržaške pokrajine je bil v preteklem decembru za spoznanje večji od prometa, ki so ga mejni organi zabeležili v lanskem decembru; skupno število potnikov, ki je v mednarodnem in v maloobmejnem prometu v tem mesecu prekoračilo mejo, je namreč znašalo 1,678.924, medtem ko so decembra lani zabeležili skupno 1,664.585 prehodov.
Promet v vseh dvanajstih mesecih je dosegel 22,091.309 prehodov ter je bil za 1,11 odst. večji od prometa v letu 1980 (21,848.608 prehodov). Toda medtem ko se je mednarodni promet s potnimi listi v letu 1981 dvignil za 16,39 odst., in sicer z 12,751.090 prehodov v letu 1980 na 14,840.962 prehodov v lanskem^letu, se je nasprotno maloobmejni promet skrčil kar za 20,30 odst., in sicer z 9,097.518 prehodov v letu 1980 na 7,250.347 prehodov v lanskem letu.
V maloobmejnem prometu se je skrčil promet tako pri prebivalcih z italijanskega dela mejnega pasu (leta 1980 6,261,735, lani 5,122.427 prehodov, kar predstavlja nazadovanje za 18,19 odst.), kakor tudi pri prebivalcih z jugoslovanskega območja (leta 1980 2,835.783, lani 2 mi lijona 127.920 prehodov, kar pomeni nazadovanje za 24,96 odst.).
Kar zadeva mednarodni promet, ki je bil lani — kot rečeno — za 16,38 odst. večji od predlanskega, pa naj zabeležimo, da so italijanski državljani med letom dali skupno 4,181.561 prehodov ( + 10,43 odst.), tujci pa so dali skupno 10,659.401 prehod (+18.90 odst.). Najbolj številni so bili seveda jugoslovanski državljani, na katere je odpadlo 7,140.500 prehodov. Obisk iz sosedne republike je bil lani za 20,15 odst. večji od predlanskega. Na drugem mestu po številu so bili Nemci (812.265 prehodov, 13,28 odst. več kakor v letu 1980), na tretjem Avstrijci (390.028 prehodov, 43,55 odst. več kakor v letu 1980), na četrtem Francozi (328.045 prehodov 2,81 odst. več kakor v letu 1980), na petem Švicarji (314.351 prehodov, 22,54 odst. več kakor v letu 1980), na šestem Angleži (219.936 prehodov, 18,52 odst. več kakor v letu 1980) itd. Zanimivo je, da se je število turistov iz ZDA lani skrčilo kar za 40,88- odstotka.
vec s kavo Alessandro Polojac, notar Sandrinelli in odvetnik Priaro, ki so jih preiskovalci tudi že enkrat zasliŠEili. Potreben pa bo še en krog zasliševanj, da se razčistijo nekatere sporne točke, ki so se pojavile med prvimi zasliševanji.
nja z lastnim načrtom, kako preurediti organizacijo dela, ne da bi ta škodovala delovnim močem. Gre za osem točk, ki so jih sindikati predložili ustanovi EAPT že 15. decembra in zaenkrat brez odziva. Pripomniti velja, da sindikati predlagajo 6-me-sečno poskusno delovanje na osnovi: teh osmih točk, da ni torej tu nepo-; pustljivosti proti nepopustljivosti v | začaranem krogu, ampak so odprti j za najgloblje sodelovanje in tudi za posvetovanje. Dokaz tega je tudi o-koliščina, da načelno ne nasprotujejo — tam in tedaj, ko je tega treba — deljenemu delovnemu umiku, hočejo pa, da se ta načrtuje teden za tednom. Obenem zahtevajo vključitev delavcev CULPT tudi v zasebna skladišča s primemo reorganizacijo kadrov, a za te predlagajo sindikati tudi morebitno poklicno preusmerjanje v okviru teze o mobilnosti delavstva. Kakor je poudaril Treu (CGIL), se sindikati izrecno zavzemajo za najtesnejše so delovanje med EAPT in CULPT, torej za tvorno sporazumevanje, brez katerega ni izhoda, (dg)
• Na oglasni deski šolskega skrbništva v Ul. Duca d’Aosta je na o-gled ministrska okrožnica o premestitvah, prehodih in dodelitvah za stalno učno osebje v šolah druge stopnje za šolsko leto 1982/83.
Rop s pištolo v kinu Alcione
Dva mladeniča sta sinoči s pištolama v rokah oropala blagajno kinematografa Alcione v Ul. Madoniz-za 4. Prestopnika sta se približno ob 21. uri pojavila pred blagajničarko, 66-letno Pierino Bartoli, ki stanuje v poslopju zraven kina in je tudi upraviteljica dvorane, ter ji hipoma zakričala, naj jima izroči ves denar. Pri tem je eden z roko pograbil iz predala del včerajšnjega zaslužka, približno 60 tisoč lir, nakar sta jo roparja odkurila. Barto-lijeva je policistom povedala, da sta bila mladeniča zakrinkana s šali in bila oblečena v vetrna jopiča. Agenti letečega oddelka so se zatem pognali v pravcati lov za roparjema s štirimi avtomobili, do zaključka redakcije pa je bilo njihovo iskanje brezuspešno.
Ob smrti Marije Pertot izreka i-skreno sožalje družini in svojcem sekcija KPI J. Pertot in K. Starc Prosek - Kontovel.
Ženski pevski zbor Tabor izreka pevki Lili Šavrin - Čebulec občuteno sožalje ob prerani izgubi drage sestre.
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše drage
ANE CARLI vd. CRICCHI0
se zahvaljujemo dr. Križmančiču, g. župnikoma Rozmanu in Pohajaču ter vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njen spomin.
SVOJCI
Trebče, 3. januarja 1982
V Peterlinovi dvorani v Ul. Doni-zetti 3 bo jutri, 4. januarja, ob 20. uri otvoritev osebne razstave gori-škega slikarja Andreja Kosiča. O-gledi vsak dan od 18. do 20. ure.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame
ANE FURLAN vd. VIOLA
se iskreno zahvaljujemo darovalcem cvetja, g. župniku ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in na katerikoli način počastili njen spomin.
Sin Fabio in svojci
Trst, 3. januarja 1982
Carinik Lepore na začasni svobodi
Včeraj so izpustili na začasno svobodo carinskega funkcionarja iz kra ja Ponte Chiasso 44-letnega Lorenza Leporeja, ki je vpleten v preiskavo o «zadevi Polojac». Preiskovalci so ga bili aretirali 24. decembra lani zaradi osebne in stvarne pomoči in prikrivanja uradnih aktov, med zasliševanjem pa so se preiskovalci prepričali o verodostojnosti njegovih obrazložitev, kar je — vsaj za sedaj — zadostovalo, da je dose gel začasno svobodo.
V zaporu ostajajo še vedno trgo-
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi našega dragega moža, očeta, brata in nonota
STANKA B0GATCA
Posebna zahvala darovalcem vencev in cvetja, pevskemu zboru Vesna ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Žalujoči žena in sinova z družinama ter drugo sorodstvo.
Križ, 3. januarja 1982
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
KATI TREBEČ por. GORUP - GORI
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njen spomin.
SVOJCI
Opčine, 3. januarja 1982
Dne 1. januarja je preminil naš dragi oče, ded in praded
FRANC ZULJAN
Pogreb bo v torek, 5. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Katinari.
Žalostno vest sporočajo hčere Marija, Anita, Dina in Bruna, zetje, vnukinje Anamarija, Klavdija in Daujela z možmi, Frenki, Graziella, Katja, Nataša in pravnuki Kristjan, Paolo, Andrea in Tanja ter brat in sestra z družino
Trst, Podlonjer, 3. januarja 1982
Žalovanju se pridružujeta brat Edoardo z ženo Marijo Zuljan.
Trst, 3. januarja 1982 (Občinsko pogrebno podjetje)
Dne 29. decembra 1981 je v Švici preminil naš dragi
MIRAN PERTOT
Pokopali ga bomo v Švici jutri, 4. januarja 1982.
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali.
Žalostno vest sporočajo mama Šantina, žena Berti, brat Danilo z ženo Marico, brat Cveto z ženo Olgo ter vnuk Radi
Žalovanju se pridružujejo sestrična Ester, Mauro in Sergio Manzin ter sestrična Tina Lorenzi z družino.
Trst, Ljubljana, 3. januarja 1982
ZAHVALA
Ob ■.izgubi našiti! dragih
,K»;
•P |	■
UEVENKE BATAGELrpor. PETRUZZI in DIEGA PETRUZZIJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebno se zahvaljujemo Petru Matešiču za nesebično pomoč.
DRUŽINI BATAGELJ in PETRUZZI Trst, Koper, škofije, 3. januarja 1982
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so se poslovili od. našega dragega
IVANA GRUDNA
(NINČKOTA)
Posebna zahvala sorodnikom in prijateljem, nabrežinski godbi, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
HVALEŽNI SVOJCI
Ljubljana, Nabrežina, Tucson, Trst, 3. januarja 1982
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
BENEDIKTA KRIŽMANČIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali.
Posebna zahvala župniku živcu, dr. Križmančiču, nosilcem krste, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
ŽALUJOČI SVOJCI
Bazovica, 3. januarja 1982
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
dr. JOSIPA SANCINA
se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njegov spomin.
SVOJCI
Trst, 3. januarja 1982 (Pogrebno podjetje Zimolo)

ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
MARIJE PERTOT
se iskreno zahvaljujemo cerkvenemu pevskemu zboru, nosilcem krste, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in na katerikoli način počastili njen spomin.
SVOJCI
Trst, 3, januarja 1982
_	v
Franc «Semčev» iz Prečnika slavi osemdeseti rojstni dan
- v
Šim
Danes bo pri «šemčevih» v Prečniku prav gotovo lepo in prijetno, kajti ob očetu Francu, ki bo v sredo slavil 80. rojstni dan, se bodo zbrali žena in otroka z družinama, da bi slavljencu zaželeli še dolgo zdravja in zadovoljstva. Oče Franc bo praznoval rojstni dan 6. januarja. svojci pa bodo praznovali že danes, ko je nedelja.
Franc šemec se je rodil v Prečniku 6. januarja 1902 v številni zavedni kmečki družini Marije in Janeza Šemca. Vsako jutro je tako ob lepem kot slabem vremenu pešačil iz svoje vasi v šempolaj, kjer je obiskoval in tudi dokon čal ljudsko šolo. Po šolskem pouku je Franc pomagal očetu na kmetiji. V prvi svetovni vojni so pri Šemčevih imeli vojaško bolnišnico in mladi Franc je tudi tukaj pomagal in delal, da je zaslužil kakšen «krajcar». Vojaški rok je služil v italijanski vojski in sicer pri alpincih blizu Turina. Ko se je vrnil od vojakov, se je kot delavec zaposlil pri železnici, nekaj let je bil zaposlen v tržiški ladjedelni ci in pri raznih tvrdkah in hkrati pomagal očetu na kmetiji. Leta 1925 je Franc prevzel očetovo posestvo in se z vso vnemo posvetil kmetijstvu, posebno živinoreji in vinogradništvu ter za svoje delo prejel več priznanj. Istočasno je bil kot delavec zaposlen pri neki tvrdki, da je lahko pomagal številni družini, kajti v tistih časih je bilo denarja zelo malo.
Leta 1938 se je Franc poročil na Repentabru z Marijo Škabar iz Vrhovelj, ki mu je v zakonu povi la tri otroke, od katerih sta živa Darina in Radovan. Oba sinova sta oče in mati vzgojila v zavedna in delovna človeka.
Za časa NOB sta tako Franc kot njegova, žena delala in pomagala partizanom. Februarja 1944, ko se je nahajal v Križu, da bi šel v Trst. so ga Nemci skupaj z ostalimi Križani prijeli in odpeljali v Nemčijo na prisilno delo.

Po vrnitvi se je takoj lotil obnovitve doma in kmetije ter ostal vedno zvest svojemu narodu. Po tolikih letih truda in dela uživa sedaj oče Franc zasluženi pokoj.
Čestitkam svojcev, prijateljev in vseh vaščanov se pridružuje tudi Primorski dnevnik, ki ga slavljenec zvesto prebira, z željo, da bi v krogu svojih dragih preživel še mnogo srečnih in zdravih let.
M. M.
Razna obvestila
KD Slovan — Padriče obvešča vse pevke in pevce, da se bodo pevske vaje zaradi praznikov pričele spet redno v sredo, 6. januarja (skupno).
Člani Partizanskega ansambla, pozor! V torek. 5. t.m., ob 20. uri v gledališču «Prešeren» v Boljuncu vsi v uniformi. Po slikanju sestanek odbora.
Uspeh nabiralne akJje v Trebčah
Vaške organizacije iz Trebč so izvedle pred kratkim nabiralno akcijo za popravilo ploščadi na dvorišču ljudskega doma. Predstavniki koordinacijskega odbora so obiskali vse trebenske družine; vaščani so še enkrat dokazali, da jim je ljudski dom, kot središče vsega vaškega družbenega življenja, pri srcu, saj so v tej akciji prispevali skupno vsoto 1.328.500 lir. Vaške organizacije se za prispevke zahvaljujejo vaščanom in prijateljem in so prepričane, da lahko še računajo na njihovo podporo, ko bodo morale reševati probleme, ki zadevajo vso vaško skupnost.	M. P.
Kino
TRŽAŠKA KNJIGARNA
sporoča, da bo zaprta v torek, 5. januarja, zaradi inventure.
Umrl je Franc Tomšič
Že pred vojno je pokojnik sode loval v protifašistični organizaciji Rdeča pomoč, leta 1941 pa se je takoj vključil v vrste OF skupaj z ženo in hčerko. Pri Tomšičevih so našli gostoljubno zavetišče tudi mnogi ilegalci. Spomladi 1943 je fašistična policija Tomšiča zaprla ter nato ponovno v jeseni 1944 in ga zlasti drugič v zloglasni Ulici Bellosguardo strašno mučila.
Tudi po vojni je bil Tomšič aktiven na družbenopolitičnem in kulturnem področju in je s svojimi izkušnjami pomagal graditi novo življenje tržaških Slovencev. Tako je bil dolgoletni član ožjega odbora Dijaške matice, tajnik odbora OF za rajon Sv. Magdalene, med ustanovitelji tamkajšnjega kulturnega društva ter na delovnem mestu član odbora Delavske enotnosti.
Hudo prizadeti družini izrekamo iskreno sožalje.
Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja Tržaškega ozemlja
Spomladi 1981 smo se na tem mestu spomnili 85-letnice Franca Tomšiča, aktivista narodnoosvobodilne borbe na Tržaškem in mu ob tem zaželeli še mnogo zdravih in veselih let. Na žalost pa se naše želje niso izpolnile. Pred dnevi (27.12.1981) nas je Franc Tomšič za vedno zapustil. Zaključil je svojo dolgo in težavno pot zavednega Slovenca, poštenega delavca ter vztrajnega borca za narodnostne in delavske pra vice.
Franc Tomšič se je rodil v Zagorju na Pivškem 31. marca 1896. Že s štirinajstimi leti je zapustil domačo vas ter odšel iskat delo v Trst. Zaposlitev je našel v Tovarni stro jev pri Sv. Andreju, kjer je ostal vse do upokojitve. Zaradi plemeni tega in odkritega značaja so Tomšiča spoštovab' tako delovni tovariši kot tudi ljudje v okraju Sv. M. Ma gdalene, kjer so Tomšičevi živeli kot znana slovenska družina.
IfiiiiiiiuiMiiiiiiiiiiimiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiki
A i a V h n \
SLOVO ODKAII-GORUP
Zavzeto spremljati utrip ožjega družbenega okolja, deliti z ljubeznijo in požrtvovalnostjo njegove uspešne in razveseljive trenutke, pa tudi ka kega neprijetnega in neveselega so vrline, ki postajajo v današnjem svetu vse bolj redke. Prav zato so ljudje, ki so vedno pripravljeni nesebično dati svoj prispevek, pa ce je še tako skromen, deležni večje pozornosti in spoštovanja družbenega okolja, ki jih obdaja. In kadar eden od teli omahne, so občutki žalosti, praznine in prizadetosti veliko bolj pristni in iskreni. Tako je tudi v primeru nenadne smrti Kati Trebeč por. Gorup-Gori. Id so jo včeraj pospremili k večnemu počitku na opensko pokopališče. Kati je bila namreč ena od tistih, ki je bila aktivno prisotna vsepovsod, kjer se .je na Opčinah kaj snovalo in delalo zlasti ia kulturnem, pa tudi na družbenopolitičnem področju. Posebno aktivna je bila v odborih kulturno-pro-svetnega društva ter v ženski napredni organizaciji. Srečevali smo jo v kulturnih dvoranah, pa tudi pred spomeniki, ki pričajo o naši slavni narodnoosvobodilni preteklosti in ki jih je Kati z ljubeznijo negovala.
Vsa ta neomahljiva družbena zavest, ki jo je vselej spremljal prijazen in vesel značaj, izvira še iz
njenih mladih let, ko se je v njej rojeval odpor do fašističnega nasilja in potem ko se je z odločnostjo in globokim prepričanjem vključila kot aktivistka v narodnosvobodil ni boj.
Aprila bi ji bilo 72 let. Ni jih da čakala. V openskih naprednih dru-žbenokultumih vrstah je nastala vrzel. Ostal pa bo hvaležen spomin, kar je na njenem pogrebu, ki se ga je udeležilo veliko ljudi, poudaril tudi Dolfi Wilhelm, ki ji je sprego voril v slovo.
Možu, sinu Dragu in drugim sorodnikom izrekamo ob bridki izgubi iskreno sožalje.
ZLATARNA-URARNA
«Svizzera»
di A. Sorace
SEIKO
DOXA

TRST
UL. S. SPI R IDI ONE 12 Tel. 60-252
pam železnina
M STROJI — TEHNIČNI ARTIKLI
ia industrijo, kmetijstvo In to dom
TRST (Industrijsko cono) DOM JO, 132 - Tel. 824 979
ZAJAMČENE
KVALITETNA IZBIRA
CENA, TAKOJŠNJA DOSTAVA
PRI
^|«talplast
Trg Ospedale 7
PLASTIKA - ŠIRINA 2 IN 4 METRE MOOUETTES - PLUTOVINA GUMIJASTE OBLOGE IN LEPILA
Ariston	15.90—16.50—18.49—20.30—
22.15 «Stati di allucinazione». K. Russel. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Ritz 16.00—20.00 «Chi trova un ami-co, trova un tesorov. T. Hill in B. Spencer. Jutri isti film ob 17.00.
Eden 16.00—20.30 «Red e Toby ne-miciamici». VValt Disney.
Grattacielo 15.30—22.15 «Gulo e ca-micia*. R. Pozzetto in E. Monte-sano.
Feuice 16.00—22.15 «Innamorato paz-zo». A. Celentano in O. Muti
Cristallo 16.30-19.15-22.00 «Cristina F., Noi i ragazzi dello zoo di Ber-lino». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale 15.00 «Candy la supervi-ziosa». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 16.00 «H postino suona sem-pre due volte*.
Moderno 16.00—22.00 «1 carabbimat-ti». A. Luoto.
Filodrammatico 15.00 «Super sexy star*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «1997 — Fuga da Ne\v York».
Vittorio Veneto 15.00 «11 ficcanaso*. Pippo Franco, Edvvige Fenech.
Mignou 15.00 «Tutti insieme appas-sionatamente*.
Radio 14.30 «Contatti porno». Prepovedan mladini .pod 18. letom.
Lumiere 15 00 «Inferno di cristallo*. Paul Netvman, Steve McQueen.
Jutri praznuje 50. rojstni dan
SEVIPLIZIA POVH
Ob lem lepem jubileju ji iskreno čestitajo in želijo mnogo zdravja
vnuk Rodney in vsi njeni
Župan, odborniki in svetovalci občine Repentabor iskreno čestitajo svetovalcu Alojzu Škabarju in ženi Julijani ob rojstvu sinčka
MILOŠA
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST
vabi na
BOŽIČNI KONCERT
ki bo v nedeljo, 10. januarja 1982, ob 16. uri v stolnici sv. Justa v Trstu.
Nastopajo mešani, ženski in otroški zbor ob spremljan instrumentalnega kvarteta..
Na sporedu bo tudi nrva izvedba kantate za mešani in o-troški zbor skladatelja Ubalda Vrabca — Božični sijaj — na besedilo Vinka Beličiča.
Dirigent Humbert Mamolo.
on
GLASBENA
MATICA
TRST
Sezona 1981-82
5. abonmajski koncert
V petek, 8. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
IRENA GRAFENAUER, flavta ACI BERTONCELJ, klavir
Spored: J. S. Bach, Schubert, Franck
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma
Gledališča
KULTURNI DOM
Do 15. L 1982 je v času predstav na ogled razstava «Fran Levstik v ilustraciji in v gledališču*, ki jo v sodelovanju s Stalnim slovenskim gledališčem v Trstu predstavljajo Cankarjev dom. Društvo slovenskih likovnih umetnikov in Slovenski gledališki in filmski muzej.
ROSSETTI
Od 8. januarja bo v gledališču Rossetti gostovala dramska skupina Cooperativa Teatro Mpbile z Molie-rovim «Namišljenim bolnikom*. V abonmaju odrezek št. 5 (v alternativi).

m
m ■
išk


M
T
4n4i(n(

«• *
*im> im
f Čestitke
Jutri praznuje v Štivanu 11. rojstni dan INGRID STANIČ. Mnogo sreče in zdravja v življenju ji iz srca želijo mama, tata ter noua in nono.
Dne 6. januarja bo praznoval visok jubilej — 80 let — FRANC ŠEMEC iz Prečnika. Da bi bil še mnogo let vesel, zdrav in zadovoljen, mu želijo žena Marija, hčerka Darka z možem Silviom in sin Radovan z ženo Danico. Koš poljubčkov pa pošiljajo nonotu Danijel, David, Irena in Dejan.
Včeraj - danes
ZAHVALA
GODBENO DRUŠTVO PROSEK
se iskreno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k uspehu letošnjega zaključnega konceita.
Obenem vošči vsem svojim članom in prijateljem
SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO
ŠD VESNA -KRIŽ
se prisrčno
z a h v a I j* u j e
vsem vaščanom za prispevke ob božičnih in novoletnih praznikih.
Raznašalec
Primorskega dnevnika iz Boršta in Zabrežca se zahvaljuje
PD Slovenec za prejeto darilo in vošči
SREČNO NOVO LETO 1982 vsem vaščanom in društvu.
Danes, NEDELJA, 3. januarja
GENOVEFA
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.33 — Dolžina dneva 8.47 — Luna vzide ob 12.16 in zatone ob 24.00.
Jutri, PONEDELJEK, 4. januarja ANGELA
Vreme včeraj: naj višja temperatura 10 stopinj, najnižja 8,2 stopinje, ob 18. uri 8,7 stopinje, zračni tlak 1019,5 mb narašča, brezvetrje, vlaga 74-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 9,3 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Marco Dionis, Lo-renzo Spadaro, Nicoletta De Luca, Massimiliano Framalico, Giovanni Foti.
UMRLI SO: 92-letna Maria Rosa-ria Tiepolo vd. Santorini, 75-letna Antonia Flego por. Paoletti, 83-letna Maria Venturini, 76-letna Luigia Paita, 77-letni Pietro Dessardo, 87-letna Anna Colomban vd. Lepre, 73-letna Genoveffa Bozzinot vd. Sti-belli, 85-letna Barbara Zelesnich vd. Butti, 52-letna Iva Saurin por. Ob-sich, 98-letna Agnese Demitri vd. Verginella, 77-letna Maria Stroppolo vd. Tassile.
OKLICI: uradnik Lorano Ghielmi in učiteljica Luisa Della Rossa. u radnik Giuseppe Di Maria in ma nekenka Silvia Tognoli, težak Roberto Gnesda in gospodinja Ema-
nuela Siriani, vodja podjetja Roberto Tommasi in uradnica Mariei-la Bellini, trgovec Paolo Colautti in uradnica Sonja Candoni, geometer Massimo Szalay in uradnica Nadia larini, častnik tog. mornarice Alberto Doliinar in gospodinja Cyhthia Di Cieco. železničar Giorgio Arcion in uradnica Donatella Ventumim.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9, Trg Valmaura 11.
(od 8.30 do '3. in od 16. do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4.
r ste poskusili ] L pri meni?.J

kinofotos •
/jfegulin
ul. mazzini Sl ***>.. 735*<>i
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68 441.
LEKARNE V OKO' IC1
Bol junec: tel. 228 124; Bazovica! cel 226 165; Opčine: tel 21116)1: Prosek: tel 225 141: Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina tel. >00 121: Sesljam tel 209 197: Žavlie: tel. 213137; Milje: tel, 271 124.
LOTERIJA					
BARI	15	88	20	40	4
CAGLIARI	36	74	61	27	78
FIRENCE	58	70	53	55	U
GENOVA	58	78	57	41	52
MII. 4 N	66	16	42	55	61
NEAPELJ	78	10	81	74	15
PALERMO	68	56	51	28	38
RTM	19	2	41	31	37
TURIN	80	25	66	42	69
BENETKE	85	7	88	71	51
E N A L 0 T T O					
1XX	X 2 2		212		211	
KVOTE:
12 — 16.4:13.000 11 —	689.000
10 —	74.900
Mladi bralci, izšla je vaša revija GALEB
1 j
ESPAN A 82
C R.EE.F.
URADNA GAZIRANA PIJAČA
Klir je šport
&
3
s
H
41

S
GORIŠKI DNEVNIK
JE SPORAZUM O PREDSEDNIKU DOSEŽEN?
Krajevna zdravstvena ustanova potrebuje solidno vodstvo1
Z včerajšnjim dnem so v sklop KZE prišle tucli vse štiri bolnišnice na Goriškem
Morda bo kmalu rešeno vprašanje predsedniškega mesta goriške krajevne zdravstvene enote. Kot je znano je bil na to mesto dvakrat izvoljen socialdemokrat Esposito in sicer z glasovi vseh levičarskih strank, medtem ko se je za to mesto potegovala krščanska demokracija. 0 tem smo že večkrat pisali Trenja so se nadaljevala in nestalen položaj v vodstvu je tudi onemogočil izdelavo konkretnih in solidnih načrtov ob začetnem delovanju te važne ustanove. Sedaj krožijo govorice, da bo vprašanje kmalu rešeno, kajti na deželni ravni so se st-anke deželne koalicije baje domenile, da bo predsedniško mesto goriške KZE pripadlo demokristjanu, socialdemokrati pa naj bi dobili v zameno kaj drugega.
Če bo tako se bodo mogoče odnosi na vodilni ravni KZE izboljšali in tako bo moč izdelati solidni o-kvimi načrt vodenja te ustanove. To postaja tem bolj potrebno že ob sa mem začetku leta, saj se je prav s 1. januarjem že delujočim uradom v okviru KZE pridružilo največ novih ustanov, in sicer štiri bolnišnice v Gorici, Tržiču, Krminu in Gra-dežu ter vrsta drugih zdravstvenih ustanov, med temi še preostale bolniške blagajne. KZE je sedaj tista javna ustanova na Goriškem, ki je z več tisoč zaposlenimi podjetje z največ ljudmi v odvisnem razmerju na Goriškem.
V	letu 1980 na Goriškem 7.063 oseb zaposlenih
v obrtništvu
Leto .je naokoli in nastopil je čas za objavljanje in primerjanje različnih statističnih podatkov. Po podatkih goriške trgovinske zbornice, je bilo leta 1980 v goriški pokrajini v različnih dejavnostih zaposlenih 54.262 oseb, oziroma 16 manj kakor leto poprej. 42.470 oseb je bilo v tako imenovanem odvisnem delovnem razmerju, 11.792 pa je bilo samostojnih delavcev, trgovcev, obrtnikov in drugih svobodnih poklicev.
Zanimiva .je razporeditev po posameznih vejah gospodarskih dejavnosti. Tako je bilo po podatkih trgovinske zbornice v kmetijstvu zaposlenih le še 3.460 oseb. od tega 1.150 v odvisnem delovnem razmerju (dninarji), v industrijski dejavnosti 20.027 oseb. v terciarnih dejavnostih pa kar 30.775 ošeb. Od tega odpade 11.131 zaposlenih na trgovino, 4.396 na prevozništvo in komunikacije, 860 na bančništvo in zavarovalnice, kar 14.388 oseb pa je bilo zaposlenih na področju javne uprave, šolstva in javnih storitev.
V	obrtniških podjetjih je po zgo raj omenjenih podatkih zaposlenih nekaj nad 7 tisoč oseb (število je sicer zapopadeno v skupnem številu zaposlenih).
Zaenkrat še ni dokončnih podat kov o zaposlovanju v letu 1981, ven dar vse kaže, da bo slika precej neugodna, saj se je splošni gospo darski položaj prav v zadnjih me secih lanskega leta občutno po slabšal.
Pogoje za dodelitev štipendije izpolnjujejo dijaki ali študenti, ki o-biskujejo šolo, oziroma fakulteto na področju Furlanije - Julijske krajine. Prošnje se vlagajo na navadnem papirju. Za podrobnejša navodila je na razpolago urad za izobraževanje pri goriški pokrajin ski upravi.
Upravni odbor Slovenskega planinskega društva v Gorici se javno zahvaljuje Franju Žvanutu za stare letnike Planinskega vestnika ter drugo gradivo, ki ga je prispeval za razstavo ob 70-letnici društva ter ga odstopil društvenemu arhivu.
PRIPRAVE NA VOLITVE PRIHODNJO POMLAD
Za sedaj trije kandidati za župana novogoriške občine
Sedanji predsednik občinske skupščine Jože Suš-melj bo zavzel važno funkcijo v Ljubljani
V Jugoslaviji in tako tudi na Goriškem onstran meje se pripravljajo na volitve v razne predstavniške in druge organe, ki bodo spomladi leta 1982. Priprave potekajo v vzdušju nadaljnje demokratizacije samoupravne in socialistične družbe, kar se odraža tudi v postopkih in politiki kandidiranja. Možne kandidate za razne funkcije predlagajo občani na posebnih zborih oziroma sestankih, ki jih pripravljajo v okrilju organizacij Socialistične zveze in sindikatov.
Značilno je, da je za vsa mesta tako imenovanih delegatov v raznih Skupščinah, političnih in drugih organizacijah in v drugih organih družbe predlaganih po več kandidatov. V postopku pred volitvami bodo po-
HiMiiiiiiiiikiiiMiimiiiiimiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiituiiiimiiiiiitiffiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitimfiniiiiiiii)
Zadovoljstvo štandreških socialistov ob izvolitvi dr. Diega Marvina v SDAG
»Vodstvo štandreške sekcije PSI, tudi v imenu vseh članov in simpatizerjev, izraža svoje zadovoljstvo ob imenovanju tovariša dr. Diega Marvina v upravni svet SDAG, delniške družbe, ki bo zaenkrat upravljala mejni prehod, kasneje pa tudi tovorno postajališče v štandrežu*. je rečeno v tiskovnem poročilu štandreške sekcije socialistične stranke, v katerem beremo še naslednje: »Mimo osebe same, dejstvo, da je slovenski socialist iz štandreža izvoljen na tako pomembno mesto, je za vse prebivalce tega kraja izrednega pomena. Prav ti ljudje so namreč plačali največji davek in utrpeli
najhujše posledice za realizacijo teh infrastruktur; razlaščena so jim bila rodovitna zemljišča in tvegali so celo vsiljeno totalno preobrazbo svojih etničnih in kulturnih značilnosti. štandreški socialisti, potem ko so se vedno dosledno zavzemali za različno prostorsko rešitev tovornega postajališča, si zdaj želijo, da bo navoustarovljena družba sposobna operirati za ekonomski razvoj vse goriške skupnosti, upoštevajoč zahteve vseh njenih komponent, zlasti tistih, ki so največ žrtvovale, in v tem smislu so prepričani, da jih bo tov. dr. Diego Marvin znal primerno predstavljati.*
tem izbirali posamezne kandidate za omenjene funkcije, o katerih bodo odločali državljani na volitvah. Kar zadeva Novo Gorico je že gotovo, da bo sedanji predsednik Občinske skupščine (župan) Jože šušmelj prevzel novo dolžnost. Funkcijo župana opravlja namreč že osem let in njegov mandat na tem mestu po veljavnih predpisih ne more biti podaljšan. šušmelj je kandidat za podpredsednika slovenskega parlamenta (Skupščine republike Slovenije), ki bo izvoljen na omenjenih volitvah prihodnjo pomlad. Kar se tiče njegovega naslednika na mestu župana so predlagani trije kandidati. Slednji bodo prišli v ožji izbor, tako da bodo slednjič prišli do enotnega predloga. Pri tem je poleg splošnih meril za mesto župana, ki so določeni v samoupravnem sistemu jugoslovanske družbe seveda potrebno tudi soglasje predlaganega kandidata.
Zanimivo je, da iz območja Nove Gorice prihajajo tudi drugi kandidati za pomembna mesta v Sloveniji oziroma Jugoslaviji. Sedanji generalni ravnatelj industrije pohištva in notranje opreme Meblo in družbenopolitični delavec Miha Ravnik je na primer kandidat za pomembno mesto sekretarja Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Kot znano so iz območja Nove Gorice tudi sedanji podpredsednik slovenske vlade Dušan Šinigoj, nadalje funkcionar v jugoslovanskem zunanjem ministrstvu Silvo Devetak, funkcionar v jugoslovanskem notranjem ministrstvu Jože štrumbelj ter jugoslovanski generalni konzul v Trstu Štefan Cigoj, in še sodnik Vrhovnega sodišča Jugoslavije v Beogradu Joško Humar.
GLASBENA MATICA
v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete
priredi
v četrtek, 7. januarja 1982, ob 20.30 v KULTURNEM DOMU v GORICI
3. abonmajski koncert
IRENA GAFENAUER
flavta
in
ACI BERTONCELJ
klavir
Avtomobilist zbil žensko na zebrastem prehodu
Skrajna previdnost je potrebna tudi pri prečkanju ulice na zebra-stih prehodih. Številne, tudi precej hude nesreče, pričajo žal o tem, da avtomobilisti bolj malo upoštevajo pravice pešcev. Zadnjo, precej hudo nesrečo smo na goriških ulicah zabeležili včeraj, nekaj pred 12.30 na Ulici Duca d’Aosta, v neposredni bližini znane pekarne Viatori. 27-letni Tiziano Ferro iz Gorice Trg Cavour 6 je z avtom zbil 66-letno Colorindo Adulenti, ki je sicer po rodu iz Buj, stanuje pa v Gorici, Ulica Fratelli Cossar 27. Ferro je vozil avto v smeri proti mestnemu središču, Adulentijeva pa je prečkala cesto na zebrastem prehodu.
Trčenje je bilo precej silovito in je priletna ženska zato zadobila precej hude telesne poškodbe. V goriški splošni bolnišnici so jo pridržali na zdravljenju za 60 dni.
Prometna nesreča, tokrat z lažjimi telesnimi poškodbami, se je pripetila zjutraj tudi na križišču ulic Garzarolli in Vittorio Veneto. 48 letni Roberto Grieco je z avtom zbil 52-letno kolesarko Elvino Ladi. Zdravila se bo 10 dni.
um,n litimi   im, m intiiim, m ivHnimiitmtiimiiiniiiiiiiiimtiiiiiiliiniiimiiiiii  
OBLIKOVAL BO SPOMENIK PADLIM V NOB
Pogovor z Robertom Nanutom iz Gorice med kiparstvom in arhitekturo razpetim umetnikom
Rojen v kamnoseški družini, je svoje znanje izpopolnjeval na strokovni šoli v Carrari - Nagrajen na razstavi male plastike v Murski Soboti
Štipendije za dijake in študente - otroke emigrantov
Ob koncu meseca poteče rok za vlaganje prošenj za štipendije dijakom, oziroma univerzitetnim študentom, otrokom emigrantov, ki bivajo na tujem.
•flHimimiiiiiiiimiiiiHiiiHHtiiiiiiiiiuiiiiiiDiiiitiiMi
DOPOLNILO
V naši novoletni številki, na strani 13, posebni goriški strani, je pod člankom o pevmskem tigrovcu Albinu Valentinčiču pomotoma izostal podpis pisca. Naši zvesti bralci so že uganili da je to upokojeni učitelj Tone Rutar, ki je že veliko napisal o tigrovcih in s tem obudil marsikateri spomin. Bralcem in piscu se oproščamo in upamo, da bomo v našem listu še brali njegove zanimive spise, ki govore o junaški borbi primorskih Slovencev proti fašizmu.
...	• ! povzroča praho in ga je mogoče
j oblikovati v zaprtih prostorih. Kamen mi je bolj pri srcu, toda zanj I je potreben-Odprt prostor. Iz njfe-1 ga je vsaj 90 odstotkov mojih izdelkov,* je povedal Nanut v narečju in si včasih pomagal z italijanskimi izrazi, ki se jih je za strokovne pojme naučil v kamnarski šoli v Carrari.
Kipar Robert Nanut iz Gorice
Prvič sem se srečal pri nameščanju marmornatega bloka, osrednjega elementa partizanskega spomenika v Štandrežu. Po njegovi zamisli se bo oblikovanje tega spomenika spremenilo v nekakšno formo vivo, v skupinsko delo različ nih kiparjev, ki bodo na njegovo podlago prispevali vsakdo svoj delež in tako pomagali pri končni izoblikovanosti spomenika.
Iz njegove pripovedi, kako bo nastajalo to obeležje se je porodila želja po predstavitvi Roberta Nanuta, v našem ožjem krogu manj znanega kiparja, ki pa izven njega, v umetniških krogih in med poznavalci kiparske umetnosti, ni tako neznan.
Njegova življenjska pot ga je vodila skozi učenje kiparstva v arhitekturo. Razdajal se je in se razdaja med dve umetnosti, ki sta si zelo sorodni, kajti ena kot druga se tesno prepletata. V obeh primerih gre za oblikovanje nekega materiala, za iskanje prostor-
.........................
Danica in Mario Maraž slavila 35-letnicoporoke
Pomemben življenjski jubilej — 35-letnico skupnega življenja — st* zadnji dan starega leta slavila Danica Dornik in Mario Maraž iz Šte-verjana. Poročila sta se namreč 31. decembra leta 1946.
Oba sta v števerjanu dobro znana, tako zaradi službe, ki sta jo opravljala, kakor tudi zaradi aktivnega sodelovanja pri domačem prosvetnem društvu Briški grič. Da niča namreč že vrsto let raznaša pošto v Števerjanu, pred njo oa je to službo opravljal dolgo let mož Mario.
Oba slavljenca izhajata iz skro mnih kmečkih-kolonskih družin. Ma rio, ki bo avgusta dopolnil 70 let, je služil v italijanski vojski, po tem pa so ga, tako kakor tisoče drugih Primorcev, vtaknili v poseb ne bataljone. Razpad Italije ga je zatekel na Sardiniji. Tu so ga za jeli zavezniki ter ga nato preme
stili na Korziko in v Francijo. Domov se je vrnil novembra leta 1945. Danica pa .je med vojno sodelovala z narodnoosvobodilnim gibanjem ter opravljala naloge kurirke.
Oba sta se že prva leta po vojni aktivno vključila v delovanje pro svetnega društva ter sodelovala tudi pri pevskem zboru, ter pomaga la pri različnih prireditvah.
Pravzaprav se je Danica ukvar jala z raznašanjem pošte že neposredno po vojni, do leta 1948 Ko se je družina povečala — vzgojila sta dva otroka — je dolžnost pre vzel mož Mario ter jo vestno opravljal do upokojitve. Za njim pa je raznašanje pošte spet prevzela Da niča, ki to dolžnost še danes vrši
Čestitkam članov kulturnega dru štva Briški grič. bivših borcev in prijateljev se pridružuje tudi naše uredništvo ter jubilantoma kliče še na mnogo zdravih in zadovoljnih let.
skih rešitev. Lahko bi rekli da gre za dve plati iste medalje. Sicer pa v umetnostni zgodovini takšni primeri niso osamljeni. Kiparji so lahko postali arhitekti, slikarji ali kakšni drugi umetniki redkokdaj.
V	svojem odraščanju je bil Nanut najprej kipar, pozneje pa se je opredelil za arhitekturo. Če bi ga danes vprašali, za kaj bi se odločil, če bi moral izbrati, vam bi povedal, da bi sp odločil za kiparstvo.
«Kot arhitekt nisem nikoli prost in niti dovolj živ in ustvarjalen. Vezan sem na naročnika, na njegove finančne omejitve, pa na zakonodajo. kar vse skupaj uničuje ustvarjalnost in umetniško silo. Vse drugače se počutim, kadar sem pred kosom kamna ali lesa. Takrat se čutim svobodnega,* je menil Nanut.
V	njegovem ateljeju, v starinski palači na koncu Ul. Diaz, kjer so si arhitekti ustvarili nekakšno postojanko, je mogoče zaznati njegovo ujetost med ti dve umetnosti. Na prvi pogled, ob vstopu v njegove delovne prostore, človeka prevzame občutek, da je prišel na kiparsko razstavo. Na najbolj za-paženih mestih, tam, kjer je najugodnejša svetloba, so nameščene njegove plastike, ženski in moški akti, sami torzi v belem, črnem in sivem marmorju, pa nedodelana plastika iz lesa. Med slednje sodi nov moški torzo iz hruškinega debla.
»Pozimi kiparim v lesu. Les sini moj najljubši material, ima to prednost, da pri obdelavi ne
cer
pa
Ljubezen do kamnoseštva ima pri Robertu Nanutu globoke in v družini pognane korenine. Kamen so klesali njegov ded, oče in ga še danes na Tržaški cesti, poleg pokopališča oblikuje njegov brat Ivan. Že kot 7-letni fant je Robert vzel v roke škarpel in kladivo. Da bi se tradicija ne izgubila, in ker je fant pokazal tudi talent ga je oče poslal v Carraro obiskovat strokovno šolo, da se dodobra izuči obrti in jo podpre s strokovnim znanjem. Bil je dober učenec in je ob koncu vsakega izmed treh letnikov prejel nagrado kot najboljši učenec. Po vrnitvi v Gorico je prejel več naročil. Izdelal je vrsto pietet in med drugim za Zanussijevo družinsko grobnico v Pordenonu izklesal osem kariatid. Njegovi so relief s kraškimi motivi na kaminu v Pertotovi hiši v Nabrežini, nekaj spomenikov italijanskih kulturnih mož za atrije italijanskih šol v tej občini in zmaga na natečaju za likovno delo v neki javni zgradbi v Vidmu.
Po opravljenem študiju arhitekture v Benetkah je postala njegova umetniška pot bolj opredeljena. O-pustil je uporabno umetnost, se u-smeril k modernejšim oblikam ne da bi zanemaril klasično lepoto. To njegovo smer najbolj zgovorno ilustrira zadnji v seriji kipov, iz črnega kraškega marmorja oblikovani moški torzo, mišičasto telo v napetem stanju: umetniško delo, ki je že skoraj arhitektura kiparstva. Lik odlikujejo čiste linije, izžareva pa grško lepoto telesa. Isto izrazno opredeljenost vsebuje tudi v bližini stoječi iz belega marmorja izdelan akt z vsemi elementi ženskosti. Čeprav je zelo sintetičen, je poln harmonije in vsakemu spregovori v do kraja prepričljivi govorici. Osvetljen je iz enega samega svetlobnega vira, zato tudi deluje plastično. Sicer pa je svetloba pri Nanutovih delih dodatni pripomoček, ki daje novp izrazne prvine njegovi umetnosti.
Za svoje stvaritve je Nanut nekajkrat uporabil plexiglass, mrzlo in trdo plastično maso. Iz nje, ki
Silvestrovanje v Doberdobu
V doberdobski prosvetni dvorani je bilo na Silvestrovo zelo veselo. Zbrala se je kraška mladina, od-
zvala se je vabilu mladinskega od-1 novemu letu. Nekaj minut po polno-seka Kulturnega društva «Jezero*, či pa so se zbrali vsi skupaj pod in srečno nazdravila prihajajočemu | odrom in se fotografirali.
Praznovanje upokojencev
se oblikuje s težavo, je izdelal sedeči ženski torzo. Y družbi nekaterih znanih likovni^v~<^ ItTffloc chiutti, Basaldellsnm rerlfSlr‘se je predstavil na razstavi male plastike v Murski Soboti in zmagal, za nagrado pa so mu organizatorji odkupili razstavljeno delo.
»Kakor je umetna masa mrzla, s svojo prozornostjo ki omogoča pronicanje svetlobe in barvnih odtenkov s podstavka, učinkuje nadvse sugestivno,* je povedal mojster, [ ob tem pa je pokazal diapozitive nagrajenega dela in diapozitive drugih del, ki jih je skrbno katalogi-ral, da mu je od dela, ki ga je dostavil naročniku, ostal vsaj dvodimenzionalni dokument.
Da gre za rojenega kiparja, je mogoče soditi tudi po tem, da ne pripravlja modelov v glini. Največ, kar postori je na ploskev kamnite ga bloka zarisnih nekaj črt. V skali, ki stoji pred njim, že sluti svojo bodočo skulpturo. Potem kleše in odbija vse, kar je preveč, vse dotlej, dokler kip ne zaživi pred njim. Kako spretno se prilagaja obliki kamna, je mogoče ugotoviti tudi na nekem nagrobnem spomeniku na goriškem pokopališču.
Po programih ga nismo spraševali. V tej zimi, to je gotovo se bo lotil tistega kostanjevega debla, ki so ga podrli pred kamnoseško delavnico njegovega brata na Tržaški cesti. Zagotovo pa se bo lotil tudi spomenika na štandreškem trgu, ki ga nameravajo odkriti naslednjo pomlad, (gv)
Društvo slovenskih upokojencev v Gorici, kot smo že poročali, je priredilo silvestrovanje ^'Spodnjih prostorih V Ul. Croce« V prijetrn in £ te vilni družbi so veselo < preživeli prehod s starega v novo leto. Ob zvokih harmonike so se tudi zavrteli. Ob tej priložnosti so priredili srečolov in tombolo z bogatimi dobitki. Društvo slovenskih upokojencev se dobrotnikom, ki so velikodušno prispevali, da je silvestrovanje tako lepo uspelo, iz srca zahvaljuje.
Darovalci, ki so prispevali darila, povečini so to trgovci, so sledeči; Trampuž, Čotar, Uršič, Juretič -Cibič, II Negozzietto, Bertoli, Semolič, Rosenbaum, Minimarket -Tomšič, Meri Kosič, Livelara - Gurt-ner, Talin - Majda Šuligoj, Andrej Kosič, Pasquali, Dario Blasig (vsi iz Raštela), Domoplast, Žigon, Con-fezioni - Kozman, La Casalinga, Vi-noagraria - Ada Peric, Rubino, Re-stivo, Oskar Krainer, lekarna Prov-videnti, Nadja Sošol, Katoliška knjigama, Poletti, drogerija Rovis (vsi s Travnika), zlatarna Vižintin v Ul. Monache, Gerard Ziani in Lutman
Razna obvestila
Občni zbor Slovenskega planinskega društva v Gorici bo 28. januarja ob M. uri, v predavalnici v Ulici del-la Croce 3.
v Ul. Marconi, Čuk, Lupin - Zavadlav, semenarna Koglot (Trg Ca-vour) .#fe*^o,«V<«ftli^[l’broJJKi»o: market/B&jcafi; sjHgJR zelenjava -Mici, Koren, iipezTSSggoj, knjiga na Lukežič,"' Karlič Nanut, semenarna Dario, Križman (vsi v Ul. Car-ducci), Makarovič in Rafaela Plesničar v Ul. S. Pellico, železnina Saksida, mesnica Pelicon, Lojzka Pelicon, Agrofer (vsi na Kornu), Karmela Kusič, Ul. Corsica, Ema Marvin Ul. Cappella, Rina Rama, Lar-go 23 maržo, Škorjanc na Kornu Fratnik, Ul. Oberdan.
(Na sliki skupina upokojencev med zabavo).
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Korzo Ita-lia 89, tel. 84-443.
mu ii; 'i—
Namesto cvetja na grob Ivana Gergoleta daruje Jožef Jelen z družino 10.000 lir za ŠZ Mladost iz Doberdoba.
	
	
POHIŠTVO aerijsko in po meri
Sedet: STEVERJAN, 8ukovl|e 15 - Tel. 31148 Skladišče: GORICA, Ul. Foscolo 24 - Tel. 31087
Stilno In moderno pohištvo — spolne sobe — otroške tn mladinske sobe — dnevne sobe — sedežne garniture — kuhlnie — opreme za kopalnice — pohištvo zo urade — vrtne garniture
SERVIS — PRAVA KAKOVOST — UGODNE CENE
Kino
PRIZNANO MEDNARODNO
AVTOPREVOZNISKO
PODJETJE
La Goriziana
S. R. L.
GORICA VIA D D'AOSTA 180 - TEL. 84-845. 85-400 Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga

KMEČKA BANKA
USTANOVLJENA LETA 1909
GORICA - KORZO VERDI 51
TELEFON: 84206 • 84207 • 85383 TELEFON MENJALNICE: 83909
TELEX 460412 AGRBAN
VSE BANČNE USLUGE - MENJALNICA RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI
VELIKA IZBIRA SMUČARSKE OPREME NAJBOLJŠIH ZNAMK PO UGODNIH CENAH
Gorica
VERDI T5.30-22.00 «Innamorato paz-zo*. A. Celentano in O. Muti.
CORSO 15.30-22.00 «Red e Toby, nemici - amici*. Walt Disney.
VITTORIA 15.30-22.00 «La poliziot-ta a New York». Barvni film.
Tržič
EXCELSIOR 14.00 — 22.00 »Perchš non facciamo l’amore».
PRINCIPE 14.00-22.00 «Pierino con-tro tutti*.
Nova Gorica in okolica
SOČA 10.00 «Poslednja dirka*. Jugoslovanski film. 16.00 «Petek 13». Ameriški film. 18.00—20.00 »Detektiv Toma*. Ameriški film.
SVOBODA 16.00 «Poslednja dirka*. Jugoslovanski film. 18.00 — 20.00 «Beg iz Alcatraza*.
DESKLE 17.00-19.30 »Zadnji zakonski par v Ameriki*. Ameriški film.
Včeraj-danes
lz goriškega matičnega urada
RODILI SO SE: Luca Reza Bu-san, Luca .Cidin, Manuela Marega, Liv Bignani, Valentina Feresin, Car-lo Ranalletta, Sara Menotti, Luca Rapuano, Marco Ostan, Riccardo Gerin, Daniela Rubini.
UMRLI SO: 80-letni Luigi Tubaro, 82-letna Angelina Tasso vd. Tardi-vello, 87-letna Adelaide Del Fabro vd. di Del Val, 55-letni Ugo Sca-pinello, 69-letni Renato Fornasari,
79-	letni Umberto Venier, 21-letni Leonardo Schiavo, 77-letna Rosalia Maurencic vd. Gaier, 72-letna Maria Pa vesi, 65-letni Antonio Dalla Riva,
80-	letni Antonio Cusulin, 83-letni Er-minio Gorini, 83-letna Frančiška Mučič vd. Tabaj, 73-letna Ida Fuc-cardo vd. Compassi, 81 letni Leopol-do Kupez, 72-letni Marino Gugliat-ti, 69-letni Andrej Brezavšček, 73-let-ni Giuseppe Suligoi, 59-letni Luigi Baitini, 78-letna Marija Brataševec vd. Simonetti, 57-letni Luciano Vec-chi, 82-letni Ermenegildo Pizzul, 58-Ietna Cvetka Devetak.
OKLICI: Paolo Interbartolo in Marina Poiana, Ezechiele Vesentini in Renata Bressan, Enzo Marino in Sabrina Stacul.
POROKE: Michele Martini in Or-nella Brattini, Guido de Fornasari in Lucia Pussi.
TURISTIČNA AGENCIJA
GOTOUR
vam po ugodnih cenah priskrbi počitnice ali kratek oddih na smučiščih na Tridentinskem in Južnem Tirolskem.
GOTOUR - Gorica
Korzo Italija 205, tel. 33019
Nekdanje dremavo počitniško mestece Bovec je danes izrazit zimski turistični center
Po potresu so obnovili prav vse objekte; razen enega - Dva hotela in v gradnji veliko turistično naselje - Kaninska smučišča nudijo dovolj snega vse v poletje
Odkar so bile zgrajene žičnice na Kanin, se Bovec vedno bolj u-veljavlja tudi kot zimsko turistično središče. Bovška je že od nekdaj privlačevala turiste, ki so v teh krajih preživljali svoje počitnice, vendar v veliki večini le v najtoplejših mesecih. Ker pa je je zimska sezona na pobočjih Kanina zelo dolga, daljša od poletne, so v preteklem letu zabeležili ha Bovškem večje število nočitev v zimskih kot v poletnih mesecih. Tako daje sedaj Bovcu življenjski utrip živžav smučarjev pozimi, ki se preko pomladnih mesecev prevesi v poletno lenobnost dopustnikov, ki jim prija neokrnjena zelena narava Bovške, zlasti njenih dolin Trente in Koritnice.
Bovec je v povojnih letih doživljal hiter razvoj, vendar tudi njemu niso prizanesli potresni sunki v letu 1976. Popotresna obnova Bovca je bila hitra in učinkovita, tako da je v izgradnji še zadnji pomembnejši objekt, ki ga je bilo potrebno na novo zgraditi. To je kulturni dom, ki bo služil za gledališke, filmske in podobne prireditve, kakor tudi za slikarske razstave. Poleg številnih novih zasebnih hiš je bila po potresu v Bovcu zgrajena nova osnovna šola. dijaški dom, zdravstveni dom s splošno in zobozdravstveno ambulanto in lekarna.
V bližini mesteca je nekaj manjših tovarn: tovarna pohištva, tekstilna tovarna, tovarna vžigalnih tuljav, vendar ima največji vpliv na podobo in življenje kraja turistično gostinska dejavnost. V najožjem središču mesta je hotel Alp (B kategorija), ki ima 135 ležišč. V sklopu hotela je tudi plesna dvorana, prostor namenjen za manjše seminarje in kegljišče. V tem hotelu vam bodo lahko vedno postregli s svežimi postrvmi, tu pa lahko pokusite tudi domače bovške specialitete, kot so «čompe» in skuta ali bovški Štruklji.
Le nekaj korakov od hotela Alp je Kotel Kanin (visoke B kategorije), ki je zaradi svoje arhitekture, ki se sklada s svojo okolico, cenjen kot eden najlepših hotelov v Jugoslaviji. Hotel Kanin ima pokrit plavalni bazen, savno, kozmetični in frizerski salon, trim kabinet, izposojevalnico smučarske opreme in koles. Ob robu mesta pod pobočji Kanina se gradi počitniško naselje Kaninska vas. Ko bo naselje dograjeno, bo raz-ŠpolSgalo s. približno 1500 ležišči ^'apartmajih. V letošnjem letu je bil dokončan prvi del Kaninske vasi s 100 apartmaji, ki so od tri do osemposteljni in so opremljeni tudi s kuhinjami ter potrebno o-premo, tako da si gostje lahko sami pripravljajo hrano. V Bovcu in okolici je možno prenočevati tudi v zasebnih sobah.
V središču mesta gradijo tudi nov gostinski objekt, ki bo dokončan do poletne sezone in bo pomenil popestritev v turistični ponudbi Bovca. V tem objektu bodo našli svoj prostor ljubitelji plesa in disko glasbe, za sladokusce pa bo poskrbljeno v restavraciji in slaščičarni. Za poletne večere bo posebno zanimiv letni vrt, kjer bodo plesne in druge prireditve.
Sedaj, ko se je pričela zima, je prav, da si ogledamo tudi smučišča na Kaninu. Do tja se povzpnemo z gondolsko žičnico, ki je dolga kar 5.800 m in doseže nadmorsko višino 2202. Smučišča
na Kaninu so najvišja v Jugoslaviji in zato je možna dobra smuka prav do poletja. Poleg dostavne žičnice sta na Kaninu zgrajeni še dve dvosedežnici, vlečnica in trosedežnica. Vse te naprave lahko prepeljejo preko 4000 smučarjev na uro. Zaradi velike višine smučišč in lege kaninskega pogorja (na Kaninu je veliko padavin), zato je bila snežna odeja proti koncu zime že velikokrat debelejša od 5 m. Po dograditvi žičnice na Kanin sprva smučišča še niso bila urejena, zato je bilo potrebno resnično veliko snega za udobno in varno smuko. V zadnjih letih
Tudi v Prebenegu in v Ricmnnjih so letos prijetno silvestrovali
Kot nam kaže gornja slika, so se v Prebenegu zbrali na pričakovanje novega leta malone vsi vaščani. Na spodnji sliki pa vidimo veselo razpoloženje, ki je istega večera vladalo v Babni hiši v Birmanjih, kjer je bilo veliko ljudi, predvsem mladine
...........uiiimiiimiifiiiiiiiiiiiniiiiiMiiHiiiiiiiMimmmiiiiii.....................mini....iiimummi.......■iiiiiiiiiii
NOVICE Z VALUTNIH TRŽIŠČ ______________________________________________________________1
V minulem letu so se podražili: šv. frank za 32 odst. dolar za 28 odst., nemška marka za 12 odst., japonski jen za 18 odst. - Zlato se je pocenilo kar za 45 odst.
Med novoletnimi prazniki ni prišlo do posebnih premikov med valutami in dragocenimi kovinami, ker je prevladovalo praznično zatišje. Kljub temu je zlato prekoračilo 400 dolarjev, dolar pa je še nekoliko padel. Operaterji delajo letni obračun in prerokujejo že, kako se bodo razne valute obnašale v novem letu. Tokrat bomo tudi v naši rubriki na kratko obnovili dogajanje na Valutnih tržiščih v prejšnjem letu ter bomo nakazali kakšna so, vsaj po splošni sedanji sodbi, predvidevanja za novo leto.
Tik pred novim letom je zlato spet poskočilo nad 400 dolarje in je veljalo v četrtek 402 dolarja za unčo. Opaziti je bilo precej nakupov fizičnega zlata, zlasti na evropskih borzah. Mnogi so prepričani, da zlato ne bo padlo v nobenem primeru pod 380 dolarjev. To bi se lahko zgodilo le za kratek čas. Glede minulega leta ni težko ugotoviti, da za zlato ni bilo »dobre letine*. Od 582 dolarjev za unčo je zlato padlo v letu 1981 na 401 dolar, kar predstavlja izgubo za kakih 45 odstotkov. Nekoliko manjša ,je bila izguba v lirah, ker se je ta valuta medtem razvrednotila. Od 17.800 lir je cena zlata padla na 15.500 lir za gram. Cena zlata je padla zaradi okrepitve dolarja ter na splošno zaradi zaupanja operaterjev v novo Reaganovo upravo. Za prihodnje leto niso izgledi za zlato kdove kaj ugodni, kolikor ne pride do zapletov na svetovnem političnem torišču.
Dolar je ta teden padel za en odstotek, a se je vseeno ohranil na visoki ravni, saj je v četrtek veljal 1.200 lir, 2,25 marke, 1,79 šv. franka in 218 jenov. V enem letu se je dolar povzpel za 28 odst. in sicer od 936 na 1.200 lir ali od 1,97 na 2,25 marke. Razloge za ta pojav je treba iskati v zvišanju o-brestne mere v ZDA ter v zaupanju operaterjev v Reaganovo politiko, zlasti na gospodarskem področju. Med letom je dolar pora-stel vsakikrat, ko je prišlo do kakega političnega konflikta na ključnih področjih sveta Ob zaostritvi na Poljskem se je celo marka oši-bila, dolar pa okrepil. Kljub temu je močan dolar pripeljal ZDA v gospodarsko recesijo, povzročil Je visoko brezposelnost. Za novo
leto predvidevajo, da bo dolar nihal nekje med 1150 in 1225 hrami.
Marka je veljala ob koncu leta 532 lir in je nekoliko padla po zadnji zaostritvi na Poljskem. Za novo leto predvidevajo nadaljnjo okrepitev marke, zlasti v drugi polovici leta.
Švicarski frank se je vsidral pri vrednosti 670 lir in je pridobil prejšnje leto celih 32 odstotkov nasproti liri. Trdnost švicarske valute si je mogoče razlagati z nizko inflacijo v tej državi (6,5 odst.) ter z zaupanjem, ki ga uživajo švicarske banke po vsem svetu. Za prihodnje leto naj bi se frank še bolj okrepil.
Dobri izgledi so tudi za japonski
jen, ki je pridobil prejšnje leto 18 odstotkov, v tem letu pa bi lahko porastel še za 20 odstotkov.
Za ostale valute napovedi niso dobre. Negotovost vlada glede francoskega franka in britanskega funta, na najslabšem pa je trenutno belgijski frank, ki se je sicer prejšnje leto ognil razvrednotenju. letos pa mu verjetno ne bo ušel. Tudi italijanska Ura ne pluje v ugodnih vodah zaradi visoke inflacije ter velike notranje zadolžitve. Dobri so izgledi za kanadski in avstralski dolar, med manjšimi valutami evropske skupine pa so napovedi dobre za holandski f!o-rint, slabše pa za dansko krono in irski funt.	(srs)
NAKUPNA CENA TUJIH Trsi	Celovec 2.1.1982 31. 12. 1981			VALUT Ziirich 31. 12. 1981	Beograd 31. 12. 1981
Ameriški dolar	1190	15.65	1,8	40,61
Kanadski dolar	990	13,05	1,57	33,81
Nemška marka	527	691	81	1792,15
Holandski florint	4!»>	631,5	73.75	1626.23
Belgijski frank	26	36,70	4.40	104,06
Danska krona	160	210.5	25,5	550,46
Švedska krona	212	279	33,5	729.04
Norveška krona	200	268	32	695,25
Francoski frank	207	270.9	32,5	706,11
Italijanska lira	—	1,29	1,45	3,37
Angieški funt	2275	29,46	3.50	76,83
Irski funt	1800	—	2,8	—
Švicarski frank	658	869	—	2251.61
Avstrijski šiling	75.75		11.5	256,13
Japonski jen	5	7,10	0,84	17,97
Avstralski dolar	1250	—	2,05	44,91
Španska peseta Portugalski eskudo	11.70	155	1.95	40,88
	17	21	2.80	—
Jug. dinar: mah	24	32	3,75	—	
veliki	25	33	3,75		 ■'
Grška drahma	16,50	23	2,90	
VZHODNOEVROPSKE	VALUTE
Sovjetski rubelj	240 - 285
Poljski zlot	—
Češka krona	40
Madžarski forint	29
Romunski lej	24
Bolgarski lev	360 - 390
Turška lira	6
DRAGOCENF KOV1NF		
31. 12. 1981 Zl ATO	Nakup	Prodaja
Milan (g) ZLATO	15.500	15.700
Imndon (unča)	401 dol 402	
SREBRO		
Milan (kg) PLATINA	221.000	227.000
Milan (g)	14.750	15.050
pa so bila v smučišča vložena velika sredstva, tako da so se s pomočjo razstreliva in težkih gradbenih strojev pripravile smučarske proge, ki so resnično vame in primerne tako za začetnike kot tudi za zahtevnejše smučarje. S temi deli se je tudi omogočilo, da je možno na najvišjih smučarskih progah smučati že ko je snežna odeja debela le 70 cm. Za u-rejenost smučišča skrbijo trije teptalni stroji. Ob zadnji postaji gondolske žičnice je tudi restavracija, kjer se smučarji lahko okrepčajo, od tod pa je tudi čudovit razgled na vrhove Julijskih Alp, kakor tudi na Jadransko morje, oziroma na Tržaški zaliv. Kanin je edino jugoslovansko visokogorsko smučišče in zato ima precej prednosti kot so na primer: debela snežna odeja, kvaliteten največkrat suh sneg, lepi razgledi. . .
Senčno stran smučišč pa predstavljajo dnevi, ko zaradi izrazito slabega vremena oz. takrat, ko piha močna burja, ni možen dostop na smučišča. Takrat se morajo smučarji zadovoljiti z manjšimi smučišči v okolici Bovca, kot so smučišča Livek nad Kobaridom ah Log pod Mangartom. Na Kaninu je organizirana tudi kaninska smučarska šola, ki prireja začetne in nadaljevalne smučarske tečaje, kakor tudi vrtec na snegu, kjer starši lahko pustijo svoje malčke, da bi se sami lahko smučah.
Na severni italijanski strani Kanina v Selli Nevei so tudi urejena smučišča. Pripravljajo pa se načrti za povezavo obeh smučišč s prehodom preko državne meje. Za smučarje bo potrebno zgraditi okrog 600 m dolgo sedežnico na jugoslovanski strani Kanina, ki bo segala do sedla Prevala, kjer poteka meja z Italijo, do tja pa naj bi bila speljana tudi žičnica z italijanske strani. Ko bo to zgrajeno in ko bo urejen prehod preko meje, bodo kaninska smučišča resnično prostrana in zanimiva za številne ljubitelje smučanja. To pa bo tudi pomenilo nadaljnji korak k zbliževanju ljudi, ki živijo na obeh straneh meje in novo uresničeno poglavje prijateljskega duha osimskih sporazumov.
Obilne snežne padavine so v preteklih dneh prekrile kaninsko pogorje, kar z veseljem izkoriščajo številni smučarji, ki v teh dneh uživajo belo opojnost smučišč na Kaninu.
ŽARKO MLEKUŽ
sr. sBlebsi sr ,o<„'	‘ s, :
revije
MLADIKA 10
Decembrska številka Mladike je v znamenju božiča in polemično-stir Božiču je posvečen uvodni prispevek Aleksandra Mužine z naslovom «Božična noč*. Na svojstven in izviren način je božični dan obeležil pisatelj Alojz Rebula s pesnitvijo «Naj se kaj rodi...*, ki je — kot je pojasnjeno v uvodu, maš strpinčeni Kras na poti skozi zgodovino, v pričakovanju nekega kozmičnega božiča.* Saša Martelanc je v tradicionalističnem slogu, toda v lepem jeziku napisal novelo «Zlata očala*, Marija Brus in Vladimir Kos pa pesmici Božič 1980 in «Morda mi kdo lahko kaj pove nocoj...*
Polemične poudarke bolj kot spominske vsebuje sestavek Draga Štoke, posvečen ustrelitvi petih slovenskih fantov na Opčinah ob 40-letnici njihove smrti. Njegovi očitki letijo na gledanje (drugih seveda) na drugi tržaški proces skozi «ideološka očala* in meni, da bi se morah «vse bolj posvetiti naši narodni zgodovini*. To njegovo razmišljanje je nekakšen uvod v objavo spisa pokojnega dr. Lava Čermelja, ki je bil ena glavnih osebnosti na procesu, najprej obsojen na smrt, tik pred izvršitvijo kazni pa pomiloščen na dosmrtno ječo. Štoka pravi, da je ta spis našel v zapuščini dr. Franeta Tončiča (tudi obsojenega na procesu) in meni, da ga je Čermelj napisal takoj po usmrtitvi petih junakov. Iz samega spisa bi bilo mogoče sklepati, da je spis nastal kdaj pozneje, sicer se Čermelj ne bi skliceval samo na spomin. Nekatere navedbe dr. Čermelja so nekateri drugi soobtoženci kasneje zanikah (na primer tisto o Tomažičevem poskusu samomora).
Polemične prizvoke ima tudi intervju z Alojzom Rebulo o njegovem »Zelenem izgnanstvu*, sicer pa so njegovi odgovori na razna vprašanja zlasti o nastajanju dela, zelo zanimivi. Nadaljevanju Kufo-lovega dnevnika «In večno šumi Nediža*, sledita sestavka »Pod črto»i Anonimni pisec si ni mogel kaj, da ne bi beležko o tragediji slovenskega letala na Korziki o-premil z očitki o »nepotrebnem izpostavljanju človeških življenj in družbenih sredstev*.
Sledi še drobiž in pa ocene nekaterih, novejših knjižnih izdaj.
PRAGA — češkoslovaški rudarji se že štiri mesece borijo proti požaru, ki se je pred dvanajstimi leti vnel v nekem rudniku hgnita. Po tem, kar piše praško »Rude Pravo*, je gasilcem uspelo le izolirati požar na globini 400 metrov, toda to je le petina dela, ki jih še čaka. Ta vrsta dolgotrajnih požarov v opuščenih rudnikih ni redkost, toda doslej se jim ni posvečala zadostna pozornost, dokler se ni pojavila energetska kriza, ki vsiljuje temeljitejše izkoriščanje rudnih bogastev.
NEDELJA, 3. JANUARJA 1982
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.00	Risanka
10.30	Halo, khc v sili.. 5
-	TV film
11.00	Maša
12.15	Zelena črta - kmetijska oddaja
13.00	DNEVNIK 1 - Ob 13. uri
13.30	DNEVNIK 1 - Vesti
14.00	V teku nedelje ... vodi Pippo Baudo
14.10.15.15	in 16.20 Športne vesti
14.30	Disco ring - Tedenska oddaja o glasbi in ploščah
16.30	Little Vic - 6. in zadnja e-pizoda
17.45	Živeh sv. trije kralji - glasbena pravljica
18.30	90. minuta
19.00	Italijansko nogometno prvenstvo, registriran polčas nogometne tekme A hge
20.00	DNEVNIK 1
20.40	«Quell’antico amore* - TV nadaljevanka
22.00	športna nedelja
23.00	Poje Gino Paoh
23.40	DNEVNIK 1
Drugi kanal
10.00	Koncert v Beh hiši
11.00	Harold Lloyd show
11.20	Bis-tip Bis-tap
12.10	Opoldanski program
12.30	George in Mildred - TV film
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Colombo - TV film
14.55	Blitz - predstave, športne vesti in kvizi
18.00	Italijansko nogometno prvenstvo, registriran polčas nogometne tekme B hge
18.30	Zadnji blitz
18.45	DNEVNIK 2 - Gol flash
18.55	Vehka prigoda Grou - Groua
19.50	DNEVNIK 2
20.00	DNEVNIK 2 - Nedelja sprint
20.40	Patatrac - zabavno glasbena oddaja
.. .45 200 milijonov prekletih mark
-	po romanu F. J. Wagnerja
22.35	Picasso - dnevnik umetnika
23.10	DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
11.45	Glasbena nedelja
15.30	športni prenosi Milan: ženska odbojka
17.40	Zgodbe in legende italijanskega juga
18.15	Junaki tip-tapa
19.00	DNEVNIK 3
19.15	Deželne športne vesti
19.35	Koncert
20.40	Športne vesti
21.40	Glasbena oddaja
22.10	DNEVNIK 3
22.30	Italijansko nogometno prvenstvo A hge
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.50	Poročila
8.55	živžav, otroška matineja
9.55	Maribor: veleslalom za moške
11.30	TV kažipot
12.15	Ansambel Toneta Kmetca
12.55	Maribor:
veleslalom za ženske
14.30	Poročila
14.35	Zeleni kabaret - silvestrska oddaja
15.05	Rafferty in potepniki - film
16.35	športna poročila
16.50	Moskva ne verjame solzam -film
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik
20.00	Gospod lovec
22.10	Iz novoletnih sporedov jugoslovanskih TV studiov
22.40	športni pregled
Koper
16.00	Smučanje - veleslalom za ženske
18.00	Film - ponovitev
19.30	Glasbena oddaja
20.00	Risanke
20.15	Stičišče - tednik TV dnevnika
20.30	Tihi ocean - dokumentarni film
22.10	španske operne zvezde -Jaime Aragall
Zagreb
17.30	Roparji vlaka
19.00	Risanka
20.00	Cirkus sedmih mladih
21.00	Trapez - ameriški film
ŠVICA
17.00	Znajti se doma
19.15	Glasbena oddaja
20.35	Fortunata in Hijacinta - 1. epizoda
PONEDELJEK, 4.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Šolska vzgoja:
Vikingi
13.00	Vse o knjigah
13.25	Vremenske razmere
13.30	DNEVNIK 1
14.00	Martin Eden,
TV nadaljevanka
14.30	Dokumentarna oddaja
15.00	šolska vzgoja:
Sedem lepot sveta
15.30	Družina Mezil
16.00	Sam in Sally,
TV film
17.00	Dnevnik 1 — Flash
17.05	Neposreden prenos s tvojo anteno
17.10	Risanka
17.30	Steze dogodivščine
18.20	Osmi dan
18.50	Trapper — 1. epizoda
19.45	Almanah
20.00	DNEVNIK
20.40	Ženska dneva — film Igrata Spencer Tracy in Ka-therine Hepburn
22.35	Srečanje s kinom
22.40	Posebna oddaja Dnevnika 1
23.35	Dnevnik 1
Drugi kanal
12.30	Dnevnik 2 — Odprti studio
13.00	Dnevnik 2 — Ob 13. uri
13.30	Šolska vzgoja: otrok in psihoanaliza
14.00	Popoldan
14.10	Proces Marije Tarnowske, TV nadaljevanka
15.25	Šolska vzgoja:
vzgojno didaktična predstava za otroke Program za mladino
16.00	Tip-Tap
16.55	Vsem avtom policije,
TV film
17.45	Dnevnik 2 — Flash
17.50	Dnevnik 2 —• Športne vesti
18.05	Muppet show
18.35	Jacques Cartier, dokumentarna oddaja
18.50	Mali angleški svet,
12. del
19.45	Dnevnik 2 — Vesti
20.40	John Gabriel Borkman, no Ibsenovi drami
23.40	Dnevnik 2 — Zadnje vesti
JANUARJA 1982
Tretji kanal
16.45	Italijansko nogometno prvenstvo A in B hge
19.00	DNEVNIK 3
19.30	Ponedeljkove športne vesti
20.05	Vzgojna oddaja
20.40	Verske izkušnje in perspektive v Itahji Poroka — 2. del
21.35	DNEVNIK 3
22.10	Ponedeljkov proces
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
10.55	in 13.55 Maribor: slalom za ženske
15.50	Slalom za ženske
17.00	Poročila
17.05	Zgodovina letalstva
18.00	Otrok in igra:
igra pomaga otroku v stiski
18.30	Obzornik
18.45	Pop godba
19.15	Risanka
19.30	TV DNEVNIK
20.00	Kongres — TV drama
22.10	Kulturne diagonale
22.55	Poročila
Koper
13.30	in 15.30 Odprta meja, program v slovenščini
16.00	Smučanje — Maribor: veleslalom za ženske
Danes bodo v rubriki Odprta meja med drugim še naslednji pri-spevki i
GORICA — Obračun leta 1981 GORICA — Problem stanovanj — stečaj družbe Porfirio GORICA — Poplave in slabo vreme in športni pregled
17.30	Rezervirano za najmlajše
18.00	Film — ponovitev
19.30	Kinonotes
20.00	Risanke 20.15 TVD Stičišče
20.30	Vrnitev — film Zagreb
18.25 Kronika občine Bjelovar 18.45 Pop godba
19.30	TV DNEVNIK 20.00 Drama
21.05 Glasbeni trenutek
TRST A
8.00,	13.00, 14.00, 19.00 Poročila;,
8.30	Kmetijska oddaja: 9.00 Maša;
9.45	Veliki orkestri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Nediški zvon;
11.00	Mladinski oder: »Zamujeni Martinek*; 11.30 Nabožna glasba;
12.00	Narodnostni trenutek Slo-
vencev v Itahji; 12.30 Glasba po željah - 1. del; 13.20 Glasba po željah - 2. del; 14.10 Na goriškem valu; 14.40 Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev.	oc * m. ■
KOPER
(Italijanski program)
7.30,	10.30, 12.30, 13.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Koledarček; 7.15 Horoskop; 8.00 Glasba; 8.50 Detajli;
9.30	Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . ..; 10.32 Glasbeni odmor in horoskop; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Valček; 11.30 Kim, svet
Srednji val 277,8	metra ali
1080 kilohertzov in 255,4 metra	
ah 1170 kilohertzov	
UKW - Beli križ	97,7 MHz
UKW - Koper	89,3 MHz
UKW - Nanos	101,0 MHz
mladih; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah;
14.30	Glasba; 15.15 Stisk roke;
15.30	Vrtiljak jugoslovanskih motivov; 16.00 Najlepše popevke tedna; 15.30 Crash; 17.00 Lestvica LP; 17.45 Glasbeni slovar; 18.45 Slišimo se jutri.
KOPER
(Slovenski program)
7.30,	8.30, 13.30 Poročila: 7.00 Veselo v nedeljsko dopoldne; 7.05 Jutranji koledar; 7.15 Obvestila in reklame; 7.37 Kinospored, ob-
Srednji val 546,4	metra ali
549 kilohertzov	
UKW - Beli križ	102,0 MHz
UKW - Koper	98,1 MHz
UKW - Nanos	88,6 MHz
jave; 8.00 Kmetijski nasveti; 8.03 Spored zabavne in narodnozabavne glasbe; 8.33 Iz našega življenja; 9.00 Zaključek; 13.40 Glasbeni notes; 14.00 Glasba po že-
ljah; 15.00 Radio Koper na obisku; 15.15 Poje Branka Kraner;
15.30	Programi tedna; 15.40 Zabavna glasba, objave; 16.00 Nepozabne narodne v izvedbi vokalnih skupin; 16.30 Primorski dnevnik;
16.45	Arnika in Tingl Tangi; 17.00 Za vsakogar nekaj.
RADIO 1
8.00,	10.12, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 7.00 Glasba na praznični dan; 7.33 Nabožna oddaja;
8.50	Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 10.15 Moj glas- za tvojo nedeljo; 11.00 Zabavno glasbeni program z Milvo; 12.30, 14.30, 16.30 Nagradno tekmovanje s kvizi;
13.15	Radijska priredba; 14.00 Veliki orkestri lahke glasbe; 15.20 Italijanski nogomet; 18.30 Vse o košarki; 20.05 Operna glasba; 21.50 Opereta; 23.10 Telefonski khc.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30,
13.30,	15.18, 18.30, 19.30 Poročila;
6.00	- 8.00 Minula leta; 8.15 Danes je nedelja; 8.45 Videoflash;
9.35	Vsakdanje življenje; 11.00 -
11.35	Pisan spored; 12.15 Tisoč popevk; 12.48 Hit parade; 13.41 Sound - Track - glasba in kino;
14.30	in 16.30 športna nedelja; 15.20, 17.15, 18.32 V nedeljo z nami; 19.50 Nova zgodovina Italije; 20.10 Glasbeni trenutki; 21.10 Mesto v temi: Turin; 22.50 Lahko noč, Evropa.
LJUBLJANA
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 12.00,13.00,
14.00,	15.00, 17.00, 19.00 Poročila;
7.30	Zdravo, tovariši vojaki; 7.40 Vedri zvoki; 8.07 Radijska igra za otroke. Miroslav Popovič: Novoletna noč. Skladbe za mladino;
9.05	še pomnite, tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.25 Z majhnimi ansambli;
14.40	Pihalne godbe; 15.10 Pri nas doma; 15.30 Nedeljska reportaža;
15.55	Listi iz notesa; 16.20 Gremo v kino; 17.05 Priljubljene operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra - Juhani Deltonen: Elmo. Na Zgornji polici; 19.30 Zabavna glasba: 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbene razglednice: 20.00 V nedeljo zvečer: 22.20 Glasbena tribuna mladih; 23.05 Lirični utrinki;
23.10	Nočni koncert lahke glasbe.
TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Gospodarska problematika pri nas in v svetu;
8.45	Glasbene skice; 9.30 Alternativna prehrana; 10.10 Koncert;
11.30	Poldnevniški razgledi: Beležka; 12.00 Kulturni dogodki; Lahka glasba; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Instrumentalni solisti: 14.10 Otroški kotiček: Tik-tak;
14.30	Roman v nadaljevanjih: A-lojz Rebula: »Enej Silvij Piccolo-mini* — 1. del: 15.00 Glasbeni ping-pong; 17.10 Mi in glasba: 18.00 Računalnik v službi človeka; 18,30 Priljubljeni motivi.
KOPER
■ (Italijanski program)
6.30,	7.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 6.00 Glasba po željah; 6.15 Koledarček; 7.15 Horoskop; 8.32 Vrtiljak jugoslovanskih motivov; 9.00 Štirje koraki; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je.. .; 10.10 Življenje v šoli; 10.32 Glasbeni odmor in horoskop; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti: 11,00 Kim. svet mladih; 11.32 Graffiti;
12.00	Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah: 14.33 Lahka glasba;
15.00	Življenje v šoh — ponovitev;
15.30	Glasbeni odmor; 15.45 Edig Galletti; 16.00 Stadioni in telovadnice: 16.10 Glasovi in zvoki; 16.32 Crash; 16 55 Pismo iz...: 17.00 Spomnimo se operete: 17.32 Rock party; 18.00 Sonata G. F. Handla;
18.45	Slišimo se jutri.
KOPER
(Slovenski proqram)
6.30,	7.25, 13.30, 14.30 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.15 Obvestila in reklame; 6.37 Kinospored, objave;
7.15	Najava sporeda; 7.30 Zaključek: 13.05 Mladi izvajalci; 13.40 Izbrali smo za vas; 14.00 V podaljšku; 14 35 Glasbeni notes, objave in reklame; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Pogovor o jeziku: 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon in zabavna melodija; 16.30 Primorski dnevnik;
16.45	Zabavna glasba.
RADIO 1
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 17.00, 19.00 Poročila;
6.00	- 8.30 Prvi kanal; 9.02 - 10.03 Glasbeno govorni program; 11.10
Jutranji variete; 11.42 Candido — radijska priredba; 12.03 Ulica A-siago Tenda —■ glasbena oddaja;
13.25	Poštna kočija; 15.00 Popoldanska srečanja; 16.00 Kulturne aktualnosti; 17.30 Mah koncert;
18.05	Glasba; 18.35 šolska vzgoja: potovanje v utopijo; 19.30 Jazzovska glasba; 20.00 Operna glasba;
21.00	športne vesti; 21.30 Pridite in sanjajte z nami...; 21.52 Objektiv Evropa; 22.27 Radijska priredba; 22,50 -Danes v parlamentu.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	13.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 8.45 Napoved sporeda;
8.55	Zaročenca — radijska nadaljevanka; 9.32 - 10.13 Radio 2 3131; 11.32 Tisoč popevk; 12.48 Radijski portreti; 13.41 Sound - Track, glasba in kino; 15.00 - 15.42 Radio 2 3131; 16.32 Šestdeset minut; 17.32 Radijska priredba; 18.45 Pot sonca; 19.57 Mass-music, glasba za vse okuse; 2C.45 Stekleni zoološki vrt — radijska drama; 22.50 Operna glasba;
LJUBLJANA
6.30,	7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.25 Iz naših sporedov; 7.30 Z radiom na poti; 8.05 Aktualni problemi marksizma: 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico;
9.05	Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za.. .; 11.05 Ali poznate;
11.35	S pesmijo po Jugoslaviji;
12.10	Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 13.00 Iz naših krajev; 13.20 Obvestila in zabavna glasba: 13.30 Priporočajo vam. ..; 14.05 V gosteh pri zborih juvoslovanskih radijskih postaj;
14.25	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15 00 Dogodki in odmevi; 15.30 Obvestila in zabavna glasba: 15 50 Radio danes, rad'o jutri: 16.C0 Vrtiliak: 17.00 Studio oh 17. uri; 18.00 Na ljudsko temo; 18 25 Zvočni signali; 19.25‘Obvesti-la in zabavna glasba: 19.35 Lahko noč, otroci!: 19.45 Dobri znanci;
20.00	Kulturni alobus: 20.10 Iz naše diskoteke; 21.05 Glasba velikanov; 22 15 Informativna oddaia v nemščini in angleščini; 22 25 Iz naših sporedov: 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiov: 23.05 Lirični u-trinki; 2310 Za liubitelje jazza;
00.05 - 4.30 Nočni program.
TEDENSKI SPORED JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE
TOREK, 5. januarja LJUBLJANA
15.15	Kmetijska oddaja; 17.10 Po ročila; 17.15 Potovanje škrata Spančkolina; 17.25 Drugo srečanje tamburaških skupin; 18.00 Pisani svet; 18.30 Obzornik; 18.45 Mostovi - Hidak, oddaja za ma džarsko narodnostno skupnost v Sloveniji; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Priložnost dolga 5790 km; 20.45 Slovo od miru.
KOPER
13.30	in 15.30 Odprta meja - pro gram v slovenščini; 16.00 Narodna glasba; 16.30 Kinonotes; 17.00 Re zervirano za najmlajše; 18.00 Film - ponovitev; 19.35 Obzorje; 20.00 Risanke 20.15 TVD - Stičišče in Dve minuti; 20.30 Konjunktura film; 22.10 TVD Danes; 22.20 Ve ter in hrast - TV nadaljevanka.
SREDA, 6. januarja LJUBLJANA
12.55	Smučarski skoki; 16.10 Poročila: 16.15 Košarka: Šibenik -Crvena zvezda; 17.45 Padla z neba; 18.15 Pozdravljena, Makedonija!; 18.30 Obzornik; 18.45 Praz-
nični dnevi slovenske folklore;
19.15	Risanka; 19.30 TV dnevnik;
20.00	Film tedna: Sam proti vsem;
21.30	Miniature; 21.50 V znamenju.
KOPER
13.30	in 15.30 Odprta meja - program v slovenskem jeziku; 16.00 Veter in hrast - TV nadaljevanka;
17.00	Rezervirano za najmlajše;
17.55	Film - ponovitev; 19.30 Visoki pritisk - glasbena oddaja;
20.15	TVD - Stičišče in Dve minuti; 20.30 Alexandre, srečni človek - film; 22.00 TVD Danes;
22.10	Smučarski skoki.
ČETRTEK, 7. januarja LJUBLJANA
17.10	Poročila; 17.15 Glasba za cicibane; 17.35 Koncert na gozdni jasi; 18.00 Mozaik kratkega filma, Sodobna Indija; 18.30 Obzornik;
18.45	Nočna izmena - dokumentarna oddaja; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Studio 2; 21.30 »Triglav* v Južni Ameriki - dokumentarna oddaja; 22.05 V znamenju.
KOPER
13.30	in 15.30 Odprta meja - pro-
gram v slovenščini; 16.00 Dokumentarna oddaja; 16.30 Risanke;
17.00	Rezervirano za najmlajše;
18.00	Film, ponovitev; 19.30 Iz novoletnih programov JRT; 20.00 Risanke; 20.15 TVD - Stičišče in Dve minuti; 20.30 Mož s koltom -film; 22.00 TVD - danes; 22.10 Macro - film.
PETEK, 8. januarja LJUBLJANA
17.55	Poročila; 17.30 Jelenček -otroška serija; 18.00 Pihalni orkestri; 18.30 Obzornik; 18.45 Notranje čiščenje; 19.15 Risanka; 20.30 TV dnevnik; 20.00 Naša krajevna skupnost - novoletni pujs; 21.00 Ne prezrite 21.15 Ti dnevi, ta leta -filmska kronika 1949 - dokumentarna oddaja; 22.00 Poročila. KOPER
13.30	in 15.30 Odprta meja . program v slovenščini; 16.00 Nikola Tesla - TV nadaljevanka;
17.00	Rezervirano za najmlajše;
18.00	Film - ponovitev; 19.30 Aktualna tema; 20.00 Risanke; 20.15 TVD - Stičišče in Dve minuti; 20.30 Prišli so v Korduro; 22.10 TVD
Danes; 22.20 Visoki pritisk - glasbena oddaja.
SOBOTA, 9. januarja LJUBLJANA
8.15	Poročila; 8.20 Potovanje škrata Spančkolina; 8.55 Jelenček;
9.25	Pisani svet: otroci na delu;
9.55	Zgodovina letalstva; 10.50 Jedrska revolucija; atom po vojni:
11.20	Nova pomlad zelena, novi cvet bo pognala - dokumentarna oddaja; 11.55 Smuk za moške;
13.00	Ljudje in zemlja; 15.55 Poročila; 16.00 Košarka: Zadar - Bosna; 17.30 Črna kokoška, film;
18.55	Naš kraj; 19=10 Zlata ptica;
19.15	Risanka; 19.30 TV dnevnik;
20.00	Večer z .. .; 21.10 Zrcalo tedna; 21.25 Neke sobotne noči, film;
23.05	Poročila.
KOPER
15.30	Smučanje - smuk za moške; 16.00 Košarka - jugoslovansko prvenstvo; 17.30 Smučanje -smuk za moške: 18.00 Film - ponovitev; 20.15 TVD - Stičišče in Dve minuti; 20.30 Lokostrelci iz Sher-wooda - film; 21.50 TVD - Danes;
22.00	Nikola Tesla - TV nad
6
KULTURA
3. januarja 1982
• »v ■	- V.v*-,
V VOD V DRUGI DEL KONCERTNE SEZONE
Flavtistka Irena Grafenauer - gost petega abonmajskega koncerta GM
Umetnico bo pri klavirju spremljal pianist Aci Berton-celj - Na sporedu dela Bacha, Schuberta in Francka
pa novi čas. Njegova ustvarjalna moč ni le v melodični inspiraciji, v ljubki «schubertovski» melodiji. temveč tudi v manj opaznih a napetih nasprotjih med rado stjo in bolestjo, blaženostjo in obupom, življenjem in smrtnimi slutnjami. To razdvojenost in zagrenjenost srečamo ne le v njegovih večjih delih, zlasti v simfonijah marveč tudi v zrelih komornih skladbah, v dveh klavirskih triih, treh godalnih kvartetih, v godalnem in klavirskem kvintetu ter v oktetu. V to vrsto štejemo tudi sicer manj pomembno, a melodično in zvočno buino Intro-dukcijo in sedem variacij na pesem »Suhe rože* iz pesemskega cikla «Lepa mlinarica*.
Skladbo, ki zavzema med Schubertovimi deli posebno mesto štejejo tudi med violinska dela, čeprav je bila prvotno napisana za flavto. Nastala je v zrelejši dobi skladateljevega ustvarjanja ter
Nastop dveh slovenskih umetnikov Irene Grafenauer in Acija Bertonclja bo na prihodnjem a-bonmajskem koncertu Glasbene matice prav gotovo prepričljivo dokazal, kako kvalitetno raven je dosegla slovenska poustvarjalna glasba, raven, na katero smo lahko ponosni in ki bi delala čast tudi narodom z dolgoletno glasbeno tradicijo. Koncert pa bo še posebej zanimiv, ker bo tokrat nastopila kot solist flavtistka s celovečernim recitalom.
Irena Grafenauer je študirala glasbo v Ljubljani, kjer je tudi diplomirala na Akademiji za glasbo v razredu prof. Čampe. Izpopolnjevala se je kasneje v inozemstvu, v ZDA, v Nemčiji in drugod ter se je kmalu uveljavila doma in v tujini kot eden najbolj o-betajočih mladih glasbenih talentov.
Številni so njeni nastopi na raznih pomembnih glasbenih tekmovanjih, med katerimi naj omenimo zlasti odličen uspeh v Ženevi 1.
1978, kjer je prejela prvo nagrado.
Posnela je tudi ploščo za RTV Ljubljana,
Grafenauerjeva je že pred leti gostovala v okviru koncertov Glasbene matice, takrat na začetku svojega umetniškega vzpona, danes pa se predstavlja na koncertnem odru kot zrela umetnica.
Pianist Aci Bertoncelj je že skoraj domačin na odru tržaškega Kulturnega doma ter ga ni potrebno našim ljubiteljem glasbene umetnosti posebej predstavljati, saj so njegovi javni nastopi vselej dokazali mojstrsko obvladanje klavirske igre tako v tehničnem kakor muzikalnem pogledu, bodisi da smo ga poslušali kot solista ali v komornih zasedbah.
Slovenska umetnika sta si izbrala za svoj spored Bachovo sonato v h-molu, Schubertove Variacije z introdukcijo op. 160 in Franckovo Sonato v A duru.
Ena od značilnosti ustvarjanja Johanna Sebastiana Bacha je v tem, da umetnine njegovega številnega opusa ne izkazujejo nekih posebnih novosti, pri čemer pa mojstru nikakor ne moremo prisoditi okorelosti ali nenaklonjenosti novemu. Bach je bil dostopen za vse novo vendar s pogojem, da je imelo resnično in trajno yred-nost. Prav ta kritični odnos se zrcali v njegovih umetninah. Bil je edinstveni genij, ki je privedel baročno vokalno in instrumentalno glasbo, posvetno in religiozno, po slogu in po obliki do skrajne popolnosti. Višek predstavljajo njegove fuge in kantate, a tudi ostala dela so plod mojstrske genialnosti velikega skladatelja.
Na področju njegovih komornih skladb so najštevilnejša orgelska in klavirska dela, napisal pa je tudi več skladb za violino, za flavto, za violončelo itd.
Med Bachovimi sonatami za prečno flavto (ena za flavto solo, tri za flavto in čembalo, tri za flavto in basso continuo ter ena za flavto in obligatni čembalo) zavzema posebno mesto SONATA
V	H-MOLU, ki bo prva točka petkovega koncertnega sporeda.
Ta, kakor tudi ostale sonate za flavto s spremljavo, predstavljajo najboljše, kar je veliki mojster napisal za to glasbeno zvrst.
Bach je med prvimi smiselno u-porabil značilni bukolični značaj prečne flavte in uspel izraziti svojevrstna individualna občutja.
Čeprav so te sonate zelo sorodne violinskim sonatam s spremljavo, tako da jih občasno izvajajo tudi violinisti, pa so zares prepričljivo poustvarjene le v zvoku flavte.
V prvem delu koncerta bosta flavtistka Irena Grafenauer in pianist Aci Bertoncelj predstavila še INTRODUKCIJO IN VARIACIJE op. ICO Franza Schuberta.
Scnubert ima v zgodovini glasbe pomen v prvi vrsti kot mojstrski ustvarjalec pesmi. V komaj dvaintridesetih letih svojega življenja jih je napisal okoli šeststo.
V	ostali instrumentalni glasbi stoji na meji med dunajsko klasiko in sledečo romantiko — s prvo ga veže njegovo poreklo, z drugo
■iiiiuiiiimufiiiiiiiiiMiuimiiiiMUiiiiiiiiiiiiiHiMiiiMiiimuiiniiiiiiitiiiMiiiiiiiiitiMHimiiuiiiiiimMiniiiii)
Sedmi snopič Primorskega slovenskega biografskega leksikona
zahteva od izvajalca dovršeno, virtuozno obvladanje tehnike. Koncertni spored bo zaključila SONATA V A-DURU Cesarja Francka, ki smo jo nedavno poslušali v izvedbi za violino in klavir. Franck je bil francoski skladatelj flamskega rodu, ki je prinesel v Francijo po Beriiozu značilnosti nemške glasbe. S svojimi velikimi deli je začel prerod čiste glasbe in pripomogel francoski muziki do «trctje zlate dobe». ki sega nekako od leta 1850 do Milhauda in Ho-neggerja. Za svojo sonato je še iskal vzorce onstran Rena pri nemških romantikih toda to veliko kompozicijsko formo je sprostil, osvobodil klasičnih vezi in jo napolnil s francoskim duhom.
Sonata je delo 64-letnega mojstra, vseskozi samoraslo delo čiste melodične vsebine, harmonske barvitosti, neposredne prepri-čevalnosti ter odlične formalne fakture.
dg
Flavtistka Irena Grafenauer
OB FAKSIMILIRANI IZDAJI ZAPORNIŠKEGA LISTA »KAPUCINSKI TOTI*
Albert Sirk v gestapovskih zaporih
Naš kriški mojster - slikar je za list narisal več ilustracij-karikatur, ki izpričujejo njegovo neustrašno angažiranost tudi v hudih časih
Pred 40 leti je na tisoče slovenskih družin, med njimi vse družine tistih naših rojakov, ki so se pred fašizmom umaknile v Slovenijo — Jugoslavijo, stopalo s strahom v prvo zimo izgnanstva. Med njimi je bil tudi naš kriški rojak — slikar Albert Sirk z ženo Doro. V knjigi, ki je ob teh dogodkih izšla nedavno v Celju, se srečamo tudi s Sirkom in njegovim doslej še nepoznanim u-metniškim deležem.
Nemci, ki so aprila 1941. leta zasedli večji del tedanje Slovenije (Gorenjsko in vso Štajersko), so hoteli čimprej izpolniti Hitlerjev ukaz: «Napravite mi to zemljo zopet nemško!* Že pred tem usodnim letom so petokolo-naši — nemčurji pripravili sezname ljudi, s katerimi bodo ob trenutku, ki so ga zatrdno pričakovali, obračunali. Na Hrvaško in v Srbijo naj bi izselili okrog četrt milijona Slovencev. Izselitev naj bi zajela vse politično obremenjene osebe, t.j. skoraj vse izobražence in duhovnike, vse priseljene Primorce — zaničljivo imenovane Čuše, zavedne obrtnike in trgovce in tudi kmete. Mimo tega še vse prebivalce na meji z novo neodvisno hrvaško državo. Selitev je pomenila izgon le s culo ali kovčkom, vse drugo je moralo ostati v hiši ali stanovanju - posestvu nedotaknjeno!
In sedaj je prišla ta strašna ura! V nočnih, a tudi dnevnih urah so pobirali po domovih v prvi vrsti moške in redke izobraženke. V večjih središčih (trgi, mesta) so stlačili naše ljudi v sodne zapore, šole, izpraznjene samostane in vojašnice. Od tod so jih kasneje prepeljali v osrednji dve zbirališči, v veliko vojašnico v Melju -Maribor in v samostan v Rajhen-burgu, na Štajersko, v Šentvidu pri Ljubljani pa za izgnance iz Gorenjske. (Tu ta čas še ni bila predvidena izselitev slovenskih družin; izgnali so le priseljene izobražence in zaznamovane napredne elemente. (Zapornikom so nekaj dni pred odhodom transporta
tniiJiiiiMiMiiifiiiiiiiiiiiiiiuiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiuiiiiiiiiiiiii
TRETJA PREMIERA PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA
Istvan Orkeny: T0TOVI
Kljub dobri igri novogoriških igralcev in izostreni režiji romunskega gosta delo zaradi svojih vsebinskih značilnosti ni moglo ogreti
Vsekakor je treba repertoarni tuacije, nove pomene, in besedi
politiki Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici priznati, da si prizadeva predstaviti svojemu občinstvu čim več sodobnih dramskih del in to z območij, ki so slovenskemu gledalcu manj znana. Vsekakor tema dvema zahtevama ustreza tretja letošnja premiera (bila je 24. decembra) na solkanskem odru.
Istvan 6rkeny, ki sodi vseka kor danes že med klasike madžarske proze, je svoj pisatelj-ssi talent uveljavil predvsem v prozi, oziroma krajših romanih, in šele potem se je lotil dramske predelave lastne proze. Ko so mu namreč objavili prvih pet dram v skupni knjižni izdaji, je v predgovoru zapisal o sebi:
»Drame pišem po naročilu, medtem ko mi je spretnost proznega pisanja prirojena. Gledališkega o-dra se pravzaprav bojim kot o-gnja, in ne brez vzroka. Ustvarjalec proze že ob pisanju najde neposreden stik z bralcem, ker ve, kako se bosta srečala. Nekje na samem, v kotu sobe, na štiri oči, samo onadva. Prozaistu se ni bati, da bi se mu ob bralčevem navdušenju zavrtelo v glavi, pa tudi pri neuspehu je varen. Računa lahko samo s tem, da bralec zazeha, potem pa knjigo odloži in pozabi... Z odra pisana beseda pa spregovori in s tem se njena moč podvoji, potroji. Situacija, ki jo besede samo opisujejo, se na odru spremeni v vizijo in dobi tako večplasten pomen. Beseda dobi novo moč, ki ji je še kako potrebna. Danes besede vse preveč samo označujejo, namesto da bi govorile o stvarnosti. Govorimo besede o besedah. In kdor želi, da se jezik in s tem kultura ne razvrednoti, bo poskušal ustvariti nove si-
Pri goriški Mohorjevi družbi je izšel novi, že sedmi snopič »Primorskega slovenskega biografskega leksikona*, ki ga pripravlja in s požrtvovalnostjo ter strokovnostjo ureja prof. Martin Jevnikar. Snopič gre od črke H (Hafner Ge-ma) do črke J (Juvančič Ivo). V opombi na prvem notranjem o-vitku je rečeno, da se s 7. snopičem končuje prva knjiga Primorskega slovenskega biografskega leksikona in da je dodana naslovna stran, da se da lahko vseh sedem snopičev vezati v knjigo, pri tem pa je treba ohraniti tudi ovitke, ker so na njih kratice, popravki idr.
Kot sodelavci pri tem 7. snopiču so navedeni še Franc čotar, dr.
Marija Kacin, Lida Debelli Turk, msgr. Franc Močnik, Vladimir Pirih, Mirko Rijavec, dr. Oskar Simčič.
Delo, ki ga opravlja prof. Martin Jevnikar, je zelo pomembno, zahteva pa seveda tudi znaten napor pri zbiranju biografskih podatkov, njih usklajevanju, primerjanju in dopolnjevanju v bistveno zaokroženo enoto. Prav zaradi večje ali manjše razpoložljivosti oziroma dostopnosti podatkov, se lahko potem tudi primeri, da je zapis o kakšni osebi daljši ali krajši kot bi bilo mogoče prav ali potrebno. Toda to v ničemer ne o-mejuje dragocenosti dela kot celote.
tako vrniti njeno čarobnost in prodorno ustvarjalno moč. To pa je gledališki oder.*
Tega načela se je avtor držal tudi v svojih »Totovih*, nekakšni družinski freski madžarske podeželske družine, ki kljub drugi svetovni vojni nekako mirno živi na svoji zemlji, a nenadoma poseže v ta mir vojna s prihodom poveljnika njihovega sina, madžarskega, rahlo norega majorja, ki naj bi predstavljal temno, mračno protiigro Totovim in njihovemu bivanju, v nekem smislu naj bi ogrozil njihov obstoj, kar se logično konča tako, da Tot ubije na koncu tega majorja, predstavnika vsega zla, fašizma, vojne in tudi posrednega krivca smrti njihovega sina. ki je pod njegovim poveljstvom. Celotno dogajanje poteka nekje na meji med realnostjo in absurdom, med grotesko in verjetnostjo in avtorju je treba priznati, da je znal v dialoge vplesti mnogo večpomenskega, ironičnega, simboličnega in komaj zaznavnega, čeprav mu je na drugi strani nekakšna hotena oblika »socialističnega realizma* ves komad nekam preveč opisno podaljšala in vsilila nekatere, čisto nepotrebne komentarje. In prav zavoljo tega njegovo besedilo ni zaživelo tako polnokrvno in dramsko celovito kot bi moralo ter ostalo tako žal neizpovedano do kraja, kot nekakšna žrtev avtorjeve lastne, notranje cenzure.
Režiser Totovih. madžarski gost iz Romunije Gyorgy Harag se je morda nekje zavedal zgoraj omenjenih dilem, pa je zato poskušal tem bolj zaostriti boj med obema protagonistoma — skoraj do absurda — boj med majorjem in Totovim, ki se bojujeta vsak s svojim orožjem — nori major s škatlanjem (to je izdelovanjem škatel), družina Totovih s Totom na čelu pa z zdravo ljudsko pametjo v strašnih razmerah dru ge svetovne vojne in neslavne madžarske udeležbe na Hitlerjevi strani. Ta madžarski kompleks vojne je 6rkeny podal s fino ironijo ter absurdom celotne dramske situacije, ki jo je režiser skušal predstaviti čim bolj dinamično in tudi realistično, pa bi pri tem lahko mirno ponekod črtal predolgo besedilo in Totove tako samo bolj zgostil in pripon mogel k njihovemu jasnejšemu dramskemu sporočilu. 'Tudi kostumi in scena gostje iz Romunije Doine Levinte so se ujemali z režiserjevim konceptom.
Igralci vsekakor niso imeli lahke naloge, saj so morali to, skoraj ezopovsko besedilo v zabrisani simboliki predstaviti in uporabiti čim bolj plastično in razumljivo. na drugi strani pa so hkrati morali poskusiti in tudi dati besedilu trajnejši in širši okvir. Tako je bil major Bineta Matoha
odlična kreacija ponorelega, fa-šistoidnega madžarskega majorja, ki mu je Iztok Jereb kot Tot odlično zoperstavil mirnega, preudarnega železničarja in načelnika gasilcev, vsega temelječega na realnih tleh še bolj realnega, a hudega vojnega časa. Tudi ostali igralci kot Jože Mraz (pismonoša), Dragica Kokot - Šolarjeva (Mariska), Mira Lampe - Vujičič (Agika), Tone Šolar (čistilec), Breda Urbič (Gizi), Stane Leban (župnik Tomaji), Lojze Kramberger (Lorincke), Darko Komac (elegantni major), deklici in člani pihalnega orkestra iz Prvačine so se potrudili, da bi bila predstava čim boljša in uspešnejša.
Ob vsem povedanem pa moramo ob koncu le zapisati, da nas delo, kljub svoji zanimivosti, določeni aktualnosti in seznanitvi z uglednim sodobnim madžarskim piscem ni do kraja ogrelo. Vzrok za to tiči zagotovo v besedilu Totovih samih.
DUŠAN ŽEUEZNOV
Izrez iz risbe na poli pisarniškega papirja, ki jo je narisal A. Sirk v zaporu 1941 v Celju in na katero so se podpisali vsi sotrpniki (skupaj 39 podpisov odvetnikov, učiteljev, duhovnikov, uradnikov in drugih iz mesta in okolice ). Slika kaže, kako zapornika pometata ulico v Celju
priključili še družinske člane. Tako je v mesecih juniju in juliju odšlo čez mejo na reki Sotli 26 železniških transportov v Srbijo, Bosno in na Hrvaško, kamor so odpeljali skupaj s kasnejšimi manjšimi transporti po večini v živinskih vagonih čez 16.000 naših izgnancev!
Od števila izseljencev, kakršnega je določil Hitler (250.000), je bilo skupaj z izseljenci iz Zasavja v Šlezijo preseljenih le o-krog 60.000 naših ljudi. To se pa ni zgodilo iz humanih rrazjogov, marveč zaradi položaja 'tii: froh-tah in še posebej zaradi'narodnoosvobodilnega boja,- krt se je1 razplamtel ta čas v Srbiji in segel čez vso bivšo Jugoslavijo.
Vojni vihar je tudi Alberta Sirka potegnil v svoj vrtinec. Jeseni 1937 mu je končno uspelo, da je bil iz Šent Lenarta v Slovenskih goricah premeščen na gimnazijo v Celje. Tako v Lenartu kot v Celju je bil vseskozi aktiven javni prosvetni delavec in odločen napreden Slovenec in Jugoslovan. Aprila je dobil mobilizacijski poziv v arsenal v Kragujevcu. V Beograd je prišel na dan bombardiranja (6. aprila 1941) in izgubil vso prtljago. V Kragujevac se je podal peš, a tudi tu je našel že razsulo. Preko Bosne se je deloma peš, deloma z železnico podal v Celje, kamor je prispel 19. aprila. Zvečer sva že razpravljala o položaju z zelo temnim pogledom v bodoče čase.
Vse šole so bile seveda ukinjene in izgledi za zaposlitev na šoli so bili nični, še posebej za Primorce. Mnogi znanci in prijatelji domačini so bili že odgnani s svojih domov v zapor. Od drugod so prihajale še hujše vesti in napovedi niso bile nič kaj rožnate. V v zraku je visela grožnja izselje-
Albert Sirk: Ciril Velušček od Sv. Ivana (1889 - (971). Gledališki igralec v Trstu iz šole Antona Vcrovška in Vere Danilove. Od 1919 do 1925 r SNG Maribor In Celje, nato v zdravstveni službi v Celju, a reden gledališki amater. ----- Sirk ga je skiciral v celjskem zaporu, ko je
zvedel za njegov srečen umik pred gestapovci v Ljubljano, kjer je bil do osvoboditve vratar v hotelu Slon. Risba v tušu je nastala v Zaje čaru in bila doslej neznana. Prva objava
vanja. Vendar težko si je bilo predstavljati, da smo pred izvedbo takega nečloveškega načrta.
Konec aprila sem pri okupacijskem šolskem «beraterju» — svetovalcu izsilil pismeno izjavo, da ne bom nameščen in da se lahko odpeljem v Ljubljano. O tem sem obvestil tudi prijatelja Berta, ki mi je obljubil, da bo določen dan zjutraj na železniški postaji. Toda njega ni bilo! Pač ni veroval v to, kar bo sledilo. Tako sem sam prevozil v prvih dneh maja npvp, mejo in n^Dosurii v Lazah pri Ljubljani' je DinisnStrašehem vhodu napis: «Eridli!?h 'frei! Heil Hitler!* (KončnosvObodail-H. H.!). Kmalu nato so me domači obvestili, da so tudi našega prijatelja Sirka zaprli. Ob tem so iskali že tudi mene. ..
Kako je prišel Jožinov Berto iz Sv. Križa pri Trstu v celjski kapucinski gestapovski zapor?
V	Celju so gestapovci napolnili z našimi ljudmi staro vojašnico, sodne zapore. «stari pisker* imenovane, in izpraznjeni samostan kapucinov nad Savinjo. Kaj bo z njimi, so zaporniki komaj slutili. Z zunanjim svetom so imeli zelo omejene stike. Pač pa so jih z očitno naslado uporabljali za težaška in javno neugledna dela, kot npr. čiščenje ulic, prenašanje pohištva s selitvijo uradov in podobno. Vse to seveda tako, da si je nemškutarska drhal lahko dajala duška o neminljivosti raj-ha in poniževanja zapornikov, še posebej pa javnih delavcev (duhovnikov, učiteljev itn.).
V	kapucinskem samostanu so bile celice polne, po večini ljudi iz okolice Celja. V začetku maja je zrasla med njimi ideja za izdajanje humoristično - satiričnega lista s prigodnimi prispevki v verzih tako: pesmi, epigrami, uganke in podobno pesniško kovarstvo. To naj bi avtorjem in bralcem v vseh celicah pomagalo prenašati negotovost in odmik od razmišljanja o bodočih dneh. List je urejal in za razmnoževanje na opa-lografu, ki so ga staknili v samostanu, prepisoval Franjo Vilhar, ravnatelj pivovarne v Laškem, primorski rojak iz Dolenjih Vrem pri Divači. List je bil strogo kon-spirativen in brez sleherne politične misli. List naj bi bil torej nekak sprostitveni ventil in kompenzacija za ponižanja in lajšanje gorja, ter preganjanje malodušnosti med zaporniki. Seveda so bili vsi prispevki nepodpisani - anonimni 1
List so imenovali «Kapucinski Toti*. Zakaj Toti? Že nekaj let pred okupacijo je izhajal v Mariboru priljubljen humoristični list — tednik z imenom «Toti list*, to je ta list, narečno toti. List je izdajal znani slovenski humorist Božo Podkrajšek. Z zasedbo mesta je seveda prenehal izhajati. Prve tri številke njegovega naslednika so obsegale po en sam list pisarniške oblike, zadnji dve pa po dva lista. Skupen obseg je bil torej le 14 strani. Verjetno so razmnožili le 15 do največ 20 izvodov.
List, ki je imel v prvih treh številkah štiri diletantsko prerisane ilustracije, je v četrti številki, ki se nam v podnaslovu predstavi: Binkošti 1941 (to je bilo dne 1. junija), pri oo. Kapucinih Celjskih, imel kar sedem izvirnih ilustracij, in sicer: 3 portrete, 3 slike k pesmicam in še slika zapornika - »nakupovalca* kateheta - prof. Alojza Pavliča. Vse slike so bile risane verjetno s svinčnikom in nepodpisane, a izdajajo mojstra risbe. Ker prve tri številke in tudi zadnja nimajo
izvirnih ilustracij, moramo sklepati, da je prišel naš Križan h kapucinom ob pripravah te številke lista. O tem pričajo tudi verzi v pesmici, ki pravi:
Ze sit res vseh po svetu dirk, zdaj našel mir pri nas je Sirk.
ječar ob bolgarski meji, kjer sta dočakala konec vojne. V začetku julija sta se vrnila v Celje. V jeseni 1945 je bil Berto že na delu v Trstu, naslednje leto na učiteljišču v Portorožu kjer je zbolel in dne 13. septembra 1947 v Celju umrl. Skupaj z ženo Doro sta pokopana v Celju. Mestna občina .je zaslužnemu umetniku in javnemu delavcu postavila lep nagrobnik.
V Muzeju revolucije v Celju, šele nekaj let po vojni, so odkrili posamezne liste «Totega» in v zadnjem času so spopolnili samo dva kompleta. Pač pa je zanimivo, da je urednik Vilhar ohranil skoraj vse rokopise 1. do 4. številke in z njimi tudi originale Sirkovih risb, ki so tudi v tem muzeju. Letos spomladi pa so odkrili še polo z risbo Sirka in podpisi 39 zapornikov. (Izrez te slike objavljamo ob besedilu članka). Naj omenimo, da je izid zadnje številke našega lista spodbudil zapornike v »starem piskru*, da so izdali dve tipkani številki — samo prva je ohranjena — lista »Toti Stari pisker*. Ta je brez slik in tudi vsebinsko ne dosega kapucinskega.
Oba ta dva lista, še posebej prvi, ki je »zaključen* in z rokopisi in izvirnimi risbami celo dokumentiran, sta izredna redkost. Doslej je znana samo še ena taka periodika, ki je ilegalno izhajala med interniranci v Osna-briicku (bivši jugosl. oficirji iz Srbije). Dvomljivo je, da bi se lahko sploh še kaj odkrilo. Zato je bilo zelo na mestu, da sta sedaj izšla oba naša Usta v faksimi-lirani izdaji, t.j. v popolnoma točnem tiskanem posnetku originalov. Knjigo na 88 straneh velikega formata (32,5 X 23 cm) je izdal Muzej revolucije v Celju. Oglejmo si vsebino te redke izdaje, pri kateri je tako edinstveno udeležen tudi naš rojak Sirk.
Urednika knjige, Vlado Novak in Janez Sumrada sta uvodoma nakazala probleme in opozorila

»JMUttllMNiNpN
j«.
_	't;
O* -/*£**,	kV AasirM**,
/aaiavoJzulo OOo.Oč soljo
^	^ oi« £e<\ £

/n. »A«!!*.	v
A ie. -V
m. A«	F
«&?-^ž£v<e
V novoletni številki smo obeležili 80 letnico našega v Ljubljani živečega kontovelskega rojaka Bogomila Gerlanca. Prijatelj pesnik Rado Bordon pa nam je poslal še sonet z akrostihom, ki ga je napisal jubilantu v posvetilo prav za dan njegovega življenjskega jubileja. Objavljamo ga kar po fotokopiji izvirnika
In na koncu lista je še uganka:
S »s* se začne, s «fc* pa neha, metla se iz njega napraviti da.
Zadnja številka lista je izšla 20. junija. Ženo Doro so že prej odpeljali v zbirni center v Maribor, odkoder je dne 13. junija odpeljal njiju oba tretji transport najprej v Paračin pri Beogradu. Tu sta ostala le nekaj dni in odšla nato dalje v Za-
Albert Sirk: Profesor Pavlič, lahko bi ga zamenjali z Albertom Sirkom, če ne bi Pavlič Imel tako nizko sedalo...
na dokumentarno vrednost obeh listov. Dajeta nam dober vpogled v način življenja političnih zapornikov, pa tudi zgodovinsko važne podatke. Ta podvig, posebno «Kapucinski» izpričuje radoživost. ki je našla vrzel za izigravanje okupatorske oblasti. Režim v kapucinskem samostanu je bil bolj ohlapen kot v kasneje tako proslulem «starem piskru*: tu" so naše politične zapornike celo pretepali z bikovko! In dalje pravi V. Novak:	»Tudi v
teh orumenelih in natrganih listih se razodevajo kali uporništva, ki se je poeneje manifestiralo v številnem partizanskem tisku.*
Za uvodom so faksimili objavljenih prispevkov pa tudi o-liranjeni rokopisi s popravki u-rednika ali drugih, pisane besede boli veščih sozapornikov. Na-.to so reproducirane vse Sirkove risbe, originali, ki se razumljivo ločujejo od natisnjenih, t.j. na opalograf prerisanih slik. Podpisi pri slikah niso izvirni, marveč le urednikova označba. Na koncu so izčrpne opombe k vsaki objavi posebej, te je prispeval Janez Sumrada.
Albert Sirk je tudi v teh bridkih dneh svojega življenja izpričal neustrašno angažiranost, s katero nam je ohranil umetniško upodobitev prvih nečloveških dejanj nad našim ljudstvom v času okupacije.
BOGOMIL GERLANC
KULTURA
3. januarja 1982
NOVOLETNO KULTURNO PISMO IZ LJUBLJANE
Kako se je izteklo prvo leto v uresničevanju načrta kulturnega razvoja Slovenije 1981-85
V'
Široko zastavljene programe je krnilo zaostreno stabilizacijsko gospodarjenje, toda doseženi rezultati mnogo obetajo
V	uresničevanju načrta kulturnega razvoja Slovenije v srednjeročnem obdobju 1981 - 1985 je za nami prvo leto, hkrati pa tudi prvo leto drugega srednjeročnega obdobja, ki ga je z nalogami o-predelila Kulturna skupnost Slovenije. Prvo obdobje med leti 1976 - 1980 je pomenilo v marsičem novo zastavljene smernice kulturnega razvoja tako šestdesetih slovenskih občin, Slovenije, kot tudi kulturnih stikov znotraj države, z zamejstvom in tujino. Obdobje druge polovice sedemdesetih let je s svojimi vsakoletnimi zastavljenimi načrti in nalogami, preverjanji njihovih uresničitev in neuresničitev pomenilo globalno kulturno politiko republike. Hkrati je to obdobje sovpadalo z nekaterimi novimi temeljnimi dokumenti, pomembnimi za uveljavitev novih družbenoekonomskih odnosov in za razvoj samoupravljanja.
Če se omejimo v tem širšem kontekstu zgolj na kulturne teme, ne moremo zamolčati, da so v tem času sprejeli samoupravne sporazume o temeljih planov občinskih kulturnih skupnosti in Kulturne skupnosti Slovenije ter načrt kulturnega razvoja Slovenije, medtem ko še ni uspelo uresničiti takega načina svobodne menjave dela, ki bi realneje o-vrednotil začrtane in izvedene delovne programe, zaostril vprašanja kakovostne izvedbe teh programov ter njihovega pravočasnega uresničevanja. Svobodna menjava dela se je bolj omejevala znotraj samoupravne interesne skupnosti kot zunaj nje. Ob koncu leta 1980 je bil sprejet zakon o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti, v pripravi pa so še nekateri zakoni o posameznih področjih, med njimi je bil doslej sprejet le zakon o založništvu (1978).
Spričo stabilizacijskih ukrepov v letu 1980 je bilo potrebno mnoge kulturne naloge na novo preveriti, deloma opustiti ali prenesti v naslednje srednjeročno obdobje. Sredstva namenjena kulturi so se zmanjšala, s tem v zvezi pa zaostaja obnavljanje in opremljanje najpomembnejših kulturnih ustanov, črtanje nekaterih predvidenih novih gradenj, ^ ozj^ roma njihova selekcija.
Če se v kratkem pregledu ozremo na uresničevanje načrta v prejšnjem obdobju po področjih, bi se najprej zaustavili pri knjigi kot prednostni dejavnosti. Akcija SZDL za boljši družbeni in ekonomski položaj knjige je bila dobro zasnovana, pri čemer mi slimo najprej zagotovljeno sofinanciranje obsežnega dela založniških programov (s subvencijami ali odkupi). Z odkupi so zlasti obogatili knjižnične fonde, s subvencijami pa so prenekateri nekomercialni knjigi, zlasti pa domačim novitetam, sploh omogočili izid. V zadnjih dveh letih je prišlo spričo skokovito naraščajočih stroškov tiskanja knjig in nekoliko večje naklade posameznih naslovov do krčenja programa, podobno se bo ponovilo s programom za leto 1982 (Primerjava cen kaže, da so se le te v letih 1976 - 79 povečale za okrog 90 odst.).
V	prvem srednjeročnem obdobju so formalno ustanovili knjižnice v vseh slovenskih občinah, vendar še marsikje nimajo kadra, da bi opravljal knjižničarske naloge. Knjižnice so začele delovati tudi v manjših središčih, knjiga pa je s pomočjo bibliobusov dostopna tudi prebivalcem v oddaljenejših krajih. V tem obdobju, so nove ali prenovljene prostore debile knjižnice v Metliki, Mozirju. Brežicah, Vrhniki, Lendavi, Postojni, Tominu, Ribnici, Šmarju pri Jelšanah, Škofji Loki, Tržiču, Cerknem, razširjene prostore tudi v Kranju. Kopru, na Ravnah, v Pulju, Ljubljani (Mestna, Pionirska. Delavska in Slovenska). Idriji. Sežani, Treb njem, Slovenj Gradcu, Grosuplju, na Jesenicah v Kočevju, Radovljici, Novem mestu, Dravogradu, Velenju in Piranu Vendar pa kljub povečanim odkupom knjig Povsod niso dosegli pričakovane minimalne zaloge knjig na prebivalca v občini - to je ene knjige, (kar v osemnajstih občinah).
Na gledališkem področju se je v zadnjih letih, poleg uspešnega izvatonja programov, povečalo število gostovanj, poklicna gledališča med seboj vse več sodelujejo, usklajujejo programe in so delujejo z RTV. Zelo pa se je povečalo tudi število praizvedb slovenskih avtorjev ter priznanj slovenskim gledališčem v jugo slovanskem prostoru. (Po mnenju mnogih so slovenska gledališča v državi že nekaj let najboljša) V zadnjih lptih pa je nazadovala dejavnost eksperimentalnega o dra. Trije festivali: Borštnikovo srečanje v Mariboru. Teden slovenske drame v Kranju in Goriško srečan:e malih odrov so po večali obseg svojih programov. Na lutkovem področju ni uspelo zagotoviti novih prostorov Lutkovnemu gledališču v Ljubljani (za nesljivo pa bo to v novem obdobju, saj bo sredstva zagotovil samoprispevek III).
Na glasbenem in plesnem področju je opazno tesnejše sodelovanje med obema opernima hišama, premajhen poudarek pa je bil
dan slovenski operni ustvarjalnosti, zlasti še spričo domala prezrte dvestoletnice slovenske opere. Kaže pa, da bo novo obdobje ponudilo s Cankarjevim domom in večletnim programiranjem sezon več možnosti uveljavljanja domačih opernih avtorjev. Na področju simfonične glasbe je v zadnjih petih letih opazno vse večje zanimanje za koncerte, tudi med mladimi .(Pianist Ivo Po-gorelič je imel spomladi tri zaporedne razprodane recitale). Z majem leta 1982 se bo koncertna dejavnost Slovenske filharmonije prenesla v veliko dvorano Cankarjevega doma, sicer pa SF
di do varstva kulturne dediščine. V posameznih akcijah so dajali prednost spomenikom NOB (obsežna dokumentacija) in postavitvam zbirk NOB: Cerkno, Urh pri Ljubljani, Rog, partizanska bolnišnica Pepca, Kreftov mlin, spominska zbirka n. in m. kongresa SKOJ v občini Ravne na Koroškem, Šmiglova zidanica v Žalcu, Joštov mlin v Celju, u-reditev spominskega doma dr. Franceta in Borisa Kidriča v Knežcu v Rogaški Slatini... Med pomembnejše dosežke velja prišteti urejanje muzejskih zbirk, sob, hiš znamenitih Slovencev — Župančičeve v Vinici, Jurčičeve
pripravlja v novi dvorani tudi cikel v abonmaju «Mednarodni mojstrski razred*. Na področju glasbene vzgoje ima vse večjo vlogo Glasbena mladina Slovenije, tudi s svojim časopisom. Skupnost koncertnih poslovalnic Slovenije pa skrbi za gostovanja domačih in tujih umetnikov tudi v manjših krajih. Redno deluje cela vrsta festivalov, od Ljubljane, Maribora, Celja, Šentvida, Šentjerneja. Zagorja, Radencev, Zelš, Zemona, Pirana, Ptuja, Grobelj, do festivalov, v katerih prizorišča so že v zasnovi različna, denimo Revolucija in glasba, Primorska poje ipd. S tem v zvezi je opazno povečevanje in širjenje amaterske de'avnosti.
Plimsko področje je po komaj urejenem položaju Vibe filma zajela kriza (neodgovorna politika in programiranje, spomnimo se propadle Dražgoške bitke), zdi pa se, da je izhod iz nje že posneto gradivo za film Deseti brat, pa začetek snemanja Razseljene osebe. V zadnjih letih se je povečalo število filmskih in foto sekcij (Izola, Koper. Kranj. Radovljica, Maribor), zelo sta se u-veljavila Teden domačega filma v Celju in Festival športnih in turističnih filmov v Kranju.
Likovna in galerijska dejavnost sta bili v tem obdobju s svojimi rezultati zelo uspešni. Če bi o-menilj osrednjo domačo razstavo Slovenska likovna umetnost 1945 -1978 s katalogom v treh knjigah kot začetek raziskave in celovitejše predstavitve temeljnih razvojnih smeri v vseh likovnih panogah, potem jo dopolnjuje panorama retrospektiv: od Franca Kavčiča, Ivane Kobilce, Mateja Sternena. Franceta Miheliča, Zorana Didka, Marka Šušteršiča, Franja Stiplovška, Avgusta Čer nigoja. Franceta Kralja, Ivana Kosa, Hermana Pečariča, Božidarja Jakca* arhitekta Milana Miheliča in nekai mtojših. V zadnjih letih se je močno povečalo število likovnih razstavišč kot tudi način organiziranja razstav. Med njimi so se ohranile vse velike mednarodne manifestacije: grafični bienale, bienale male plastike, forma viva in bienale industrij skega oblikovanja Med novimi galerijami velja omeniti Jakopičevo razstavišče v Ljubljani, novo galerijo DSL-U, ARS ter Švicarijo v Ljubljani, dalje galerijo Mihe Maleša v Kamniku, galerije v Kanalu. Murski Soboti, Radovljici, Kranju, Sevnici. Vrsto galerij so obnovili. V oblikovanju kulturne politike na tpm področju so opazna prizadevanja Društva slovenskih likovnih umetnikov po urejanju nadomestil za stroške razstave ter povečanje odkupov za stalne zbirke, še vedno je aktualno tudi vprašanje ureditve socialnega položaja likovnih umet nikov — zlasti problematika ateljejev umetnikov v svobodnem poklicu.
Kulturna skupnost Slovenije je svoj aktiven odnos opredelila tu-
v Muljavi, Adamičeve v Grosupljem, Savinove v Žalcu, Jenkove v Kranju, Prežihove v Kotljah, Levstikove v Velikih Laščah oziroma Retjah... Ob vsem tem moramo reči, da spričo pomanjkanja sredstev v prvem srednjeročnem obdobju niso bila opravljena vsa dela in naloge niti na področju varovanja kulturnih spomenikov prvega reda. Ogromno nalog je ostalo odprtih tudi za prihodnje obdobje, kot na primer obnova starih mestnih jeder Celja, Ptuja, Radovljice, Pirana, Maribora, Ljubljane, sanacija gradov: Ljubljana, Celje, Brežice, Krumperk, Negovo, Prem, Kostel, Kostanjevica, Brestanica, Zaprice, Murska Sobota, Kromberk, Dobrovo, Velika Nedelja, Bogenšperk, Turjak, Štanjel, Rihemberk, Smlednik, Bgtnava...
Na preostalih področjih, za katera je zadolžena KSS v svojih programih: kulturna dejavnost i-talijanske in madžarske narodnosti v SRS, kulturni stiki s Slovenci zunaj SR Slovenije, kulturno sodelovanje med narodi in narodnostmi SFRJ, pomoč manj razvitim območjem, sodelovanje z RTV, kulturni stiki s tujino ter področje naložb in raziskav je izpolnjevanje zastavljenih nalog potekalo bolj ali manj v skladu z zastavljenimi smernicami in razvojem posameznih dejavnosti. V prvem obdobju je KSS namenila velik poudarek (in sredstva) izgradnji ali obnovi mnogih kulturnih domov (Krško, Nova Gorica, Murska Sobota, KD Ivan Cankar, Sežana, Šmarje pri Jelšah, Senovo. Bohinjska Bistrica. Radovljica in mnogi manjši kraji). Nekatere gradnje in obnove še niso dokončane in se bodo dela nadaljevala tudi v prihodnjih letih. Tako se bo nadaljevala gradnja kompleksa SNG v Mariboru, kulturnega centra v Sežani, kultur nega doma v Izoli, Cankarjevega doma v Ljubljani (v zaključni fazi), Muzeja ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani, dalje obnove in prenove kulturnega doma v Piranu. Lenartu, Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, operno baletne hiše v Ljubljani, Narodnega muzeja in Narodne ga terije v Ljubljani, Etnografskega muzeja v Goričanah in nekaterih drugih domov
V novem obdobju do leta 1985 ni predvideno bistveno širjenje pro gramov KSS. Ob splošni stabilizaciji in zaostrenih pogojih gospodarjenja se bo v prihodnjih letih še stopnjevala zahteva po go spodarnem ravnanju s sredstvi, opremo in materiali, potreba po boljši organizaciji dela in kvali teti programov.
Na področju književnosti bo K SS v prihodnjih letih tako kot doslej pospeševala širjenje in iz dajanje knjig, sofinancirala bo literarne, kulturne in družboslovne revije, mladinski tisk, skrbela za nadaljnji razvoj splošno izobraževalnih knjižnic v Sloveniji. Med velikimi projekti naj o-
-ŠtiriBajati.-grafični .bienale je gostil umetnike iz 61ludežel, privabil, pa je okrog 50.000 obiskovalcev. Otvoritve se jei udeležil -tudi Lojze Spacal, . veliki grafični mojster iz Trsta
menimo le Enciklopedijo Slovenije in drugo izdajo (tudi v slovenščini) Enciklopedije Jugoslavije. Posebna skrb bo v tem obdobju namenjena prevajanju slovenskih literarnih del v tuje jezike in e-notnejšemu nastopanju slovenskih založb v tujini. Upati je, da bo spričo vrtoglavo naraščajočih stroškov tiskanja ter pomanjkanja papirja cena knjig ostala vsaj na sedanjem (izredno visokem) je še mladinskih s 1.543 člani). Poleg tega so še kulturni in mladinski klubi, filmski in foto nivoju, sicer se bo nadaljeval v zadnjih mesecih občuten upad prodaje zlasti slovenske baletristi-ke.
Slovenska gledališča se bodo v prihodnje bržkone še bolj usmerjala v skladnejši in policentrični razvoj: pričakovati je večje sodelovanje gledališč, izmenjave posameznih predstav, skupno programiranje nekaterih predstav in o-hranjanje najboljših predstav skozi več sezon. Nove možnosti bo ponudil KDIC. Nič manjši poudarek ne bo na uprizarjanju slovenskih in jugoslovanskih novitet, pa tudi odpiranje prostora za gledališki eksperiment.
Glasbena in plesna ustvarjalnost bo z veliko dvorano Cankarjevega doma dobila nove možnosti, a o vsem tem ne bi radi govorili vnaprej, saj bodo prvi preizkusi dvorane že čez slabega pol leta. Posredovanje glasbenih del ter opere in baleta bo, tako smo prepričani, ob ustrezni organizaciji obiska in kulturni animaciji, omogočilo višjo kvaliteto, pa tudi izvedbo mnogih del, ki jih sicer v Ljubljani še niso predstavili. S tem v zvezi ni odveč spomniti na možna gostovanja (tudi že obljubljenih, kot Dunajskih simfonikov, Hessenške državne opere s Fideliom ipd.), Poleg naročil za nova glasbena dela se bo v prihodnjih letih stopnjevala predstavitev sodobnih del domačih skladateljev na gramofonskih ploščah (serija Musiča Slovenica je doslej doživela 16 plošč), predstavitev domačih glasbenih interpretov (serija Slo-venpki;i jsofeti) ter del slovenskih skfadateljey: od začetkov naše gjgebein dos^O. stoletja (predvidenih. j«. 49,i nlošč).
Na področju varstva kulturne dediščine bo Kulturna skupnost Slovenije prednostno obravnavala spomenike ljudske revolucije in osvobodilnega boja. Na likovnem področju bo večji poudarek na medgalerijskem sodelovanju, načrtnem postavljanju razstav ter njihovi izmenjavi v različnih galerijah. Največji premik smemo pričakovati na področju odkupovanja umetniških del trajnejše vrednosti za izpopolnitev muzejskih zbirk ter v dogovarjanju kulturne politike na likovnem področju — povračila sredstev avtorjem za razstave doma in na tujem, urejanje družbenoekonomskega položaja likovnih ustvarjalcev ter reševanje problematike likovnih ateljejev- V letu 1981 ,je
bilo v Sloveniji registriranih 139 likovnih umetnikov v samostojnem poklicu.
Slovenska filmska proizvodnja se bo v prihodnjih letih nadaljevala: leta 1982 in 1983 so predvidena snemanja po štirje celovečernih filmov, v letih 1984 in 1985 pa po pet. Hkrati pa tudi deset do dvajset kratkih filmov letno.
Kulturno življenje v Sloveniji je bogato, kot si komajda lahko v celoti predstavljamo. Samo v letu 1979 je v Sloveniji delovalo 1380 ljubiteljskih kulturnih društev in samostojnih kulturnih skupin 3493 kulturno - umetniških sekcij. Članov teh društev je bito kar 93.585, od tega 73.829 aktivnih. V Sloveniji deluje tudi 27 republiških društev, zvez in združenj umetnikov. Letos je v SRS delovalo 306 samostojnih kulturnih delavcev. Še nekaj podatkov o kulturnem udejstvovanju Slovencev:	registriranih je
593 odraslih pevskih zborov s 15.303 pevci (in 685 mladinskih zborov z 29.700 pevci), 268 inštru-
Razstava Umetniki in spremljevalci je pred kratkim privabila v Moderno galerijo okrog 12.000 ljubiteljev
slovenskega portreta med 1900 - 1980
mentalnih skupin s 5.506 godbeniki (in 84 mladinskih z 858 člani), 330 gledaliških skupin s 5.726 člani (in še 297 šolskih s 4.757 člani), 21 lutkovnih skupin z 280 člani (150 še na šolah s 1.504 člani), 95 folklornih skupin z 2.300 člani (169 skupin je še na šolah s 3.238 člani), 30 plesnih in baletnih skupin s 635 člani (72 na šolah v krajevnih skupnostih s 1.783 člani), 57 literarnih skupin s 691 člani (poleg tega še 192 mladinskih z 2.441 člani), 67 likovnih skupin z 964 člani (106 klubi ter druge, sekcije. Med 27
omenjenimi društvi jih je podroben popis za leto 1979 zajel 19 — v njih je bilo včlanjenih kar 4050 članov. Največ članov imata Društvo slovenskih likovnih u-metnikov in Društvo slovenskih pisateljev.
V Sloveniji je poleg prostorov gledaliških in opernih hiš še 159 dvoran s 44.922 sedeži, poleg večjih pa še 454 dvoran za manjše kulturne prireditve s skupno 76.469 sedeži.
S statistiko bi še lahko nadaljevali, a bodi dovolj. Slovenska kulturna skupnost .je v, pr-
vem srednjeročnem obdobju na široko zastavila svoje programe in naloge, da se lahko v prihodnje bolj posveti kvaliteti posameznih dejavnosti, ob tem pa skrbi za dostopnost kulturnih dobrin vsem Slovencem. Sam prehod iz enega obdobja v drugo ne pomeni kake bistvene zareze, in tudi konec koledarskega leta daje bolj pobudo za statistični razmislek, pa še obudi spomin na kak velik kulturni dogodek. Teh ni bilo malo in nobene bojazni ni, da bi jih bilo v prihodnje manj.
MARIJAN ZLOBEC
PRI ZALOŽBI «PARTIZANSKA KNJIGA>
Knjigi o Levstiku in Gradniku v zbirki «Znameniti Slovenci»
v	,	'
Studijo o Levstiku je napisal Matjaž Kmecl, o Gradniku pa Franc Zadravec
Založba Partizanska knjiga, ki izdaja pomembno in zanimivo zbirko Znameniti Slovenci, .je pred kratkim izdala dve knjigi iz te zbrike in sicer Kmeclovo studijo o Franu Levstiku ter študijo Franca Zadravca o Alojzu Gradniku.
Kmeclova študija .je izšla ob pravem času, ta-je qjed ktošujim slavnostnim iri vsenarodnim praznovanjem 150-letnice Levstikovega rojstva. -Levstik-je -že* dolgo vrsto let pri nas predmet podrobnega in obširnega znanstveno-literarnega raziskovanja, o njem imamo vrsto študij, razprav in esejev, kritično izdajo njegovih zbranih spisov in seveda še vrsto izdaj njegovih posamičnih spisov, vendar pa Kmeclova študija kaže, da naše spoznavanje in vrednotenje Levstika še zdavnaj ni niti zaključeno niti popolno.
Kmeclov pristop k Levstiku je vsekakor po svoje nov in zanimiv. saj se ga ne loteva izključno z literarno-zgodovinskega in e-stetskega stališča (čeprav je videti, da je temeljito preučil skoraj vsa dosedanja gradiva o njem in tega ni malo), temveč skuša predstaviti njegovo življenje in delo tudi s sociološkega, medicinskega
in širšega politološkega aspekta, kar vsekakor da je Levstikovemu liku nove, zanimive in včasih tudi presenetljive razsežnosti.
Tudi kompozicija njegove študije je nekako romaneskna, saj začenja z opisom njegove smrti, da bi se potem retrogradno povrnila najprej na prva leta Levstikove srečnejše, polovic# ujživtfe , n ja ter se preko njegovih'bojev in porazov prevesila v zanimiv zaključek pod- naslovom -vLevsti--kovo poosebi jan je slovenske ideje in morale-mit».
Z vsem svojim pisanjem si je torej Kmecl nekje prizadeval de-mitizirati Levstikovo osebnost, jo prikazati čim bolj v človeški, zemeljski fakturi na odru takratne slovenske politične in gospodarske majhnosti. Levstika .je pojmoval in obravnaval čisto človeško ter poiskal in dokazal da je bila delno krivda za njegove poraze tudi v niem samem, v njegovem značaju — skratka, Levstikova človeška podoba Dri tej demitizaciji ni prav ničesar izgubila. Nasprotno, mnogo bližja, človeška nam je postala in v vsej njegovi osebni tragediji, zlasti v času umiranja in smrti, je tolikanj naravnega in pretreslji-
vega, da nam .je zato n jegov človeški lik tem bolj pri srcu in zato tudi večji prav v svoji človeški veličini.
V zadnjem, sklepnem poglavju, Kmecl na kratko povzema vse dosedanje označbe Levstika, kakor so jih zapisali Stritar, Slodnjak, Ocvirk, Prijatelj, Žigon in Kardelj* aanus^tor. pa je k vse-rfm temu dodal še svoj pripis:
«Mi bi k temu pripisali: bil je -vefik politik- --ideolog, nekaj u-spešnih literarnih del ga zagotavlja kot literarnega klasika, bil .je utemeljitelj slovenske literarne in siceršnje kritike, pomemben fi-lotoe. zaslužen .je za slovensko knjižničarstvo, čebelarstvo, pod-kovstvo, telesno kulturo, upravno besedo, za različne oblike družbenega življenja, časnikarstvo, gledališče, za varstvo reči: tisto, zaradi česar predvsem ostaja v panteonu slovenskih velikih mož je nekaj čisto tretjega, je nekakšen skupni imenovalec vsega naštetega, pa tudi spregledanega: bil .je prvi veliki stvaritelj slovenske samozavesti, samozaupanja, vere v lastno moč, izvirnost in ustvarjalnost, slovenskega ponosa. Z ide.io in dejanji, s talentom in osebnim zgledom je svo.je-
•iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiifiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiMiiinmiiiiiiiiiKiuiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
MARIBORSKO KULTURNO PISMO
Lepa uprizoritev baleta «Hrestač»
Devetnajsti «Kurirčkov festival» prerasel v vsejugoslovansko kulturno manifestacijo - Razstava ob 100-letnici Jurčičeve smrti
Mariborska Opera je uvrstila v svoj repertoar priljubljeni ruski balet Hrestač skladatelja Petra Iljiča Čajkovskega. Libreto Hrestača je s svojevrstno poezijo ustvaril znameniti baletni mojster Ma-rius Petipa po Hoffmanovi pripovedki Hrestač in mišji kralj, po katerem se še danes zgledujejo sodobni koreografi. Minuto je devetdeset let od krstne uprizoritve Hrestača v Petrogradu (leta 1892). Z baletom Labodje jezero in Tr-njulčico sestavlja Hrestač priljubljeni klasični repertoar baletnih ansamblov po vsem svetu. Značilna ruska glasba Čajkovskega oblikuje »trojko* s posebno glasbeno baletno govorico, prepolno poetičnih liričnih in dramatičnih mest, ki omogoča koreografom oživljanje oblikovalne fantazije.
Mariborski balet se je kljub izredni-zahtevnosti lotil naloge skrbno in odgovorno in pri tem uspel s poletnim žarom. Napredek baletnega ansambla je očiten in pomoč gojencev nižje in srednje baletne šole v Mariboru koristna v vseh pogledih. Le tako je bito omogočeno. da se je mariborsko občinstvo, ki z vidno simpatijo spremlja baletne predstave mariborskega ansambla, za katerega uspešni razvoj je zaslužen izredno vitalni in po baletnem svetu razgledani baletni mojster, koreograf in baletni režiser Iko Otrin, seznanilo s prikupno predstavitvijo Hre-. stača.
Seveda je sodelovanje baletnega prvaka zagrebške opere Štefana Furijana povzdignilo predstavo, v španskem plesu, pa zaradi bolezni v ansamblu, tudi odlična plesalka iz Ljubljane Danila Švara, ki je rutinirano in z velikim znanjem
priskočila na pomoč. Njima so se pridružili v več vlogah izvrstna plesalka Olja Iličeva kot Snežna kraljica in kot Španka. V živahnem ruskem Trepaku so se izkazali Edi Dežman, Adrian Lotocki in zlasti še s hudomušno prosto-dušnostjo Toni Canjko, medtem ko se je, še odlični plesalec Edi Dežman predstavil v vlogi Hrestača z elegantno plesno radoživostjo. V vlogi Klare je nastopila prikupna Ivanka Atanasovska; bila je v plesnem gibanju živahna in v partnerstvu z Edijem Dežmanom elegantna.
Tudi kot Snežna kraljica je bila vselej zanesljiva in lirično nastrojena Olja Iličeva.
Štefan Furijan je kot Snežni kralj nastopil z virtuozno plesno umetnostjo in požel s svojo baletno ekshibicijo veliko aplavzov. V plesu z Atanasovsko je bilo pri plesalki nekaj komaj opaznih nezanesljivosti v pozah in obratih, kar bosta partnerja v nadaljnjih nastopih zanesljivo še izbrusila. Izvrstna v arabskem plesu je bila mlada p’csalka Nalaša Otrin, ki se vse bolj zrelo uveljavlja na baletnem odru.
Baletno predstavo Hrestač so razen plesalcev pod vodstvom koreografa in režiserja Ika Otrina, obogatili še scenograf Vladimir Rijavec s poetičnostjo odrskega prostora, ki je dihal čipkasto nežnost in pestri kostumi Marije Robijeve, kar vse je podkrepila komorna zvočnost orkestra pod zanesljivo taktirko dirigenta Simona Robinsona, ki je čarobno glasbo Čajkovskega usklajeval s plesnim dogajanjem na odru.
Letošnji že devetnajsti festival Kurirček se je močno učvrstil v
zavesti Mariborčanov in okoliških krajanov. Vse večji pomen uživa tudi v širšem jugoslovanskem prostoru, saj se prireditev udeležuje veliko število pisateljev in kulturnih delavcev vseh narodov iz vseh republik. V okviru prireditev so nastopili pionirji osnovnih šol Slave Klavora in Ivana Cankarja z glasbenimi, folklornimi in recita-cijskimi točkami, med katerimi je bil zlasti učinkovit svečani recital «Objemimo se*.
Literarne nastope v Mariboru, Ptuju in drugih krajih vzhodne Slovenije, so razen mariborskih književnikov popestrili še Desan-ka Maksimovič, Vido Podgorec, Pero Budak, Zdravko Ostojič in Niko Grafenauer. Najvišji priznanji za zasluge in razmah Kurirčkovega festivala sta prejela slovenski književnik Leopold Suhadol-čan postumno in makedonski knji ževnik Vidoe Podgorec.
Na nagradni razpis je bito letos predloženih 42 pesmi, 21 črtic in 6 dramskih prizorov. Prva nagrada za poezijo je podeljena Eveji Jovanoviču iz Banje Koviljače, druga pa Sofu Sterjovskem iz Skopja. Prvo nagrado za prozo je prejela Milena Dominique Reščič iz Celja, dve drugi nagradi pa sta bili dodeljeni književnikom Marja nu Kolarju iz Raven na Koroškem in Nedzeti Zekeriji iz Skopja. Na glasbenem razpisu je za skladbo «Vojska» prejel prvo nagrado Vilko Ukmar, drugo nagrado za skladbo «Sadim drevo* pa Pavle Šivic in prav tako je prejel drugo nagrado še Slavko Mihelčič. Drugo nagrado za dramski prizor (prva ni bila podeljena) je prejel Rajko Jovčevski iz Skopja.
Kakšno zanimanje vlada med mladino za Kurirčkov natečaj za pionirje, dokazuje izredno množična udeležba. Literarne prispevke je poslalo 773 pionirjev, od katerih je bito nagrajenih 66, na likovni natečaj pa je prispeto kar 1189 iz vse Jugoslavije, izmed katerih je bito 51 del nagrajenih.
Zeto uspešno manifestacijo je tokrat zaključilo strokovno posvetovanje književnikov, kritikov, urednikov in pedagogov o temi »Progresivne tendence v literarnou-metniškem snovanju za otroke.*
Ob 100-letnici smrti Josipa Jurčiča, ki je del svojega časnikarskega uveljavljanja posvetil časopisu Slovenski narod v Mariboru, je v Univerzitetni knjižnici na vpogled zanimiva razstava. Spominska knjižnična razstava prikazuje gradivo o Jurčiču kot novinarju in pisatelju. Mimo dokumentov o njegovem delovanju v Mariboru, vsebuje razstava pregled njegovega pisateljevanja, med drugim tudi Desetega brata, ki velja za prvi slovenski roman. Zanimiv za dijake in literarne zgodovinarje je izbor zapisov in znanstvenih razprav o Jurčičevem delu.
Letošn ji Severjevi spominski dnevi v Ribnici na Pohorju, kjer se je pretrgala umetniška nit enega največjih slovenskih igralcev Staneta Severja, potekajo z nastopi igralcev v monodramah na širšem pohorskem področju. Z monodramami nastopajo letos v Ribnici in drugih krajih Breda Pugljeva, Janez Klasinc, Zlatko Šugman in Maks Furijan. Spominske dneve bo ob koncu decembra sklenilo Mladinsko gledališče iz Ljubljane z Martinom Krpanom.
EMIL FRELIH
mu cagavemu, lirično zamaknjenemu, na vseh koncih in krajih obžrtemu in načetemu narodiču sredi evropskega trebuha vztrajno dopovedoval, da ima pravico do lastne časti, do preživetja in vere vase.*
Študija o Alojzu Gradniku, ki jo je napisal Franc Zadravec, je v bistvu razdeljena na tri dele. Prvi del obravnava pesnikova družbena, slovstvena in duhovna izhodišča in zveze, drugi del je posvečen Gradnikovi liriki, tretji del pa Gradniku kot prevajalcu.
V prvem delu skuša Zadravec skozi pesnikovo življenje podati hkrati tudi njegovo človeško, politično in poklicno podobo, ki jo svojevrstno osvetljuje z nekaterimi pričevanji in dokumenti, ki doslej širši javnosti niso bili znani, a so vseeno po svoje vplivali na življenjsko pot in pesnikovo usodo, ki se je iz pregnanega Primorca prelevil v vnetega jugoslovanskega nacionalista in u-glednega visokega uradnika — sodnika kraljevine Jugoslavije. Zadravec skuša skozi ta dejstva čim objektivneje podati in osvetliti Gradnikova družbena, slovstvena in duhovna izhodišča, ki so seveda našla svoj odmev tudi v njegovi liriki.
Drugi del je posvečen podrobnejšemu razboru Gradnikove lirike, rezultat tega razbora pa so nekateri avtorjevi sklepi, ki po svoje na novo in iz današnjega časa vrednotijo Gradnika kot pesnika, ki mu gre v slovenski literaturi nesporno ugledno in pomembno mesto. Po Zadravčevem mnenju se je Gradnik razmeroma počasi razvil v priznanega in ne-sposrednega pesnika. V njegovi liriki je nekaj opaznih motivičnih konstant, ki tvorijo hrbtenico vseh njegovih zbirk: življenje — smrt, človek — zemlja, človek — do-dovina pa tudi človek — bog.
Posebno avtorjevo priznanje velja Gradnikovi poeziji z erotično in smrtno snovjo, ker je izraz elementarnega, prvotnega, je kultivirana divjost, prvinska borba dveh človeških bitij. Tako je Gradnik s svojo erotično poezijo vpisal v slovensko liriko neponovljivo stran, na njej pa piše: pesnik ljubezni in pesnik smrti, ljubezen in smrt se vlečeta skozi njegovo najboljšo produkcijo kot rdeča in črna nit.
Njegova pesem o zemlji je v slovenski liriki močno izjemna, saj jo je prepesnil v odločilni bivanjski absolut. Razbor nazorskih razponov Gradnikove lirike nas prepričuje, da ta poet ni bil mislec, ki bi z umetniškimi sredstvi izpovedoval še «neodkrita» obzorja človeka kot zasebnega in družbenega bitja. Gradnik je dalje tip objektivnega pesnika, ki ne poudarja lastnega jaza. lastnega portreta oziroma se mnogokrat umakne za motiv in sebe izrazi bolj posredno. Gradnikova pesem je rasla v številnih stilnih fazah slovenske lirike, in res so se vanjo včrtali sleaovi impresionizma, simbolizma, ekspresionizma. Toda njena izrazita konstanta je jasna, preprosta. nazorna, artikulacija predmetnega in duhovnega gradiva, je odprt, dostopen stvaren izraz in podoba. Odprtost lirskega sporočila se ujema z njegovim nazorom o pesniku, ki bodi glasnik in vodnik človeka, naroda, človeštva. Z vsemi temi Zadravčevimi ugotovitvami in sklepi se samo lahko strinjamo.
D. *.
P nmor^ci^novni t

PORT ŠPORT ŠPORT
3. januarja 1982
SMUČANJE
tfLATA LISICA» NA POHORJU
DANES SLALOM NA «UMETNI» PROGI
Organizatorji so jo (po hudi odjugi) pripravili z izrednimi napori - Veleslalom dokončno odpovedan
MARIBOR — Z napori, ki so sko- I poškodovana VVenzlova pa je že 1-
rajda presegli razumno človeško zmogljivost, je organizatorjem pohorske »Zlate lisice* le uspelo izpeljati to, kar je le malokdo verjel: pripravili so namreč progo, na kateri se bo danes odvijal mednarodni j ženski slalom, veljaven za svetovni pokal.
Kot smo že poročali, so imeli or ganizatorji izredno smolo zaradi hude odjuge, ki je pritisnila potem, ko je že vse kazalo, da s snegom letos ne bo nobenih težav. Odjuga je od nesla vso snežno odejo s spodnjega dela proge, tako da je postala izvedba veleslaloma povsem nemogoča, problematična pa je postala tudi iz|>eljava tekmovanja v slalomu.
Še včeraj zjutraj ni bilo mogoče reči povsem zanesljivo, če bodo na pori organizatorjev lahko nadomestili vse, kar je odnesla odjuga. Toda ob izredni požrtvovalnosti mariborskih smučarskih delavcev, posebno pa pripadnikov jugoslovanske ljudske armade, je bilo ob nastopu mraka že gotovo, da tekmovanje v slalomu bo. Snežna odeja sicer ni pretirano debela, vendar pa merijo domači izvedenci, da bo vzdržaia nastop vseh 78 predstavnic 14 držav, ki so se prijavile za to tekmovanje.
Mariborsko tekmovanje, pa čeprav okrnjeno, je na določen način nekakšna prelomnica letošnje sezone. Januar je namreč mesec, ki je tik pred svetovnim prvenstvom v Schladmingu, obenem pa je to tudi prvi nastop po novoletnem premoru, ko so si tekmovalke nekoliko odpočile po napornih decembrskih selitvah in nastopih, pa tudi na treningih popravile take ali drugačne napake iz prvega dela pokala.
To velja zlasti za italijanske reprezentantke. ki so pripravile v prvem delu letošnjega svetovnega pokala toliko razočaranj. Italijanke so namreč v tej sezoni startale v prepričanju. da bodo od začetka do konca igrale na tem tekmovanju prvo violino; prav dejstvo, da so jih uvrščali (predvsem domači časnikarji) med glavne favoritinje pa je bilo zanje usodno. To je bila zanje prehuda psihična obremenitev, katere niso zdržale in rezultati so znani: Marii Rosi Quario je uspelo na Piancavallu osvojiti tretje mesto (po dvakrat pa je bila še peta in šesta) in to je bilo tudi vse. Notranje medsebojne obtožbe in obdolžit-ve, napadi na vodstvo reprezentance, polemike, spori, vse to je še dodatno načelo vzdušje v ekipi, ki se je dejansko »sesula*. Njdfro čast je reševala le Quariova. ostale tek rnovalke pa so osvajale vse mej kot mesta, ki bi jim prinašala vlogo favoritinj.
Pred novoletnim premorom je vodstvo reprezentance obetalo, da bo pred nadaljevanje svetovnega pokala naredilo v ekipi red. Če mu je to res uspelo, bo morda pokazalo že današnje tekmovanje.
Povsem drugačno je vzdušje v jugoslovanski ekipi, ki bo tokrat nastopila na domačih tleh, pred lastnim občinstvom, kar je lahko prednost, lahko pa tudi ne. Ker bodo slovenske smučarke vozile po domači progi, ki jo poznajo razmeroma dobro, je to prednost, vendar bodo obenem tudi nastopile z dokajšnjo psihično obremenitvijo, saj njihovi pristaši pričakujejo od njih, da bodo doma dosegle vsaj tako do bre uvrstitve, kot so jih ponekod na tujem, če ne še boljših. Jugoslovanke, ki so kljub lanskim (povsem nepričakovanim) dosežkom na nekaterih tekmovanjih, startale v to smučarsko sezono v prepričanju, da bodo imele pred seboj težjo nalogo kot lani in bo torej priti do visokih uvrstitev precej težje, so tako »teorijo* ovrgle z več vidnimi uvrstitvami med najboljše, zato lahko rečemo, da so želje jugoslovanskih ljubiteljev smučanja tudi za žensko
tak izločena iz tega tekmovanja in — kot pravijo nekatere vesti — morda sploh ne bo več mogla stopiti na smuči.
Pa si oglejmo na kratko, kakšen je trenutno položaj na lestvici za svetovni pokal:
1.	E. Hess (Švi.)	148
2.	I. Epple (ZRN)	139
3.	Cooper .(ZDA)	98
4.	Wenzel (Lie.)	72
5.	Pelen (Fr.)	60
6.	Quario (It.)	67
7.	Sblkner (Av.)	51
"8.	Konzett (Lie.)	50
9. Gross-Gaudenier (Fr.) in
De Agostini (Švi.)	45
Današnji slalom na Pohorju bo jugoslovanska TV prenašala ob 9.55, ko bo prvi, in ob 12.55, ko bo na sporedu še drugi spust.
Včeraj pogreb Paola Mazze
FERRARA — V Ferrari je bil včeraj pogreb 80-letnega Paola Mazze, bivšega italijanskega zvez-
nega trenerja. V zadnjih tridesetih letih je bil Mazza tudi predsednik Spala.
NOGOMET
Potrjena izključitev za Van De Korputa
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je za vrnila pritožbo Torina in potrdila izključitev za tri kola za Nizozemca Van De Korputa. Disciplinska komisija pa je delno sprejela pritožbo Genoe. kateri je kazen s sedem milijonov Kr znižala na pet milijonov.
KOŠARKA
Zmaga Izraelcev
LONDON — V finalu mednarodnega moškega košarkarskega turnirja v Londonu je izraelski Maccabi iz Tel Aviva premagal angleško peterko Solent Starš s 109:94.
Udeleženci enega najtežjih avtomobilskih rallyjev na svetu. Pariz — Dakar, so dospeli v Nimes, kjer bo na sporedu druga preizkušnja. Na podlagi rezultatov te preizkušnje bo nato start v Alžiriji. Po prvi etapi je med motociklisti najboljši Francoz Cyril Neveu (honda 500XR), med avtomobilisti pa njegova rojaka Chollet Michel (peugeot dangel). Rally se bo zaključil 20. januarja v Dakarju (Senegal) po 10.000 kilo metrih poti. Na sliki (telefoto AP) Švicar Benrhard Russi na avtomobilu znamke subaru 1800
NOGOMET
DEŽELNI POKAL
Danes Kras-CGS
Prvo tekmo osmine finala med Krasom in CCS je sodnik zaradi teme prekini J pri rezultatu 3:3
Danes, s pričetkom ob 14. uri. se bosta na repenskem pravokotniku že drugič zaporedoma pomerili e-najsterici domačega Krasa in CGS. Prejšnjo nedeljo je namreč sodnik zaradi teme prekinil srečanje po prvem podaljšku pri rezultatu 3:3. Tekma spada v okvir osmine finala za deželni pokal.
Doslej so za prestop v nadaljnje kolo odigrali le eno tekmo, v četrtfinalu, polfinalu in finalu pa sta
HiMiiiiiiiiiiiiimiiiiHimiiiiHiiimiiimiiriiiiimiiHi«
RADIO
«Glasben! ping-pong»
Z jutrišnjem dnem bo ponovno na sporedu vsak ponedeljek od 15. do 17. ure športna oddaja «Glasbeni ping-pong*, ki jo vodi Ivan Peterlin. Poleg stalnih rubrik bo v oddaji govor o vseh problemih zamejskega športa.
V jutrišnji, prvi oddaji bo na vrsti pregled športnih dogodkov v zamej stvn v minulem letu.

	TURNEJA «INTERSPORT»	I	
DANES V PRVENSTVU A-2 LIGE
V Innsbrucku tretja etapa V Vidmu osrednje srečanje kola
med Tropicom in tržaškim 0ECE
Norveški skakalci so tudi danes med favoriti
INNSBRUCK — Po urvih dveh nastopih avstrijsko-nemške novolet ne skakalne turneje »Intersport* bo danes na sporedu še tretji'in sicer na olimpijski skakalnici v Innsbrucku. Vreme nagaja sicer tudi organizatorjem tega tekmovanja, toda skakalnico je vsekakor mnogo lažje pripraviti za tekmovanje, kot pa progo za slalom ali veleslalom, da o smuku niti ne govorimo. Sneg sam namreč ni tako problematičen, kot so lahko zelo usodne vremenske razmere (dež. veter, megla), toda vse kaže, da v Innsbrucku danes slabega vremena ne bo, če ne bo prišlo do nenadnega preobrata
Kakšna je sodba o začetku letošnje skakalne sezone točno ob polovici opravljenih nastopov za
'j
Kljub temu pa je tudi že jasno, da so med tistimi, ki so trenutno najbolje pripravljeni, Norvežani, za katere pa ni značilna le njihova kakovost, ampak tudi dejstvo, da imajo veliko število vrhunsko sposobnih skakalcev. Delo trenerja Zajca je očividno obrodilo izjemne sadove.
Za njimi so presenetili zahodni Nemci, morda celo še bolj kot Norvežani, čeprav za las zaostajajo za severnjaki.
Tu pa sta v najožjem kakovostnem vrhu še dve državi. Vzhodni Nemci uspešno obnavljajo svojo e-kipo. ki je imela pred leti skoraj monopolni položaj v smučarskih sko-kih^ (in poletih), poleg njih pa se tudi Finci niso izneverili svoji stari slavi in še vedno zalagajo «tržišče» z odličnimi posamezniki, skoraj samorastniki, ki so v tem športu pravi pojem.
Povsem pa so «izginile» nekatere države, ki so nekoč v skakanju tarnale dMtai vktflo čtogo. Tu ni več Sovjct<5v"pane Čeffbslovakov, Po-
Norvežan Saetre je med zadnjim nastopom v Garmisch-Partenkirchnu padel, vendar sodi kljub temu med favorite letošnjega svetovnega pokala v smučarskih skokih
novoletno turnejo in treh tekmova njih za svetovni pokal?
Napovedi izpred začetka sezone so delno obveljale, delno pa ne. Zdaj
ekipo sicer polne optimizma, vendar I že lahko rečemo, da so doslej pri
pa tudi osnovane na realnih možnostih »plavih*. Maribor bo torej pomemben preizkus tudi za Jugoslovanke, izmed katerih jih bo danes startalo osem, od teh dve v tretji deseterici, ostale pa na slabših startnih mestih.
Zanimiv bo tudi dvoboj med Eriko Hess in Ireno Epple. kajti očitno je že. da bo letošnji svetovni pokal pripadel le eni izmed teh dveh tekmovalk. Njun naskok na svetovni lestvici je že tak, da bi ju Coopeije-va morda le z veliko težavo ujela,
pravili največje razočaranje Avstrijci. na katere so prisegali skoraj vsi poznavalci smučarskega skakalnega športa. Dosedanja tekmovanja so namreč pokazala, da so opravili tudi v drugih reprezentancah izreden napredek, zato izvedenci menijo, da take kakovosti, kot je letos, v zgodovini skakalnega špoila še ni bilo. Izenačenost je naravnost izredna, kakovost pa taka, da lahko posega po najvišjih mestih tako veliko število tekmovalcev, kot še nikoli doslej.
Ijakov. ne Madžarov, redki so Švicarji itd.
Italijani so v zadnjem letu, dveh pokazali določen napredek, ki se še vedno ni zaustavil; to je potrdila tudi letošnja sezona, ki ie pa potrdila še nekaj, namreč, da je ta napredek konstanten a zelo počasen.
Jugoslovani pa kot vedno: ob odličnih uvrstitvah dosegajo tudi zelo slabe rezultate. V svoji storilnosti so nestanovitni. Ni dvoma, da so med njimi včliki talenti, sposobni posegati tudi po odličjih, toda tudi uvrstitve daleč v ozadje istim tekmovalcem niso tuje. Vse kakor pa se slovenski skakalci lab ko tolažijo z ugotovitvijo, da imajo trenutno eno najmlajših ekip na svetu in je torej bodočnost še pred njimi, sai so »tempirani* Dredvsem na sarajevske olimpijske iere.
Naslednje (in zadnje) tekmovanje novoRMtoe ne.je bo 6- januarja v "BlsčnOfshOTnu. k
Goriški San Benedetto bo igral v Caserti proti moštvu Mateseja
Po desetdnevnem premoru bo danes 18. kolo v obeh prvih italijanskih košarkarskih ligah.
V A-2 ligi bo gotovo osrednje srečanje v Vidmu, kjer se bosta spoprijeli peterki domačega Tropica in tržaškega OECE. Za obe moštvu, ki se borita za prestop v višjo ligo, bo ta tekma še kako pomembna. Videmčani in Tržačani i-majo namreč enako število točk na lestvici (18). Zanimivo je. da so v prvem medsebojnem spopadu v Trstu nepričakovano zmagali Videmčani. Bo danes obratno?
Pred neugodnim gostovanjem bo danes goriški San Benedetto, ki se bo v Caserti spoprijel z moštvom Mateseja, ki se kot Goričani bori za prestop v višjo ligo. V prvem srečanju so zanesljiv(~jg
;ričar» (88:68). dane^t-pa!

NOGOMET
DANES V PRVI ITALIJANSKI LIGI
Najzanimivejše v Firencah in Neaplju
Fiorentina igra proti Interju, Napoli pa proti Romi - Udinese v Turinu
kovati, da bodo košarkarji iz Ca-serte igrali z drugačnim zanosom.
Včeraj so že igrali eno tekmo tega kola. V Livornu je namreč vodilni Cidneo iz Brescie zasluženo premagal domače moštvo Rapiden-ts z 72:66. Naj omenimo, da je v vrstah zmagovite ekipe zelo dobro igral Jordan Marušič.
DANAŠNJI SPORED (17.30) Matese - San Benedetto, Tropic -OECE, Stella Azzurra - Saeramora, Svveda - Laternini, Honky - Napoli, Sapori - Libertas.
PRVENSTVO A l LIGE
Danfs na sporedu m zanimivih tekem
M
■»A.
carskega zanimi-
eč vrsta
Prvo kolo prve italijanske nogometne lige v novem letu bo še kako zanimivo. Na sporedu bosta namreč dva velika derbija, ki bosta lahko nemalo spremenila zgornji del lestvice.
Vodilna Fiorentina se bo doma spoprijela z milanskim Interjem, ki bo v tem srečanju igral brez izključenih Beccalossija in Bagnija. Nogometaši Fiorentine so torej favoriti v tem srečanju, saj bodo obenem igrali pred domačim občinstvom. Res je, da florentinsko moštvo že dlje časa nastopa brez svojega kapetana in reprezentanta Antognoni-ja, kaže pa, da tudi brez tega odličnega nogometaša Fiorentina igra zelo zanesljivo in da je povsem upravičeno na prvem mestu prvenstvene razpredelnice.
Dokaj »vroče* bo tudi v Neaplju, kjer bo domače moštvo igralo proti drugouvrščeni Romi. Tudi Napoli bo igral brez dveh izključenih nogometašev. brez kapetana Vinazzani-ja in Ferraria. Roma ima torej lepe možnosti, da se na tem, težkem gostovanju bori vsaj za točko.
Videmski Udinese bo danes gostoval v Turinu pri državnih prvakih Juventusa. Predvsem za «Videmča-na» Causia bo današnje srečanje ze lo pomembno, saj je več let in u-spešno igral pri Juventusu, kjer še
Odbojkarska ekipa kontovola, ki nastopa « prveustvu deklic
sedaj ima veliko število navijačev. Videmčani bi se seveda danes zadovoljili s točko, čeprav je na dlani, da so državni prvaki nesporni favoriti.
Zanimiva pa bodo tudi nekatera druga današnja srečanja. Med le-temi naj omenimo predvsem tekmo v Milanu, kjer bo Radicejevo moštvo igralo proti Cagliariju. Milančani so trenutno kar na predzadnjem mestu razpredelnice. Če bi tudi danes ostali praznih rok, bi verjetno trener Radiče moral zapustiti moštvo.
Današnji spored (14.30)
Ascoli Torino; Bologna - Genoa: Catanzaro - Cesena: Como - Avel-lino: Fiorentina - Inter: Juventus -Udinese; Milan - Cagliari; Napoli -Roma.
* * *
R LIGA
Današnji spored (14.30)
Brescia - Bari; Catania - Palermo; Cavese - Cremonese; Foggia -Perugia; Laario - Verona; Piša -Lecce; Rimini - Pescara; Sambene-dettese - Reggiana: Sampdoria -Pistoiese; Varese - Spal.
V 3. ITALIJANSKI LIGI
Trie sl ina računa na obe (očki
Po prekinitvi zaradi božičnih in novoletnih praznikov, se bo nogometno prvenstvo danes nadaljevalo tudi v tretji italijanski ligi. Tržaška enajsterica bo igrala doma proti novincu lige, Rhodense.ju, ki je po dobrem začetku zašel v krizo, vendar si .je nato opomogel in je sedaj na sredini lestvice z dvema točkama zaostanka za Triesti-no. Kot zatrjuje trener Rliodense-ja Gattoni, bodo skušali iztržiti kaj več od remija, čeprav bi se tudi z delitvijo točk zadovoljili.
Remi pa ne pride v poštev za Triestino. Po spodrsljaju v zadnjem srečanju pred božičem v Modeni, si ne more dovoliti več nobenega spodrsljaja, še posebno na domačem igrišču, če noče docela zgubiti stika z vadečimi in s tein vsakega upanja na napredovanje.
Buffoni danes ne bi smel imeti posebnih težav s sestavo ekipe. E-dini novosti bi morala predstavljati zamenjava izključenih Ascagna in Dota, morda pa bo tudi Nieri zamenjal Bartolinija v vratih. Vsekakor so Tržačani dobro pripravljeni, saj so kljub neugodnim vremenskih razmeram trenirali tudi prejšnje dni.
DANAŠNJI SPORED
Alessandria - Monza. Atalanta -Lauerossi, Fano 3 Modena. Forli s
Mantova, Padova - Parma, Piacenza - S. Angelo Lod., Sanremese -Empoli, Trento - Treviso, Triesti-na - Rhodense.
TENIS
PRVENSTVO AVSTRALIJE
Dcnton in Krick finalista
MELBOURNE — Američan Steve Denton in Južnoafričan Johan Kriek sta finalista mednarodnega teniškega prvenstva Avstralije.
V včerajšnjem polfinalu je Denton premagal rojaka Hanka Pfis-terja s 7:6, 6:7, 6:1, 3:6, 6:3, v drugem polfinalu pa je Kriek od pravil Avstralca Marka Edmondso-na s 6:0, 7:6, 7:5.
KOLESARSTVO
ČESANO BOSCONE - Vito di Tano je osvojil prvo mesto v kolesarskem krosu, na katerem so sodelovali skoraj vsi najboljši italijanski dirkači te discipline. 26 km dolgo progo je prevoail v 1.5'.
Veliki poraženec te dirke je bil državni prvak Paccagnella, ki je bil šele tretji.
Današnje, 18. kq "tirvenstvA- A-1 ligJ
vo. Na sporedu pravili derbijev.
Osrednja tekma bo bržkone v Milanu, kjer bo domači Billy igral proti državnim prvakom Squibba. Skansijev Scavolini bo gostoval v Vareseju, kjer je moštvo Cagive še posebno nevarno.
V Mestrah pa bo derbi zadnji na lestvici.
DANAŠNJI SPORED (17.30)
Berloni Bancoroma, Billy -Squibb (16.30). Recoaro - Sinudyne, Cagiva - Scavolini, Latte Sole -Carrera, Acqua Fabia - Benetton, Jesus Jeans - Bartolini.
LESTVICA
Scavolini Pesaro 28, Squibb Can-tu in Berloni Turin 24, Sinudyne Forli in Billy Milan 16, Cagiva Varese 14, Carrera Benetke, Bancoroma Rim in Benetton Treviso 12, Jesus Jeans Mestre in Bartolini Brindisi 10.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Neroden poraz v Miljah okrnjene peterke Poleta
Inter Milje — Polet 77:W
(37:30)
POLET: Ferluga 9 (1:3). L. Tavčar, Kerpan 14 (6:7), Malalan 2, Gantar (k) 8 (2:2) in Hrovatin 33 (5:10).
V nadaljevanju promocijskega košarkarskega prvenstva je sinoči v Miljah openski Polet povsem nepričakovano izgubil proti skromni domači peterki Interja. Poletov poraz je nedvomno veliko presenečenje Takoj pa gre omeniti, da so poletovci nastopili v zelo okrnjeni postavi, in to iz upravičenih in neupravičenih razlogov. Opensko moštvo se je namreč predstavilo na
miljskem igrišču le s šestimi košarkarji in brez pravega centra.
Kljub temu pa so bili naši košarkarji domačinom povsem ena kovredni vse do 32 minute, ko so celo vodili z eno točko razlike (52:51). Tedaj na je domači košarkar Cumbat zaporedoma dosegel nekaj košev in za Polelove utrujene igralce je bil poraz neizbežen.
Res škoda za ta poraz, saj bi Polet s katerokoli «normalno» postavo zanesljivo premagal tega nasprotnika. Naše košarkarje Da gotovo ne gre »kriviti* za poraz. Nasprotno! Požrtvovalno so se borili. S takšno postavo pa objektivno več niso mogli doseči.
Med posamezniki pa bi predvsem pohvalili odličnega Branka Hrovatina. ki je izredno požrtvovalno igral.	.Sergij Tavčar
*	* h • A * * • *i • #	r—
--------1; ; -Ji 9t 1» ti v:-------rr
predvideni dve tekmi. Prejšnjo nedeljo so krasovci zapustili odličen vtis, čeprav so nastopih z nekaterimi naraščajniki. Upajmo, da bo-cio tudi danes tako igrali, čeprav bosta še vedno odsotna Puntar in Terčon, ki sta še vedno izključena. Ponovno pa bodo nastopili Lanza, Olivo in Sugan. Poleg njih bo najbrž igral tudi naraščajnik Mario Terčon, zagotovo pa Drago Purič, ki je prejšnjo nedeljo odlično opravil svoj krstni nastop v članski ekipi.
Kar zaskrblja pa je dejstvo, da krasovci ta teden niso opravili niti enega treninga.
Z. S.
DOMAČI ŠPORT
VAM PREDSTAVI
vse za šport in prosti čas
VEČ ŠPORTA -VEČ ZDRAVJA B r i š č k i - Girandole 42/B
DANES
NEDELJA, 3. JANUARJA 1982
NOGOMET
3. AMATERSKA LIGA
14.30	v Gorici: Azzurra - Mladost;
14.30	v Koprivnem: Capriva - Sovod-nje; 14.30 v Štandrežu: Juventina -Audax; 12.00 v Žavljah: Giarizzo-le - Primorec: 10.30 v Nabrežini: Aurisina - Gaja.
«UNDER 20»
10.30	v Dolini: Breg - Portuale;
NARAŠČAJNIKI
10.30	na Proseku: Portuale - Primorje;
DEŽELNI POKAL
14.00	v Repnu: Kras - CGS;
KOŠARKA
10.30	v Ul. della Valle: Barcola-na - Bor; 11.00 v Ul. dello Scoglio: Scoglietto - Kontovel.
ATLETIKA
Ob 8.30 v Bazovici: Pokrajinsko prvenstvo v krosu za mladinsko in čhgiSjko konkurenco. Nastopa tudi
Posnetek s košarkarske naraščajniške tekme med Servolano in Borom

NA PRIPRAVAH ITALIJANSKE MLADINSKE NAMIZNOTENIŠKE REPREZENTANCE
B. Štoka (Kras) se je izkazal v Domodossoli
Na Silvestrovo se je namiznoteniški igralec Krasa, naraščajnik Boris Štoka, vrnil iz Domodossole, kjer se je udeležil 5-dnevnih priprav z italijansko mladinsko reprezentanco. V zadnjih desetih letih so Krasova dekleta že preko sedem-desetkrat oblekla dres državne re prezentance, tokrat pa se je prvič pripetilo, da je ta zaslužena čast doletela tudi zastopnike moške sekcije.
Intenzivni treningi so bili na sporedu po dvakrat dnevno pod strokovnim vodstvom Santifallerjeve. Vseh 14 mladih igralk in igralcev je izpopolnilo svoj tehnični repertoar in izpililo osnovne udarec. Ob zaključku skupnih priprav so odi grali še turnir med vsemi udeleženci. Prepričljivo je zmagal Bisi pred Lombardijem, Boris Štoka pa je zasedel odlično tretje mesto in tako upravičil zaupanje italijanskega teliničnega vodstva. Med dekleti pa so prednjačile zastopnice naše de-
žele saj so prva tri mesta osvojile Donda, Musina in Ursich.
Ob povratku je bil Štoka zelo zadovoljen s tem svojim nastopom in je izjavil, da je bila to zanj zelo koristna in vzpodbudna izkušnja.	B. S.
Doljakova in Sedmakova na Koroškem
Mladi namiznoteniški igralki Krasa Sonja Doljak in Damjana Sedmak bosta danes nastopili na novoletnem namiznoteniškem turnirju na Selah na Koroškem.
B. S.
TENIS
Cancellotti v polfinalu
PORT VASHINGTON — Na med narodnem mladinskem teniškem tur nirju v Port Vashingtonu se je Italijan Cacellotti uvrstil v polfinale.
Cancellotti je v četrtfinalu pre-
magal Šveda Tidpmana s 6:4, 2:6,
6:2.
Mladinski svetovni pokat
C1UDAD MEXICO - V tem kra ju se odvija teniško tekmovanje za mladinski svetovni pokal.
IZIDI
MOŠKI (četrtfinale)
Bardon (Sp.) - Danisgraad (Dan.) 6:4, 6:7, 6:2; Maciel (Meh.) - Serts (Braz.) 6:2, 6:2; Lozano (Meh.) -Humat (Rom.) 6:2, 6:1; Camus (Čile) Pelmar (Meh.) 7:5, 7:5.
ŽENSKE (polfinale)
Hu Na (Kit.) - Beetzne (ZRN) 7:5, 7:6; Schmid (Švi.) - Lechner (ZRN) 6:3, 6:2.
RUGBY
LONDON — Anglija je premagala reprezentanco Avstralije v rugbyju s 15:11 v zadnjem srečanju njene turneje v Vel. Britaniji.
SKOKI V VODO
Rlnaldl prvi v Las Palmasu
MADRID — Italijanski skakalci v vodo so na mednarodnem tekmovanju v Las Palmasu dosegli lep uspeh. Lestvici obeh kategorij sta bili namreč taki:
MOŠKI
i.	Rinaldi (It.)	1084.20
2.	Castellani (It.)	1057.00
3.	Thomsen (Dan.)	1037,65
itd.	ŽENSKE	
1.	Fernandez (Šp.)	695.40
2..	Esterni (It.)	614,70
3.	Fusco (It.)	593,95
Skupno je nastopilo 34 tekmovalcev iz osmih držav.
NOGOMET
LONDON — Znana anglešk pa Nottingham Forest je biU čena iz angleškega nogami Ijokala. Premagala .jo je di gaška enajsterica Wrexham Iz pokala so že izpadli tudi nal, Southampton in ” United.
KLJUB VSEM TEŽAVAM JE RADENSKA USPEŠNA
RADENCI — Skoraj 2.400-članski kolektiv zdravilišča «Radenska» naj bi do konca leta 1982 ustvaril dve in pol milijardi dinarjev skupnega prihodka. Tujih gostov je bilo za deset odstotkov več kot 1980, število domačih gostov pa je malenkostno upadlo. Novozgrajena tovarna polnilne opreme pa je že v dobrem letu poslovanja «prihranila» jugoslovanski plačilni bilanci okrog 200 milijonov deviznih dinarjev.
Generalni direktor Radenske Feri Horvat in njegovi sodelavci so na tiskovni konferenci povedali, da so glede na svetovne in jugoslovanske razmere zadovoljni s proizvodnjo in prodajo slatine. Do konca so že prodali na tuje 11 milijonov litrov mineralne vode, kar je za štiri odst. več kot 1980 in kar 45 milijonov litrov brezalkoholnih napitkov, za kar bodo iztržili 150 milijonov deviznih dinarjev.
Sprejeti gospodarski načrti za leto 1982 jasno kažejo smelo usmeritev Radenske in še večji izvoz slatine in brezalkoholnih napitkov in v pridobivanje novih trgov zlasti na konvertibilnem področju.
Kljub navedenim uspehom pa so v Radenski manj zadovoljni z rezultati v turistični dejavnosti. S 1400 posteljami v Pomurju in nekaj na
Pohorju so do konca leta ustvarili tristo tisoč nočitev, od tega odpade na tuje goste trideset odstotkov. število tujih gostov raste iz leta v leto, manj pa je domačih gostov, ker so zdravstvene skupnosti prenehale pošiljati zavarovance v zdravilišča.
Zaradi stabilizacijskih naporov se je zmanjšal tudi obseg kongresnega in poslovnega turizma.
Radenska načrtuje, da bo v letu 1982 povečala izvoz slatine za 12 odst., tujih gostov pričakujejo kar 16 odst. več kot lani tovarna polnilne opreme pa bo izvozila za 67 odst. več kot letos. Takšen porast izvoza — pravijo pri tem v Radenski — ni le želja, temveč nuja!
Leta 1982 bo poteklo sto let, odkar se je nekdanja polnilnica in razpošil jevalnica mineralne vode preimenovala v «Kopališki in zdraviliški zavod Radenci*. Leta 1882 je zdravilišče sprejelo prve goste. Prvo leto jih je bilo le 79, lani pa že skoraj 21 tisoč!
Podpredsednik ZIS Zvone Dragan, ki je pred kratkim obiskal Radensko, je pohvalil dobro organiziranost in dolgoročno naravno politiko Radenske, ki uspešno gospodari tudi v težjih razmerah.
JOŽE OBLAK
ORVISI
bogata izbira vsakovrstnih igrač
TRST — UL. PONCHIELLI 3
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
^I optika
%
foto kino
kontaktne leče
Ulica Bnqnarroti 6 (prečna Ul. Rossetti)
TRST
Telefon 77-29 96
PELLICCERIA
C E R V O
priporočena trgovina
za vaše nakupe KRZNA JOPE elegantni modeli
najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst.
Bogata izbira
Najnižje cene v naši deželi
TRST - Viale XX. settembre 16 Tel. 796 301
GRADBENO
PODJETJE
geom.
IDLE TUL & C.
S. n, C.
GRADNJA IN OBNOVA HIŠ
TRST — Ul. Flavia, 22/3 Tel. 040/818141
(lil (ffi

KERAMIKA
BRUNETTA
TRŽIČ
Ul. C. A. Golombo tel. (0481) 72129
■	KAMINI
■	MOOUETTES
■	PARKETI
L a jmrmca
TRST - Ul. Bdttisti 23 - Tel. 723206 GORICA • Ul. Arcivescovado 8 - Tel. 32089
t , ¥
CvCCUP<?0
Trg S. Giacomo 3 ^ \X\

artiklO^
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB Z OPČIN
Namesto cvetja na grob Kati Gorup darujejo Andolškovi 20.000 lir.
V	spomin na Berto Sosič daruje Lina Sosič 10.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA. IN OD SV. ANE
V	spomin na tov. Franca Tomšiča daruje družina Gustinčič 5 tisoč lir. , ‘
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ KRIŽA
Ob obletnici smrti očeta Ivana daruje Marta z družino 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB S KONTOVELA
V	spomin na Marijo Pertot darujeta Marija in Angel Sonce 10.000 lir. V isti namen darujeta Marica in Neva 10.000 lir.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V BARKOVLJAH PO F. S. FINŽGARJU Ob 2. obletnici smrti dobrega moža Rafaela Breclja daruje Karmela 10.000 lir.
Ob 2. obletnici smrti, svaka Rafaela Breclja darujeta Marica in Alojz Poljšak 10.000 lir.
Ob obletnici smrti Rafaela in Janka Breclja ter Anice Umek daruje Marija 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob mame kolega Viola daruje Mitja Prešel z ženo 10.000 lir.
V	počastitev spomina Guština Kralja darujeta Mario in Barbara Gregorič 10.000 lir.
ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Namesto cvetja na grob Benedikta Križmančiča darujejo Milka Racman 10.000, Zora in Stana 10.000 ter Sonja in Aldo 10.000 lir.
V	počastitev spomina pok. Ška-barjevih (Col 20) daruje hči Marta 30.000 lir.
Ob 2. obletnici smrti Zore Čok daruje Franc Škabar (Repen) 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Guština Kralja (Trebče) darujejo Marija, E-ma in Anica Kralj (Trebče 44) 30 tisoč lir.
V	spomin na pok. Guština Kralja (Trebče) daruje Anna Piselli 10 tisoč lir. V isti namen daruje Dina Simoni 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Guština Kralja darujeta Francko in Matilda Kralj (Trebče). 15.000 lir.
Ob 1. obletnici smrti Vilka Ferlu-ge se ga spominja bratranec Leo-nard (Bani) in daruje 20.000 lir.
V	spomin na pok. Silvestra Grgiča in Antona Kalca daruje Ema Križ-mančič (Bazovica) 20.000 lir.
* * *
Ob 2. obletnici smrti nepozabnega očeta Rafaela Breclja darujeta Anita in Pino Pellan 10.000 za ŠD Kontovel in 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Namesto cvetja na grob Klavdija Čoka darujeta teta Olga in Marija
Darovi in prispevki
40.000	lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na Ano Furlan vd. Vio-' la daruje družina- Gustinčič ■5.000 za KD Lonjer - Katinara in 5.000 lir za KD Rovte - Kolonkovec.
V	spomin na Antona’Kalca darujeta Zora in Silko Ražem 10.000 lir za ŠD Zarja.
V	spomin na Silvestra Grgiča daruje gostilna Grgič 10.000 lir za ŠD Zarja.
Namesto cvetja na grob Kati Gorup darujeta Angelca in Zvonko Malalan 25.000 za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši ter 25.000 lir za SKD Tabor.
Namesto cvetja na grob Kati Gorup darujeta Lidija in Nada Kapun
20.000	lir za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši.
Namesto cvetja na grob Kati Gorup daruje Silvana Malalan 15.000 lir za ŠD Polet.
Ob obletnici smrti moša Alojza 'Bukovca daruje žena Ida 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Ob priliki prejetja odlikovanja aktivista daruje Oskar Sedmak 25.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Ob praznovanju obletnice rojstnega dne Gizele Košuta vd. Magajna in v spomin na moža padlega v NOB darujejo svojci 20.000 za vzdrževanje doma Albert Sirk, 20.000 za ŠD Mladina, 20.000 za spomenik padlim v NOB iz Križa in 27.000 lir za godbo na pihala Vesna - Križ, in
20.000	lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Franca Tomšiča daruje Cvetka Medvešček
5.000	lir za Dijaško matico.
V	spomin na tov. Franca Tomšiča daruje družina Gustinčič 5.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem o-zemlju.
V	počastitev spomina Berte Sosič darujeta Pepka in Lidija Sosič 10 tisoč lir za SKD Tabor.
Namesto cvetja na grob sestrične Marije Pelan darujejo Andrej, Josip, Marija, Toni, Mirko in Marta Pečar z družinami: 20.000 za Skupnost družina Opčine, 20.000 za Pogrebno društvo v Bazovici, 20.000 za spomenik padlim v NOB iz Bazovice, 20.000 za KD Lipa, 20.000 za Sklad narodnih noš in 20.000 lir za Bazoviški dom.
V	spomin na bratranca Mirana Pertota darujeta Marija in Lovrenc Žerjal 20.000' za KD Lonjer - Katinara in 20.000 lir za ŠD Adria.
V	spomin na Guština Kralja daruje Jolanda Babič 10.000 lir za godbo na pihala V. Parma - Trebče.
V	spomin na dragega moža, očeta in nonota Franca Tomšiča daruje družina Tomšič - Faganel 10.000 za
M
Vaillant
Stenski kotli in bojlerji na plin
Conski zastopnik, asistenca in nadomestni deli:
Podjetje GIARETTA LUIGI
34126 TRST — UL. G. VERGA 16 — TEL. 040/574-31C
KOSMINA SERGIJ
BARVNI TV SPREJEMNIKI — vse kar najboljšega nudi nemška in italijanska tehniko
ITT Schaub - Lorenz, TELEFUNKEN.
PHILIPS, REX
NABREŽINA Center Tel. 200-123
«■
M
*HI
00
(D
■
I-
00
IB
N
N
IB
e
IB
tf)
d)
k
I-
Vse modne novosti usnjeno galanterije in konfekcije
ŽELI SVOJIM KLIENTOM SREČNO NOVO LETO ’82
PLAČILO NA OBROKE DO 24 MESECEV BREZ AKONTACIJE IN BREZ MENIC
TRGOVINA OBUTVE
/1SPEP1A7
NAJBOLJ MODERNI ČEVLJI PO
NAJUGODNEJŠIH
CENAH
TRST — UL. MAZZINI 38 — TELEFON 61633
narda Slavca daruje Danilo Žerjal (Lakotišče) 10.000 lir za Godbo Breg.
Vladimir Briščik (Briščki 37) daruje 10.000 za Sklad Albina Bubniča.
V	spomin na Ano Viola darujeta Nevenka in Radi Pečar z družino 10 tisoč lir za KD Lonjer - Katinara.
V	spomin na pok. Mirana Pertota darujeta Nevenka in Radi Pečar z družino 50.000 lir za KD Lonjer -Katinara.
V	počastitev spomina drage, tovarišice Kati Gorup daruje Marija Bernetič 10.000 lir za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši.
V	spomin na Benedikta Križmančiča darujeta za ŠZ Sloga Viktor Stopar 10.000 in Andrej Renčelj 10 tisoč lir.
Namesto cvetja na grob Benedikta darujeta Cvetko in Valerija Grgič 15.000 lir za Pogrebno podporno društvo v Bazovici.
Namesto cvetja na grob prijatelja Benedikta daruje Rafael Kocjan 10 tisoč za KD Lipa in 10.000 lir za Pogrebno podporno društvo v Bazovici.
V	spomin na Ivana Grudna darujeta Aurelia in Slavko 20.000 lir za Dijaško matico.
Ob 2. obletnici smrti nonota Rafaela Breclja darujeta Suzana in Elvio 10.000 lir za TPK Sirena.
V	počastitev spomina Berte Sosič in Kati Gorup darujejo Marija, Dol-fi in Rudi Wilhelm z družinami 30 tisoč lir za SPD Tabor z Opčin
Namesto cvetja na grob Berte Sosič darujejo uslužbenci Društvene prodajalne na Opčinah 45.000 za spomenik padlim v NOB z Opčin in
40.000	lir za SKD Tabor.
Namesto cvetja na grob Maria
Rebca darujeta družini Paolo in Pepi Milič 10.000 za ŠZ Sloga, 10 tisoč za ŠZ Jadran in 10.000 lir za ŠD Polet,
Namesto novoletnih voščil daruje družina Turina 50.000 lir za ŠZ Jadran.
V	spomin na Berto Sosič daruje Erminia Daneu - Kalc 10.000 za novo pokrito ploščo ŠD Polet in 5.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Za novo pokrito ploščo ŠD Polet darujejo: Giulio in Milko Kalc 70 tisoč, Giulio Kalc 10.000; Eda Kalc
10.000	in Pavel Kalc 10.000 lir.
V	spomin na predrago sestro in teto Ano darujeta Karmela in Gil-berto 25.000 za vzdrževanje Ljudskega doma v Trebčah, 25.000 za KD Primorec, 25.000 za ŠD Primorec in 25.000 lir za Godbo Viktor Parma.
V	spomin na sestrično Ano daruje Anna Piselli 10.000 lir za Godbo Viktor Parma - Trebče.
Ob 3. obletnici smrti Jožefa So-
Društvo slovenskih upokojencev in
10.000	lir za Združenje aktivistov
osvobodilnega' gibanja na Tržakem ozemlju.- -----------------
V	spomin na Ano Carli vd. Cric-ehio daruje Jolanda Babich 10.000 lir za godbo na pihala V. Parma Tfebče.
V	spomin na Ano Carli vd. Cric-chio darujeta družini Sosič - Zupan 20.000 za ŠD Primorec in 20.000 lir za godbo na pihala V. Parma -Trebče.
V	spomin na Marija Marsettija daruje družina Košuta , (Barkovlje)
20.000	lir za KD Rovte - Kolonkovec.
Ob prazniku podelitve priznanj darujejo aktivisti OF Prosek - Kontovel 150.000 za Kulturni dom Prosek -Kontovel.
Namesto cvetja na grob Stanka Bogatca darujeta Rafael in Marta Kocijan (Bazovica) 10.000 lir za KD Vesna.
Namesto cvetja na grob Stanka Bogatca darujeta Jolanda in Srečko Tretjak 10:000 lir za ŠD Vesna.
V	spomin na Stanka Bogatca darujeta Ottavio in Savica 10.000 lir za vzdrževanje doma Albert Sirk v Križu.
Pevec Valerio Makor daruje 20.000 lir za pevski zbor F. Venturini.
Ob priliki družabnega večera ob zaključku leta daruje podporni član Angel Veljak 15.000 lir za KD F.
Venturini.
V	spomin na Stanka Bogatca darujeta Vlasta in Armido 10.000 lir za dom Albert Sirk.
Namesto cvetja na grob Marije Caharija daruje Vida Gerlanc - Me-nucci 5.000 lir za KD Igo Gruden.
V	spomin na Marijo Pertot daruje Vida Gerlanc - Mennucci 5.000 lir za sekcijo KPI Prosek - Kontovel.
Ob 1. obletnici smrti Ivana Sedmaka daruje družina 15.000 lir za vzdrževanje doma Albert Sirk v Križu.
V	spomin na mamo daruje Livia Sosič 10.000 lir za knjižnico SKD Tabor - Pinko Tomažič in tovariši.
V	spomin na Kati Gorup darujeta Lili in Milko Čebulec 15.000 lir za SKD Tabor.
V	počastitev spomina Kati Gorup darpjeta Ketty in Tonči Sosič 10.000 za SKD Tabor - dramski odsek in
10.000	lir za sekcijo PCI - KPI Opčine - Bani.
Marija Pertot - Danev daruje 20 tisoč lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na pok. mamo Draga Gorupa darujeta Miranda in Atilij Kralj 10.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na Kati Gorup darujejo Pierina Sosič, Donatella Sosič in Dolfi Purič 20.000 za sekcijo PCI -KPI Opčine - Bani in Lilijana Hrovatin 20.000 lir za SKD Tabor.
Ob priliki rojstnega dne tov. Ber-
...milili, .................................nun..............................................■Hlinil................
VOZNI RED VLAKOV
siča se ga spominja žena Angela in daruje 10.000 za spomenik padlim v NOB z Opčin in 10.000 lir za pokrito ploščo ŠD Polet.
V	spomin na pok. Guština Kralja darujeta družini Borio in Pellegrini
10.000	za Godbeno društvo Parma in 10.000 lir za cerkev v Trebčah.
V	spomin na pok. Ano Furlan vd. Viola darujeta za TPPZ Pinko Tomažič: Santo Giorgi 10.000 in Lidija Gombač 3.000 lir.
Ob 12. obletnici smrti dragega moža Marija Daneua z Opčin daruje žena Milka 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na strica Marija daruje nečakinja Miranda z družino
5.000	lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na dragega moža Franca Kapuna daruje žena Zorka 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na mamo in sestre daruje Zala Regent 30.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Marijo Luxa darujejo svojci 30.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na pok. Benedikta Križmančiča daruje družina Križmančič (Jurjevi) 10.000 za Gospodarsko zadrugo v Bazovici, 10.000 za spomenik padlim v NOB iz Bazovice, 10 tisoč za KD Lipa, 10.000 za ŠZ Sloga in 10.000 lir za spomenik Bazoviških junakov.
V	počastitev spomina Kati Gorup darujeta Stanka in Ivanka Hrovatin 20.000 lir za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši.
V	spomin na Stanka Bogatca daruje družina Colja 25.000 za ŠD Mladina in 25.000 lir za TPK Sirena.
Ob 1. obletnici smrti nepozabne mame Štefanije Tavčer vd. Kalc darujejo Alberta, Milica in Giorgio z družinami 30.000 lir za TPK Sirena.
RO LIC H
NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel. 20-03-71
O
KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE
PRODAJNA GALERIJA KRAŠKEGA POHIŠTVA
(skrinje, skledniki, vintle , in kuhinjske kredence)
Bogata izbira izdelkov iz lesa in keramike ter ročnih del s kraškimi motivi, primerni za vsakršno darilo.
Ccstft
NABREŽINA - ŠEMPOLAJ (100 m po železniškem prehoda) tel. 200282
Mali oglasi telefon (040) 79 46 72
Tmc
DARWIL
iT	KUPUJE
TUDI RABLJENO ZLATO in plača do 14.000 lir za gram karati - na|več|a resnost -odkup polic
TRST
Trg Sv. Antona 4 (2. nadstropje)
PRODAMO gostilno na vzhodnem Krasu z na novo preurejenimi prostori in obširnim vrtom. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Gostilna».
PRODAM fiat 127 letnik 1974 po u-godni ceni. Telefonirati po 18. uri na štev. (040) 231355.
OSMICO je odprl Robert Pipan -Mavhinje 22 - D.
PRODAM peč na gorilno olje in peč na drva. Telefonirati na št. 299*453.
PRODAM fiat 124 coupe letnik 1973 v dobrem stanju. Tel. 040/212859.
DIPLOMIRANA pedikerka nudi u-sluge. Telefonirati ob urah kosila na št. 040/213059.
DRVA za kurjavo in akacije za vi nograd prodam. Tel. 0481/78043
IŠČEM zidarsko podjetje za obnovi tev prostorov in pročelja v mestu Telefon (040) 575-145.
KORŠIČ - pohištvo v izredni pro daji. Telefon (040) 54390.
KUPIM peč na drva. Telefonirat po 20. uri na štev. (0481) 882281
V IZREDNI PRODAJI večja količi na keramičnih ploščic za zunanjo in notranjo oblogo. Telefonirati ob delavnikih od 9. do 13. ure na štev. (040) 823-636.
TRST - BENETKE - BOLOGNA - RIM - REGGIO CA-LABRIA - CATANIA - SIRAKUZE - PALERMO - MILAN - TURIN - GENOVA - VENTIMIGLIA
ODHODI
4.25 D Benetke
5.45 R Milan - Genova Brignole (preko Mester) (*)
6.00 R Benetke - Bologna - Firence (preko Benetk) (*)
6.22 L Portogruaro (1) (2)
6.42 D Benetke - Rim - Turin (preko Mester - Milana), Spalni vagoni Moskva -Rim (3); 1. in 2. razred Zagreb - Benetke, Budimpešta - Rim in Zagreb -Rim; spalni vagoni Moskva - Turin (samo;ob petkih od 6.6. do 26.9.) -pogradi 2. razred Varšava - Rim (ponedeljek, četrtek in soboto od 5.6. do 27.9.)
8.02	E Benetke
8.50 R Benetke - Rim (*)
8.55 E (BenetkeExpress Benetke
10.04 L Portogruaro
12.35 E Benetke - Bologna - Firence - Rim - Termini -Neapelj - Catania - Sira-kuze - Palermo - Reggio Calabria (pogradi 1. in 2. razred) Palermo - Catania - Reggio Calabria
13.20	D	Benetke - Milan - Turin
13.40 L	Portoruaro
14.38 E	Benetke
17.08	R Mestre (brez vmesnih po-
staj) - Milan - Genova -Brignole (*)
17.13	D Benetke - Bologna - Bari
Lecce (spalni vagoni in pogradi 2. razred Trst -Lecce
17.30 L	Benetke
18.14	L	Portogruaro
19.08	E	(Simplon express) Benet-
ke - Rim - Milan Lam-brate - Domodossola -Pariz (pogradi 1. in 2. razred Trst - Pariz) spalni vagoni Benetke - Pariz; (pogradi 2. razred Beograd - Pariz, Zagreb - Pariz, Benetke - Pariz)
19.23 L	Portogruaro
20.28 D	Benetke
22.08	D Benetke - Milan - Turin -
Genova - Ventimiglia -Marseille (pogradi 1. in 2. razred Trst - Turin; spalni vagoni in pogradi 2. razred Trst - Genova)
22.20	E Mestre - Bologna - Rim
(spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razred Trst - Rim)
PRIHODI
2.17 D Benetke
6.03	L Portogruaro (2)
7.10 L Portogruaro
7.28 D Marseille - Vetimiglia -Genova - Turin - Milan -Mestre (spalni vagoni in pogradi 2. razred Genova
-	Trst; pogradi 1. in 2. Trst; pogradi 1. in 2. razred Turin - Trst)
7.48 E Rim - Bologna - Mestre (spalni vagoni in pogradi
1.	in 2. razred Rim - Trst)
9.30 D Benetke
10.10	E (Simplon express) Pariz
-	Domodossola - Milan Lambrate - Benetke - Mestre (pogradi 1. in 2. razred Pariz - Trst; pogradi
2.	razred Pariz - Zagreb in Pariz - Beograd)
10.28 E Lecce - Bari - Bologna Benetke (spalni vagoni in pogradi 2. razred Lecce -Trst
13.07 D Benetke 14.23 D Milan - Benetke
15.25	D Benetke
16.27	E Palermo - Sirakuze - Ca-
tania - Reggio - Calabria
-	Neapelj - Rim Tiburti-na - Firence - Bologna -Benetke (pogradi 1. in 2. razred Reggio Calabria -Trst; Palermo . Trst in Catania - Trst)
17.52 D Turin - Milan - Benetke 18.42 R Firence - Bologna - Benetke (*)
19.10	D (Benetke express) Benet-
ke (spalni vagoni Benet-te - Beograd; Benetke -Atene samo ob četrtkih in nedeljah od 5.6. do 28.9., pogradi 2. razred Benetke - Istanbul, Benetke - Skopje, Benetke -Beograd in Benetke - A-tene) (razen ob četrtkih in nedeljah od 5.6. do 28.9.)
19.20 L Portogruaro
20.10	D Benetke -Portogruaro 20.49 R Rim - Mestre (*)
21.25	R Genova Brignole - Milan
(preko Mester) (*)
23.13 L Benetke
23.27	E Turin - Milan - Rim -
Benetke (spalni vagoni) Rim - Moskva (4), spalni vagoni. Turin - Moskva (samo ob sobotah od 7.6. do 27.9.)
TRST - OPČINE - LJUBLJANA - BEOGRAD - BUDIMPEŠTA - SOFIJA - ATENE - ISTANBUL - MOSKVA
(*) Samo 1. razred in obvezna rezervacija.
(1)	Nadaljuje do San Donč del Piave od 2. do 14. 6., od 15. 9. do 23. 12., od 5. 1. do 16. 4. in od 22. 4. do 30. 5.
(2)	Ne vozi ob praznikih.
(3)	Ne vozi ob petkih (od 1. 6. do
24.	9.) in ob sredah in petkih od 25. 9.
(4)	Ne vozi ob sobotah (od 1. 9. do
25.	9.) in ob četrtkih in sobotah (od 26. 9.)
ODHODI
10.35	E (Simplon express) Opčine
-	Ljubljana - Zagreb -Beograd (pogradi 2. razred Pariz - Zagreb in Pariz - Beograd)
13.35	L Opčine - Ljubljana (1) (3)
14.48	L Opčine -‘Ljubljana (2) (3)
15.04 D Opčine - Ljubljana - Zagreb - Subotica - Novi Sad (pogradi 2. razred Trst - Subotica, pogradi
1.	razred Trst - Novi Sad) (vozi ob torkih,, sredah, četrtkih, petkih in sobotah — ne vozi od 15.8. do 1. 11., 25. in 26. 12., 25. 4. in 1. 5.)
16.48	D Opčine - Ljubljana (1) (3)
17.48	D Opčine - Ljubljana (1) (3)
18.28	D Opčine - Ljubljana (1) (3)
18.48	D Opčine - Ljubljana - Za-
greb (pogradi 2. razred Trst - Beograd) (4)
19.28	D Opčine - Ljubljana (2) (3)
20.08 E (Benetke express) Opčine - Ljubljana - Beograd
-	Skopje, Atene - Istanbul (spalni vagoni in pogradi
2.	razred Benetke - Beograd, pogradi 2. razred Benetke - Skopje in Benetke - Istanbul, pogradi 2. razred Benetke - Atene (razen ob četrtkih in nedeljah od 5.6. do 28.9.), spalni vagoni Benetke -Atene samo ob četrtkih in nedeljah od 5.6. do 28.9.)
20.20 L Opčine
23.52 D Opčine - Ljubljana - Zagreb - Budimpešta - Varšava (pogradi 2. razred Rim - Varšava samo ob torkih, petkih in nedeljah od 6.6. do 26.9.), spalni vagoni Rim - Moskva (5), spalni vagoni Turin,-Moskva (samo ob sobotah)
PRIHODI
5.01 D Budimpešta -, Zagreb -Ljubljana - Opčine (spalni vagoni Moskva - Turin samo ob petkih od 6.6. do 26.9.), spalni vagoni Moskva - Rim (6)
5.40 D Novi Sad - Subotica - Zagreb - Ljubljana - Opčine (pogradi 2. razred Subotica - Trst; pogradi 1. razred Novi Sad - Trst) (vozi samo ob torkih, sredah. četrtkih, petkih in sobotah, ne vozi 15. 8., 1. 11., 25. in 26. 12., od 1. 1. do 25. 4., 1. 5.)
9.46 D
10.34	D
13.35	L
14.35	L
16.38	D
17.38	D 18.48 E
21.30 L
Ljubljana - Opčine (1) (3) Ljubljana - Opčine (2) (3) Ljubljana - Opčine (1) (3) Ljubljana - Opčine (2) (3) Ljubljana - Opčine (1) (3) Ljubljana - Opčine (2) (3)
(Simplon express) Beograd - Zagreb - Ljubljana - Opčine (pogradi 2. razred Beograd - Pariz in Zagreb - Pariz)
Opčine
(1)	Vozi od 28. 9.
(2)	Vozi od 2. 6. do 27. 9.
(3)	Ne vozi ob praznikih
(4)	Vozi ob torkih, sredah, četrtkih, petkih in sobotah. Ne vozi 15. 8., 1. 11., 25. in 26. 12., od 25. 4. do 1. 5.
(5)	Ne vozi ob sobotah (od 1. 6. do 25. 9.). ob četrtkih in sobotah od 26. 9.
(6)	Ne vozi ob petkih (od 1. 6. do 24.' 9.) in ob sredah in petkih od 25. 9.
TRST - VIDEM - TRBIŽ - DUNAJ - SALZBURG - MUNCHEN
5.12 L 6.10 D 6.16 L 7.15 D
9.38 L 12.22 D 13.10 L
14.00	D 14.28 L 16.55 L 17.43 D
18.00	L 19.18 D 20.02 L 20.42 D
ODHODI
Videm
Videm - Trbiž . Videm
Videm - Trbiž - Dunaj -Mjinchen (samo od 1. 6. do , 27. 9.)
Videm - Trbiž Videm - Trbiž Videm - Karnija Videm - Trbiž Videm - Trbiž Videm - Trbiž
Videm - Benetke (1)
Videm
Videm
Videm
(Italien Osterreich ,Ex-press) Videm - Trbiž -Dunaj •- Munchen, (pogradi 1. in 2. razred Trst - Dunaj in Trst r Munchen)
23.00 L Videm
PRIHODI
0.56 L Videm . 6.35 L Videm (1) ,
7.18 L Videm
7.57 D Benetke - Videm (1)
8.46 L Videm
9.00 D (Osterreich Italien Ex-press) Munchen - Dunaj) - Trbiž - Videm (pogradi 1. in 2. razred Dunaj -Trst)
10.16 D Videm 11.44 L Videm
11.57 R Milan - Vicenza v Trevi-so - Videm
. 14.29 D Videm 15.33 L Videm 16.43 D Videm '
18.03 L Videm
19.30	L Videm
19.55	E Trbiž - Videm
20.55	L Videm
22.30	L Videm
22.50 D Trbiž - Videm
(1) Ne vozi ob praznikih
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST. U|. Montecchl 6. PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e)
Podružnico Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 8 57 23 Naročnina
Mesečno / 000 lir — celoletna 84.000
V SFRJ številka 5,50 din, ob nedel|ah 6,00 din, zo zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 100.00, letno 1000.00.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Oglasi
2lro račun 50101-603-45361 «ADIT> Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
OZS 61000 Ljubljana
Stran 10
Ob delavnikih' trgovski 1 modul 'sir 1 st., vlš. 43 mm} 27.000 tir. Finančni 900, legalni 800. osmrtnice 300 sožalia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15% Oglasi Iz dežele Furlanlje-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal
in tiska j
IZTT
(Trst
Član' italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG


BARVNI TELEVIZOR PHILIPS MOPED «TOMOS»
IZLET S PRIMORSKIM DNEVNIKOM ZA ENO OSEBO SLIKE ZAMEJSKIH LIKOVNIKOV ABONMAJI SSG IN GLASBENE MATICE ZMRZOVALNA SKRINJA PEČ NA DRVA
FOTOAPARAT LIKALNIK USNJENA TORB«
VOLNA ZA PLETENJE
RAZNI GOSPODINJSKI ELEKTRIČNI STROJČKI
SMUČI ELAN
NAKIT
PRŠUT
KOLEKCIJE VINA
ENOLETNE NAROČNINE NA SLOVENSKE REVIJE
FOLKLORNI PREDMETI
PLOŠČE
KNJIGE
i%I