matajur UN ANNO DI IMPEGNO FECONDO OBISK V REZIJI IN SREČANJE Z ŽUPANOM H IL GIRO DEL FRIULI TORNA SUL MATAJUR V OREŠKEM KAMUNU ZA VELIKO NUOČ... novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 17 (1347) Čedad, četrtek, 30. aprila 2009 naš časopii tudi na- _ spletni strani S www.novimatajur.it In vista delle elezioni comunali del 6 e 7 giugno Liste e candidati, ultimi ritocchi per il puzzle delle amministrative A pochi giorni dalla scadenza dei termini per la presentazione delle candidature alle elezioni comunali, nei sei comuni delle Valli del Natisone interessati dalla consultazione si stanno delineando i profili delle liste che si presenteranno al voto di sabato 6 e domenica 7 giugno. A S. Pietro al Natisone, come già riportato la scorsa settimana nel resoconto della riunione della Lista civica, il centro-sinistra si presenta compatto puntando sul giovane consigliere uscente Simone Bordon. Martedì mancava ancora un tassello alla lista, quello del candidato delle frazioni di Sorzento e Ponteacco. Sull’altro fronte non hanno trovato conferma le voci di un avvicendamento alla guida della lista che ha amministrato il Comune negli ultimi cinque anni, e che quindi presenterà il sindaco uscente Tiziano Manzini. A Pulfero si ripropone, per il terzo mandato, Piergiorgio Domeniš. Con lui 2. maja brezmejni pohod Turistično društvo Glo-bočak iz Kambreškega in Občina Kanal ob Soči v sodelovanju s prijatelji onkraj reke Idrije vabita v soboto, 2. maja, na 5. vodeni brezmejni pohod ob reki Idriji za most v Podklancu in cestno povezavo kambre-ških vasi z dolino Idrije in Benečije. Start bo izpred balinišča na Kambreškem ob 9. uri. Na mostu v Podklancu, ki v zadnjih petih letih tesneje povezuje ljudi iz dveh bregov Idrije, bo simbolno dejanje. Po prehodu na italijansko stran bodo udeleženci šli do vasi Breg v dreški občini in nato še do Solarij, kjer bo zaključek s kosilom. Tu bodo podelili tudi priznanja skupinam in posameznikom. Pohod bo v vsakem vremenu, pravijo organizatorji društva Globočak, ki dajejo tudi nekaj dodatnih informacij, in sicer, daje vpis pol ure pred štartom, da so pohodniki nezgodno zavarovani, morajo imeti evidenčni karton, drugače se ne štejejo za udeležence pohoda. Hoje je za približno tri ure in pol, ob zaključku je organiziran prevoz do Kambreškega. Nuova ricerca sui vantaggi del bilinguismo Migliora anche le capacità cognitive Crescere bilingui non è un problema, anzi, significa una risorsa e una marcia in più. E non solo rende più facile l'apprendimento di altre lingue, ma, come dimostra lo studio sul bilinguismo italiano sloveno a Trieste svolto sui bambini di sette mesi da Jacques Mehler, professore della Scuola Intemazionale Superiore di Studi Avanzati di Trieste, e Agnes Melinda Kovacs dell'Istituto di Psicologia dell'Accademia Ungherese delle Scienze, migliora le capacità della mente in generale. Per quanto riguarda le capacità linguistiche, moltissime ricerche hanno ormai fatto crollare il mito del bilinguismo come fattore nocivo o confusionario per bambini piccolissimi. “È meglio che mio figlio impari prima una lingua e solo successivamente l'altra, altrimenti non parlerà corretta-mente nessuna delle due”, si sente spesso dire da genitori preoccupati. Niente di più sbagliato. L'apprendimento di due lingue contemporaneamente non crea ai bambini piccoli alcuna confusione mentale. È ampiamente dimostrato che i bambini as- sorbono i fondamenti linguistici e sono in grado di distinguere i suoni provenienti da lingue differenti ancora prima di saper parlare. Ben venga dunque un'offerta pedagogica e linguistica il più ampia possibile. Ma la ricerca di Mehler e Kovacs fondata su esperimenti di eyetracking per verificare le reazioni all'ascolto di parole e alla visione di pupazzetti, dimostra soprattutto che il bilinguismo porta ad un potenziamento generalizzato del sistema di controllo cognitivo ancora prima che vi sia la stabilizzazione del linguaggio. Insomma, per farla breve, il bilinguismo comporta un vantaggio nell'apprendimento in generale ed una velocità di adattamento superiore, un miglioramento delle funzioni esecutive, cioè delle abilità che regolano le azioni. Ciò non significa che i bambini mono-lingui non possano recuperare il tempo perduto dopo i sette mesi o che i bambini bilingui acquisiranno un'intelligenza superiore, ma perché non sfruttare le opportunità che il bilinguismo offre già dalla tenera età? anche i due componenti dell’attuale giunta, il vicesin-daco Mario Cernoia e l’assessore Mario Domeniš. Della lista, assicura il candidato sindaco, faranno parte cinque donne, la maggior parte delle quali giovani. Quella di Domeniš potrebbe essere Tunica lista presente nelle consultazioni di Pulfero, il centro-destra infatti non ha mostrato, almeno esteriormente, l’intenzione di opporsi al sindaco uscente. “Sarebbe un peccato, un esempio di democrazia zoppa”, così Domeniš commenta questa eventualità. A Stregna saranno con ogni probabilità due le liste che si affronteranno. La lista che ha guidato fino ad ora la maggioranza consiliare punterà sul vicesindaco Davide Clodig (il sindaco uscente Claudio Garbaz ha concluso l’esperienza dopo tre mandati), a cui si opporrà una lista che come candidato sindaco proporrà Mauro Veneto. (m.o.) segue a pagina 2 Il municipio di Stregna 9. maja Ekopraznik na tolminskem Mestnem trgu Trdnjava Kluže Inštitut za slovensko kulturo in BK evolution Konec tedna bo mogoče spoznati lepote Doline Soče in zamejstva Prireditev prirejata LTO Bovec in Fundacija Poti miru v Posočju V lanskem letu je Dolina Soče postala prva slovenska zmagovalka natečaja EDEN (European Destinations of Excellence) na temo turizem in nesnovna dediščina, osrednji dogodek pa so poimenovali Zgodbe Soče. Leto je naokoli in glavna organizatorja, Lokalna turistična organizacija Bovec in Fundacija »Poti miru v Posočju« vabita na spoznavanje nesnovne in snovne dediščine Doline Soče in zamejstva ter naravnih lepot v Zgornjem Posočju. Prireditev bo 2. in 3. maja v Trdnjavi Kluže v Bovcu. V soboto, 2. maja, ob 17. uri, bodo predstavili scensko-glasbeni mozaik in obisk Marjana Šarca s slovenskim političnim Vrhom z naslovom Prigodbe ob Soči. V nedeljo, 3. maja, ob 10. uri, bo Pohod po Poti miru, od Bovca čez muzej na prostem Ravelnik, mimo Sv. Lenarta do trdnjave Kluže. Zbor je pred kulturnim domom Bovec. Ob 12. uri odprejo sejem dediščine doline Soče, na katerem se bodo predstavili domači obrtniki in kmetje in bo odprt do 16. ure. Ob 13. uri bo prireditev Od fronte do plesa z nastopi folklornih skupin in z vodenim obiskom trdnjave. Turistična Zveza Gornjega Posočja in Združenje ekoloških kmetov Severne Primorske vabita v soboto, 9. maja, na Ekopraznik, ki se bo odvijal na Mestnem trgu v Tolminu. Na njem bodo med 8. in 13. uro predstavili ekološke kmetije iz Slovenije in zamejstva, možno pa bo tudi kupiti in okusiti njihove izdelke in pridelke, izvedeti marsikateri informacijo ter kupiti ekološko sadje in zelenjavo. Ekopraznik bodo odprli ob 10. uri z nastopom Otroške folklorne skupine kobariške šole, nagovorom župana Uroša Brežana in nastopom kulturnega društva Tercet Juhana. V programu so razstave in delavnice, predstavitve in pokušine, ob 11. uri pa okrogla miza o ekološkem turizmu. V času kosila bodo turistične kmetije Zgornjega Posočja ponujale tradicionalne jedi, pripravljene iz ekološko pridelanih surovin. vabita na predstavitev | invitano alla presentazione publikacije | della pubblicazione MI SMO TU ... tuka, izdé, kle, tle La comunità di lingua slovena della Provincia di Udine in CD | e del CD Unplugged ki bo | che avrà luogo v petek, 8.5.2009, ob 20.30 | venerdì 8.5.2009 alle ore 20.30 v dvorani slovenskega kulturnega centra v Špietre presso il centro culturale sloveno a San pietra al Natisone novi matajur Četrtek, 30. aprila 2009 2 Nei sette comuni delle Valli del Natisone al lavoro su candidati sindaci e liste Probabili tre liste a S. Leonardo, situazione fluida a Grimacco dalla prima pagina A Savogna come è noto non si presenterà il sindaco uscente Lorenzo Cernoia, che però correrà come consigliere. Il candidato della Lista civica che ha guidato il Comune negli ultimi dieci anni verrà confermato nel fine settimana, si parla comunque con insistenza di un nome nuovo, anche se ha già svolto in passato la funzione di consigliere comunale. Scontata da tempo, sull’altro fronte, la candidatura di Marisa Loszach, reduce da cinque anni di opposizione. Situazione di incertezza assoluta a S. Leonardo, dove l’unica conferma è quella del sindaco uscente Giuseppe Sibau che conferma quasi in blocco, tra Andrea Prapotnich e con qualche nuovo nome, la lista uscita vincente cinque anni fa. A contendersi la maggioranza, probabilmente, due altre liste, come accaduto nell’ultima consultazione, una facente capo ad Antonio Co-mugnaro, consigliere di opposizione uscente, e l’altra, la lista “Per la gente”, che deve ancora sciogliere la riserva sul nome del candida- to alla carica di sindaco. Infine, a Grimacco si conclude, dopo tre mandati, l’esperienza di Lucio Paolo Canalaz. Possibile la presentazione di una sola lista con l’assessore uscente Daniel Bucovaz e lo stesso Ca- nalaz tra i candidati per il consiglio. Ma la situazione, come per S. Leonardo, appare fluida, (m.o.) Ancora una settimana per presentare le candidature Per le elezioni comunali la presentazione - intesa come "materiale" consegna all'organo competente - delle candidature, con i relativi allegati, viene effettuata presso la segreteria del comune interessato. La presentazione deve essere effettuata dalle ore 8.00 del 30° giorno alle ore 12.00 del 29° giorno antecedente la data della votazione. Ogni lista viene trasmessa, entro lo stesso giorno in cui è stata presentata, alla Commissione elettorale circondariale competente all'esame e all'ammissione delle candidature. ★ ★ ★ Nel Friuli Venezia Giulia è stato deciso l’accorpamento delle consultazioni elettorali europee e amministrative e, quindi si voterà nei giorni di sabato 6 giugno, dalle ore 15.00 alle ore 22.00 e di domenica 7 giugno 2009, dalle ore 7.00 alle ore 22.00. P.ismo iz Ri Stojan Spetič CI U&l Italijanski politologi od nekdaj menijo, da se spomladi pojavljajo močna politična nihanja, ki so posledica velike noči in prvomajskih praznikov. Za veliko noč velja, da se veča število glasov za stranke, ki se sklicujejo na krščanstvo, med 25. aprilom in prvim majem pa za levico, ki se sklicuje na antifašizem in delavski razred. Od tod določanje datuma volitev tako, da so vedno enako oddaljena od obeh nevarnih tednov. Vendar je letos nekaj drugače. Ne za veliko noč, pač pa za rdeči teden med 25. aprilom in prvim majem. Praznik osvoboditve je, po nerodni zaslugi Franceschinija, imel kot protagonista Silvia Berlusconija, ki ga sicer ni proslavljal že celih 14 let, odkar je stopil na politično sceno. Vedno je poudarjal, da to ni praznik vseh Italijanov in se izgovarjal, da ima veliko dela, kar mu ne dopušča udeležbo na ceremonijah ob dnevu osvoboditve. Franceschinijevo vabilo pa mu je omogočilo politični preskok, sicer bi ga po levi stranki prehitel celo Gianfranco Fini. Okoli vratu sije privezal partizansko ruto, se podal v abruško vasico in tam povedal svoje predloge, kajti dan osvoboditve ga še vedno moti. Raje bi, da bi ga imenovali Dan svobode, kakor njegovo stranko, ki je Ljudstvo svobode. Potem je podčrtal, daje treba imeti usmiljenje za borce saloj-ske republike, tako imenovane repu-blikinske fašiste, češ da so bili na strani poražencev. Ni imel poguma, da bi ocenil, da so bili fašisti na zgrešeni strani. Bili so poraženi. Če ne bi izgubili vojne bi bila morda ocena drugačna, kdo ve? In tako je obletnica osvoboditve šla mimo. Berlusconi je sicer obljubil tudi, da bodo umaknili iz parlamentarne procedure zakon, kije izenačeval partizanske borce z republikinskimi fašisti ter obojim podeljeval Red Trikolo-re. Obljubo bo težko izpolnil, saj je več poslancev, med njimi Mussolinijeva vnukinja Alessandra, ki poudarjajo, da svojega podpisa ne bodo umaknili in bo torej zakon ostal v parlamentarni proceduri. Ko bodo o njem glasovali, pa se lahko tudi zgodi, da bo premier svoje obljube pozabil ali dejal, kot je navajen, da so ga slabo razumeli. Potem se približuje prvi maj, mednarodni dan dela. Po izročilu bodo povsod prvomajska slavja, sprevodi, manifestacije, koncerti. Letos so trije zvezni sindikati sprti kot že dolgo ne, saj sta dva podpisala reformo delovnih pogodb, največji levičarski sindikat pa ne. Bodo iz ust sindikalnih voditeljev prišle besede enotnosti, ki je krvavo potrebna zaradi rastoče krize in njenih posledic, ali ne, to bomo še videli. Govorili bodo, tako pravijo, v porušeni L'Aquili, kjer se pretirane polemike ne spodobijo. Aktualno — Kdo bo Slovenijo zastopal v EU po sedmem juniju? Tudi v Sloveniji se je v bistvu že začela volilna kampanja za junijske evropske volitve. Stranke se bodo potegovale za 7 mest v evropskem parlamentu. Doslej so v bruseljski skupščini »slovenske barve« zastopali Mihael Brejc, Romana Jordan-Cizelj (oba SDS), Mojca Drčar-Murko, Jelko Kacin (oba LDS), Ljudmila Novak, Lojze Peterle (oba Nsi) ter Aurelio Juri (SD), ki je med mandatom zamenjal premierja Boruta Pahorja. Na podlagi predvidevanj in rezultatov zadnjih parlamentarnih volitev, naj bi na tej volilni preizkušnji prišlo do nekaterih bistvenih sprememb v sestavi evropske slovenske sedmerice. Politični analitiki napovedujejo, da bosta Janševa in Pahorjeva stranki dobili vsaka po dva mandata, enega naj bi dobili pristaši stranke Zares, za ostali dve mesti pa je kar nekaj neznank. Za dve mesti naj bi se v bistvu potegovale kar štiri stranke, in sicer Jelinčičeva SNS, stranka upokojencev Desus, Nova Slovenija in Slovenska ljudska stranka. Če bi sodili po izidih parlamentarnih volitev, bi največ možnosti imela SNS in Desus. Drugi pa zagotavljajo, da bo odvisno tudi od samih kandidatov, ki bi znali spremeniti vrstni red izpred leta dni. Obstaja celo možnost, da bi lahko ena od najmočnejših strank dobila 3 mandate. V nekaterih strankah so že določili kandidatne liste, druge pa bodo to storile v naslednjih dneh. Nosilec liste Janševe SDS bo podpredsednik stranke Milan Zver. Na listi pa so še Romana Jordan Cizelj, Zofija Mazej Kukovič, Dragutin Mate, Mirko Zamernik, Bernarda Ronutti in Anže Logar. Socialdemokratsko listo bo vodil bivši prvak LDS in zunanji minister Zoran Thaler. Na listi so še Tanja Fajon, Andrej Horvat, Mojca Kleva, Lev Kreft, Karmen Pahor in Andreja Katič. Na predstavitvi liste je premier Pahor povedal, da računajo na dober rezultat in na dej- Mirjam Muženič stvo, da bodo tudi na evropski preizkušnji postali prva stranka in da bodo tako po svojih močeh prispevali svoj delež, da se v Evropskem parlamentu oblikuje socialdemokratska politična večina. Dosedanji predsednik parlamentarne komisije za zunanjo politiko in bivši zunanji minister Ivo Vajgl bo vodil listo za stranko Zares. Na kandidatni listi bodo še Felicita Medved, Roman Jakič, Bernarda Jeklin, Peter Česnik, Cveta Zalokar Ora-žem in Matej Lahovnik. Zdajšnji minister za okolje Karl Erjavec bo vodil kandidatno listo za stranko Desus. Preostali kandidati pa so podpredsednica Desus Marija Gjerkeš Dugonik, Drago Mirošič, Andrejka Majhen, Joško Godec, Silva Savšek in Avgust Heričko. Bivši minister za obrambo in zdajšnji evroposlanec Jelko Kacin bo vodil listo LDS. Na drugem mesto bo kandidirala novinarka Mirjam Muženič, ki je dobro znana našemu zamejstvu, saj je veliko let poročala o Slovencih v Italiji za ljubljansko radiotelevizijo. Na listi LDS so še Slavko Ziherl, Sonja Kralj Bervar, Borut Cink, Darija Mohorič in Aleš Gulič. Na listi Slovenske ljudske stranke pa bo kandidiral bivši minister Ivan Žagar, za njim pa Marta Ciraj, Marjan Senjur, Nada Skuk, Ciril Smrkolj, Marija Ribič in Janez Podobnik, (r.p.) kratke.si Festa della resistenza e della rivolta contro l’occupatore Il 27 aprile la Slovenia festeggia la Giornata della rivolta contro l’occupatore (Dan upora proti okupatorju). È denominata così dal 1992, prima di allora si celebrava la Giornata del Fronte di liberazione, OF (Osvobodilna fronta), fondata a Lubiana il 27 aprile 1941. L’anniversario è stato ricordato con una manifestazione celebrativa nel Cankarjev dom nel corso della quale è intervenuto il capo del governo Borut Pahor. Progetto pilota di risparmio energetico Nell’ambito delle iniziative tese ad eliminare le cause dei mutamenti climatici, la Slovenia farà probabilmente parte di un progetto pilota della Banca mondiale per interventi di risanamento degli edifici nell’ottica del risparmio energetico. L’obiettivo è verificare le modalità per attivare capitali privati a fini di risparmio energetico. Lo ha comunicato il ministro delle Finanze Franc Križanič alla fine della sessione primaverile del FMI e della Banca mondiale. La Facoltà di informatica si impone Il laboratorio di intelligenza artificiale della facoltà di Informatica di Lubiana ha vinto a Praga ad una rassegna, tra il 21 e il 23 aprile, ed una conferenza sulle future tecnologie (Future Emergent Technologies). Gli sloveni hanno presentato un robot in grado di concepire anche concetti astratti, di muoversi in un ambiente del tutto nuovo ed identificarlo con i propri sensori. Lo sviluppo del progetto saranno robot versatili che non hanno bisogno di essere programmati. Bolnica Franja aprirà la primavera prossima U risanamento dell’ospedale partigiano Bolnica Franja, quasi totalmente distrutto dall’alluvione del settembre del 2007, dovrebbe essere ultimato nella primavera del 2010. L’intervento è complesso in quanto erano state completamente distrutte 11 delle tredici baracche con tutti gli arredi e le attrezzature e la gola era stata sommersa da 500 metri cubi di terra e pietre. Il consolidamento riguarda entrambi i versanti della montagna ed anche il corso del torrente Čerinščica. Il carcere e la dipendenza da droga Problemi di sovraffollamento anche nelle carceri slovene dove delle 4.383 persone incarcerate l’anno scorso, ben 1.210 erano tossicodipendenti, pari al 28% circa della popolazione carceraria. La percentuale di tossicodipendenti è in crescita, nel 2000 era dell’8%. Dei 1.210 carcerati tossicodipendenti quasi il 45% (542) era sottoposto a terapia con il metadone. L’uso del metadone è in calo rispetto all’anno precedente e questo viene ritenuto positivo. Kultura Skupina solopevcev med koncertom v Hlodiču Minilo je že nekaj let, odkar je bil na špetrski šoli Glasbene matice ustanovljen tečaj za solopevce. V zadnjih časih učenci tega razreda nastopajo vedno bolj pogosto in so vsakič uspešnejši. In to zagotovo po zaslugi prof. Kriszti-ne Nemeth, ki ima od letos poleg v Špetru en razred tudi v Trstu. Prav zato je nastalo sodelovanje med razredoma, ki je privedlo do koncerta v sredo, 22. aprila, v Hlodiču. Na koncertu, ki ga je priredila GM - Speter, je nastopilo 8 solopevcev, ki so se predstavili z raznoraznimi pesmimi operne literature, a ne samo. Pevci so zapeli kot solisti, a tudi v drugih sestavih. Prisluhnili smo Rossinijevemu Smešnemu duetu za dve mački v izvedbi Mateje Milkovič in Elene Guglielmotti. Lara Prašelj, Valentina Sancin in Elisa Iovele so v tercetu zapele Rossijev »Dormite begli occhi«. Zadnji dve pa sta z Davidom Klodičem zapeli še tri nokturne W. A. Mozarta. Na programu je bila tudi vrsta skladb za soliste. Ob klavirski spremlj avi prof. Uspešen koncert solopevcev GM Ponovili ga bodo 4. maja v cerkvi v Bardu in 22. v Trstu Beatrice Zonte so zapeli Anita Tomase- Elisa Iovele. Uspešen in kvaliteten kon- tig, Silvana Chiabai, Elena Guglielmot- cert so vsi skupaj zaključili z Offenbac- ti, Davide Klodič, Valentina Sancin in hovo »Belle nuit, o nuit d'amour«. Naj povemo še, da bodo koncert ponovili 4. maja v cerkvi v Bardu (Terska dolina) s pričetkom ob 20.30 in 22. maja v Trstu. Praznik mladih glasbenikov Nasce la casa editrice Odòs Ob stoletnici Glasbene matice je vodstvo ustanove povabilo vse sedeže na deželnem teritoriju na jubilejno praznovanje v obliki bolj slovesnih šolskih glasbenih prireditev. Gorica je pred kratkim priredila svoje glasbeno voščilo, v soboto, 9. maja, bo na vrsti špetrska Glasbena matica, ki bo izvedla proslavo pod pokroviteljstvom krajevne Občine v večnamenskem središču ob 17. uri. Prireditev bo velik praznik mladih glasbenikov, ki se v Benečiji glasbeno izobražujejo pod okriljem šole Glasbene matice. V ta namen so se vsi profesorji angažirali za udeležbo čim večjega števila učencev, ki bodo s svojimi nastopi prikazali raznolikost pedagoške ponudbe in dosežke znanega vzpona in razvoja špetrske sekcije. Igrali bodo solisti in komorne skupine iz vseh oddelkov, nastopil bo tudi večkrat nagrajeni harmonikarski orkester Glasbene matice, ki ga vodi Aleksander Ipavec. Spored bo v prijateljskem duhu popestril še nastop gostov iz Glasbene šole Tolmin. Saranno disponibili da oggi, 30 aprile, le prime due vere guide turistiche di Lubiana e Sarajevo in italiano, scritte dal trentunenne Marco Vertovec, gestore della Libreria turistica internazionale Odòs in Via Baldissera 56 (angolo Via Villalta) a Udine. Assieme all'uscita delle due guide oggi alle 18 si festeggia la nascita della casa editrice Odòs. Le guide, che verranno aggiornate ogni tre anni, sono state infatti pubblicate proprio dalla libreria turistica di Marco, diventata così anche una vera e propria casa editrice che in futuro editerà anche le guide di Belgrado e della Croazia. L'intraprendente udinese della minoranza slovena conosce molto bene la realtà slovena e l'universo balcanico. Avendo preparato una tesi sulla Storia Contemporanea dei Balcani ha inoltre potuto fornire informazioni di carattere storico e culturale che a tanti turisti italiani sono probabilmente ignote. Il lavoro è stato lungo e faticoso, ma Marco l'ha fatto con il cuore. Alla fine i suoi sforzi sono stati premiati e il risultato è stato eccellente: due guide in edizione tascabile complete ed interessanti, rese ancora più accattivanti anche dal ricco corredo fotografico al quale ha provveduto l'autore stesso. Lìngue minori, alivinallongo “Mendranze npoeija” Il Comune di Livinallon-go del Col di Lana, in provincia di Belluno, ha indetto la quarta edizione del concorso nazionale di poesia per le lingue minoritarie “Mendranze n poeija”, riservato a opere poetiche scritte nelle lingue minoritarie d’Italia tutelate dalla legge 482/99. La partecipazione viene estesa anche alla lingua minoritaria dei Rumanch di Grijuns, in Svizzera. I partecipanti possono concorrere con un massimo di tre poesie, accompagnate dalla traduzione in italiano. La partecipazione al concorso, prevista anche per le scuole, è gratuita. I lavori devono pervenire entro il 30 giugno all’indirizzo: Comune di Livinal-longo del Col di Lana - Concorso per lingue minoritarie “Mendranze n poeija” - Via Pieve, 41 - 32020 Livinal-longo del Col di Lana (BL). La giuria del premio, composta da cinque membri scelti tra noti poeti e letterati distintisi per le loro opere in italiano o in lingua minoritaria, assegnerà i premi “Di-nathus superbus” d’oro, d’argento e di bronzo alle migliori tre opere e diplomi di merito alle opere giunte dal quarto al decimo posto. La cerimonia di consegna dei premi avverrà ad Arrab-ba di Livinallongo sabato 5 settembre. Per maggiori informazioni si può contattare il Comune di Livinallongo al numero 0436.7193. Priljubljena revija Primorska poje že enajstič gostovala v Zavarhu Med prireditvijo so nagradili Primorski dnevnik, Novi Matajur in Radio Trst A Primorska poje je v Beneški Sloveniji že ustaljena tradicija, tudi v Zavarhu, gorski vasici v občini Bardo, kjer je pevska revija v nedeljo, 19. aprila, u-spešno gostovala že enajstič zapored. Tako so domačini in gostje na prireditvi preživeli lep in predvsem kakovosten pevski popoldan. V imenu prirediteljev, ki so se vsekakor izkazali kot dobri gostitelji in organizatorji, je publiko in gostujoče pevske zbore pozdravila predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev videnske pokrajine Luisa Cher. Še posebej se je zahvalila domačemu župniku Renzu Calligaru, ki za priljubljeno pevsko manifestacijo že več let daje na razpolago cerkev v Zavarhu. Posebno priznanje pa so za dolgoletno poročanje o reviji prejeli Primorski dnevnik, tednik Novi Matajur in slo- Nagrajenci na reviji “Primorska poje” v Zavarhu venska radijska postaja Radio Trst A. Priznanja je predstavnikom treh medijev izročil najvidnejši predstavnik Slovencev Terskih dolin, Viljem Černo. Na nedeljski reviji je nastopilo šest zborovskih zasedb iz zamejstva in Slovenije, v glavnem pa so peli nabožne pesmi slovenskih in tujih avtorjev. Nastopili so Cerkveni mešani pevski zbor Zavratec iz Idrije pod vod- stvom Marka Kržišnika, Duhovni mešani pevski zbor Anton Martin Slomšek iz Zagreba, ki ga vodi Vinko Glas-novič, Mešani pevski zbor Rečan z Les pod vodstvom Alda Clodiga, Mešani pevski zbor Mačkolje iz Mačkolj, ki ga vodi Andreja Štucin, Komorni zbor Musica viva iz Tolmina pod taktirko Erike Bizjak in Mešani pevski zbor obala iz Kopra, ki ga vodi Sebastjan Vrhovnik. V četrtek, 23. aprila, jev prostorih Društva slovenskih pisateljev, v okviru prireditve, ki jo je Društvo organiziralo ob Dnevu knjige, potekala okrogla miza o “literaturi v zatišnih legah”. Namen je bil, kot je povedala moderatorka srečanja Dijana Matkovič, pregledati situacijo literature v zamejskem prostoru, prav tako odnos osrednje, slovenske literature do nje, na koncu pa razumeti kakšen politični vpliv imajo večinske države do Slovencev. Sodelovali so slovensko-avstrijski pisatelj Janko Ferk, publicist, urednik in literarni zgodovinar Franci Just ter pesnik, novinar in prevajalec Miha Obit. Ferk je orisal stanje koroške literature pa tudi svojo izkušnjo z dvojezičnostjo, tisti “no-madizem iz enega v drug jezik”, kot je sam povedal. Just je spregovoril o težavah s katerimi se sooča literatura iz Porabja, kjer živi slovenska manjšina na Madžarskem. Obit pa je predstavil literarno ustvarjanje v beneškem narečju. “Z antologijo Besie-de tele zemlje leta 2004 - je med drugim rekel - smo želeli vzpostaviti pomemben mejnik, saj so v njej zbrana dela avtorjev, ki so že ustvarjali kvalitetna besedila. Danes pa bi želeli, da bi druge, mlajše generacije začele novo pot in da bi se posvetile podobnemu ustvarjanju z novo energijo.” V Ljubljani o literaturi v zatišnih legah Aktualno ZELENI LISTI Ace Mermolja zaDarwina Pred dobrim tednom so mladi civilni prostovoljci obiskali Rezijo. Poučni izlet je sodil v izobraževalno dejavnost posebnega načrta Nove poti manjšinskih kultur, ki ga je leta 2007 predlagala Zveza slovenskih kulturnih društev. Namen je bil, da bi k načrtu pristopili slovensko govoreči “civilisti”, vpisali pa so se večinoma italijanski mladinci od 18. do 28. leta starosti s tržaške, goriške in pordenonske pokrajine. Eden izmed ciljev projekta je bil tudi spoznavanje Rezije in njenih specifik. S skupino so odpotovali na sever dežele mladinke in mladinci v spremstvu odgovornih civilne službe za Trst (Giuliano Gelei, Nives Košuta in Costanza Iannone). Obisk Rezije je bil za mlade prijeten in obenem zelo poučen dogodek. Skupino je sprejela kulturna delavka in predstavnica ZSKD Luigia Negro, ki je ob sodelovanju nekaterih članov društva Rozajan-ski dum osvetlila naravne, zgodovinske in kulturne značilnosti rezijanskih dolin. Srečanja se je udele- Civilni prostovoljci spoznavali Rezijo žila tudi domačinka Pamela Pielich, ki je članica rezijanske folklorne skupine, obenem pa civilna prostovoljka. Obisk se je zaključil v Parku Julijskih Predalp, kjer so udeleženci spoznali še civilni prostovoljki Eliso Bobaz in Anno Pontarini, ki opravljata civilno službo v okviru krajevne Pro loco. Služenje civilne službe ostaja torej za mlade še vedno koristna izkušnja. Nekoč so civilno službo opravljali vojaški oporečniki. Danes seje stvar spremenila, saj se je italijanska vojska profesionalizirala in ni več obvezna za vse mlade moške. Civilna služba pa je ostala kot koristno delo in obenem kot možnost, da si prostovoljke in prostovoljci naberejo nove izkušnje, ki jim bodo služile tudi pri bodočem delu. V tem smislu je pomen izobraževanja v novi obliki civilne službe pomemben element, saj nudi to, česar se mladi ne naučijo v šoli ali na univerzi, (ma) kjer je izpostavil svojo teorijo. Ideja ni bila povsem nova, saj jo je prvi objavil Rus-sel Wallace, ki je bil mlajši od Darivina in njegov prijatelj. Darwin je Wallacu v uvodu knjige O izvoru vrst priznal zaslugo za tezo, kar je med znanstveniki redko. Wallace pa je po Darwinovi smrti skoval termin “darvinizem” in s tem priznal prijatelju, da je teorijo izpopolnil in podrobno utemeljil. Si lahko zamišljamo večje prijateljstvo, poštenost in skromnost? Darwin seje čudil ogromnemu uspehu in odmevu, ki gaje imela njegova knjiga O izvoru vrst. V sami Angliji je prodal kakih 19.000 izvodov nelahke knjige, ki so jo prevedli širom sveta. Vnele so se vroče polemike, vendar se Darwin vanje ni vmešaval. Ohranil je strogo znanstveno metodo in odgovarjal na razne pomisleke s primeri in pedantno natančnostjo. To je počel tudi v novih izdajah O izvoru vrst. Darwina so skušala nekako izrabiti politična gibanja. Marx ga je občudoval in mu pisal, vendar je tem dogajanjem Darwin ostal tuj. V mladosti je bil izrazito veren, nato pa se je imel za gnostika. Predan je bil znanosti in znanstveni metodi. Spreminjal je poglede na svet, vendar si tolikšnega bremena ni nalagal. Iz njegovih spisov je jasno, da je gradil svoje teorije na do takrat znanemu svetu. V samem znanstvenem okolju je njegov sloves rasel in padal. Danes, ko poznamo mi-kro biološke spremembe, genetske sisteme in tloris DNA, lahko cenimo Darwinov premik in to, da je postavil naravo v princip gibanja in spreminjanja ter s tem opravil znanstveni in kulturni preobrat. Marsikatera Dar-winova trditev ne bo našla potrdila v sodobni znanosti, bil pa je med tistimi redkimi ljudmi, ki so v izrazito živahni zgodovinski dobi opravili premike, zaradi katerih smo tudi mi drugačni in drugače mislimo. Ob dvestoletnici rojstva Charlesa Darwina (1809) se spodobi, da mu posvetimo Zelene liste, saj je bil naravoslovec, ki je vse življenje opazoval naravo, rastline, živali, žuželke in čisto majhne organizme. Darwin je pomemben, ker sodi med znanstvenike, ki so pognali svet v tek. Kopernik je postavil v središče sončnega sistema Sonce in ne več Zemlje ter spodbil staro Ptolemejevo tezo o Zemlji kot središču sistema. Tej teoriji je sledil Galilej, ki je odkril zakone prostega pada, sistem nihala, opazoval planete in se prepričal v misel o Zemlji, ki se vrti okoli Sonca. Darwin je izpodbil krea-cionistično teorijo, po kateri naj bi bi bil svet od nekdaj tak, kot ga je ustvarila neka višja inteligenca, bit ali Bog. Po Darwinu se živali, rastline in sam človek spreminjajo. V boju za preživetje, to je preko naravne selekcije, prihaja postopno do sprememb v bitjih, ki jih (spremembe) delajo prikladnejša za preživetje v danih pogojih. Na ta način se razvijajo iz skupnega debla razne vrste bitij, ki se potem med sabo ločujejo glede na kraj in druge pogoje. Bitja, iz rastlinskega ali živalskega sveta, lahko tudi izumrejo in nadomestijo jih močnejši organizmi. Ne da bi podrobneje analizirali Darwinovo teorijo, je očitno, daje prišla v konjlikt tako z določenim konservativnim znanstvenim svetom kot s cerkvijo. Darwin pa je bil vse prej kot konflikten ali k revolucijam nagnjen človek. Rodil seje leta 1809 v angleškem Shrewsburyju v pre- Charles Darwin možni družini. Njegov nono Erasmus je bil znanstvenik in sam vnuk ga je imenoval za predhodnika evolucionizma. Velika Darwinova zgodba je bilo potovanje z ladjo Beagle (ime je povzeto po pasmi psov, ki so jih rabili za lov na lisico), ki je trajalo pet let (1831-1836). Odprava je plula po Južni Ameriki, Patagoniji in Tihem oceanu. Darwin je spoznal nov svet in še posebno otočje Galapagos, ki ga je močno navdihnilo. Napoti je nabiral fosile, rastline, opisoval najrazličnejše živalske vrste, školjke in vse, kar je bilo novega. Med prvimi Evropejci je videl razdiralno moč cunamija. Po povratku domov je Darwin nekaj časa prebival v Londonu, nato se je preselil na podeželje v Down (Kent), kjer je živel do smrti (1882). Poročil se je s sestrično Em-mo Wodgwood, ki je bila iz družine Darwinove matere. Bili so bogati izdelovalci keramike. Darwinovo življenje je potekalo v podeželskem miru, ob študiju in pisanju. Napisal je veliko del, leta 1859 pa je izdal knjigo O izvoru vrst, La 28a edizione della Camminata Resia, 1° maggio a passo libero Čezmejni program Interreg 2007-2013 EU: novemu sodelovanju Italija - Slovenija naproti L’ANPMnforma Avasinis, 2 maggio 2009: cerimonia in ricordo dell’eccidio compiuto da truppe naziste in ritirata il 2 maggio 1945. Alle 10.15 presso il centro sociale della frazione del Comune di Trasaghis ci sarà il raduno dei partecipanti, alle 10.30 presso la Chiesa parrocchiale sarà officiata la Santa Messa in ricordo delle vittime della strage. Alle 11.30 presso il cimitero monumentale “Martiri 2 maggio 1945” si svolgerà la cerimonia ufficiale con gli interventi del sindaco di Trasaghis Ivo Del Negro e di Giulio Magrini per l’ANPI provinciale di Udine. Per venerdì 1° maggio è in programma la 28a edizione della Camminata in Val Resia organizzata dall’Associazione sportiva dilettantistica Val Resia. Il programma prevede il ritrovo dei partecipanti alle 9 presso il campo sportivo di Resia in località Rop. La camminata a passo libero è aperta a tutti, il percorso si snoda lungo due diversi tracciati di diversa difficoltà. Il primo, della lunghezza di circa 7 km, porta alla scoperta dei sentieri attorno alle frazioni di Prato, Zamlin e Gniva. Il secondo, invece, si allunga verso le frazioni di Stolvizza e Oseacco per un totale di circa 13 km. La partenza dei podisti è prevista per le 10, il tempo di percorrenza varia a seconda del passo, comunque le due passeggiate permet- tono di ritornare al campo sportivo entro le 13. Lungo il tracciato verranno organizzati dei punti di ristoro e di primo soccorso. Anche presso il campo sportivo gestito dalla A.S.D. Val Resia sarà attivo un punto di ristoro con chioschi gastronomici che accoglierà i podisti (e non solo...) al termine della camminata. La manifestazione si svolgerà con qualsiasi condizione meteorologica. È una bella occasione per scoprire i sentieri di fondo valle che ogni anno richiamano numerosi camminatori anche da fuori regione. Si tratta di un appuntamento importante, ormai “storico”, rivolto ad un pubblico sempre più vasto di persone che amano trascorrere il proprio tempo libero all’aria aperta. Čezmejni program Interreg, ki je v obdobju 2000-2006 Italiji in Sloveniji omogočil uresničitev pomembnih iniciativ, ima konkretne možnosti, da zaživi tudi v programskem obdobju 2007-2013. V ta namen naj bi bilo na razpolago približno 140 milijonov evrov. Skupno željo Italije in Slovenije za sodelovanje pri skupnih projektih so potrdili v Bruslju, v okviru tamkajšnjega srečanja med slovensko in italijansko vladno delegacijo. Predstavnik treh italijanskih regij (Furlanije Julijske krajine, Veneta in Emilie-Ro-magne), Giuseppe Napoli, je ob tej priložnosti predstavnikom EU orisal sporazum, ki je bil predčasno sklenjen v Ljubljani. Gre za dogovor, ki naj bi med drugim omogočil objavo novega razpisa za splošne projekte v skupnem znesku skoraj 60 milijonov evrov. Delegacija slo- venske vlade je izjavila, da predstavlja doseženi dogovor konkreten dokaz obnovljenega duha sodelovanja z italijanskimi partnerji, kateremu smo bili priča v preteklem obdobju. Predstavniki EU so izrazili zadovoljstvo za dosežene rezultate in obnovljena prizadevanja na poti vodenja tesnega sodelovanja za ponovni zagon programa, in hkrati zagotovili najširšo podporo Komisije enemu najpomembnejših območij celotne Evropske unije. Cooperazione trasfrontaliera, un nuovo sito web Il programma per la Cooperazione Trasfrontaliera Italia-Slovenia 2007-2013 ha un suo nuovo sito ufficiale: http://www.ita-slo.eu. Lo spazio web offre agli utenti, potenziali partner e beneficiari di progetto, attraverso una veste grafica rinnovata, a livello di struttura e contenuti, un aggiornamento costante sullo stato di attuazione dei bandi e dei progetti, fornendo notizie I__________________________________ su attività ed eventi in corso, opportunità di finanziamento, schede dettagliate sugli assi, documentazione, normativa ed una sezione FAQ, a cura del Segretariato Tecnico Congiunto. Il sito contiene 4 aree tematiche - Programma, documenti di riferimento, notizie e progetti - che si sviluppano attraverso diversi argomenti tra di essi correlati. Aktualno Prejšnji teden je v um-brijskem mestecu Gualdo Tadino pri Perugi potekalo nagrajevanje najboljših dokumentarnih filmov in video posnetkov na temo izselje-ništva, ki so se prijavili na peti natečaj z naslovom »Memorie migranti«. Natečaj poteka v organizaciji tamkajšnjega Deželnega muzeja za izseljeništvo, pod pokroviteljstvom Predsedstva republike in Ministrstva za zunanje zadeve Republike Italije. Na natečaj je bilo letos prijavljenih preko sto del najrazličnejših italijanskih avtorjev. Tekmovali so v treh kategorijah, in sicer v mladinski, v katero so se lahko prijavile nižje in višje srednje šole, v kategoriji master, za univerzitetne in podiplomske študente, ter v kategoriji že predvajanih tv dokumentarcev. Izmed vseh prispelih del je komisija, ki so jo sesta- “San sanju, de pride an dan” deležen priznanja v Umbriji Dokumentarec pripoveduje povojno izseljevanje v Belgijo vij ali televizijski režiserji, zgodovinarji in vizualni antropologi, izbrala deset najboljših in med temi naposled Martina Repinc v pogovoru z novinarko Rai International Tiziano Grassi, ki je vodila nagrajevanje določila zmagovalce. V kategoriji že predvajanih dokumentarcev je bil izrednega priznanja deležen dokumentarec »...san sanju, de pride an dan...«, ki ga je pred štirimi leti produciral Deželni sedež Rai za Furlanijo Julijsko krajino in sicer oddelek Slovenskih programov. Nekoliko kasneje je bil dokumentarec opremljen tudi s podnapisi v italijanščini in ta verzija je bila poslana na natečaj. V dokumentarcu je dvanajst pričevalcev, skoraj vsi so Benečani, pripovedovalo o svojem doživljanju povojnega izseljevanja v Belgijo, kjer so se moški zaposlovali v tamkajšnjih premogovnikih. Za moškimi so se izselile tudi ženske, nekatere so sledile možem, druge očetom ali sorodnikom, ki so že prebivali v Belgiji. Skoraj vsi ti izseljenci so ostali v svoji drugi domovini, kjer so si ustvarili družino in novo bivalno okolje. Ob tem pa ohranjajo svoj jezik, stara prijateljstva in vezi z domačim krajem in sorodniki. Žirijo je pri odločitvi prepričala predvsem pozornost, ki jo je scenaristka in režiserka Martina Repinc posvetila življenjskemu vsakdanu izseljencev in pričevalcev, konkretnost filmske pripovedi in zmernost pri nadgrajevanju scenaristične zasnove. Za kamero sta pri dokumentarcu skrbela Niki Filipovič in Marko Kandut, montažer je bil Davide ravanello, izvirna glasbena o-prema dokumentarnega filma pa je bila zaupana Aleksandru Ipavcu. Vsa najboljša letošnja dela so objavljena na dvd-ju, ki so ga predstavili na nagrajevanju in ki je na razpolago vsem zainteresiranim - www.emigrazione.it, info@emigrazione.it. Un premio unisce dnema eCollio Si svolgerà nella sola giornata di venerdì 12 giugno l’assegnazione del Premio Collio cinema - Le storie del Collio. Realizzato quest'anno per volontà della Transmedia SpA e del Consorzio Vini Collio, il premio si conferma da subito quale punta di diamante dell'importante manifestazione dedicata al "Premio Collio". Nato cinque anni fa per promuovere le attività che abbiano portato un valido contributo, sul piano scientifico, applicativo e divulgativo, nei settori della viticoltura, dell'enologia e della valorizzazione del territorio del Collio, dall'edizione 2009 il premio si arricchisce e si allarga aprendo le porte al mondo del cinema, nello specifico strizzando l'occhio alla creatività della sceneggiatura. Diviso in più sezioni, il Premio Collio, prevede una prima parte dedicata agli studenti delle facoltà universitarie europee che abbiano discusso - nel periodo dal 1° ottobre 2006 al 30 aprile 2009 - rispettivamente, delle tesi di laurea specialistica, sezione A, e delle tesi di dottorato, sezione B, inerenti argomenti relativi alla ricerca viticola o enologica sui vitigni o vini bianchi delle aree collinari del Friuli Venezia Giulia, o meglio della denominazione Collio. La sezione C, che assegnerà un riconoscimento al giornalista, italiano o straniero, che abbia realizzato un articolo divulgativo - nell'ultimo anno in corso (da marzo 2008 a marzo 2009) - su carta stampata, un servizio radiotelevisivo o sul web, il cui contenuto abbia contribuito alla promozione del settore vitivinicolo, ed in particolare dei vitigni e vini bianchi, nonché alla conoscenza del territorio. Informazioni utili sul sito www.premiocolliocinema.it Izvšrni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze Težave glede realizacije novega večnamenskega središča v Špetru “La convivenza possibile” Martedì 12 maggio, alle 9.30, il teatro Ristori di Ci-vidale ospiterà il talk show “La convivenza possibile: incontro e confronto con giovani cresciuti nel conflitto”. Nell’ambito dell’incontro, organizzato dall’assessorato alle Politiche Giovanili del Comune di Cividale, verrà presentata l’esperienza dello Studentato Internazionale di Pace della Caritas diocesana di Udine e del Servizio di accoglienza del Ci.Vi.Form di Cividale. I________________________________ I Izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze podpira vse pobude, ki gredo v smer dialoga in povezovanja jezikovno različnih skupnosti na obmejnem območju, ter vsa dejanja, ki povezujejo in prispevajo k odpravljanju nesoglasij in napetosti iz preteklosti. V tem smislu je sama Zveza organizirala srečanje s predstavniki ezulov iz Gorice in pozdravlja podobno pobudo, ki sta jo Slovenski klub in ezulsko združenje pripravila na tržaški Pomorski postaji. Pomenljivo je, da se je v podporo takšnih in podobnih procesov iskanja dialoga in pozitivne konfrontacije izrekel sam predsednik slovenske države Danilo Tiirk. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je v okviru iniciativ, ki povezujejo obmejni prostor, izpostavil nedavno srečanje kraških županov z obeh strani meje in izrazil željo, da bi to postal stalni forum upraviteljev celotnega obmejnega prostora. Na seji Izvršnega odbora SKGZ so ocenili sklepe, predstavljene na prvi seji slovenske deželne komisije in ki zadevajo porazdelitev finančnih sredstev iz zaščitnega zakona, ki bodo letos za kak odstotek nižja v primerjavi z lanskim letom. Kar zadeva posebni fond za druž-beno-ekonomski razvoj Slovencev na Videmskem, bo SKGZ v komisiji podpirala izbire, ki bodo nastale v Benečiji v sozvočju med predstavniki krovnih organizacij in javnih uprav. Predsednica za videmsko pokrajino Jole Namor je poročala o prizadevanjih, da bi v okviru tamkajšnje gorske skupnosti nastala konzulta za slovenska vprašanja. SKGZ pa z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se pojavljajo prve težave in odmiki od skupaj dogovorjenih stališčih glede realizacije večnamenskega središča v stavbi bivše dvojezične šole v Špetru. Opozoriti velja, da sta se za takšno rešitev zavzeli obe krovni organizaciji in dobili široko podporo tako v zamejskem prostoru kot v Sloveniji. Sedaj pa se pojavljajo predlogi za drugo lokacijo. SKGZ meni, da bi odstopanje od že skupaj sprejetih stališč lahko pomenilo dejansko neures-ničitev projekta o večnamenskem središču, prvem takem objektu za Slovence v Benečiji. Člani vodstva krovne organizacije so bili tudi mnenja, da bo morala deželna uprava čimprej organizirati deželno manjšinsko konferenco, na kateri bi celovito obravnavali položaj naše skupnosti in njeno vlogo v okviru institucionalnih pristojnosti Dežele. Na seji, ki je potekala v Trstu, so ocenili zdajšnje priprave na občinske volitve v vseh treh pokrajinah, kjer je naša skupnost prisotna, ter se zaustavili pri nekaterih aktualnih problematikah znotraj manjšine. Predsednik Pavšič je posebej izpostavil zaskrbljujoče dejstvo, da seje veliko organizacij in ustanov znašlo v finančnih težavah, ki jih je treba čimprej sanirati in odpraviti morebitne kvarne posledice nastalega stanja. Apeliral je na upravne svete in vodstva, naj se prioritetno opredelijo za izvajanje sanacijskih planov in s tem zagotovijo našim orga- nizacijam nemoteno delovanje. Minister za Slovence v zamejstvu Boštjan Žekš je na svojem nedavnem obisku v Trstu predsednika obeh krovnih organizacij informiral, da namerava zdajšnja vladna večina septembra spremeniti zakon za Slovence zunaj meja Republike Slovenije. V njem naj bi se lotili tudi problematike sestave Sveta za manjšine, ki naj bi ga premier Borut Pahor prvič sklical konec meseca maja v sedanji sestavi, in sicer SSO, SKGZ in stranka SSk. Minister je nadalje sprejel predlog krovnih organizacij, da bi se v kratkem skupaj s predstavniki drugih resornih ministrstev srečal z manjšinskim gospodarskim omizjem, ki ga ob SKGZ in SSO sestavljajo še Kmečka zveza, SDGZ, obe slovenski banki in Finančna družba KB 1909. Na seji izvršnega sveta so se dotaknili tudi vprašanja Slovenske manjšinske koordinacij e-Slomak. S tem v zvezi bo vodstvo SKGZ po deželnem kongresu posredovalo svoje videnje o nadaljnjem delovanju manjšinskega povezovalnega foruma z namenom, da se prepreči njegova šibitev. Cerkvica na Javord tudi kot virtualni muzej Z aprilom so v Sloveniji dobili tri nove virtualne muzeje: arheološko razstavo Dolenjskega muzeja, cerkvico na Javorci in poslovilni kompleks na Žalah. Prek panoramskih fotografij velikega formata po vseh treh lokacijah se razgledujemo v krogu, se premikamo med prostori ter se približamo izbranim predmetom. Gre za tak sistem, kot ga Googlemaps pri določenih večjih mestih uporablja za sprehod po ulicah, le da sta tu resolucija in kot gledanja mnogo višja. Novomeški Dolenjski muzej je tako dal na ogled svojo stalno razstavo Arheološka podoba Dolenjske, ki prikazuje čas od kamene dobe do zgodnjega srednjega § spominska cerkvica sv. Duha na Javorci pri izviru Tolminke pri Tolminu. Secesijska lesena cerkvica je bila zgrajena v spomin tisočim padlim vojakom na soški fronti v prvi svetovni vojni. Cerkvica je tudi pod spomeniškim varstvom in spada pod kulturne spomenike Slovenije. Virtualno se lahko sprehajamo tako po njeni notranjosti, kot si tudi lahko ogledujemo sosednje hribe. Sprehod pa se zaključuje na ljubljanskih Žalah, kjer je na ogled Plečnikov Vrt vseh svetih, kije tudi na seznamu evropske dediščine. Prostor s kompleksom kapelic, poimenovanih po zavetnikih ljubljanskih župnij, naj bi bil po Plečnikovi viziji skrbno načrtovan prostor, namenjen ne le žalovanju, ampak predvsem tolažbi in krščanski nadi. Plečnik je ustvaril intimen prostor za žalujoče in umrlega, kije ostal osebnost tudi po smrti. veka. Glavnino zbirke pa predstavljajo grobne najdbe iz Novega mesta, iz tako imenovanega cvetočega dolenjskega halštata. Poleg tega je svoja vrata v virtualni svet odprla tudi Pokrajinski svet ZSKD za Videmsko v petek, 8. maja 2009 v prvem sklicanju ob 19. uri, v drugem sklicanju ob 19.30 v Slovenskem kulturnem centru v Špetru - Ul. Alpe-Adria, 69 dnevni red: 1) poročilo pokrajinskega predsednika; 2)pregled in ocena dejavnosti; 3) razno. Negli ultimi tempi, sempre più spesso capita di assistere al passaggio di comitive di uomini e donne su sentieri ormai in disuso delle nostre valli. Il loro numero è variabile: da poche unità a diverse decine. Invariabile è la lingua: il tedesco. A guidare le comitive sono sempre le stesse due persone, Emil Krištof, sloveno di Carinzia, musicista e Gehrard Pilgram, scrittore, austriaco carinziano. Pilgram e Krištof sono i responsabili di UNIKUM, il Centro Culturale Universitario di Klagenfurt; dal loro ufficio posto nel cuore della cittadella universitaria partono le innumerevoli iniziative che ravvivano durante tutto l'anno la vita culturale e sociale della città. Proprio mentre si sta scrivendo questo articolo, Gerhard sta guidando un gruppo di 17 camminatori tedeschi in una sei giorni che circonda, ad anello, la Benečija. Così, è stato Emil che con più calma e comodamente seduto ha potuto rispondere alle domande. Intanto, Emil, quali sono le tappe della comitiva guidata in questi giorni da Gerhard? “Si tratta di un percorso ad anello che ci siamo inventati in diverse ricognizioni: le notti, in questo caso, vengono trascorse a Pulfero, al rifugio sul Matajur, a Clodig, a Tribil Superiore e a Castel-monte. Non si cammina su asfalto, naturalmente. Sono sentieri molto poco battuti, talvolta abbandonati, tanto che portiamo sempre con noi machete e cesoie ma è anche vero che siamo poco abitudinari e appena vediamo la possibilità di variare, seguendo nuovi percorsi, non ce lo facciamo dire due volte. Dormiamo come sempre negli alberghi e nei bed&breakfast, ceniamo nelle trattorie, dove ci sono cuoche davvero fantastiche! I "viandanti" di questi giorni sono giunti a noi grazie ad una recensione molto favorevole fatta in Germania dal quotidiano Suddeut-sche Zeitung al libro scritto da Gerhard e da Wilhelm Berger "Die Letzen Taler " (Le ultime valli), che abbiamo presentato questa estate a Topolò. Noi li accompagnamo molto volentieri. Specifico che non siamo un'agenzia di viaggi per pedoni. Ciò che facciamo lo facciamo per passione e perché fa parte del nostro lavoro all'interno del Centro Culturale Universitario.” Il gusto del camminare è quasi una tradizione per i popoli germanici... “Sì, le persone che attraversano, ad esempio, le Alpi provenendo dalla Germania o dall'Austria a piedi sono molte. Esistono guide dettagliate per i camminatori, con tanto di luoghi dove sostare, mangiare, dormire e sempre evitando l'asfalto. Percorsi che dal cuore dell'Europa conducono al mare, quello che per noi è "il Sud". La letteratura di lingua tedesca conta, tra l'altro, molte opere che descrivono questi viaggi legati a un piacere della lentezza, del gustarsi meglio le sensazioni Da allora, siamo tornati numerose volte, allargando e allungando le nostre visite, approfittando anche delle nuove strutture dell’albergo diffuso che si andavano aprendo nelle Valli. Spesso la gente è sorpresa quando ci vede sfilare, magari sotto la pioggia sbucando dal bosco, ma sempre sono tutti cordiali con noi. La nostra idea è ritrovare la ragnatela di sentieri che collegavano paese con paese, una ragnatela oggi quasi cancellata dal bosco.” Quante persone, più o meno, avete condotto qui dalla Carinzia? “Non saprei... direttamente almeno 300, in piccoli gruppi, qualche volta per 24 ore, altre volte per più giorni. Per tutti è stata una prima volta. Moltissimi sono ritornati e ritornano per conto loro, portando altri amici. Sono persone che amano la natura, la quiete, il silenzio, quindi non è certo un turismo invadente o che stravolge le cose. Anzi, molto spesso si tratta di persone stufe dei luoghi sovrare-clamizzati, dove tutto è a portata di mano e dove devi "divertirti" per forza. Personalmente ho un approccio sempre molto forte, ogni volta che ritorno: essendo sloveno, capto storie atteggiamenti, mi lascio rapire dal dialetto, che comprendo. Gerhard, che non conosce lo sloveno, ha invece una sensibilità fortissima per gli aspetti naturalistici. Siamo complementari.” Non sei un'agenzia di viaggi, né un esperto di turismo. Ma camminando ti sarai detto qualche volta "ah, se qui ci fosse..." “Sì, "ah se ci fosse un bar!" o un locale dove la gente possa ritrovarsi. Ci sono grandi aree in Benečija dove non capita mai di trovare persone insieme. I bar, gli agriturismi per questo erano, sono, importantissimi. Il vero tesoro è la gente, la socialità. Per il resto, vorrei restassero un luogo "segreto" ma mi rendo conto di essere egoista dicendo così; vorrei che tanti potessero conoscerle, allo stesso tempo. Ognuno di noi ha le sue contraddizioni! Sarebbe bello se la gente del luogo si confrontasse con qualche esperto studioso del paesaggio per trovare insieme una strategia che coniughi un giusto ritorno economico per chi sta sul luogo con la difesa del silenzio, del rispetto per la natura e per i ritmi di vita.” Prossimi viaggi in Bene-eia? “Il 21 maggio, con settanta persone sul percorso Ster-mizza - Montefosca - Antro. Poi, il 27 e 28 giugno per un progetto, che è anche artistico e del quale la Stazione di Topolò è partner, dal nome Vi-dljivost/Sichtkontakt/Contat-to visivo, sul sentiero Topolò - Laze - Clabuzzaro; due giorni durante i quali accadranno anche dei piccoli eventi musicali e teatrali. Abbiamo già prenotazioni da tutta la Carinzia per due autobus e tutti sono invitati a prendere parte.” Per chi volesse informazioni, anche in italiano, sul sito www.unikum.ac.at. (a.z.) Le nuove comitive di viandanti in Benecia A colloquio con Emil Krištof del Centro UNIKUM di un luogo senza essere chiusi e isolati dentro una scatola di metallo e vetro. Sono esperienze che fanno molto pensare e che danno sensazioni dirette molto forti. Soprattutto negli ultimi vent'anni, in Austria, è esplosa a tutti i livelli questa cultura del camminare, staccata dalla pre- stazione sportiva o dal trekking propriamente detto. Non richiede particolari doti fisiche e nemmeno allenamenti o equipaggiamenti specifici.” Come avete scoperto la Benecia? “Per noi tutto ha inizio con la Stazione di Topolò. Una nostra collaboratrice, Inge Va-vra, vi prese parte nel 1995 restando folgorata dalla bellezza del luogo e dalle sue caratteristiche storiche, culturali, umane. Nel 2000, con l'operazione Evacuazione, sempre in collaborazione con la Postaja, abbiamo portato i nostri primi pullman a Clodig e Topolò. Quello fu l'inizio. Da sinistra Emil Krištof e Gerhard Piigram Il gruppo di camminatori tedeschi che in questi giorni visitano la Benecia. Qui sono in cammino nei pressi di Pulfero ed al Rifugio Pelizzo sul Matajur. Sono una quindicina di persone che provengono da ogni angolo della Germania. (Foto Antonietta Spizzo) — Kultura Poetično druženje ob glasbi in podobah ter “livškem chatu” novi matajur Četrtek, 30. aprila 2009 Avtor fotografij z literarnega večera Zlatka Smrekarja je Vladimir Hvala obiskovalce tega večera. Namesto odtujenega internet »chata«, so se ga lotili na listu papirja za domačo ali gostilniško mizo. Gre za izmenjavo misli, utrinkov v eno, dvo ali štiri (po želji) vrstičnicah na določeno temo, ki se lahko med razvijanjem spontano tudi zamenja. Ideja, vredna posnemanja. Razšli smo se zadovoljni in polni. M. M. V. V petek, 24. aprila, se je v Kobaridu zgodilo prisrčno srečanje poezije, glasbe, risb, »livškega chata« in napolnilo že tako čudoviti prostor gostilne Breza s prijatelji in znanci ter sorodniki Zlatka Smrekarja, 44-letne-ga pesnika iz Livških Raven, ki se je po nekajletnem molku ganljivo vrnil na kulturno prizorišče Posočja in Benečije. Ob glasbeni spremljavi Sandra Carte in Silvie Te-stori iz Benečije nam je najprej prebral svoje pesmi iz gimnazijskih časov, tako osebno izpovedne kot družbeno angažirane, kritične, v katerih se zrcalijo stiske odraščajočega človeka, ki išče svojo identiteto v okolju, ki mu ni pisano na kožo, v katerem ne najde neke moralne in duhovne opore. V pesmih iz zrelih let nam je podaril svoja hrepenenja po ljubezni, človeški bližini, žalovanje pa tudi upanje in življenjska spoznanja, izražena kdaj tudi v zagonetkah, paradoksih v iskrivem, humornem slogu. Kot gostja se je predstavila Meta Stergar, 10-letna nadarjena pesnica iz Sužida, s svojo poezijo ter zaključno recitacijo treh pesmi Zlatka Smrekarja. Poleg nje je nekaj njegovih pesmi prebrala tudi pesnica Marjeta Manfreda Va-kar iz Kobarida. Slikar Jani Skočir iz Livka je bil s svojim likovnim ustvarjanjem vključen v živo ves čas dogajanja, na ogledu pa je bilo tudi njegovih že dokončanih 10 risb. Talent, vreden nadaljnjega usposabljanja in razvoja. Svojevrsten dogodek je bila tudi predstavitev t.i. »livškega chata«, s katerim je začela mladina z Livka skupaj z Alanom Faletičem in Zlatkom Smrekarjem in h kateremu so v petek pritegnili še mnoge Tudi Benečija prisotna na knjižnem sejmu v Tolminu Ob 14. slovenskih dnevih knjige sta Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin in Turistična zveza Gornjega Posočja priredili v atriju knjižnice sejem rabljenih knjig poimenovan Bukvama. Sejem se je začel v ponedeljek, 20. aprila, trajal pa je do petka, 24., ko je bil v sklopu Bukvar-ne na sporedu tudi sejem turistične literature. Knjižnega sejma v Tolminu se je v petek s svojo stojnico polno knjig in različnih publikacij o Benečiji in zanimivostih krajev v videnski pokrajini, kjer živi slovenska manjšina, udeležil tudi Inštitut za slovensko kulturo. Ob špetrskem inštitutu, so na Bukvarni sodelovali še Turistična zveza Gornjega Posočja, Fundacija Poti miru v Posočju, Tolminski mu- zej, OŠ Franceta Bevka iz Tolmina, tolminska knjigarna Mladinske knjige, Društvo Baška dediščina, Planinsko društvo Tolmin, TD Tolmin, LTO Sotočje, ŠTD Ladra - Smast, TD Drežnica, LTO Bovec, TD Bovec, TD Soča - Trenta, TD Log pod Mangartom in Ribiška družina Tolmin. Na otvoritvi sejma turistične literature pa so udeležence pozdravili predsednica Turistične zveze Gornjega Posočja Mateja Čujec, direktorica Knjižnice Cirila Kosmača Jožica Štendler in tolminski podžupan Darjo Velušček. Pri stojnici iz Benečije sta obiskovalce pričakali Eva Gol les in Giulia Crisetig ' Kočani orkestar v 2. maja v Steveijanu Koncert na prostem spada v program prvomajskih slavij sicer tokrat na briško področje v Števerjan (pri Gorici), kjer bo nastopil »s koncertom na prostem« v šotoru pri sedežu kulturnega društva Briški grič (Bukovje 6). Kot je znano vsem njegovim poznavalcem, zna Kočani orkester na svojih koncertih vedno ustvariti edinstveno zabavno vzdušje, ki ga je zlasti v zadnjih petnajstih letih vzljubil tudi Zahodni svet, nenazadnje tudi po zaslugi filmov Emirja Kusturice, kot sta Underground in Dom za vesanje. Pri le-tem je sodeloval tudi duhovni vodja, trobentač in aranžer samega Kočanega orkestra Naat Veliov. V samem uvodu večera se nam bosta na števerjanskem odru predstavili tudi skupini mladih glasbenikov Live Killers iz Gorice in Grinders iz Trsta. Koncert, ki spada v program prvomajskih slavij v Števerjanu, prireja kulturno društvo Briški grič v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev (ZSKD), Slovenko kulturno gospodarsko zvezo (SKGZ) in Kulturnim domom iz Gorice pod pokroviteljstvom Občine Števerjan. Kočani orkestar iz Makedonije je zadnja leta s svojo vehementno glasbo dobesedno očaral in tudi oslepil najprej Furlane, nato pa Goričane in letos poleti še Rimljane... V našem zamejskem prostoru so ostali nepozabni njegovi koncerti v goriškem Kulturnem domu, v teatru Ristori v Čedadu, na Gradini v Doberdobu ter na Trav- niku v kinodvorani Kine- max, v Krminu. Zgodba Kočanov je enostavna: v turške vojaške vrste vpoklicani Romi so pogosto imeli, zaradi svoje nadarjenosti za glasbo, nalogo, da so igrali v vojaškem orkestru. Zato so na tradicijo orkestrov ciganske glasbe močno vplivala glasba in glasbila, ki sojo v prejšnjem stoletju Romom in Balkanu v dediščino pustili Turki. Nekateri ciganski orkestri so se celo odločili, da bodo tradicionalne klarinete, violine in kontrabase nadomestili s tubami, trobentami in rogovi. Med najbolj znanimi tovrstnimi skupinami zaseda posebno mesto Kočani orkestar iz istoimenskega kraja v Makedoniji na meji z Bolgarsko, ki se v soboto, 2. maja 2009, ob 20.30, ponovno vrača na Goriško in ERAPLE, omaggio alle vittime di Marcinelle NelTambito di una giornata organizzata dall’E.R.A.P.L.E. (Ente Regionale ACLI per i Problemi dei Lavoratori Emigrati del Friuli Venezia Giulia), coordinata dal direttore Cesare Costantini, in anteprima al seminario di studi "Emigrazioni ed immigrazioni del caleidoscopio degli Italiani nel XXI secolo” svoltasi presso la Missione Cattolica di Charleroi, prima della visita ai locali del Bois du Cazier, una delegazione di referenti del sodalizio provenienti da Paesi diversi (Belgio, Croazia, Germania, Gran Bretagna, Ungheria nonché dal Friuli Venezia Giulia), ha deposto una corona di fiori davanti al monumento alle vittime di Marcinelle. Dopo la presentazione da parte del referente E.R.A.P.L.E. per il Belgio, Giuseppe Piccoli, è intervenuto il parlamentare friulano Carlo Monai ed ha concluso la manifestazione il presidente del Circolo ACLI San Paolino d’Aquileia - Friuli Orientale di Cividale del Friuli, Franco Fornasaro. Aktualno Antikonformist, ironičen, navdušen: “drugi obraz” pokončnega Čedarmaca Zbornik Paskval Gujon - Očak z Matajurja ob 100-letnici rojstva Na desni platnica zbornika, spodaj stara slika posneta na Tarčmunu leta 1953 ob 90. rojstnem dnevu Ivana Trinka. Z leve v prvi vrsti don Giuseppe Chiacig, don Mario Cernet, Arturo Blasutto, don Giuseppe Jaculin, don Pietro Cernoia, don Angelo Cracina, v drugi vrsti don Antonio Cuffolo, don Pasquale Gujon, Engelbert Besednjak, don Pietro Qualizza, mons. Ivan Trinko, don Mario Laurencig, Josip Rustja, don Valentino Birtig, don Giuseppe Cramaro (foto Mario Magajna) Zbornik Paskval Gujon-Očak z Matajurja, ki gaje ob stoletnici Gujonovega rojstva izdalo KD Ivan Trinko iz Čedada je hvalevredna pobuda. Zbornik je uredila Lucia Trusgnach, vsebuje pa številne prispevke, spomine, pričevanja raznih pomembnih mož, ki so se srečali z monsinjorjem iz vasi Matajur, kjer je živel in bil duhovnik dobršen del svojega dolgega življenja (1909-2002). V knjigi je tudi zbor spisov, ki jih je Gujon objavil v Domu in v Novem Matajurju. Ne bi našteli vseh piscev prispevkov v zborniku, ampak le nekatere, kot so: Giorgio Banchig, Marino Qua-lizza, Božo Zuanella, Viljem Černo, Milan Kučan, Boris Pahor, Jožef Školč, Zdravko Likar, Evgen Bavčar in mnogi drugi. Zapisana imena pa dajejo sama po sebi zborniku “pomen” ob slovesnosti. Večina zapisov opisuje mons. Gujona kot pokončnega in klenega Slovenca, duhovnika in branitelja slovenskih pravic v Benečiji. Ob tem pa bi dodali pomislek in razmislek. Danes bi si beneški Čedermaci, kot so bili Gujon, Laurenčič, Cuffolo, Cracina in drugi zaslužili podrobnejšo zgodovinsko in ne cele-brativno obravnavo. Uokviriti bi jih bilo treba v prostor in čas in jim dati neke objektivne dimenzije, ki bi presegle mitsko razsežnost. Zametek takšnega dela lahko zasledimo v prispevku Giorgia Banchiga Ponosni na našo slovensko kulturo, ki analizira Gujonovo misel, pisanje in nekatere dogodke, ki so pomenili ustrahovanje beneških Slovencev. Spomladi leta 1989 sta prejela sodno obvestilo župnik s Tarčmuna Božo Zuanella in mons Gujon, ker sta na dan sv. Marka vodila tradicionalno priprošenjsko procesijo po pobočjih Matajurja. Procesija seje odvijala brez posebnega dovoljenja, ovadba sodišča pa se je v tem smislu poslužila fašističnega zakona iz leta 1931. Dejanje je bilo politično, saj je bilo nerazumno tožiti župnika zaradi vsakoletne procesije, ker ni imela dovoljenja. Druga “skurna štorija”, ki jo poznamo, je s 13. novembra 1995, ko so karabinjerji “obiskali” cerkev v Matajurju, kjer so zvrtali luknjo v stropu in razkopali pod zakristije. Iskali naj bi orožje. Takrat ni bilo več Jugoslavije, Slovenija se je osamosvojila in ni bilo kake nevarnosti oboroženih vstaj, še najmanj v Benečiji. Kaj je pomenilo tako eklatantno dejanje? Kdo ga je ukazal? Kaj so karabinjerji iskali? Vprašanja ostajajo. Gujon pa je bil ponovno protagonist. Iz pričevanj o njem pa najdemo tudi kako razpoko, saj je bil Gujon človek. Božo Zuanella je napisal: “Medtem ko je imel (Gujon) začuda (pre)veliko spoštovanje in rešpekt pred oblastmi, je znal biti avtoritativen s svojimi farani, saj je ob neki priliki izrekel ta značilen stavek: »Viedta, da tle jest san mežnar, famoštar, škof an papež.«” To pričevanje je v nasprotju z mnogimi hvalnicami. V Gujonu so verjetno le bile kontradikcije, hibe, različni načini obnašanja. Nedvomno je bil Gujon zaveden Slovenec in to v na- rodnem smislu, ki ni bil med beneškimi Slovenci prevladujoč. Bil je nadpovprečno izobražen in se je zanimal za znanost in njene dosežke. Navduševali so ga tehnološki izdelki, prvi v vasi je imel avtomobil itd. Med raznimi pričevanji se torej vendarle nakazuje bolj zapletena osebnost, kot je lahko nek “viharnik z Matajurja”. Onkraj retorike je človek. Dragocen del knjige predstavljajo Gujonovi spisi zbrani v poglavju Kritično pero mons. Gujona. Ti članki so res vezani na narodno tematiko, saj so angažirani v boju za slovensko narečje in tudi slovenski knjižni jezik. Ostri so do nasprotnikov Slovencev, večkrat do same cerkve. V kratkih zapisih pa bo bralec lahko zaslutil Gujonovo izobrazbo, njegovo zanimanje za znanost in sposobnost, daje ostajal “informiran” do poznih let. Bil je tudi antikonformist, zagovornik partizanov in demokracije, skratka, politično opredeljen nekoliko drugače kot mnogi duhovniki. V spisih pa je znal biti tudi ironičen in zafrkljiv. Zaznavna je določena človeška ostrina, ki je bila v nasprotju z njegovo drobceno postavo in navidez nedolžno naivnim obrazom. Paskvala Gujona bi verjetno bolje osvetlila študijska knjiga, ki bi obenem prinesla vse njegove spise in zapise, saj mu je pero lepo teklo. Zanimiva bi bila pričevanja še živečih faranov. Težko si seveda zamislimo, da bi bili dostopni državni arhivi, kjer je Gujonovo ime zapisano z vsemi karakteristikami, to je ocenami, ki so mu jih dajale oblasti in sile javnega reda. Kar sem zapisal o Gujonu, velja tudi za ostale bolj ali manj znane beneške duhovnike. Zanimivi bi bili študijski portreti o njih, posebno če obstajajo kake zapuščine in spomini še živih faranov ali znancev. Mit Kaplana Martina Čedermaca je vendarle malce zastarel in bi verjetno mlade bolj zanimale resnično človeške zgodbe, kjer bi ob herojih nastopali tudi ljudje. A.M. m J = c ca 110 '■rzJlf flr s J m cca 110 «ÉÉ -jjr # \ v H*- » 1— 3=^ t Tfr 3M* ¥=l i =*=£.ff tl =&F Canti popolari sloveni in Friuli Beneškoslovenske ljudske pesmi J - 3 - Il canto n. 3 è esclusivo di Subit. Zakai ti mne povedas kai telich zornadas ti taku žalostno stois ne smiem, ne smien mama povedat. Za tak žalost na velika ki praviti ne smien povei, povei, ki samu jast pomati ti mori. Ne smiem, ne smien ki slo se boim an slo me boli ot*kriti, ot* kriti ne smien ot*kriti ot*kriti ti muoriš an tojo žalost mene mi daš ki jast son tijsta di pomala prenesti ti bon. Ni* j ste vi tijsta ki žalost ni vaša an je samo moja an jast jo son tiela držala jo bom. Vi nijste mio dala poviedi poviedi duo tio je dau al je bu Piernič kik takuo močno opravu te je. Me ni oprau, je blo slo buiš če vidla maj ga ni*som bla. As mola ledat an mene poviedat ki taku ni blo ti sama si tiela an sama deržala tui boš. Perchè tu non mi dici in questi giorni che così dispiacente tu sei; non mi è permesso / bis o mamma di dire. Perchè il dolore è così grande che raccontare non posso, dimmi, dimmi che io sola aiutarti potrò. Non posso, non posso perchè nascosto tenevo non mi è permesso di farlo sapere perchè ho paura e troppo mi duole, e dirlo, dirlo non posso. E dirlo, dirlo, tu devi e il tuo dolore a me lo dai, che io son quella che ti aiuterò. Non siete voi quella che il dolore non è vostro ed è solo mio e io lo volevo e lo terrò. Voi non me lo avete dato dimmi, dimmi chi te l’ha data era forse Pietro che così bene ti ha rovinato. Non mi ha rovinato, sarebbe stato molto meglio se io mai non l’avessi conosciuto. Potevi guardalo e da me raccontarlo che così mai diventava tu sola volevi e sola tenerlo tu devi. “La maestra Steccati e il prof. Ma-tičetov”, Bruna Balloch, pubblicato su Mlada lipa, 10. AVVISO AGLI ABBONATI 15 maggio è il termine ultimo per mettersi in regola con l'abbonamento 2009. Dopo questa data, in caso di mancato rinnovo, l'abbonamento verrà cancellato. NAROČNIKOM 15. maja zapade zadnji rok za izplačilo naročnine za leto 2009. Če je ne boste poravnali, bomo po tem datumu naročnino ukinili. OČAK Z MATAJURJA PASQUALE GUJOr' IL PATRIARCA DEL MATAJUR v Sport A Leproso podio per Dora Ciccone Domenica 19 aprile a Leproso di Premariacco, per il Trofeo Segheria Rosa organizzato dal Gs Buttrio, Dora Ciccone ha sfiorato la vittoria. La valida atleta valligia-na è stata penalizzata da una sbandata a 300 metri dall'arrivo, dopo una gara ottimamente condotta ad una media molto elevata, con le ragazze del Team Isonzo che hanno lavorato con spirito di squadra per tutti i quattro giri del percorso. Il gruppo si è presentato compatto per la volata finale. All'ultima curva Dora è arrivata allo sprint in posizione vantaggiosa. Sfortunatamente l'atleta che la precedeva è scivolata costringendola ad una sbandata che le ha fatto perdere una decina di posizioni. Dora ha recuperato posizioni su posizioni fino a tagliare il traguardo alle spalle della padovana Francesca Pattaro. Terza Laura Tasca ed a seguire tutto il gruppo. Successivamente sono partite le Allieve, impegnate a percorrere sei giri del circuito. Le ragazze del Team Isonzo si sono messe subito al lavoro per condurre una gara di testa ed evitare di restare coinvolte in possibili cadute. Purtroppo dopo il via, al primo giro Anna Fiorissi è rimasta vittima di una caduta che l’ha costretta all'abbandono. Nel corso della gara Natalia Ciccone, Elena Altobelli e Jasmin Laurencig si sono mantenute costantemente in testa producendo diversi tentativi di fuga e controllando la gara, in modo da permettere alla compagna di squadra, la velocista Beatrice Bar-telloni, di arrivare nelle migliori condizioni al rettilineo finale. Il gruppo si è presentato compatto per lo sprint. All'ultima curva ancora una caduta ha tolto dalla gara alcune ragazze dopo la lunga fatica. La vicentina Giorgia B araldo ha ottenuto il suo terzo successo consecutivo davanti alla toscana Selene Pie-ratini e alla compagna di squadra Chiara Pierobon. Prima tra le ariete del Team Isonzo Beatrice Bartelloni, giunta decima. A sinistra il podio con le prime tre coppie classificate, qui sotto gli atleti provenienti da Caorte Memorial Vlady, primeggia il duo Ermacora-Pizzamiglio Si è disputato sabato 25 aprile ad Azzida il quinto Memorial Vlady con al via 34 coppie. Il successo è andato a Michele Er-macora (bike) e Daniele Pizzamiglio (podista), al secondo posto Antonio Trusgnach e Amedeo Sturam, terzi Simone Fabello ed Emanuele Anto-nutti, quindi nell’ordine Nicola Scarpa ed Ezio Poiana, Loris Tomat e Massimo Zanitti, Luca Bruni e Stefano Del Zotto, Denis Macorig e Flavio Mlinz, Maurizio Sittaro e Guido Costaperaria, Giordano Chiuch e Guido Croatto, Luca Paussa e Federico Chiabai, Alessandro Pizzutti e Silvio Petris, Samuele Felcaro ed Alido Felcaro, Berti Kurinčič e Stefilo Miklavič, Mauro Gubana e Lorenzo Cozzarolo, Mario Furlan e Diego Fontanini, Nicola Bertolutti ed Adriano Grion, Lorenzo Coceano e Bruno Roiatti, Gianni Scubla e Paolo Dreossi, Ezio Felcaro e Gabriele Damiani, Marco Cicigoi e Massimiliano Damiani, Sandro Comugnaro ed Asia Noacco, Marino Gosgnach ed Enrico Dorbolò, Mattia Lirussi e Stefano Peressutti, Tarcisio Piccaro e Lorenzo Paussa, Christian Pitussi e Roberto Lenchig, Massimo Colletto ed Andrea Agliata, Giuseppe Zanini e Giancarla Mingone, Cristian Serafini ed Andrea Cos, Walter Raccaro e Marco Più, Lara Braidotti e Francesca Gariup (prime classificate della categoria femminile), Mattia Si-vilotti e Gabriella Ceccolin, Silvia Clemencig e Pia Chiabai, Matteo Molinari e Mattia lussa, Demis Sosterò e Francesca Furlan. Antonio Trusgnach ha realizzato il miglior tempo in bike in 30’14”, mentre tra i podisti il più veloce, in 34’01”, è stato Stefano Peressutti. Lara Braidotti e Francesca Gariup sono risultate prime classificate della categoria femminile in Ih 49’28”. Gli organizzatori ringraziano le famiglie Tuan e Mattelig, gli sponsor il Piccolo ricamificio, Passaparola abbigliamento, il pittore edile David Speco-gna, la Marmi, la Sidro di Battaino, l’Agriturismo ai Fraris che ha offerto uno spuntino all’arrivo, e la Banca di Cividale. La consegna del premio alle prime nella categoria femminile, qui sotto Antonio Trusgnach e la giovanissima Francesca Gariup Trofeo Friuli, Gs Natisone quarto nella classifica femminile Sabato 25 aprile si è corsa a Feletto Umberto la quarta prova del Trofeo Friuli che ha visto al via cinquecentotren-ta podisti. Sul percorso di 9 km e 700 metri, questi i risultati ottenuti dai rappresentanti del Gs Natisone di Cividale nelle rispettive categorie: nella TM30 24) Nadir Causerò; MM35 20) Nicola Rudi, 29) Guido Scaini, 55) Stefano Iacob; MM40 7) Michele Maion, 66) Beniamino lussa, 48) Nicola Brignola, 49) Marino Gariup, 63) Fabio Tanassi; MM45 16) Marco Musigh; MM50 33) Carlo Meroni, 41) Gianni Iuri, 42) Lorenzo Esposito; MM55 42) Luciano Ciccone; MM65 5) Mario Bucovaz; MF35 10) Alessandra Palmieri; MF40 3) Federica Qualizza, 10) Laura Nobile, 18) Milva Iuretig, 22) Agnese Amorosi; MF45 11) Marina Musigh, 22) Marinella Gremese; MF50 16) Paola Muzzolini; MF55 5) Tiziana Biondi. Nella classifica a squadre maschile la società ducale è giunta al 14° posto, la compagine femminile ha occupato la quarta posizione. Da una quindicina d’anni a S. Pietro al Natisone si tiene un raduno, della durata di un weekend, di pescatori. Nella foto il neo campione italiano di pesca con mosca Roberto Romagnoli (il secondo da sinistra), con un gruppo di amici pescatori milanesi, immortalati presso la locanda al Giardino assieme a Luciano Mottes V Sport Amatori (Play-off -1 turno) 0:3 Savognese - A.R.S. calcio Buja (02/5) Calcetto Paradiso dei golosi - Santa Maria (27/4) ““ Essiccatoio Dorbolò - Torsa (6/5) Pallavolo Maschile Stella Volley - Polisportiva S. Leonardo (2/5) Risultati_____________________________ 1. Categoria Prata - Valnatisone 2:0 Juniores Forum Julii - Valnatisone 0:2 Allievi San Luigi - Valnatisone 1:0 Moimacco - Cometazzurra 1:0 Giovanissimi Ponziana - Moimacco 1:0 Valnatisone - N. Sandanielese 0:3 Pasianese - Valnatisone (ree.) 1:4 Valnatisone - Pagnacco (ree.) 3:2 Amatori Drag Store F.T. - Filpa 1:1 Calcetto Paradiso dei golosi - Santa Maria 7:1 Dlf Abramo Imp.- Essiccatoio Dorbolò 2:11 Pallavolo Maschile Pol. S. Leonardo - Aspa Lg Computers 1:3 Pallavolo Under 13 misto Pol. S. Leonardo - B.S. Fiumicello Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Paviese Juniores Valnatisone - OI3 Allievi Pagnacco - Moimacco Giovanissimi Pasianese - Valnatisone Esordienti Valnatisone - Bujese/A Pulcini Audace - Centrosedia Esperia 97/A Audace/A Esperia 97/B Audace/B Amatori Bagnaria Arsa - Filpa (2/5) Classifiche 1. Categoria Aquileia 58; Maranese 53; Prata 51 ; Cjarlins Muzane 50; Codroipo 48; Union Pasiano 44; Sesto Bagnarola 42; Varmo 39; Ancona 34; Risanese 36; Valnatisone 35; Paviese 32; Torreanese 29; Ricreatorio Latisana 28; Aurora Buonacquisto 23; Palazzolo 18. Juniores Valnatisone 59; Forum Julii 56; Serenissima 49; Pasianese 48; Cormons 45; Sede-gliano 35; Tre Stelle, S. Gottardo 33; Varmo 30; Torreanese 29; OI3 25; Azzurra Go 22; Assosangiorgina 10; Fortissimi 6. Allievi (play-out) San Luigi 11 ; Valnatisone 10; Palmanova 5; Extra 4; Ponziana 2. Allievi (Provinciali) Bearzi 67;Tre Stelle 63; Union 91 59; Forum Julii 47; Azzurra 43; Cometazzurra 42; Moimacco* 38; S. Gottardo* 30; Buttrio27; Ran-gers 18; Serenissima* 17; Comunale Lestiz-za*, Pagnacco 16; Cussignacco** 7. Giovanissimi (play-off) finale Donatello 15; Moimacco. Ponziana 9; S. Luigi 3. Giovanissimi (play-out) Trieste calcio 12; Nuova Sandanielese 11; Fontanafredda 7; Valnatisone 6; Pasianese, Pro Romans 5. Giovanissimi (Sperimentali) Bearzi 51 ; Ancona 47; Donatello 42; Tolmez-zo C. 33; N. Sandanielese 28; Manzanese, San Gottardo 28; Pasianese, Valnatisone 24; Reanese 21 ; Pagnacco 20; Azzurra Prem. 3. Amatori UISP (2. fase) Mereto di Capitolo, Drag Store F.T., Bagnaria Arsa 1 ; Filpa 0. Am. Collinare (2. categoria) finale Sos Putiferio 33; Pizzeria le Valli 30; Cam-peglio 29; Axo Club Buja 28; Dinamo Korda 27; Moby Dick Rojalese 23; Pizz. al sole due 22; Sammardenchia 19; Reai Buja, Billerio Magnano 18; Colugna 9; Gemona 7. Am. Collinare (3. categoria) finale Savognese 33; Blues 31 ; Colloredo 29; Poi. Valnatisone, Montegnacco 25; Piaino* 24; Colle-rumiz* 19; Racchiuso 18;TuttomeccanicaTrep 16; Pingalongalong Friuldean 15; Il Savio 7. Calcetto UISP Paradiso dei golosi* 40; Merenderos 35; Reai Feletto* 30; La Viarte 26; Santa Klaus Boca Juniors 25; Cussignacco 22; Pizzeria da Raffaele 19; Copia & Incolla 17; Santa Maria 16; EAP Udine, Città di Carlino 14; Artegna 13. Calcetto Collinare (play-off) Ess. Dorbolò* 2; Torsa*, Dlf Abramo Impianti 0. * Una partita in meno, ** due in meno. La classifiche Amatori sono aggiornate al turno precedente. I Giovanissimi della Valnatisone, opposti alla Pasianese ed al Pagnacco, fanno loro entrambe le partite Sperimentali, note liete dai recuperi Valnatisone castigata dal Prata - Allievi Regionali ko nel finale di gara - L’Essiccatoio Dorbolò a valanga Risultato negativo, a Prata di Pordenone, per la Valnatisone. La squadra ha fallito un rigore e centrato un palo ed è stata castigata per due volte dai padroni di casa. Risultato da dimenticare anche per gli Allievi Regionali della Valnatisone condannati alla sconfitta nel finale di gara con il San Luigi. I Provinciali del Moimacco hanno superato di misura la Cometazzurra grazie alla rete siglata da Giacomo Qualizza. I Giovanissimi Regionali hanno rimediato una serie di sconfitte. Il Moimacco è stato superato di misura nella trasferta con la Ponziana, nelLultimo turno dei play-off. Stessa musica nei play-out per la Valnatisone che ha ceduto l'intera posta in palio alla Nuova Sandanielese. Note liete, con i due successi ottenuti nei recuperi, per gli Sperimentali della Valnatisone. Nel primo recupero a Pasian di Prato tripletta di Kemo e gol di Daniel Cudicio, nel secondo in casa con il Pagnacco il successo è arrivato grazie alle reti di Luigi Caporale (doppietta) e Giacomo Goren-szach. Una prova incolore degli Esordienti sul campo di Pre-mariacco. Rinviate le tre gare dei Pulcini dell’Audace, programmate per sabato 25 aprile, che saranno recuperate in settimana. Nel campionato UISP la Filpa, impegnata sul campo di Manzano, non è andata al di là del pareggio. Nel calcetto UISP il Paradiso dei golosi di San Pietro al Natisone, in attesa dei play-off per il titolo regionale, prosegue la propria cavalcata solitaria. Segnali di ripresa arrivano dai Merenderos che si confermano al secondo posto. Nel campionato del Friuli Collinare amatoriale l'Essiccatoio Dorbolò ha iniziato i play-off alla grande con un largo successo ottenuto nei confronti della Dlf Abramo Impianti. Paolo Caffi S^WBtÌ20 Una sconfitta interna con il risultato di 1-3 (25:23,20:25, 23:25,21:25), contro la Aspa Lg Computers di Artegna, per la Pohsportiva S. Leonardo che gioca in Prima divisione. Sabato 2 maggio i ragazzi hanno in programma la trasferta a Rivignano dove alle 21 affronteranno la Stella Volley. Prima del turno di riposo la formazione della Under 13 misto ha perso per 0-3 (23:25, 22:25,14:25) con la squadra di Fiumicello. Classifiche Prima divisione maschile Pippoli Team Up. 62; Us. Friuli 57; Aurora Volley 52; P. Blu Volley 43; Aspa Lg Computer 42; Flusystem 38; Caffè Sport* 35; Rojalese 34; Mcf Pasian di Prato 31; Stella Volley 21; Polisportiva S. Leonardo, Volley Ball* 17; Volley Codroipo 10; Edildue Ausa Pav 0. Under 13 misto Aurora Volley Arancio Udine 18; B. S. Fiumicello 17; Bevande Gemonesi, Palmanova 8; D. M. Majanese 6; Polisportiva S. Leonardo 3. gnano. Cividale, 24 aprile - La Valnatisone, dopo avere agganciato in classifica la squadra locale, ha ribadito oggi il suo buon momento superando con il più classico dei risultati gli amaran- Gli Juniores a Cividale ipotecano la vittoria del girone FORUM JULII - VALNATISONE 0-2 Forum Julii: Delič, Van Buuren, Nigro, Maion, Martinis, Costantini, Luis (18' st. Zanuttigh), Esposito, Zuanella ( 40' st. Iacuzzi), Di Bello (26' st. Floreancig), Vizzaccaro. A disposizione: Rossetto, Beltrame, Del Ben, Tonetti. Allenatore Luciano Giorgiutti. Valnatisone: Filaoro, Ce-darmas (40' st. Spagnut), Alberto Vogrig, Sekyere, Buiatti, Luca Passariello (17' st. Ruben Chiabai), Michele Miano, Paoluzzi (33' st. Aljkanovič), Tropina, Ve-nica, Primosig. A disposizione: Radiceski, Conzut, Scaunich e Boateng. Allenatore Pietro Dorigo. Arbitro: Masin di Cervi- to e ipotecando la vittoria del girone. A seguire il match, sugli spalti del “Martiri della Li- bertà”, un pubblico numerosissimo. Nel primo tempo il gioco è stato equilibrato, con una maggiore intraprendenza da parte dei padroni di casa. Nella ripresa al 10' si regi- strava la svolta della gara con la rete di Giovanni Tropina che sbloccava il risultato. Al 25' la Valnatisone ha messo al sicuro il risultato ancora con Tropina. I ducali hanno cercato di rimediare, ma costretti in inferiorità numerica per l'espulsione di Esposito (doppia ammonizione), hanno impegnato solo in alcune occasioni la di- fesa ospite, ma Filaoro ha vigilato intervenendo alla grande in due occasioni. Con la Forum sbilanciata in avanti, per gli avversari è arrivata una clamorosa opportunità per il tris. Tropina, a tu per tu con l’ex compagno di squadra Delič, egoisticamente non ha servito il pallone allo smarcato Primosig, la sua conclusione è stata respinta dal palo. Dopo 5' di recupero è arrivato il triplice fischio del signor Masin con il tripudio dei calciatori che, con l'impresa odierna, aggiungono tre preziosi punti nel loro carniere. Per vincere il girone i ragazzi di Pietro Dorigo, sabato 2 maggio alle 17.30, affronteranno a San Pietro la 013, valida formazione di Faedis, cercando di conquistare almeno un punto che sarà decisivo per qualificarsi al torneo Mocarini. I compagni di squadra inseguono felici Tropina dopo il suo primo gol ŠPORT PO SLOVENSKO ?oivr ZlM5K|_ŠPORT( SMUČARSKI SKOKI IKI PALETI NAGIB skakalec — Kronaka---------------------------- 110 e lode alla Bocconi per Selena novi matajur Četrtek, 30. aprila 2009 11 Ancora una grande soddisfazione per la famiglia di Selena Pollauszach di Tarcetta. Dopo la laurea in Discipline economiche e sociali con il 110 e lode nel luglio del 2006 presso la Bocconi di Milano, Selena ha conseguito ora la laurea specialistica: “Master of Science in Economics and Social Sciences” impartita in lingua inglese. Il 27 marzo scorso ha discusso la tesi: “Financial knowledge, overconfidence and portfolio performance: an empirica! analysis” ottenendo la votazione di 110 e lode. Hanno festeggiato questo importante traguardo assieme a Selena la mamma Nadia Melissa, i nonni di Tarcetta - Pulfero, zìi, cugini, parenti ed amici. A Selena, che ha raggiunto questi importanti risultati a soli 24 anni, congratulazioni vivissime. Siamo davvero orgogliosi di avere dei giovani così in gamba nelle nostre Valli del Natisone! V saboto 16. maja oblieke za Caritas Caritas Nediških dolin je še an-krat poskarbiela za “predajat” pi-skuline pred cierkvah nediških dolin tisto nediejo, kar se praznuje “dan za življenje”. Od prodaje pi-skulin je Caritas potegnila 2.700 evru. 1.400 evru sojih dali zadrugi (cooperativi) Il melograno iz Reane, kjer so kupil piskuline. V teli zadrugi dielajo nadložni ljudi. Drugih 250 evru so jih dali “Centru za pomuoč življenju”, ki ima sedež v Vidmu. Ostale sude, 1.050 evru, jih bo nucala Caritas špietarske foranije za pomagat ljudem Nediških dolin, ki imajo posebne težave. Seda Caritas nas kliče na pomuoč za drugo akcijo, ki je namenjena le rievnim ljudem: pomagat centru, kjer dajejo za spat ljudem, ki so brez hiše an živjo na odpartem. Za tuole v saboto 16. maja bojo zbieral blaguo, oblieke, obutve, ki jih na nucamo vič. Blaguo ga lahko denemo v armene žakje, ki Caritas poskarbi jih arzdelit po vsieh naših vaseh. Če jih na bo zadost, lahko bota nucal tudi druge sorte žakju. Sevieda pa, de jih muoreta lepuo zavezat. Žakje jih poneseta, kamar vam porčejo referenti vaše fare. Po-skarbita zbrat blaguo, saj 16. maj je že za kantonam! “Abbiamo curato un’aquila” “Le mansioni di una guardia forestale sono molteplici”, ci disse tempo fa Mariateresa Cernoia di Ste-fenig (Savogna), che di professione fa proprio questo, come il marito Fabrizio Po-dorieszach di Puoie. C’è tanto dolore quando si recupera il corpo di qualche escursionista che non ha la fortuna di sopravvivere ad un incidente in montagna o nei boschi, e la grande gioia per portare in salvo qualcuno disperso da giorni. C’è una grande soddisfazione quando si recupera un’aquila ferita e la si fa curare per poi farla ritornare alla sua libertà... Una professione, quella novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 35 evro • Druge države: 40 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 25 Z 05040 63740 000001081183 SWIFT: ANTBIT2P97B della guardia forestale, che oltre alla fatica regala indubbiamente anche molte emozioni e soddisfazioni. Nella foto: l’aquila curata v , ! ( CAI Sottosezione “Val Natisone” dal 30 maggio al 2 giugno 2009 Escursioni nelle Alpi Orobie Escursioni in ambiente innevato adatte per escursionisti esperti attrezzati Per motivi organizzativi e assicurativi gli interessati all'uscita devono comunicare la loro partecipazione entro domenica 10 maggio. Per informazioni e prenotazione: Gorenszach Dino (tel. 0432 726056) Včlanjen vUSPI Associato all’USPI CERCHI casa a lungo o breve periodo? Telefona allo 0432 / 730412. Lascia un messaggio, sarai richiamato AFFITTASI miniappartamento pt. mq 60 in San Leonardo. Telefonare ore pasti 0432/723439 STUDIO MASSAGGI dott. FABIO SIMAZ a Scrutto di San Leonardo, via mons. Luigi Fai-dutti, 9 - trattamenti per dolori muscolari, cervicali, lombari - trattamenti decontratturanti - trattamenti rilassanti - trattamenti per sportivi e atleti Si riceve solo su appuntamento: tel. 347 8486880 CAI Sottosezione “Val Natisone” 3 maggio 2009 Gita intersezionale Da San Giorgio al monte Piagna (853 m) lungo uno dei percorsi del Parco delle Prealpi Giulie Difficoltà: Escursionistico Dislivello e tempi: m 450 circa; ore 3,30 + festeggiamenti Equipaggiamento: normale da escursione Oie 730 - Ritrovo e partenza da S. Pietro al Natisone (piazzale delle scuole) Per motivi assicurativi i non soci del CAI sono invitati a comunicare la loro partecipazione entro il giovedì precedente all'uscita. (Tel. 0432 727428) Per informazioni: Dino tei 0432 726056 Pri težavah s krčnimi žilami in odprtimi ranami se [] obrnite na Center za zdravljenje venskih bolezni v Portorožu - dr. sci.med. J. Zimmermann, specialist kirurg. Brezplačni specialistični pregledi Štandrež (GO), Via del San michele 141, torek 16h -20H; Trst, Via dell’Istria214, sreda 16h - 20h. tel. 00386 31 837 218 0 Savogna Azienda agricola CERNOIA DISPONIAMO DI GERANI, PIANTE ANNUALI E PIANTE DA ORTO. VASTA SCELTA. Orari: 8.30 -12.30, 14.30 -19.30. Si accettano prenotazioni ai numeri 0432.714055 o 339.3782179 Potres parnese zmie-ram žalost an uničanje, takuo ki se je zgodilo v Abruce tele zadnje caj-te. Lieta 1976 rista huda nasreča seje bla zgodila tudi tle v naši pokrajini, ampak naši ljudje so se zavihnil rokave an na novo zgradil (ricostruito) tu malo liet vse, kar je biu podaru potres. Pa ne samuo, so takuo pametno an moj-stro naredli tiste diela, de še donašnji dan pra-vejo, de du Abruce bojo zidal “sul modello Friuli 76”. Pa le buj pametno je bluo, de se niso demoralizal an med adnim madonam an drugim so ušafal tudi cajt za se nomalo posmejat! Pravli so, de tisto nuoč med 6. an 7. majam je bluo paršlo puno sudatu od vsieh kraju an tudi adna četa (kom-panjia), ki nie poznala Julijske pokrajine an ku so paršli na adan grič (collina) so začel veko-povat te martve. Drugi dan, kadar je bila šele tama, kolonel je poklicu na telefon njega kapitaniha an ga poprašu: - Kapitanih, al sta naredli vašo pravo dužnuost? Dost martvih ste vekopal? - 3.542, gospuod kolonel! - Na more bit, ker pravejo, de potres je naredu okuole an tavžint martvih! - Ne, ne, gospuod kolonel, sem jih lepuo zašteu: 3.542! - Kapitanih, povejte mi v kerim prestoru sta? - Ne viem, gospuod kolonel, počakite, de po-prašam! Marešjal, kuo se kliče tel prestor? - Pruzapru na viem, gospuod kapitanih, pa kadar snuojka smo se tle ustavli sem vidlu ad- no tabelo, kjer je bluo napisano “Redipuglia”... ★ ★ ★ V Gemoni, kjer je biu potres zlo močan, je bluo šlo na pomuoč puno sudatu. Adna liepa čeča iz vasi se je bla zaljubila tu adnega alpina an tu adnega bersalier-ja an nie viedela kerega zbrat, zatuo se je zaupala (konfidala) materi: - Mama, sem se zaljubila tu adnega alpina an tu adnega bersalier-ja, ti ki si buj izkušna (esperta), povejmi, kerega imam zbrat? - Alpina! - je hitro od-guorila mat. - Zaki, mama? - Zatuo, ki je buojš adna piuma ki stoji gor, ku petsuo, ki majejo dol! novi matajur Četrtek, 30. aprila 2009 12 “Je bla ura an cajt, de me spoznata!” Pisala nam je Asia iz Saržente Kronaka Ciao, jest san Asia an gu Sarženti, kjer živin, me vsi poznajo zak mama Giulia, tata Luca an moja sestra Luna me nosejo po vasi. Parvo me pejejo gledat kravu, telè an praseta od Francuna, potle koze, koko-še, petelina an drugo žvino. V Sarženti, ku v vsaki an lepi vasi je tud puno otruok, mački an pisu, pa telih zadnjih se nomalo bojim. San le-puo poznana tud v Spietre, kjer živijo nona Loredana an nono Luciano, an atu jo pru gjuoldin, zak je nimar puno nuncu an vsi me figotajo. Pogostu san tud v farmaciji, kjer dielajo mama Giulia an njanja Claudia. At v hiš none Brune jest pomagam moji sestri Lun diet vsako rieč na svuoj mest. Pa mormu reč, de nona ratava pru stara, zak četud vsak krat zložemo drugač, ji nie maj pru! Potarpimo te stare an gledmu naprej! Jest na 21. marca sam dopunla no lieto an san mislila, de je cajt se stuort spoznat buj na šaro-kim, an kaj je lieuš, ku Novi Matajur za se stuort spoznat od svojih ljudi? Ljudje moji, spoznaj mu se lieuš an “se bomo imieli radi, radi, radi...” An za iti napri takuo, 1 ki puoje nona Bruna “nič, Jest sem pru vesela an že-nič, nič nam ne morejo, če lejem le takuo vam an vsiem smo vesel”. na svietu! Planinska družina Benečije petek, 1. maja POHOD NA KRN (2.244 m.) srednje zahteven Gianpaolo (0432.7271111) in Daniela Za odkrit kakuo dielajo vino, olje an redijo krave S Kmečko zvezo po Istriji Kmečka zveza iz Čedada nudi pomuoč našim kimetam, pa ne samuo. Se trudi tudi za organizat kajšan poseban izlet, kako posebno gito, kjer ljudje se spre-luhtajo an le grede se navadejo kiek novega. Zgodilo seje tudi na 18. obrila, kar ciela koriera naših ljudi je šla dol po Istriji. Liep, sončni dan je parpomagu, de potovanje je bluo še buj lepuo. Naš ljudje so tisti dan mogli lepuo an natančno ogledat kliet Vinako-per v Kopru. Ogled tele velike kleti je biu še buj zanimiv, interesant, ker so jim storli tudi pokušat refošk! Potovanje jih je potle pejalo v kimetijo Agapito, kjer so vidli, kakuo dielajo olje. Tu- di tle so mogli pokušat, kakuo je dobro olje an... tudi vino! Po kosile v Marezigah, luštna vas nad Koprom, so šli v Portoroze, turistično miesta-ce na muorju an od tu v Bazovico, nad Tar-stom, kjer sojih sparjel v kimetiji Vidali. Tela kimetija je zlo poznana zavoj o velikega an posebnega hlieva, kjer redijo krave. Blizu hlieva je tudi mlekarinca. Moremo lahko reč, de je bla adna posebna sabota za naše ljudi, ki so vidli puno zanimivih stvari. Za šigurno jim bojo hnucu an, se trošta-mo, de tudi tuole bo parpomagalo za preporod Benečije za katero se Kmečka zveza zlo trudi. VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it SPLOSNA SLIKA Višinska dolina nizkega zračnega pritiska nad Italijo vpliva tudi na vreme pri nas z nestanovitnim vremenom. Od četrtka se bo pomikala proti Albanji, v višinah bodo začeli dotekati severovzhodni tokovi, ki bodo sprva še nekoliko vlažni. OBETI Za v soboto je vremenska slika še negotova: po vsej verjetnosti bo vreme bolj spremenljivo z možnostjo kakšne plohe ali tudi nevihte. ? Četrtek, 30. aprila V Alpah bo prevladovalo oblačno vreme z zmernimi padavinami, zlasti na vzhodu. Nad okrog 1200-1400 m bo snežilo. Drugod po deželi bo spremenljivo. Čez dan se bo lahko pojavila kakšna krajev-naploha. Zvečer bo ozračje stabilnejše. Ob morju bo pihala zmerna burja. Nižina Obala Petek, 1. maja Prevladovalo bo zmerno oblačno do spremenljivo vreme zlasti ob vznožju gorskih pregrad, kjer bo možna kakšna krajevna ploha. Ob obali bo pihala šibka burja. Nižina Obala Najnižja temperatura (°C) 7/10 10/13 Najnižja temperatura (°C) 8/11 11/14 Najvišja temperatura (°C) 18/21 18/20 Najvišja temperatura (°C) 20/23 19/22 Srednja temperatura na 1000 m: 8°C Srednja temperatura na 1000 m: 12°C Srednja temperatura na 2000 m: 0°C Srednja temperatura na 2000 m: 4°C . . Zmanjšana Megla vidljivost Ure sonca Sonf megla jasno zmerno obl. spremenlj. oblačno pretežno obl. nizka obl. OG’Beso.e = - Srednji veter Padavine (od polnoči do 24h) I ali več 6-8 4-6 2-4 2 ali manj lokalni zmeren močan rahle zmerne močne obilne c / 3-6 m/s / >6 m/s 4 0-5 mm i 4 5-10 mm 4 4 4 4 10-30 mm 4 4 4 4 4 4 >30 mm Nevihta Sneg i Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špieter na številko 727282, za Čedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.708614 Kada vozi litori na Železniška postaja / Stazione di Cividale: tel. 0432/731032 DO 7. JUNIJA 2009 Iz Čedada v Videm: ob 6.00,6.30*, 7.00,7.30*, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 12.30*, 13.00, 13.30*, 14.00, 15.00, 16.00, 16.30*, 17.00, 17.30*, 18.00, 18.30*, 19.00, 19.30*, 20.00, 22.00, 23.00** Iz Vidma v Čedad: ob 6.33*, 7.03*, 7.33, 8.03*, 8.33.9.33.10.33.11.33.12.33, 13.03*, 13.33, 14.03*, 114.33, 15.33, 16.33, 17.03*, 17.33, 18.03*, 18.33, 19.03*, 19.33, 20.03*, 20.33, 22.33, 23.33** * samuo čez tiedan ** samuo tu nediejo an ob praznikih Bolnica Čedad ...7081 Bolnica Videm .. .5521 Policija - Prva pomoč .. ....113 Komisarjat Čedad .703046 Karabinierji ....112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Čedad .705611 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 Kmečka zveza Čedad . .703119 Ronke Letališče . .0481 -773224 Muzej Čedad .700700 Čedajska knjižnica .732444 Dvojezična šola .717208 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev . .732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Špeter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost ... .727325 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 1. DO 7. MAJA Čedad (Fornasaro) tel. 731175 - Mojmag 722381 Kam po bencin / Distributori di turno PETEK 1. MAJA - PRAZNIK DELA Api Čedad (na pot pruoti Manzanu) NEDELJA 3. MAJA Esso Čedad (na pot pruoti Vidmu) Tamoil v Karariji