ste v. /i posamezna številka 2U stottuK v Trstu, v petak 23» marca ism Posamezna številka 20 stoiink letnik Atvf Izhaja — Izvzeti5i ponedeljek — vsak dan 7jutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška AsiSkega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefranklrr.na pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vr»Ca]o. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec t 7.—, pol leta L 32.— in cen leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. EDINOST Posamezne Številke v Trstu In okolici po 23 statlnk. — O^laii se računajo v iirokostl ene kolone (72ffi*t». — 0*hsi tr»ov:ev in obrtnikov mm po40t. osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi dcna.nlh ravodov. mm po L 1 — Mali oglasi po 2» stot. bessla, naj nanj pa L 2- — O'hii» naročnina In reklamacije se pošiljijo izključna usravi Edin-nti. v Trstd, ulica sv". Frančiška Asišicega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57 Drugi odgove r Činu d'Angelu Včeraj smo odgovorili na »zadnji opomin«, ki nam ga jc »na izjemen na? Sin«. naslovilo glavno glasilo primorske* ga fašizma. Pojasnili smo našo misel o materi Italiji in njenih sinovih. Danes hočemo povedati gospodu Ginu d'An» gelu, kaj si mi mislimo o fašistovskem gibanju in njegovi' taktiki. - Gospodu Ginu d'Angeln najbrže nc bo neznano, da smo mi odločni in nepopustljivi nasprotn./ki fašizma Znano mu je, :.a se bojujemo preti njemu z vsemi silami in da ga tudi ne bomo ne> hali pobijati, dokler nam bo šel v živo. Povemo mu pa lahko kljub temu, da je fašizem po naši sodbi eden r*ajpomemb< rsc-iš. pokretov v politični zgodovini Itali;e. Mi smo v stanu presojati faši« stovsko gibanje s širšega zgodovinskega vidika in ga oceniti kot del velikega so? ciahiega gibanja, ki gre danes preko vseh dežel Evrope. Vemo, da je pose* ben položaj Italije in da so socialne raz« mere, s katerimi se je borilo italijansko ljudstvo, nujno morale poroditi fašl* stovsko gibanje. Mi vidimo v fašizmu pokret, ki pomeni odpor proti dvigaioče* mu se komunističnemu gibanju in hoče zabraniti v Italiji socialno revolucijo. Fašisti -o z veliko energijo in z brez? obzirno odločnostjo šli v boj. da one* mogoči j o- polom italijanske meščanske države in nas Men konec obstoječega družabnega redi . Priznati jijn mora vsakdo, da so se v veliki meri približali svo!emu cilju. Kar se nobeni meščanski vlar*i ni posrečilo, se je njim posrečilo. Ustrahovali so najmogočnejšo revolu« cionarno stranko Italije in zlomili napa^ dJno moč mil jonskih organizacij, pred katerimi so se prej tresle vse vlade. Yro* žitelji komunistov socialistov so bla? m i rani in osramočeni: fašisti so jim do= k. zuii, da so le gostobesedni, z rokami mahaioci govorniki, žlobudrajoči o rc-v< htciii rn neskončnem nasil'u, ki zle? žejo ob prvem resnično nasilnem spo--Pl. du po ? nvzo in postanejo zelo prid* L ini in krotki. Neverjetno se zdi člos veku, a jc vendar resnično: peščica fa* s:t>tov je razynala trenutno vse straho* ve revolucije, ki so prežali na vseh kon* cih in kraiih in toliko časa nad i ta li j a n» sko državo. Mil jonska socialistična ar* mada, ki jc T ifa dika in ponos Lenina in so jo v Moskvi povzdigovali v nebe* sa, danes ne prihaja več v poštev. Le* nin jo je moral črtati iz svojih računov. Fašisti so danes ponosni Oni tirjajo od meščanske države hvaležnost. Zavedajo se, da so ohranili in obranih obstoječi red Italije. Z velikim povdarkom iz* javljajo, da so najzvestejši čuvaji in branitelji domovine. Fašiste dobro razumemo. Vendar mo= ramo gospodu Ginu d'Angelu povedati, da je njihova taktika nasproti Slovcn> cem in Hrvatom popolnoma zgrešena. Kakšen pomen naj ima nasilje, ki z njim udrihajo po našem ljudstvu? Ali gospod Gino d'Angelo res mislite, da more 500 tisoč Jugoslovanov zdrobiti Štirideset* miljonsko državo? Ali se Vam ne zdi, da je za pravega Italijana naravnost poni* ževalno, da bi se italijanska velesila bala pol mil ionskega narodiča? Ali Vam ne požene že misel na to rdečice v obraz? In vendar se fašisti s svojim srrahovitim napadanjem vedejo tako, kakor bi bil naš narodič grozna in stra» šna nevarnost za kalijo! Vi, gospod Gi* no d'Angelo, si pa vendar ne upate tr» diti, da smo nevarni, Ce pa Slovenci in Hrvati niso in ne morejo biti nevarni, čemu se potsm s takim nasiljem borite proti njim? Pokažite mi pametnega člo* veka, ki uporablja vso svojo silo, vso svoje moči in vse, kar zmore in premore, proti neznatnemu protivniku*, ki mu prav ničesar ne more? Ali' ni to ne* potrebno? Ali ni to potrata energij? Ali ni to nespametno? Kaj hočete s tem do« seči? S tem morete le eno doseči: v na» šem ljudstvu se bo sovraštvo poglobilo, njegov odpor bo zrasel in njegova trdo? vratnost se bo naravnost organizirala^ Vi ne boste dosegli tega, kar hočete. Do* se^li boste nasprotno. To je pri kulturni stopnji našega ljudstva naravno, to je nujno, to je neizogibno. Tega ne morate Vi spremeniti-, tega mi ne moremo spre* meniti. Silno se motite, ako mislite, da mi ljudstvu govorimo, kar hočemo, da ga vodimo, kakor hočemo, da mu lahko ukazujemo in ga vlečemo na katero stran koli hočemo. Verujte nam, gospod Gimo d'Anaelo, da je Vaša taktika na celi črti zgrešena. Mi smo prisiljeni, da se proti Vam borimo in bijemo vse dotlej, dokler nam ne nehate rezati v meso. češkoslovaška Pogajanja za trgovsko pogodbo med Češkoslovaško in Avstrijo PR -iCA, 24. Minister Šuster, ki je se* C • j na Dunaju povodom trgovskih po* ' ljaiij med Češkoslovaško in Avstrijo, t/, javil, da bo seznam bl?.ga, ki se bo smelo svobodno uvažati, in blaga, za ka* Kij. h -ta marali obe državi ena dru^i popustiti, sestavljen v dru£i dobi poga> J n. P; sebne pogodbe se bodo sklenile ^kiit sladkorja m premoga. Posebne k« i^iie :>r delitve železniškega materiala. Upa se. da bo med Češkoslovaško in Avstrijo skVirena pogodba o svobodnem tran-zti u biaga. Osvoboditev trgovine z lesom na Češkoslovaškem PRAGA, 24. Na zadnjem sestanku komisije za določitev cen slovaškega lesu se je izvedelo, da je minister Hoto^ vec izjavil odposlanstvu lesnih trgov* cirv U Slovaške, da misli osvoboditi tr* 40vinn in izvoz lesu iz Češkoslovaške. Osvoboditev bo v prihodnjih dneh že gotova stvar in izvozne pristojbine se zmanjšajo, a minimalne pristojbine se odpravijo.___ Kalila Trgovska pogodba med Italijo in Če* škoslovaško podpisana RIM, 23. Danes ob 18 je bila podpis san » trgovinska pogodba med Italijo in češkoslovaško, ker :e prišlo med obe ma državama do t /polnega sporazuma o vseh vprašanjih, ki so bili pri pogaja? njih na dnevnem redu. Obenem z dru* gimi zadevami trgovinskega značaja je bilo ure i enih potom posebnih spora zp mov tudi mnogo vprašanj juridične in finančne narave. V gospodarskem oziru je bila sklenjena prava trgovinska po* godba in poleg tega še poseben sporam zum o kontingentih. Pogodba bo veliala do 31. decembra 1925. in bo šla dalje, ako je ena in druga država ne odpove. Pogodba vsebuje splošne določbe t> varstvu koristi in svobode državljanov ene države na ozemlju druge. Uvaževa> lo se je načelo o največjih ugodnostih Glede carinskih tarif pa bo eni "n drugi državi dana svoboda, da razveljavi to določbo, ako bi enako ravnala tudi na? sproti vsem drugim državam. V pogodbi pa ni nikakih obvez o višini tarif. Po= sebna pogodba je bila sklenjena o od? pravi prepovedi izvoza tn uvoza, ki sn sedaj v veljavi v obeh državah. Ta po--godba bo veljala eno leto in je v glav; nem sestavljena v istem duhu kakor naše trgovinske pogodbe z bivšo Avstri jo, to se pravi, da se je oziralo na izvoz italijanskih poljskCh pridelkov proti u> vozu industrijskih izdelkov v TfaJpo. Vsled sedanjih nenavadnih razmer v mednarodni' trgovini sta obe državi mo* rali pristati na to, da se v eni in drugi odprasvi prepoved izvoza in uvoza ne= katerih proizvodov večje važnosti. To se jc doseglo s tem, da so se določili jzdatni kontingenti za izvoz in uvoz mod obema državama. Češkoslovaški so do? voljene posebne olajšave za n jeno trgo* vanje preko Trstr.. Vsled tega se bo v Trstu odprla posebna češkoslovaška ca» linarnica, ki bo uradovala sporazumno z itlljansko carinarnico. Tako bo lahko š!o blago, ki se izkrca v Trstu, nepo^ sredno na Češkoslovaško, ne da bi ^ se moralo ustavljati na meji radi predpis sanega carinskega pregleda. Razmerje med obema državama se je moralo ure? diti tudi z ozirom na položaj oseb in podjetij v novih italijanskih pokrajinah, ki so btU v denarnih stikih z državljani češkoslovaške republike in narobe. To vprašanje se je uredilo s posebno prav? no ? finančno pogodbo. Položaj bank, vrednostnih papirjev, ki jih posedujeio državljani' ene ali druge drzatve, in dru? ^e podobne stvari so tudi z n ponad ene v posebni pogodb!. Poseben sporazum se ^e sklenil tudi glede češkoslovaškega dolga za materijal in živila, ki jih je Italija dala Češkoslovaški. Zarota na italijanski vojni ladji »Giulio Cesare« RIM, 23. List »Epoca« piše. da je bila na vojni ladji »Giulio Cesare« odkrita zarota mornarjev. Zarotniki so namera? vali potopiti »Giulio Cesare« in še dru* ge vojne ladje. Olelopnica »Giulio Cesare« se je na= hajala obenem z oklopnico ^Andrea Doria« v gaetskem zal vu, kjer sta obe ladji imeli vaje v streljanju. Pred neko? 'iko dnevi je neki častnik na »Giulio Cesare« zasačil nekega mornarja, ko je čital »Avanti«. Ta list je na vojnih Li d j ah prepovedan in dotienega vojr-ka ie častnik dal takoj zapreti. Nato se jc izvršila preiskava v spalnici in v slam? niči omenjenega vojaka so našli še dru? ge prepovedane liste. Vsled tega je po* veljnik ladje odredil splošno preiskavo. Našlo se jc nekoliko pisem, ki so bila naslovljena »Avanti?iu«, komunistične* mu listu »Uman:ta Nuova« in deloma tudi nekaterim anarhističnim krožkom. Sedemnajst mornarjev je bilo vsTed te preiskave aretiranih. Poslali so jih takoj v Soezio, kjer so bili izročeni sodišču. Okkjpnica »GiuHo Cesare« je odplula iz Gaete v Spezio. Agenciia Štefani je z oziram na te ve= sti ob i a vila sledeče poročilo: Vest, ki so io objavi i nekateri listi, da je bila na veliki voini ladji »Giulio Cesare« odkri? ta. anarhistična in komunistična zarota, e brez podlage. Res pa je, da so bil?, ne> kateri mornarji omenjene vojne ladje zasaeeni pri propagandi, ki je po vos ;aških predpisih prepovedana Prori krivcem so se ukrenil primerni disci» plinarni korakL Bombe v milanskem gledališču »Dlana«. 16 mrtvih in nad 100 ranjenih MILAN, 24. Sooča se je v tukajšnjem gledališču »DLana« med predstavo raz? počila bomba. .Nastala je strahovita zmešnjava. Luči ao se ugasnile, po oba širni dvorani se je začel razlegati stra* hovit vik in krik. Občinstvo je v panič? nem strahu planilo proti vratom. Bom? ba je napravila v gledališču veliko škodo in povzročila mnogo človeških žrtev. Na licu mesta je ostalo 16 mrtvih, ki so bdi strahovito razmesarjeni. Ranjenih je bilo nad sto oseb, med katerimi okoli 4i> več ali manj težko. Nesrečo je pov vzročila zločinska roka. Gre za napad, ki je v zveza s sedanjimi! političnimi bor> baim. Tukajšnji fašisti so na atentat proti omenjenemu gledališču odgovorili « tem, da so napadli uredniške prostore milanskega komunističnega lista »Uma* nit a Nuova« in jih razdejali Danes zjutraj je bil v mestu popoln mi-r. Milanska delavska, zbornica je iz? dala proglas, v katerem poziva delavce, naj ostanejo po delavnicah na svojem mestu in naj čakajo nove naredbe. Fa? šisti so sklicali shod, da se posvetujejo o položaju. , _ Nemilla Razmerje gla*<" ▼ Gornji Steziji OPPELN, 24. Pri ljudskem glasovanju * Gornji Šleziji je Nemčija dobila približno 700.000, Poljska okroglo 500.000 glasov. Za avtonomijo Gornje Šlezije BEROLIN, 23. »Berliner Tageblatt« piše: G. Rezija m»ora tvoriti z Nemčijo eno enoto, toda mora biti svobodna. Njena stvar je, da si v gospodarskem, socialnem in kulturnem oziru uredi a v* tonomijo, ki ji je podeljena. Narodna nasprotstva v Gornji Sleziji morajo iz? giniti. Prebivalstvo te dežele, ki inu toliko naravnih bogastev, mora najti sporazum, da bosta lahko obe narod? nosti skupno in pk>dno delali. »\ or? war-ts« piše: Pisanje francoskih tstov prilikom nemške zmage v Gornji Sleziji dokazuje, da so ti listi naznotraj prepri? čani, da je Gornja Šlezaja neodločljiv del nemške države. Spopad med delavci in policijo v Ham? burgu HAMBURG, 23. Danes popoldne je prišlo do spopadov med policijo in de* lavci ladjedelnice »VuLkan«. Delavci so prodrli obroč in skušali policijo razorom žiti. Policija je streljal in \Tgla neko> liko ročnih boirb. Štirje delavci so bili ubiti in 27 jih je bilo ranjenih, med nil= mi 12 zelo težko. Hamburski mestni svet je proglasil izjemno stasije. Gonja proti carinskim odredbam za? veznikov PARIZ, 23. »Intramsigeaint« poroča iz Basela: Nemški listi, ki so razširjeni \ trgovskih krogih, predvsem »Berlinei-Tageblatt« in »Frankfurter Zeitung«, vodijo živahno barbo proti« izvajanju ca> rinskih odredeb v zasedenem ozemlju. Tej borbi se pridružujejo protesti nem? ških trgovskih zbornic, ki opovrgava io določene odstotke in opozarjajo na nezadovoljnost, ki jc nastala v nevtralnih deželah. ___ Bslsija Senat sprejel zakon o pristojbinah od nemškega blaga BRUSELJ, 23. Senat je enoglasno sprejel zakonski- načrt za pobiranje pri* stojbin od nemškega blaga v Belgiji. Anglija Lloyd George o angleški delavski stranki LONDON, 24. Stoindvajset poslancev parlamentarne zveze, ki podpira Lloyd Georgeovo politiko, je priredilo danes LIoyd Georgeu pojedino. Lloyd George je ime! govor, v katerem je med drugim rekel tudi to-le: Največja nc varnost, ki grozi dosedanfim političnim stran, kam, je* zadržanje angleške delavske stranke, ki ima program in ki hoče razdejati druge stranke in tudi družbo samo, Londonska vlada imenovala svojega za> stopnika za v Moskvo LONDON, 23, >Dally Telegraph« poroča, da je Reginald Hoore imenovan za uradnega zastopnika angleške vlade v Moskvi. Njegova naloga bo, da obnovi k stike s sovjetsko vlado in da nadzoru ie izvrševanje določeb angleško - ruskega J spora zuma, __ Rusija Černov o nemirih v Rusiji PARIZ, 23. »Intranslgeaiit« piše: Do> pisnik nekega švicarskega lista se je Tncl priliko pogovarjati v Revelju s Čei> novim, bivšim predsednikom ruske usta^ votvorne skupščine in načelnikom so» cialno?revolucionarne stranke, ki je, ka> kor znano, hud nasprotnik sedanjih go> s;3odarjev Rusije, Černov je rekel, da so kronstadtski mornarji postali žrtev svojega svobodoljubja. Ako bi bili po? zaprli kronstadtske komuniste, bi ne bil mo°el Trockij nikdar osvojiti mesta Vstaja kronstadtskih mornarjev je le epizodica borbe, ki sc je začela proti komunističnemu režimu v Rusiji Mno? go beljševiških polkov ni hotelo iti pro? ti Kronstadtu. Žalibog so mornarji za? fV.li svoie c'baiiie prezeođai. Bili bi mo? rali čakati, da se led staja, in tedaj bi bila trdnjava nezavzetna. Černov je ob zaključku izjavil, da je kronstadtska vstaja le uvod k nadaljnim pokretom, ki bodo Rusfijo osvobodili od sedanjih tri* nogo v. Žalosten položaj ruskih beguncev na Turškem PARIZ, 23. »Infcransigcant« ima iz Carigrada sledeče poročilo od 18. t. m.: Beda med ruskimi begunci je Še vodno velika. Po neki ura-dni statistiki je sedaj na Turškem okoli 90.000 ruskih begun* cev; v novih grških pokrajinah jih je 35.000, v Carigrudu 21300, na Lesbu 9000 in na Gaiipotju 15.000. V Trakijo so pribežali predvsem vojaki bivše De? nikinove in Vrangclove vojske. Ti be» grnci bodo poslani v Jugoslavijo, kjer jim je vlada, že dala na razpolago po? trebno zemljo za ustanovitev pravih zemJjedelskih naselb'n. Pni vlak s 3000 Rusi je na poti' v Jugoslavijo ter je že prispel v Solun. Na drugi strani pa se ie del teh beguncev naveličal svojega bednga životarjenja in 20.000 se jih je odločilo, da se zopet vrnejo v svojo do* movimo. Turški parnik »Reški paša« jih je prepeljal v Novorossijsk. Sovjetska oblastva so jim po dolgem obotavljanju dovolila, da se izkrcajo. Ko je ladja plula v pristanišče, so nanjo streljali s puškami Posadka pravi, ne ve, kako bodo begunci sprejeti. Mir ovu* pogodb* med Rusijo is Turčijo KELSINGSFORS, 24. Iz Petrograda poro čajo: List »Pravda« piše: Mirovna pogodba med Rusijo in Turčijo obvezuje obe stranki, da se morata ena z drugo posvetovati, preden bi sklenila kak sporazum z drugimi državami. Pogodba priznava Turški stare m»je ia se oai- ra na sevresko pogodbo. Turška odstopa Ba-tum Rusiji in si samo pridržuje pravico do svobodnega tranzita. Rusija priznava Carigrad kot glavno mesto Turške. Rusija hoče imeti Battmi CARIGRAD. 23. Boljšcv/ki so poslali turški vladi ultimat, v katerem zahteva* jo, naj jim izroči Batum v 4S urah. Kc? malistom ne priznavajo pravice do me* sta, __________ Amerika Žedinieae držare pre'elc od Rusije ponudbo za obnovitev trgovskih s Likov PARIZ, 24. »New York Herald« ima iz Re-vala vest. da je sovjetska vlada poslala včeraj predsedniku Hardingu zračno brzojavko, s katero predlaga Ameriki obnovitev trgovskih odnošajev. Brzojavka zatrjuje, da je Ru-sija poglobljena v delo za svojo notranjo obnovitev in nima nikakega namena se vmešavati v notranje zadeve Zedinjenih držav. PARIZ, 24. >,New York Heraldu-« poročajo iz Washingtona: Predsednik Harding je izročil državnemu tajniku poziv sovjetske vlade za obnovitev trgovskih stikov. Vsebina poziva ni znana. Ve se le, da Harding odobrava izjavo Hooverja, kateri je rekel, da se mora Rusivt odpovedati boljševiškemu režimu, ako hoće obnoviti trgovske stike z Ameriko. Bolgarska Bolgari ae pripravljajo vstaje ▼ Makedoniji SOFIJA, 23. Bolgarska brzojavna agencija javlja: Nekateri romunski listi so objavili poročila iz Sofije o nekakih pogajanjih me('/_:c. kakim revolucionarnim odborom in albaniicimi nacionalisti za organizacijo vstaje v Makcdo-niji, ki bi imela izbruhniti let~*njc pomladL Pooblaščeni smo izjaviti, da uradni krogi nc vado ničesar o kakem takšnem gibanju, ad amerika Italijani in iusos'ovenl v ?asu ItaHlanskesa MR-so?g]iR£r3ta" I alijarts'tl giasevi za pripisi » HrvaH V svoji knjigi »Italiani e Jugoslavi nel'mosvojitev vseh drugih n?redov, ki se Risorgimenco« pripoveduje Anzilottr, bore proti avstrijskemu trmoštvu. Kori, kako je habsburška monarhija neprestan sti Italije in Hrvaške se skladajo tn kn, no podžigala v svojih pokrajinah prepi« re in kako je Tommaseo hotel, da bi Hr* vatska za&ela vnovič uveljavliati svoje jejo, ker so i t avstrijska monarhija še vedno na italijanskem ozemlju in bi mos glrt v bodoče obnoviti " svoje politično narodne zahteve, ki se je zavzela zanje 'nadvladje na polotoku To se more prav v letu 1848., da bi se tako osamosvojila. Tommaseo se je zavzemal za avtononu> stična stremljenja hrvatskega naroda, katerega je liberalna Evropa — tako pravi Tommaseo — smatrala za pred* stražo reakcije. Nezaupanje do Hrvatov so gojili tudi Italijatni. Tommaseo pa opozarja, kako je »veliko zborovanje« Hrvatov v letu 1S48. sklen^o, naj se vsa lahko zgoditi, ako se Hrvatska ne osvo» bodi in onemogoči Dunaju kršenje nje* govih obvez, ako ne postane skratka Hrvatska naraven obrambni zid Italije onkraj Alp! (Ali ste čuli vi vsi v Italiji, ki imate danes za Hrvate le besedo mržnje in zasramovanja?!) Anzilotti na» glasa, da so se tedaj tudi v Italiji pri* občevali spisi s sličnimi idejami, ki do* hrvatska vojska umakne iz Italije. In kazuj cio, s kolikim zanimanjem — tako Tommaseo je prkijal:: V kratkem izide .pravi Anz:!otti dobesedno — »se je pri v francoskem jeziku spis, ki dokazuje s nas motrilo vprašanje avstrijskih Slo« pomočjo zgodovinskih listin, koliko jejvanovfl« ta narod, ki so ga nevedneži smatrali za | Anzijotri navaja tudi nekatere take * .. Croazia« __________________Hrvatska pravi Italiji: »Moje luke, ki so najboljše na Jadranu, bodo služile v zavetišče tvoji mornarici; moje ceste bodo !corist> ne trgovini, ki se bo razvila med Ogrsko in Donavo ter kneževinami ki so naj« plodnejša zemljat Evrope. Imava skup* nega sovražnika in skupna stremljenja!« Spis »L'Austria e le popolazioni slave« opozarja na stremljenja nemškega na* roda, ki se bori za nadvlado in smatra narodnosti na jugu monarhije za manj vredne ter prisoja Avstriji nalogo, da tc pokrajine ohrani — Nemčiji! Habsbura žani so torej Ie orodje nadvladja nem= škega naroda! Stremljenje teh narodno* sti po neodvisnosti ogroža zato obsta= nek Avstrije. To pridobiva italijanski stvari — piše Anzilotti — simpatije dru? g ih narodnosti, ki hočejo tudi uveljaviti svoja stremljenja proti avstrijski mo* narhiji a lic eri ia, v^uuisuvi - spisal ga je L. Leouzon De Duc. Med drugimi spisi dokazuje tudi ta spte so* glasbe med političnimi cilii Italije in Hr* vatske glede Avstrije. Mišljenje o Hrva» tih — tako trdi Anzilotti — se je tedaj tudi v Italiji temeljito izpremenilo: ne nresoiaio jih več s tisto naravno mržnjo, ki je bila splošno razširjena v liberalnih krogih Italije, marveč govore o njih v duhu pravičnosti in po marljivosti! Oni spis — nadaljuje Atazilotd —, ki se sklicuje nanj Tommaseo, — je zgo* vorna obramba hrvatskega naroda pred obtožbami liberalne Evrope. Ob onom je knjiga zgodovinski opis vsega, kar je ta narod v bojili proti Mongolom ^ m Turkom storil za krščansko civilizacijo! Vpričo avstrijske politike, ki je gazila stare pravice Hrvatske, razmotriva ta spis narodni problem Hrvatov v vsem njegovem pravnem in zgodovinskem ob* segu ter osvetljuje zelo prepričevalno ponemčevalno delovanje habsburške monarhije. Spis prikazuje široki javno? sti, kako je monarhija z nemškimi šo* lami, nemškimi uradniki in z splošnim uveljavljanjem nemškega jezika skuša? Ia raznaroditi hrvatsko ljudstvo. V opi* su je rečeno: z osamosvojitvijo enega naroda je spojena neposredno tudi osa» Na ta način se je Italija — tako za* ključu je Anzilotti to poglavje — postavila na čelo vsem protiavstri.iskim ire* dentizmomll V letu 184$. se je zasnova* lo v Turinu »Društvo za italijansko » slovansko zvezo«, ki je hotelo pospeše* vati sporazum med Madžari, Jugoslo* veni in Poljaki. O tem v prihodnjem članku! Zopetna nasilja na nail zemlji (Dopis iz Buzeta). Bilo je okoli pol po polnoči, ko so se v noči od 7. na 8. marca začuli » stanovanja našega dekana gospoda Flega klici: na pomoč, na pomoči V tihi noči so se klici daleč razlegali, tako da so jih slišali tudi naši ljudje v bližnji okolici. Dva kmeta sta se podala po bli?njici k župnišču ter se ustavila pod oknom, odkoder je prihajalo klicanje. Na oknu je bila dekanova nečakinja. Kmeta sta jo vprašala, kaj se je zgodilo. Povedala jima je, da hoče nekaj buzetskih mladičev vdreti v hišo skozi dvorišče, da so še sedaj tam in da nabijajo po vratih ter streljajo iz samokresov. Kmeta sta se nato odstranila, da poročata o tem v okolici. In že čez nekaj časa so se v temni noči zasvetila okenca na kmetskih hišah v najbližjih vaseh, v Sv. Martinu in Str-pedu. Razsvetljena okna so oznanjala, da se je ljudstvo dvignilo. Okolo poldruge jc zadonel iz cerkvenega stolpa Sv. Martina plat zvona. Donelo ie, kakor doni, kadar izbrul ne požar. V tistem času se je čulo mnogo strelov iz samokresov in pušk. Streljali so pred Narodnim demom. Streljalo je v presledkih in vmes se jc Čul glas trombente. Bili so to prav tisti, ki so prej naskakovali župnišče. Ljudstvo se jc začelo počasi približevati skupini divjakov, ki je štela 6 do 7 mož. Naskakovalci so bili vsi oboroženi do zob. Priča o tem je, da je bilo samo v okolici Narodnega doma izpuščenih kakih 100 strelov. Streljali so tudi proti hiši trgovca Dinka Sirotica in proti šoli. Pred vrat-mi Narodnega doma so se ustavili, nabijali po vratih in zahteval*, naj se jim odpro. Na vprašanje, kdo da je, so odgovorili, da so fašisti, ter zahtevali v italijanskem in hrvatskem jeziku, naj jim stanovalci odpro. Ker jim pa ti niso hoteli odpreti, so napadalci streljali v okna Narodnega doma. Pokanje je neprestano spremljal glas trombente, ki je naskakovulce podžigal k vztrajnosti in jih svaril pred nevarnostjo. Ko so opravili, so odšli. — V času, ko se je začulo zvonenje od Sv. Martina, je planil ves Buzet na noge. Meščani so se oborožili in drli k vhodnim vratom, da zastražijo vhod v mesto. Vzdignil se je krik in vik in po mestu se je bliskoma raznesla strašna novica* da naše ljudstvo to noč naskoči Buzet in ga zažge. Mesta sc je polastil strah in jok in stok se je razlegal po ulicah. Prihajali so svetiljkami drug za drugim in klicali: odtod, odtod, v oko-lico! Vsega tega ne bi bilo, če bi se bili meščani vzdig-iili par ur prej in nagnali sodrgo, ki je razbijala pri stanovanju gospoda dekana. Fa- krat niso slišali kliccv na pomoč iz župniSČa* in nabijanja po vratih. Pač pa so slišali glas zvona. od Sv. Martina. Omenjeno bodi, da je Vtr^Snica finančnih stražnikov oddaljena le par korakJV oa stanovanja pašega dekana, vendar tudi oni niso nič Culi! Resnici na ljubo moramo priznati, da so par ur pozneje, ko se ^ je vihar že polegel, prišli k dekanu orožniki, da ga branijo. V tem času bi se pa bilo lahko marsikaj pripetilo in kdo ve. ali ni gospod dekan ušel smrti. Naslednjega ene je bilo naše ljudstvo po bližnji in daljni okolici skrajno razburjeno. Okoli 200 oseb je prišlo k dekanu, da vidi, ali so mu ni kaj pripetilo. Poudariti moramo, da bodo naši ljudje vedno na strani svojega dekana. Dekan je naž pastir in naš človek! Branili gx bomo, kajti to je naša dolžnost, da branim« svojega pastirja in svojega človeka. Postavili se bomo za vsakega našega človeka, ki bi pri-žel po krivici v neprilike.« Tako govorijo naši ljudje. Naslednjega dne so sc oglasiii pri gospodu dekanu trije člani in predsednik tuk. Fa-scia. Z njimi je prišel tudi orežniški posiajc-vodja. Prosili bo ga, n&j pomiri ljudstvo. Rekji so, da so nočni napad povzročili nezreli in pijani mladiči, nikakor pa ne buzetski Fascio, Prosili so, naj odpusti! G. dekan je odgo\*oril, da Je prav, da so prišli, rekel jim pa jc tudi, da so oni v Buzetu tujci in tam le kot uradniki. Zato bi mu bilo jako ljubo, ko bi prišH BuzctČani In imu povedali v obraz, kaj jim jc naredil. Odposlanstvo, ki je bilo pri dekanu, Je šlo tudi v Narodni dom in v vas Sv. Martin. Povsod so se izjavili tako, kakor pri dekanu, in Szpraievali ljudi, kako so se dogodki odigrali. Popoldne istega dne je bil aretiran 19Ietni dečko Josip Corradi iz Trsta. Corradi je v Buketu zobotehnik. Bii je kakih 8 dni v zaporu, o potem so ga izpustili na svobodo. Corradi je bil poveljnik nočnih napadalcev. Naši sosedje Italijani v mestu Buzelu caj pazijo, da sc ne bodo dogajale več taks stvari. To polagamo na srce tudi orožnikom. Naše ljudstvo je delavno ljudstvo in zasluži po težkem poljskem delu počitek. Nihče nima pravice motiti ga v nočnem počitku, zlasti pa ne tisti, ki so se pritepli v te kraje s trebuhom za kruhom. Kaj pa je to? Pogorišča v mestih in vaseh, tatovi in roparji hodijo po Istri od vasi do vasi in okradejo borne koče našega seljaka, oborožene toloe drvijo po deželi in strahujejo naše mirno ljudstvo, ki je Goloroko in ee ne more braniti. To ne škoduje samo poedincem, to Škoduje tudi državi. Na ves glas kličemo državi: Kam drviš? * ~ S. Uolllci o Trsfuinohollcl! Preglejte takoj volilni imenik fn če niste vpisani, reklamirajte svoj vpis! Cas za reklamacije je samo do 29. marce i. L Kdor vloži reklamacijo za vpis, tno? ra priložiti domovnico in krstni list ali pa drugo listino, s katero lahko dokaže, da je v anektiranem ozemlju rojen in pristojen. Ker si bo marsikdo Se4e mos ra! preskrbeti te iistine, naj 3e vsak ta* koj potrudi in pregleda volilni imenik. Pregleda naj ob enem, če so njegovi znanci in prijatelji vpisani; če niso, naj jih. opozori. Volilni imenik je na vpogled v našem uredništvu od ponedeljka, 21. 1 m. na? prej vsak dan LzvzemŠi nedelje od 9 do 13 in od 14 do 18 ure. Razen tega je volilni imenik do da* nes na uvid v Loujerjia, na Opčinah, v Skednju in na Preseku. Od 26. do 29. bo na uvid v Bazovici, Sv. Mariji Mag* daleni Spodnji, Sv. Križu. V Rojaau, Barkovljah, pri Sv. Jakobu in pri Sv. Ivanu je na uvid ves čas do 29. t. m. Modno s&roitiM Sode po vsotah, ki so se doslej vpo-slale političnemu društvu »Edinost« zs Narodno obrambeni sklad iz razmeroma molega dela naše pokrajine, smemo biti s tem nabiranjem povsem zadovoljni, ker je pričakovati še precejšnjih pris spev kov, ako se nabiranje v vseh ostalih krajih se nadaljuje. Z današnjim pozi* vom se obračamo na one kraje, iz ka? terih še nismo prejeli nikakih aJi pa manj zadovoljivih obvestil, da se sedaj še pred zv ljučkom nabiranja požuri jO in potrudijo, da ne zaostanejo za dru* gjmi. Prav t« dni za praznike Vstajenja se ponuja lepa pniika. da se požrtvovaU ni nabiralci potrudijo do vseh onih za? mudnežev, ki se še obotavljajo izvršiti svojo narodno dolžnost. V kratkem nas meravamo objavii celotni uspeh te zbirc ke. Takrat ne bomo imenovali imen po* sameznih darovalcev* ampak posamez? ne kraje po svotah, ki so se tamkaj na* brale. Upamo, da ne želijo imovitejši kraji preostajati za ubošnejšimi, ki so se izkazali po dosedaj javljenih prispevs kih večkra za najbolj požrtvovalne. Tos rej nabiralci pornl^d je prišla v deželo, ven na plan! OPOZARJAMO n&Je člane na obi&i zbor, ki sc bo vršil dne 29. tek. a. v Divači, ter prosimo tiste člftise, ki ec ga nameravajo udeležiti, naj nam to takof naznanijo, da zame-remo pravočasno šareči ti zanje obed. Pelitičzto društvo »Edinost«. Zastrupljanje. V časopisju Jugoslavije sc je bilo razvnelo prerekanje, ali naj se otok Krk podredi neposredno Hrvatski ali pa naj se začasno — do končne upravne uredbe priklopi Dalmaciji. To vprašanje je rešeno: Krk je pri-dodeljen Hrvatski. Za tako rešitev se je posebno zavzemalo tudi gladilo * Hrvatske Zajednice <, »Hrvat«. Na tem ni nič slabega: uveljavljalo je pač svoj nazor. Vendar se moramo nad načinom, kako jo »Hrvat« utemeljeval svoje stališče, naravnost zgražati. Pisal je v nekem članku: s Krk doleti sreča, da ga bo oplo-jalo splitsko pleme tudi s svojim hocbstapler-stvom in bo z italijanskim govorom zanašalo strup v ta divnfcnaš narod. Krk mere saino v Hrvatski postati krasno zdravilišče in shajališče tujcev, nikdar pa ne v zvezi s Splitom! — Res, mi se zgražamo. Tudi najboljša stvar ee ne sme braniti s takim ostudnim orožjem, ko gre le za navskrižje z lastnim bratom! Po pravici pravi splitska ?Doba ; Tako neokusnih in prostaških sumničenj na naslov Splita in .Dalmacije nismo Se čitali v prekovelebitskem časopisju. Mislimo, da Split, to mesto Luke Botiča in Koste Vojnovića, Trum'oića in Srnod-lake, ta zibel narodnega preporoda, ni zaslužil, da ga -na tak način in brez vsakega razloga žali list, ki hoče govoriti v imenu bratov onkraj Velebita. Iskreno moramo obžalovati, da vodstvo Hrvatske Zajednice ni smatralo za potrebno, da bi sc zavarovalo proti temu pisanju. Ni mu na čast. — Ta izbruh pa se mora globoko obžalovati 5e posebno zato, ker mora le zastrupljati mejsebojno življenje med brati in sejati razdor med Jugosloveni. tGorišk« Straža« je priobčila sledeči poziv: »Narodna Tiskarna t v Gorici (Vetturini 9) bo tudi za prihodnje leto izdala Koledar, Zabavno knjižico in če-le mogoče eno knjižico. V ta namen se obračamo do vseh naših cenj. pisateljev, pesnikov in prijateljev, naj bi nas krepko podprli, da bi mogli tudi v bodočem letu napredovati. V bodoči izdaji bi radi pokazali svetu vso lepoto naše ljubljene domačij. V la namen potrebujemo spisov in fotografij o vseh lepotah in zanimivostih nage domačije, ki ie prišla pod Italijo, zlasti fotografij lepih cerkva, šol, samostanov, gradov, pokrajin, zgodovinskih oseb, kipov, fotografij naših kulturnih delavcev, pisateljev, pesniko^^ slikarjev, kiparjev, naših umnih kmetovalcev, > ivšifc poslancev, umnih rokodelcev, sploh vsega, kar dela našo malo domovino zanimivo, slavno in veliko. Posebno skrb naj obračajo naši prijatelji aa narodne noša, na skupine društve-nikov, zadrugarjev itd. Imeti želimo fotografij vseh še ohranjenih noš oa Goriškem, Tržaškem, v kanalski dolini na Koroškem, v beneški Sloveniji, v istri in na Kranjskem. Vse, kar je iz davnih č^sov Še lepega, dobrega tn zdravega v našeci poJienem ljudstvu, naj pride na dan. Naša izdaja naj vzpodbudi mile tg-jake, da bi se spet poprijeli lepih in častitljivih šeg, običajev in noš naših dedov in da bi zabrusili med staro šaro, kar smo nelepega sprejeli od tujcev. Poka?imo spet, da smo vredni sinovi slavnih dedov! Spise in .fotografije bi radi imeli Že v rokah do konca maja t. L . Bodi nase podjetje za prihodnje posvečeno kulturnemu delu, ki naj navda naše ljudstvo s pogumom, ponosom, vztrajnostjo in navdušenostjo za nadaljevanje narodnega Življenja in delovanja. Pokadimo vsemu svetu moč in voljo, da hočemo tudi v bodočnosti živeti kulturno življenje prosvitljenega naroda. — Gorica, dne 124. febr. 1921. — Uprava »Narodne Tfekarne« in urednlitvo Koledarja« Ez tržaškega iivllenfa Na rešilni posta:!. Včeraj zjutraj okoli 6. ure so pripeljali na rešilno postajo 8Ietnega Gior- dana Fetronija. Deček je pravil zdravniku, da je padel na košček stekla in se ranil na levi roki. Zdravnik mu je dal primerno pomoč ter ga poslal v domačo oskrbo. — Včeraj zjutraj je bil pozvan zdravnik rc-čiinc postaje v hišo št. 4 v ulici Molin a vapore. Tam je potrebovala zdravniško pomoč 14ietna Ana Giuliani, ki je bila padla po stopnicah in sc ranila na hrbtu. Giulianijevi je dal zdravnik pomoč ter jo pustil v domači oskrbi. Aretacija. Včeraj so aretirali orožniki^ 23-letnega trgovskega poiročnika Miklavža Tam-bosija, rodom iz Beaeventa. TarabosI je osumljen, da se jc udeležil tatvine, ki se je izvršila ori zlatarju Ivanu Sumanu. Aretiran razgrajač* 40letui Frančišek Brok-ser, stanujoč v ulici Commerciale 5t. 4, se je sprehajal pred včerajšnjim popoldne pred na mestništvoru. Orožniki, ki stražijo pred palačo, so ga odganjali, češ da nima tam ničesar opraviti. Moža so te besede silno razburile. Zadri sc je nad stražarji, da nimajo pravice, ga odganjati, ter aa je bil dolgo let v službi pri na-mestništvu. Stražniki so pa bili gluhi za njegove zgodovinske reminiscence in vztrajali pri prvotnem vprašanju: Kaj ima prav za prav tu iskati? ' »Jus moram na vsak način govoriti 8 kako višjo glavo« — je odgovoril mož in smuknil skozi glavna vrata v vežo. Stražniki so jo u-fcrali za njim ter postavili nazaj pred vrata. Možakar se je toliko časa prepiral z stražniki, dokler ga niso odpeljali v zapor v ulici Coroneo. . . Aretirani akparski natakar. 23ietm natakar Marko Sperotto, stanujoč v ulici Antonio Cat-cia Št. 4, ima črno dušo. Na vesti ima več vrst sleparij, o katerih bo lahko premišljeval^ zaporu v ulici Coroneo. Prva njegova osiepair-jena žrtev jc biia Marija Camuso, katero je o sle paril za 750 lir. Druga je bila Marija Kuj,-zieV, ki mu je posodila 800 lir in jih ni dobna nazaj itd. so prihiteli rodoljubi iskazat zadnjo čast vrlemu Jugoslovenu. Iz občine Mavbiaje. Podjetje Spaini, ki je, skor kaže, -pripravljeno docela obnoviti Vi-žovlje, je že pokrilo 6 stavb. Ker sc je mili- Vesti Iz Gorsšks , Dr. Ivaa Gražen. Prejeli smo: Dijaški me-' cen, šef zdravstvenega odseka in staroeta so-kolskega saveza itd., ki je dne 10. t. m. nena-! doma preminul — zadet od srčne kapi, je kot zdravnik in človek užival najboljši sloves povsod, k»er se fe mudil. Zato pa te dni vsi slovenski, hrvatski ia srbski listi brez razlike strank proslavljajo človekoljubno delovanje blageća rajnika. Dk\ Ivan Oraicn je bil rojen 8. svečana i8o9. v Kostanjevici na Dolenjskem. Gimnazijo je dovršil v Novem mestu in je Študiral medicino na Dunaju in v Gradcu, kjer je promovirat za doktorja medicine. Po dovršenih Študijah sc jc nastanil v Ljubljani, kjer se je človekoljubno udejstvoval na polju zdravilstva nad četrt stoletja. Rajnik je bil kot izboren zdravnik znan Tx> csli Sloveniji, med ljudstvom zelo priljubljen in kot Sef zdravstvenega odseka za Slovenijo zelo objektiven. Marsikatera revna družina ve povedati, koliko je zanjo storil nspo-?.abni pokojnik. Dr. Ivan Oražen pa ni bil samo izvrsten zdravnik tn bUg Človek, temveč tudi navdušen Slovan. Kot deželni poslanec ljubljanski te je v deželnem zboru kranjskem neustrašeno zavzemal za pravice našega naroda, zlasti je dobro znan njegov neustraSeni nastop proti tedanjemu deželnemu predsedniku Sch\var2U radi narednih žrtev Lundra in Adamiča. Ko je izbruhnila balkanska vojna, pohiie! Jc takoj na balkansko bojišče lajšat trpljenje našim bratom Srbom. Mne^okateremu Srbu je s svojo zdravniško spretnostjo rešil življenje. Za Človekoljubno delovanje v balkanski vojni je prejel od srbskega kralja visoko odlikovanje. V svojem življenja je pokojnik vedno r&a gmotno in dejansko podpiral vsako narodno stvar. Zato pomenja Oražnova smrt težko izgubo za ves naš narod, ki mu je pokojnik izkazoval svojo ljubezen bolj z dejanji kot z besedo. Najboljši in najdragocenejši spomenik pa si je postavil dr. Ivan Oražen s svojo oporoko. Ta nam jasno kaže, kako veiik človekoljub in Jugoslovan je bil blagi dr. Ivan Oražen. Za glavnega dediča svojega večmilijonskega imetja je postavil dr. Oražen medicinsko fakulteto ljubljanske univerze z naročilom, da se porabi premoženje v podporo slušateljev te medicinske fakultete. Njegov spomin med našim narodom je neminljiv. Veličastni pogreb nepozabnega pok. dr. Iv. Oražna dne 13. t. m., bil je pravi triumfalni izprevod. Ljubljana ni videla že zdavnaj tako veličastnega pogreba. Iz vseh delov Jugoslavije PODI IS T F K V. F. B. V malem svetu — Ni bilo potrebno, da me spominjaš, moj rojslni dan ... Vem, da sem zopet starejša. Njena ujcdljiva beseda ni motila Janka; navajen je bil temu. Veselil se je, kako bo Sol-zica drugače govorila, čim bo čula, kako iznenađenje ji je pripravil. — Ni samo to, ampak tudi tvoj dvajseti rojstni dan, odkar »va poročeaal... Ugibaj zopet, kaj sem ti pripravil za ta slovesni dan? Sedej se je zasmejala prvikrat. In, redo-vedna, na pol v šali, na pel resno, je odgovo- TT13L« — Ravno ti si mi tisti, ki pripravlja darove! čudno je, da si se sploh spomnil!--No, kaj? Morda stroj za pranje ali za ležeuje jajec? Krivošič jc poslal resen, je razpel suknjo, poscgr.il v žep, izvlekel iz njega podolgato modro knjižico in jo ponudil ženi. — Odkod ti moja knjižica? — jc vprašala začudeno ... Kedaj si jo vzel iz omare? — Poglej le dobro, je-li tvoja? — je rekel on zrnagosvestno, gladeč si svojo posivelo, kratko ostriženo brado in opazujoč jo ostro, veselo razburjen, kakor je odpirala hranilniško| knjižico, listala po vrsti in se slednjič ustavila] na zadnji strani, brez besede, sedaj gledajoč njega, sedaj zopet knjigo. Potem je, držeč knjigo v rokah, ki jih je spustila v naročje, od razburjenosti zardelih, sicer bledih lic, rekla: — Cuješ, tega ne bi se bila nadejala od tebe! Zasmejal se je glasno: — Saj ti pravim vedno, da sem boljši, nego praviš ti... No, kako ti ugaja dar, stara? Ona je bila vidno zelo razburjena. Med tem, ko je on z velikimi koraki meril sobo in si met roki, srečen, dft se mu je iznenađenje posrečilo in jo zbadajoč z besedami, kakor: »Lep stroj je to za jajca aH pranje, a?« in sličnim, sc pa je ona umaknila k oknu in sedla na stotico poleg njega, gledala v knjižici poedine vknjižbe vlog in njihov datum, kedaj so bile vložene. Nad deset let jc že minulo od prve vloge, a poslednja — 100 goldinarjev — je nosila današnji datum. Na koncu je bilo stanje vlog, skupno z obrestmi, izpisano z velikimi črkami in še svežim črnilom: deset tisoč goldinarjevI™, Vsakovrstne misli so se vrtele gospe j Solzici, ko je opazovala te lepe okrogle svote. Misli in načrti, povsem drugačni od onih, ki jih je imel njen mož t Kako Često si je ona zaželela in hrepenela po večji svoti denarja, da bi mogla reči: rBogata seml* — Imela sta sicer lepo svoto denarja — okoli dvajsettisoč — kar sta bila nabrala v dvajsetih letih štedenj^, mučnega dela in srečnih špekulacij. Ali, ona pa je hotela več, ona je potrebovala več, vsaj še enkrat toliko, da bi začela živeti, kakor bi sc nji hotelo! In sedaj je tu naenkrat! Deset okroglih tisoče v gotovega denarja! In medtem, ko se je veselila na tej lepo izpisani svotici, se je vpraševala njo nezaupljiva duša: kako je mogel Janko brez njenega znanja nabrati toliko denarja, ko j« vendar vsakega meseca redno vlagal v hranilnico denar, ki je bil pri prihrankih izkazan v knjigah? Njegova kupčija je torej donašala več, nego je ona vedela! Preko njegovih rok je torej šlo več denarja, nego jc ona le slutila! Bog ve. koliko je potrošil, ne da bi ona vedela, pri kartah, na kegljišču, ali morda z ženskami? Ta misel je kolikor toliko pokvarila prvo radost tej duši, ki je vedno sumila in je v vsakem člaveškem, posebno pa v vsakem delu svojega moža, slutila kaj slabega. Vendar je zamolčala ta svoj sum in vprašala Janka mirno, kako da je prihranil U denar? — Lepo, ti ljubi Bog, je rekel on ponosno — kot Človek, ki si je v svesti, da je izvedel nekaj velikega. jonar, ki je lastnik podjetja, zbal občinske za druge vojnih poškodovancev, se je hitro in tako spretno zasukal, da bo baje sedaj tudi vo-di!ni duh ustavnovljene stavb, zadruge — Na sv. Jožefa dan je s svojim uradništvom in dru^. pimi domačini vred slavil zlikof« od že pokritih stavb, ki mu — mimogrede omenjeno — delajo najboljšo reklamo in ki so prava pasi za lov na kratkovidno in neizkušeno ljudstvo, ki si želi skorajšnje poprave lastnih streh. Slavit je tedaj *likof < in povabil zastopniku gen, civ. komisariata ia civ. komisarja iz Sežane Ob vhodu v vas, ki jc bila v italijanskih tro-bojnicah, je stal slavolok z napisom 11 co-mune di Mauchinie(l!l) saluta 1* Italia«. Po pregledu vasi se je vršil banket v gostilni Blazina, kjer so bila na dnevnem redu obljube in obljube itd. — Med nezavednimi in brezbrižnimi občani je bilo hvala Bogu veliko takih, ki so — seveda prepozno — uvideli, da jo to x!ikof- posebne vrste, da so bili zapeljani in da jih je kapital uporabil v slabe namene. — Kaj pravite k temu vi člani stavb, zadruge, vi, ki venčate onega, kateri vam najbrže neopaieno suje na pot bodeče trnje?! Poglobite se malo vase, ne bodite kratkovidni, in vedite, da bi bilo boljše biti par let brez strehe, n«go večna sužnostl Ni zgrešeno. Če pokažete svojo državljansko lojalnost in da priznavate dovršeno dejanje, a ne bodite prenagli in neoprezni in ne podpirajte krivega mnenja, da vas bo reRl! kapitalist, kateri išče tukaj le lastno korist. Namesto lega naj vas prešine pravi zadru^n? duh, v katerem je naša edina rešitev. Tudi naobraženci, ki se morda iz neopravičenih vzrokov izogibajo dela, naj prično sodelovati« drugače bo sledila kletev usu^njenih potomcev! Iz Štorij. — s-Mostri austrifici«. Dan aneksije >e potekel povsem mirno. Vendar se je odigra! dogodek, ki je vreden, da ga zabeležimo. Zgodaj zjutraj je bila opazili v gornjem koncu vasi na glavni cesti viseča slovenska zastava. — Našel se je pa neki vaščan, ki je hotel odstra niti trobojnico. Morda iz strahu, ali pa si je hotel s tem priboriti zaslugo. To mi ni znano. Med časom, ko jc on iskal priprave, so ga že drugi prehiteli. Pridrvel je slučajno mimo tovorni avtomobil s petorico vojakov (med njim: tudi častniki). GpazivŠi zastavo so jo strgali dol in z grožnjo *niostri austriaci!« so sc odpeljali dalje. — Opazovalec. POUK: Angleškega, francoskega, i taliju nske^V {'ugoslovenskega, nemškega jezika, slovnic« converzacija, korespondenca, stenografija;: trimesečni tečaji za odrastle; posebni tefajfc' in ponavljanje za deco. Prestavljanje. Vif! Boccaccio 3, vrata 14. 45J BRIN JE VE C jamceno naraven, v poijubn'' množini, sc dobi po ?.merm ceni pri Fr, kleva, Slavina p. Prestranek. 34 POZOR! Srebrno krone po n^f\Tii;ih cenah pla tij« edini grevsis* Belclli Vito, via MrHomina 10, I, 389 ŠTEDILNIKE za vzidanf?, vsake velikosti, »rikln domače delo. Irdclttje in po do^voru tuvi' p* «tav!ja. Lzdelovahiica štedilnikov, iKranipc Lu dovilc, Trnovo pri II. Bistrici. 38 KRONE plača v*»dno f>ar ccnt. več nego vsak drugi kupec, edinole Alojz Povh, trgovina Piazza Gsribaldi it. 3, tevf. 3-29 (prrj trg Barieru) SPRETNO, POŠTENO KUHARICO /. dosedanjo ali večletno prakso sprejme ^NarcJnii hotel v Postojni. Hrana in stanovanje v hotelu. Plača po dogovoru. Isto tam se sprejm* tudi poštena služkinja, 454J ZALOGA DOMAČIH VIN: vioavca, istrijanen in kraškega teranu. Postrežba na dom. Via Cunicoli 440 NAZNANJAM SLAV. 03CINSTVU, do se preselim s svojim vinotočem ix ul. Boccaccio 4 v ul. Udine 61, gostilna Tcrviso, kjer točim vipavska in domača vina. Kuhinja veuno preskrbljena. Josip šuligoj. 150 BLAZINE iz rastlinske žime. Velike po 130 L in male po 100 L. Solitario 1« skladiščo. 446 HIŠICA, (voda, plin, vrt, biizu tramvaja, ^ta-not'anje prosto) se proda. Uifodna prilika. Stavba, nova. v rassttt, se proda. Cena u-godna. Via Madonnina 4, II. nadstr. (44^ PRITLIČNA HI.ŠAt skoraj nova z vrtom, 5 sob, kuhinja, klet, mizarska delavnica, vodovod in elektrika, v bližini Ljubljane, se prod«. Ponudbe na An. zav. Drago Beseljak. Ljubljana. 43R Gospodarstvo — Krezaplr za Avstrijo. Dne 22. snarca je prispe! v Trst paraik *Cypria*, o katerem smo pred tednom poročali, da je na potovanju iz Anglije v Trst. Pamik prinaša 1000 ton irskega krompirja za seme, ki ie namenjen v Avstrijo. — V JtalijanskS avtomobilski tadusiriji odpuščajo delavce. Kriza v mednarodni avtomobilski industriji se od dneva do dneva bolj po-ostruje in širi. V Ameriki baje leži 40.000 avtomobilov, ki so bili Že pripravljeni za izvo>. v skladiščih in nihče jih ne kupi. Tvornica Fiat v Turinu, ki se je doslej zadovoljila s tem, da jc skrčila delavni čas na 36 tedenskih ur, je j sedaj sklenila, odpustiti znatno število delavcev. IZDELANA VODA SiLA ex - Nussbaum na H ubiju, g šestnajst metri padca ia velikim,, masivnim poslopjem, primernim za veliko žago in obenem za valjanje bakra in izdelo^ vanje betonskih izdelkov, ali za velik ralin, se da v družbo ali eventuelno proda. Ob najmanjši vodi nad 70 HP. Blizu postaje. Posredovalci izključeni! Interesentom daje pojasnila Miro Bratina, Ajdovščina. 423 ZLATO In srebrne krone plačani več kot dragi kupci. Albert Po?b, urar, Mazzisi 46 (v bll>j»jfl drvenega trg.^J. 23 VELIKO SKLADIŠČE KLGBM dežnikov, belili Sn pisanih, žepuih robcev, mežkih nogavic itd. H. trn M M S. £ I1L štBV. 24. iGflfll Te V Trstu, 24, marca Jadransko banke CoStlHch , t *,,»>>atsa»o<> Dfllmatia ..••#a9««a«aa»»e GcroUmich Libera Tricstins .••»•••»••o** LIoyd .■•••<> Luskino . • e • • Mflftlnollch © o 9 Ocean ui Premrla . 3 a o a o o 3 B o •» ■> 3 » o 3 Trfpcovidi •*••*»««••»*••• AmpcJea • • Cement Dalmatis •••••••••••• Cement Spclalo............. Tcja valuta aa tr2«Skein ifgu; V Trstu, 24. marca Neprepccatene krone ...*«*•* 4. — avstrijsko nemške I^one •••••• a — češkosloi'iiške krone •••••••• 34.— dinarji ••••aaa***9a<>» 72 iejl . • • • • o a a a a a a • • 9 o marke •»»»•••»»••o . a 41.50 dolarji ....••»•aaaaa« 24-50 francoski franki ...........176 — Švicarski franki .. .»«*o»a> 432 — sngleški runtl papirnati ..»..*. angleški funti, zlati .••.«••• 11? — rubli .............. 12. — napoleonl . ..........• • £8 — 1921. . . 390 . . 409 a . 330 . .215! „ . 603 ! , . 1725 j . . 1325 . . 258 .„40 o . 450 . . 455 • . 650 . o 392 . . B70 1921. - 5,- - 4.50 - 35 - - 73.50 - 35. - 42 - - 21 70 —177. 434 -99. -—114.— - 13.-92 — fr§rt - oMna Mm v Mi reglstrovana zadr. z neomejenim jamstvom ul. Pler Lulgl da Patestrlna št. 4, I. n. tmmu trtice vloge cd I 1 daje. Navadne viogc obrestuje po 4 Vi* uečje pe dobnom Trgovcem oivsrja tekoče čekovne račune - F'oso j a hr*nii:ic puSicc na dom. - Rentnl davek plačuje iz trojega. Daje posoJ!ia po najugodnejših pogcjili 1.1 vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan IzvzemSI nedelj In praznikov od 8 do I* M ALi oauisi sc računajo po 20 stotink b^sč&i, — Najmanjše pristojbina L 2*—. Debele črke 49 ttotink beseda, — Najmanjša pristojbina L 4*—. Kdor išče službo, plača polovično ceno. HIŠA e tremi sobami« kuhinjo, moderno urejenim hievom za 7 glav živine, svinjakom, shraaiba za orodje, lastnim vodovodom, vrtom in lepim razgledom, se proda pri vrdel-ski postaji. Zraven so travniki in pašniki zs. prehrano 4 glav živine. Naslov pri uprav-ništvu. 456 PISALNI STKOJ »National«, uporaben tudi na potovanj'ih, se proda pod dobrimi pogoji. Torre bianca 21, III.. Krismann. (457 5© UETNA SlKOTA iz dobre družine, pridna oskrbnica, ki poseduje veliko meblirano stanovanje v sredini mesta, bi se rada poročila s poštenim in zdravim moškim, s stalno službo, približno iste starosti. Anonimna pisma se ne sprejemajo. Resne ponudbe pod »Medsebojna ljubezen* na upravništvo. (458 HARMONIKE, 12 basov, Plouerjev zistem, prodam. Paaquale Revoltellp. 9. Čevljar. 459 Samo na deHelo za preprodajalce! Trakovi, moške in ženske roga ice. rotvi, čistilo m čevlje Bril!, Ecla, Lift, različ i glavniki, Sp ga, dišeča mi a, krataće, vzmetne zap «nkc, igle in sukanec, žensk i perilo, gumbi, cigaretni papir, pismen papir i. t. d. S. Nicolo 19 GIACOMO LEtfl S. Mco O 10 Prostovoljna dražba. Na velikonočni pondeljek in torek in 29. marca t. I. se bosta prostovoljno dražili v zalogi trgovine M. Ferjančič v Vipavi št. 20 dve spalni sobi po priblii? ni ceni L 1200 vsaka in 10 belo lakira* nih kuhinj po L 650 v&aka. Pohištvo je vse popolnoma novo, brez vsake hibe ter je vsak dan na ojjled. (252) j™* — TVRDKA — "I ! DEB1ASI0 & OOKEEflS I Trst, til. Coroneo 13, teU 12-34 se priporoča cenj. gg odjemalcem, trgovcem in gostilničarjem za ugoden nakup I 1 ČEŠKE STEKLENICE| 2 Porcelan, lončevina, cilindri, raznovrstne ste- m _ . . . ._____i__..i__tn fuanic 4irv ■ Porcelan, lonievi:;a, cilindri, raznovrstne steklenice, kozarci za vtno, pivo in žganje. Sipe, raznovrstne svetiljke in drugo kuhinjsko posodo, vse po konkurenčnih ceiian m Ekfitf'&JA DAMI/A , D Beograd, Celje, D ameratt, Kotar, Kranj, Lja> « ^^^^^IMSKIC dANKH . j Utma, Marmor, Metković, Opatija. Saram sprejema uloge na hranilne Knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji, j« MjiUagreb, Trst, m. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji I Posioung zgezezKcml večjimi M u tu-in Inozemstvu ---------------IliBU