• • • , 22. NOVF.MRTtA 1973 -~"F.VIIjKA 45 -LETO XXVII -CENA 1 DIN IZ VSEBINE: govori novi predsednik so mozirje franc šarb: ,;.­ celje: javno vprašanje stanetu polajnerju in mladinski or­ ganizaciji celjske gimnazi,ie kumrovec: o r vinko jagodič: , • utva za mlade delavce šo­štanj: -mala preizkušnja celisk·h I gostincev: n vič, prosi • naša majda plete rada OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LASKO. SLOVENSKE v šoštanju: 0105 nad--tovo niako nagradna KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JEtŠAH IN ŽALEC Igra: • • e verke nag ra e • • • Gos.od rstro: Kaj šolstvu? položaj srednJega ŠOlstva v Celju ni rožnat. Ze od leta dalje ni doživelo takih notranji1z premikov, ki bi kazali yrostorsko in kakovostno presnavljanje. Republiška i fO' skupnost namrei] finansira .~amo redno dejavnost Sredstva za inl.'estici.1sko vzdrževanje in novo, pa gredo na rovaš občin in območja, kjer šole de· ln čeprav je območje že sprejelo zasnove dogovorjene· srednjega šolstva, so spremembe zlasti v razšir· kapacitet zelo skromne. ~tevilo učencev pa čedalje hi· narašča. Šele leUJs in prihodnje leto se srednjemu šol· abitunentom osemletk na območju kažejo gradnji je šolski center za blagovni promet. pr.ejšnje pro~tore se bo preselila gostinska šola. je šolski kovinarsko·metalurški center v štorah. V. osnovne šole na Otoku pa bodo sproščeni pro­ osnovne šole TT 7l.?e'i bo nobil več vrm:tf)­~cz šolski center z rddelkom pedagoške akademije Višje ekonomsko-kom.ere a.l·v šole. StanJe, kt vsaJ malo bistri dosedaj ne­ srednjih šol v Celju. V celoti pa ostaja več let aktualen problem gradnje srednje tehni­ šole in nadaljnjega Ta2vo1a viŠjega šolstva. O tem so se pogovarjali predstavniki celjskega gospodarstva Marija FliS je ženica, stara -81 let (sicer se to za žensko ne spodobi povedati, pa vendar naj bo!), občinske skupščine. V prihodnjih tednih pa je doma iz Vrbna pri Šentjurju. Njena mati in oče sta povila 24 otrok, od katerih živi še samo Marija. posebna regionalna seja predstavnikov občin in poalars7cih organizacij območja z vodstvom združenja vi­Nje!) mož je, nosilec spomenice in prvoborec (umrl med vojno), prav tako njen pred meseci umrli brat v~v'3kih zavodov v Mariboru Anton. Zdaj je sama. Trikrat tedensko gre na cel isko tržnico, kjer prodaja drobne doma pridelane Celjski gospodarstveniki so podprli smotrn, republiško kmetijske pridelke -solflto (ima tudi radič, ki ga drugače letos primanjkuje). zelenjavo za juho itd. območno dogovorJen ter kakovostno zasnovan razvoj To počenja že 65 let. Najprej je hodila na celjsko tržnico peš, potem s kolesom, zdaj pa jo vozijo stopenj šolanja, ki bo seveda upo§teval ambiciozne na­ prijatelji. Marija je napredna žena, članica zveze borcev in povedala je: '!tv 1. svetovni vojni sem gospodan tva celjskega območja. Spreminjanje Celja izgubila starše; v II. moža in zdaj še brata. Ostala sem sama.« Obširnejši zapis o Mariji Flis boste celjskega območja v eno višješolskih središč Slovem]e lahko prebrali v naši praznični ~tp.vilki za 29. november. Foto: DRAGO MEDVED naraven izraz razvitosti srednjega šolstva, gospodarskega in kadrovskega pritiska iz vseh občin območja. • - tem pa ne gre le za zadovoljitev kadrovskih potreb, tudi za druge socialne spremembe, ki jih prinaša šolstva. laško Z novimi ustavnim i spremembami se bo menjal način Ir!nsiranja šolstva. Gospodarstvo bo v svobodni menjavi I odločalo ne le o sredstvih, pač pa tudi o obsegu, raz· . in kakovosti šolstva. ,Torej bo njegov glas odločilen v v 35 LET snovanjih in pri konkretnih rešitvah. Zato je spod· stališče, da gospodarstvo Celja podpira izgradnjo tehniške šole in njeno rast v višjo tehniško šolo PIVOVARNE smeri. Obenem pa ustavna določila zahtevajo po-Jutri dopoldne ob 10. l7Iej!;a iskanja območja pr: ustanavljanju posebnih izo' uri bo v domu Par tizana skupnosti (za občino in regijO). Kajti srednJe Na predvečer praznIka, v vodnje, tUdl novega progra· orgamzn.rano proizvodnjo so v Laškem svečana pr osla­ 1'IS1e šolstvo celjske regije mora zrasti na osnovi usklaje· torek 27. novembra, bodo v ma niso mogli razvijati. za boljše delo kupili 15 raz· va delovnega kolektiva Pi, in samoupravnega dogovora med vsemi občinami. Ne Rečici pri Laškem svečano OkoliŠČine, da, se je en ličnih strojev. Nova je tudi vovarne Laško. Kolektiv o tem, kaj bi to obmOČje imelo. Tudi to, koliko sred-odprli proizvodni objekt pod· obrat moral umakniti gradnji kotlovnica, ki porabi ves od· slavi 35-letnico dela in ob­ množice srednješolcev zahtevaJO za vlaganja v obe stop-Jetja »BOR«. S tem bo v la· novega šolskega prizidka in padni les in žagovino. Zgra· Lahko s Jolanja. Hudo nar0be bo, če prav gospodarstvo na ob­ški občIDi tudi z novo delov­telovadnice, so hitrejšo iz­dili so hladilnice lesa in dru· stoja. se pohvali pomembnirm razvojnimi bo povedalo, kaj vse je potrebno storiti, da bosta gradnjo sodobnega mdustrij: ge naprave. V obratu je se· no ZJl1lago proslavljena 30. ob­ in gospodarskimi dosežki, in višje šolstvo s krepk~jšimi zamahi premagla se­ustanovitve nove skega objekta pospešile. V veda I11..()derna lakirnica, na· pa tudi s ki letnica Ju­ kvallteto, je materialno nebogljenost. ln delno notranjo togost. Rečici, sto metrov od nove dalje so tu sodobni upravni goslavije. laškemu pivu prinesla ve­ tovarne »TIM«, je nov tovar­prostori, obrat družbene pre­ pa kaže, da naJkonkretnejšt dogovor zahteva pred­Podjetje »BOR«, ki se je raz· lik ugled. Janko RemiC, niški objekt »BORA«, za ka· hrane, kopalnice, garderobe nujna izgradnja srednje tehniške šole in razvoj višje­vilo iz ma,jhnih obrtnih de-terega je bilo treba odšteti in drugi higienski prostori. predsednik delavskega sve­Ni se pa mogoče izogniti vttSU, da na celjskem lavnic le ne stroke, je delo­staro milijardo in 250 milijo­Te dni rešujejo tudi najbolj ta in Ivan Vodovnik, di· zamujamo v možnostih samoupravnega urejanja valo v treh različnih ohjektih, nov dinarjev. Sredstva so bistven problem -prevoz rektor Pivovarne vabita srednjem in VtŠ1em šolstvu in da se tudi vsi še od kateri.'1 niti edem ne ustre­prispevali republiški rezervni delavcev, katerih je največ iz na jubilejno proslavo tudi Il'lVE~damo v celoti. kaj dolgoročno pomeni usklajen raz· za potrebam sodobne prOIZ­sklad, rezerVlI1li. slrJad občine, Laškega, marijagrašk.e kra· zakonske tovariše kolek­Srednjega in višjega šolstva za življenjske perspektive vodnje. Z3Iradi tega ker niso Ljub1janska banka in kolek­Jevne skupnosti nekaj pa tu· tiva. Piv.ovarnarjem tudi čestitke. r egije. mogli organizirati sodobne tirv rej~ten delež tudi sam., di iz Rimskih Toplic. naše J. VOLFAND ter s tem tudi cenejše proiZr Poleg možnosti za sodobn.o K. J. • • Posebno obvestilo. Danes smo izšli samo na 16 straneh, zato pa bo praznična številka zajetnejFa. Prihodnji NT izide že v TOREK, 27_ novembra. V njem boste lahko prebrali razgovor z dobitnilcom barvnega televizor;a. Kupone šestega kola bomo sicer žrebali v to­rek, zapimik o dveh žrebanjih (s sedmim) bomo objavili 6. decem­bra. Vse bomo uredili takO, da boste zadovoljni, dragi bralci. V praznični številki bomo presenetili. Ne le z obsegom. Tudi z vsebino. Pa z nagradno križanko na celt stram. Vsem dopisnikom in sodelavcem sporočam, da bodo prispevki VEALED tekočina proti zmrzovanju objavljeni prihodnjiČ. Danes je prostora zmanjkalo. Članom sveta sourednikov in najpridnejšim sodelavcem sporočam, da se na izlet vode v avtohladilnikih popeljemo 8, decembra, v soboto. Program' obisk tiskarne v Ljub' Spreji proti ROSENJU ljani in ogled muzeja v BegunJah. Popoldne se vrnemo. Vabila po­šljemo. Rezervirajte si soboto. IN ZMRZOVANJU ŠiP I gra Novi tednik, Gorenje in vi se ni končana. Nagrad je mno· go. PošiljaJte kupone. En televizor je že odda7J. Morda bo pri dru· gem več sreče. Z birajte spet komplet štirih kuponov. TER OSTALO ZIMSKO AVTOKn71\IIFTIKQ VAŠ UREDNIK -• • • 2. stran -NOVI TEDNIK . . 22. november 1973 -~t. • Razumno Govori novi prec/sec/nik SO Mozirje FRANC ŠARB -• kot dragocen. Na vsakem ko­raku nam ga dnevno zmanj­kuje %n vedno povsod ugotav­Nobenega dvoma ni, da je mozirska obČina močno krenila na pot hitrega šanju nameravamo vsekakor ritA o integracijah, kajti posvetiti vso našo pozornost. področje je ostalo pov8eni ljamo, da ga Je premalo. Ob korakanja iz relativne nerazvitosti. Doseženi so napredki na področju kme­ mrtvi točki. NOVI TEDNIK: Pomemben tem pa se postavlja vpraša­ tijstva. Industrija postaja pomemben člen celotnega gospodarstva, svoje dejavnik bodočega razvoja bo TEDNIK: nje, kako pa delovno intenziv­NOVI V pa prispeva tudi hitro se razvijajoči turizem. O dosežkih in nalogah pri vsekakor tudi turizem. Kako no izkoriščamo tistega, ki naših bralcev vam česl nam Je na voljo? Kakor kdaj bodočem razvoju mozirske občine smo povprašali novega predsednika mo­gledate na to področje gospo­izvolitvi za predsednika darstva? in kakor kJe. zirske občinske skupščine FRANeA ŠARBA. ki je doslej kot vršilec dolž­ščine občine Mozirje, K temu pisanju me je med F. SARB: Na tul'izem vse· vam pri tem obilo nosti direktorja vodil Zgornjo savinjsko kmetijsko zadrugo, sicer pa je doma drugim vzpodbudila tudi pri­kakor ne bomo smeLi poza· uspehov. iz Gornjega grada in je dolgoleten aktiven družbeno pol itični delavec btti, kajti naša dolina Je ena merjava med tem, kako v po­sameznih občinah trajajo mozirske občine. redkih, ki ima čist zrak in RAZGOVOR PRIPR! I vode, to pa sta poleg prirod· BERNI seJe občinskih skupščin, ozi­ NOVI TEDNIK: V mozir­Nikakor ne moremo dopusti­ nih lepot dva poglavitna po. roma še bolj konkretno, zad­ ski občini delate kot aktiven ti, da bi se naše vdšinske goja m razvoj turizma. Po· nja seja mozirske občinske družbenopolitični delavec vsa kmetije sprazmHe. Tudi za te membno mesto pri tem bo skupščine. Deset točk dnevne­ povojna leta. Kako ocenjuje. kmetije gori pod Raduho in v bodoče vsekakor imel kme­ ga reda, med njimi tudi ob­ te trenutne gospodarske do· Olševo bodo morali naši stro­čki turizem, katerega razvOj ravnava gospodarskih gibanJ sežke v vaši občini? -kOVlIljruki najti ustrezme pro­ je šele na začetku. Tudd si· za letošnjih prvih devet me­ F. SiARB: Mislim, da so do­grame preusmeritve, ki jih cer so kapacitete še premajh· secev, sprejetje predloga os­ sežki minulih let zelo po­bomo morali pomagati ures· ne, in če bomo hoteli, to pa nutka občinskega statuta ter membnli. StOpiLi smo iz za­ničiti tem kmetom, da bi se hočemo, da bo tudi t.o posta­ obravnava poročila o popla­ostale kmetijske občine na v bodoče ne ukvarjali samo la pomembna gospod.aI'Slka vah je terjalo sejo, ki ni tra­pot srednjerazvite komune, z gozdarstvom. dejavnost, potem se bomo jala več kot slabe tri ure. Po­saj smo dosegli pomembne morali tem vprašanjem po­ I NOVI TEDNIK: Hitro raz­ročevalci k posameznim ma­premike v modernizaciJi goz­ svečati še bolj kot doslej. Tu terialom so kratki vijajoča se industrija bo kma­ bili in darstva, lesne industrije pa so perspekti:ve zelo velike. lu stala pred problemom, dakonkretni. Tisto, kar so od­seveda tudi kmetijstva. Pre­ NOVI TEDNIK: Katero po­ ne bo imela dovolj delavcev. borniki že dobili z materia­usmeritve kmetij, prve v Slo­dročje dela bo v ospredjuKaj boste storili, da bi tod lom, se ni ponavljala. Razpra­veniji, so kot vzorčne poka· velikih prizadevanj? se prevaža­ va ob posameznih točkah zale pravilnost na~e pom, ki zaposlili ljudi, ki F. ŠARB: Ne bi mogel po· jo na delo drugam? dnevnega reda je bila jedro jo mislimo nadaljevati. S sebej izdvojiti nobenega p0­ nata, konkretna in kratka. Ni preusmeritvijo je stopil na F. šARB: Na tem področju dročja. Mislim pa, da se b0­ bilo treba čakati, da se bo pomembno razvojno pot tu· je občina na dobri poti. Kot mo moraLi temeljdto pogovo­za vsako ceno k tej ali oni di GLIN. ki se n.merava v sem sezmanjen, se dnevno preka v prenizkih osebnih do­ točki dnevnega reda priglasil bodoče še širiti, tako na po· vozA na delo preko čmevca hodkih, ki jih dosegate v va­ ta ali. oni odbornik. dročiu proizvodnje iveric kot okoli 400 delavcev. To je vse­ši občini? Ni pa vedno in pOVSOd ta­stavbnega pohištva. kakor naporno in dolžni smo Veterinarji pod eno streho F. SiARB: To je res, da soko, da sestanki teko gladko NOVI TEDNIK: Podatki tem delavcem ponudiJti boljše nizki, toda tovrstna industri· člani delovnih kolektivov enajstih občinskih .vetler in hitro. Posebno znane so kažejo, da je v Občini, ki je pogoje dela tudi doma. Ker ja itn še zlastJi kmetijStvo tu· skih postaj v Širši celjski regiji s Posavjem (Sevnica, seje skupščine v žalCU, ki nekoč vel.iala za izrazito kme-se bodo naša podjetja tako di v drugih občinah ne dose· ko, Brežice) so se že sred!i oktobra odločili za trajajo še in še (no, tudi dru­tijsko, danes samo še 27 od-GLIN, kot obraJt Gorenja gatJa boljših osebnih dohod-v okviru vetennarskega zavoda s sedežem v Celju. Raprj mar· ki prav kmalu bistveno razširili, god), pri čemer bi bilo stotkov prebivalstva, se kov. Zaskrbljujoče je to, da va o formiranju temeljnih organizacij združenega dela sikdaj lahko prihranjeno veli· ukvarja izključno I!J kmetijsko mislim, da bomo tudi k re­ v naši občini. nimamo visoko-namreč pokazala, da bi bila takšna organizacija ko časa, če bi se določenih proizvodnjO. Kam vodi po va-ševanju tega problema lahko akumulativne industrije, ki bi nevzdržna. šem mnenju pot razvoja? pristopili učinkovito ter us­ stvari ne ponavljalo po nepot­dajala večje dohodke. Ker pa Jutri, v petek, bo v Laškem prvi zbor delovnih ljudi pešno. P.ogoj,i, kli Jih ne!koč rebnem, če se ne bi k besedi F. SiARB: Ta trend zniževa-. b'l d • od' . je okoli 80 odstotkov vseh za-vega veterinarskega zavoda. Opravili bodo konsli oglašali tudi ob takih prime­n · odst tk km vk b' ro J O. se aIIles ze pl>~a'Jo. sorazmerno m hkrati o za statu~ Ja o a ec ega pre 1-poslenih v naši, zavoda se pogovorili delu sprejem rih, ko k določeni zadevi vaJstva se bo po mojem nekaj NOVI TEDNIK: Se vam ne nizki akumulativni industrij-i, izvolitev organov in podobno. praktično ni kaj dodati. Cas časa še nadaljeval, potem pa Izdi, da je v teh prizadeva­so potem povprečni dohodki I Veterinarski zavod Celje povezuje 83 članov> od je danes dobes'edno zlato, za­se bo seveda moral ustaviti. njih lahko pomembna pre. seveda relo nizki. Temu vpra-' 4-7 veterinarjev, 21 veterinarskih tehnikov in drugih. to resnično ni potrebno, da ga zapravl-iamo na dolgo trajajočih in morečih sestan­ .•••••••0...... ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••0•• kih. BERN! STRMCN!K • Mar. sistični •.. center Marksistični center pri ko-: , mite1u občinske konference e ZKS Celje bo nedvomno po-: V novembrski številki lih Zdravstvenega doma. notranjem prestruktuira­zobozdravstvena služba menil močno spodbudo 77U.Lr-e Monitorja, glasiJa kolekti­O tem, kaj prinaša samo­ nju, o spremembah v na­bolje urejena? . ksističnemu usposabljan1u. va Zdravstvenega doma upravnemu utnpu znotraj šem delu, mislim pred­komunistov. Na ustanovni : Celje, je med drugim po­dama ustanovitev TOZD vsem na izboljšave. Da bo JOSKO MAJHEN: ZO­ skupščini v preteklem tednu • dana nova samoupravna in kakšne naloge čakajo krajša čakalna doba. Da bozdravstvena služba bo je SOdelovalo čez 50 srednje· : shema zdravstvenega do· zdravstvene delavce je bomo imeli več ambulant. morala kot glavni nosilec šolcev, mentorjev marksistič-• ma. Uskladitev z ustav­spregovoril dr. Joško Da bo imel zdravnik več skupaj z upravo ZD Celje nih krožkov, članov ZK, ki so : nimi spremembami je za Majhen, direktor Zdravst­ časa za pacienta, ne pa, v interesu zavarovancev v OZK zadolženi za idejno-• 80g-članski kolektiv po· venega doma. da bo moral v dopoldne· hitr<;> izboljšati nekatere politično usposabljanje in : membna zaradi več razlo· Ocenite sedanja samou­ vu pregledati 60 bolnikov. stvari. Uprava je že zago· drugih. Udeleženci skupščine 8 gov. Najbolj nedvomno, pravna is]{anja v zdravst­ Upoštevati pa še moramo tovila dosledno in ažurno so najprej poslušali dvoje : ker so se delavci v zdrav­venem domu. Kakšno od­ nekatera povsem jasna zasledovanje storilhOsti. predavan? -o sodobnih po-• stvu na območju osmih ločanje zagotavlja zdrav­ dejstva. Sitevilo nesreč na­Skupna naša nruloga teh marksizma in. o aktual-• občin (Bre,žice, Sevnica, stvenemu delavcu temeljna rašča in izpopolniti mo­v republiki je, da opiše' • ramo laično prvo pomoč. mo obseg zobozdravstve· kvi. Nato pa so sprejeli sklep : Šmarje Žalec in Sloven-dela? nih dogodkih v katoliški cer-• Celje, Laško, šentjur, organizacija združenega Masovne kronične bolezni nega varstva, ki ga lahko , I naraščajo absolutno in re: za razpoložljivi denar programske .zasnove z akcii-• kakovostno nov način razpravi je predlog samo­lativno• Prav to zahteva opravimo. Sedanje stanje o ustanovitvi centra. temeljne • ske -Konjice) odločili za JOŠKO MAJHEN: V skimi nalogami in poslovnik • urejanja medsebojnih raz­upravnega sporazuma o večjo strokovno usposobi-na p<>4ročju zobozdravst­ O delu marksističnega centra. • merij. V oktobru so usta­združevanju temeljnih or­ma v tem času prav goto­tev splošne medicine. va je vsekakor varanje za' V programskih zasnovah je : novili 14 temeljnih orga­ganizacij združenega dela vo tudi oblikujete nov pro­Spremembe v načinu de­varovancev, ki so po be· poudarjeno, da v celjski ob· • nizaCij združnega dela, v regionalni zdravstveni gram na področju zdrav­la in boljšo opremo. Uva­sedilu zakona zavarovani čini doslei niso dovol.1 storili : in sicer: Služba splošne dom. Računamb da bo-stva za prihodnje leto? Ka­jati bi morali dispanzer­za celotno zobozdravstve' • , na področju marksističnega • medicine Celje, Dispanzer­mo sporazum podpisali v tere so bistvene značilno­ski način dela in dvigniti no varstvo, po razpoložlji· izobmževanja. Center pa bo : ske službe Celje, Služba začetku decembra. Nato sti tega programa? raven oskrbe. Ce hočemo vih sredstvih pa le za de~ spOdbudil zanimanje za mar-• medicine dela Celje, bomo sprejeli statutarni zagotoviti boljše zdravje tega varstva. PO drugi ksistično misel. povezoval in : Zdravstvena služba Celje, sklep o TOZD in prešli k JOŠKO MAJHEN: Kon. srčn~ga, revmatičnega in strani se izpostavlja pri· usmerjal marksistične krožke, • Reševalna postaja Celje, snovanju statuLOv temelj· kretni načrt dela Zdravst­kronJčnega bolnika. nista tiskom in obsodbam v širil niihovo število, oblikoval : Skupne medicinske služ­nih organizacij združene­venega doma je zajet v zadosti le pregled in zdra­javnosti in znot.x:aj usta' ide 'no -jedro poznavalcev • be Celje, Skupne službe ga dela. Novost? Poslej širšem programu zdravst­vila. Redno zdravljenje, nove zobozdravstvene de· marksistične misli in 'Uesni· • Celje, Zdravstveni dom bo zdravstveni delavec v venega varstva. V njem intervencija na delovnem lavce, ki so prvenstveno čil še druge nalooe Med • Laško, Zdravstveni dom vseh delih ZD odločal o naša naloga ni majhna. mestu, v domačem oko­le žrtve tega stanja. vse­ drugim bo Center organiziral • Brežice, Zdravstvep.i dom usodi tega doma. Spora­Toda načrt oo še finanč­lju, večja skrb svojcev in kakor dolgega čakanja v šolo za mlade marksiste. : Sevnica, Zdravstveni dom zum zagotavlja, da je no ovrednoten in šele na­družbe za b(}lnika -to javnih zobnih ordinacijah Emi~ R01c in Stane Seničar • Slovenske Konjice, Zdrav­uprava servlS. Zahteva to bo v razpravi. Že kar so osnovne celovitejše in naraščajoče črne zobo' sta pri oprede1;tvi pomena : stveni dom šentjur, javnost dela. Daje vse sedaj moram povedati, da skrbi za človekovo zdrav­zdravstvene prakse ne bO­ marksističnega centra pose-• Zdravstveni dom šmarje možnosti izvcd!)e demo­nam manjka 28 zdravni­je. Zdravnikom pa mora­bej poudarila zahtevo po ne-: pn Jelšah in Zdravstveni kratičnega odločanja in kOV. mo dati možnosti dopol­nehnem povezovanju revolu­dom Zalec. Uveljavilo l~aj premagovanje prejšnjega Bodite konkretni in na· nilnega izobraževanja. Da cionarne teoriie in prakse. V o bi se torej načelo -cen­centralizma. PO novem vedite glavne naloge, ki nam manjka sodobne sekretariat CP71tra so na skup· tralizirano strokovno me­bodo TOZD volile odgo­jih želi izpeljati zdravst­opreme, je znano. Na 98 • • ščini izvolili Francija Ram.~a­8 dicinsko vodenje in de­vornega zdravnika za vod­veni dom? zdravnikov, ki delajo na ka, Marjeta Br('čko. FranCija centralizirana gospodarje­jo. Ne bo samovoljnega cbmočju ZD Celje za 12,8 Pusarja. Slavka Sotlarja, Vok­nje po dogovorjenih me­nastopanja. JOŠKO MAJHEN: Želi­prebivalstva Slovenije, pri­ tarja Opako, Frido Vrbančič, rilih z močno spremenje­mo izboljšati naše delo, de le 6 EKG aparatov. Iva Grobelnika, Fran1a Pun­nim samoupravnim polo­Ob preminjanju samo­ki je v celoti namenjeno • cerja in Eriko Simonič. za žajem delavcev v vseh de-upravnih vezi znotraj do-človeku. Kadar govorim o Kaj boste storili, da bo Vodjo centra so izvolili Jože· ta Valenčaka. • •••••••••••• •••••• ••• •••••• ••••••••••••• ••••• •••• • • ••••••~.o... ••••e. ••••••• NOVI TEDNIK -stran 3 -22. november 1973 • JAVNEMU DELAVCU STANE POLAJNER, predsednik Medobčinske­ ga odbora sindikata delavcev storitvenih de­ javnosti nji teden ustanovitev ske skupnosti so tako daleč, vprašanj. V Celju si od tega »Problem je v resnici pereč. stanovanjske da bo v petek, 23. novembra veliko obetajo. Po nepopolnih podatkih ra.-STANE POLAJNER, pred· obrcali in podobno. Med dnI' v Celju -Poseben že njen ustanovni zbor. Tako »Kako ocenjujete združeva· čunamo, da gre v tem prime· sednik Medobčinskega odbora gim tudi dekleta. Ob našem nedokončane zaseb· je pripravljen tudi osnutek nje sredstev za organizirano ru za .okoli 400 individualnih Sindikata delavcev torit\'el1ih obisku .ic djrektor Mirko Me· lnova1rtJske hišice. statuta nove skupnosti, ki stanovanjsko graditev?« hišic. Nekaterim manjka do dejavnosti. štrov povedal, da bo tako po· bOdo člani pripravljal. prinaša bistveno nove elemen· »Cetudi so od podpisa druž.\ konca graditve le še kak mi· Ne vem, če vam je poznan čenjal vse do takrat. dokler odbora za ustanovitev te v samoupravne odnose na benega dogoV'ora izostali ne· lijon alj dva starih dinarjev. primer, ki se je pred dnevi ne bo napravil red, kajti da stanovanjske področju stanovanjskega go· kateri največji celjski kolek· Vprašanje bo treba urediti in zgodil v gostišču Vrtnica, ki je to že nevzdržno. Vprašu' za celjsko občino Sp'odarstva,« je v razgovoru tivi, je dogovor od 152 podpi· omogočiti tem ljudem, ki že deluje v sklopu Gostinskega jem vas, ali resnično nimamo o svojem delu na us-dejal predsednik pripravlja:1· salo 116 delovnih organizacij. tako ali drugače gradijo več podjetja NA·NA. Skupino drugih možnostj za rešitev IjVlll skupščini, v petek 23. nega odbora Jože Jelenc. Med njimi je 85 organizacij časa kot v družbeni lastnini, gimnazijcev, ki So sedeli v takŠnih problemov ln ali je se bodo lahko po-Sicer pa bodo na ustanovni do 25. oktobra združilo da čimprej končajO delo in lokalu in se »čudno« obnašali postopek direktorja Mirka z marsičem. A ne gre skupščini razpravljali ne sao 2,329.337 dinarj.ev.« sprostijo stanovanja, ki jih (izzivanje natakaric• naroča· Meštrova na mestu in opra· vičljiV. Kakork.ti ga razume­ marveč za dejstvo, mo o delu pripravljalnega od· »Od ustanovitve samouprav· zasedajo.« nje ene kave in osem žličk, mo iD razumemo tUdi nataka· je pripravljalni odbor, bora, ampak tudi o realizaciji ne stanovanjske skupnosti si M. BOŽIč da jim naj natakarice prine. rice, razumemo do neke me· oec. Jože Je-programa stanovanjske gra· obetamo tudi ures~ičdtev ob· -." . sejo kablico . za lulanje itd.) re tudi dijake. vendar pa ne .> .' ': ,-• ' • ".... ;.,. že od vsega začetka Lotil ditve v občini, o delu občin· činskega načrta, ki pravi, da je direktor Mirko Meštl'Ov s razumemo fizičnega postopka. • priprav na ustanovi-skega stanovanjskega solidar· bi morali v~ako leto zgraditi .,Očmskl SkUPŠČ1' točiti bencin samo v rezer· stov neposrednih proizvajal· interes v osnovne organizaci· hodnj;i seji, ki bo v kratkem, ki svojih prevoznih sred­I)Večkrat pn voar! cev. V četrtek, 15. novembra Je Zveze komunistov, istočas· bo aktiv pričel razpravljati o stev nimajO za slabo vre· me dovolj dobro oprem· t n~jasne :nformaciJe ul Stane Gaberšek, tržni iIn· se je aktJiv ~gič sestal in no pa se morajo delavski in· konkretnih problemili. Pre­ ljenih. Poseben problem tUdi napake. Tako je špektor v Celju: »Mi smo ta. . pregledal naloge, sprejete na teresi bolj začutiti tudi pri gledali bodo položaj v delov· ~l pn Itav. Mi smo ta· koj opowri1i na posledice te· posvetu sekretarjev OSIIlovnih delu občinskega komiteja nih organizacijah šentjurske so tudi pešci, ki se sko­ raj ne držijo več pravila av-:,redova1i in zahtevah ga odloka in obljubili so, da organizacij Zveze komunistov. ZK. občine in do odprtih proble­ hoje po levi strani ceste, ~:~ ()Lil'oma pravilno bodo sporno točko takoj po Glavne naloge, ki jih čakajo Pri volilnih konferencah, Iti mov zavzeli svoje stališče. saj se tako lažje umakne.. ~je poruažitve. Oblju· pravili!« v nadaljnjem delu so: pospe· prav te dni potekajO v osnov· Občinsko konferenco Zveze ,da bodo to storili.« In na koncu še nekaj o ri· šitev dela komisij delavske nih organizacijah ZK na ob-komunistov bodo nato zadol· jo nasproti vozečemu v0­je reke-j generalni bah. Celjska ribiška družina kontrole, aktivnejše zavzema· močju občine Sentjur, bodo žili, da bo izvajala njihove zilu. Zlato pravilo bi mo­ r Men~a Franc Pe. Ima na Blagovni pri ~entjurju nje za gradnjo delavskih sta· zagotovili prevladUjoč vpliv sklepe. Ze v začetku je tre· ralo vedno bitI, da je člo­ b~ill smo presenečeru osem gojitvenih ribnikov, lo novanj, uresničevanje ustav· neposrednih proizvajalcev, ba nastopiti odločno in ostro, vek tisti, ki se mora z Javo o podnLžitVl kave. lahko dajo vsako l~to tudi nih dopolnil v delovnih orga· saj so si zastavili nalogo, da so poudarili komunisti nepo­vozilom ali brez njega jacija je bila napačna po 40 ton krapov. Cetudi vso nizacijah in krajevnd.h skUJ}-bo vsaj tretjina članov novo-sredni proizvajalCi, saj je le prilagajati cesti, ne pa ~ ne bl takoj POjasnI to oziroma manjšo količino nostih ter povečan vpliv ne-i~voljenih vodstev IZ vrst ko-to pot, po kateri bodo svoj cesta njemu. V vozilu je t oVa padla temna sen· ribjega mesa prodajo, ga v posrednih proizvajalcev v munistov neposrednih proiz. vpliv in vlogo najbolje uve-potrebno biti strpen in i~~oe.« Celju ostane bore malo. Ce· družbeno-političnih organiza. vajalcev. 1ljavili. obziren pa se bo vse do­ ()lta naprej . Tretja toč Iprav to meso nima priokusa liiah. 1 Na obeh dosedanjih sejah 3 bro končalo. T. VRABL o določitvi maksi· po blatu. Krapi v teh ribni· KomWlisti iz neposredne so si člani aktiva komunistov I -stab· 4. stran -NOVI TEDNIK • 22. november 1973 -.;, ~t. . . IZ - Izletnik 'DELOVNIH ·KOLEKTIVOV V CELJSKEM EMU bo­ ste lahko v starem obra­ tu, kjer ob velikih stIskal­ nicah režejo pločeVlno, oziroma jo stiskajo v po­ samezne surove profile, videlI delavce, ki so, se­ deč na stolu, sicer za ro­V celjskem podjetju Izlet· splošno·kadrovski sektor ter ke z verigo pnpeti ob tla. nik so pripravili samouprav-služba notranje kontrole, pa Neuki bi se temu lahko ni sporazum o združevanju komisija predlaga, da se orga­ seveda ČUdIl, toda prob­ temelJnL'1 organizaCij združe-nizirajo kot delovna skup. lem je varnostnega pome­ nega' dela. Komisija za pri-nost. Takšen predlog je uskla· na_ Veriga, pripeta na de­ pravo sporazuma je pri delu jen z zadnjimi razmišljanji lavčeve roke preprečuJe, upoštevala sedanji ekonom· o samoupravnem položaju da bi le-ta uspel z rOkO ski in organizacijski položaj skupnd.h služb. preiti v nevarno območje • podjetja. Prav tako pa pri· Sporazum predlaga v posa. stroja, kar bi bilo za nje-hodnje možnosti in interese meznih TOZD kot neposred. gove roke vsekakor usod­skupnega delovanja in nasto· ne oblike samoupravnega od. no. Na videz nekoliko ču­panja. V Izletniku bodo ime· ločanja zbore delovnih ljudi den, pa vendar nadvse ko­li, če bo javna razprava tak v TOZD in referendum. Orga. risten ukrep, dokler bodo predlog sporazuma podprla, ni upravljanja podjetja pa še ti stan stroji delali. pet temeljnih organizaCij naj bi bili: delavski svet pod­ Ko jih bodo zamenjali, se združenega dela: TOZD pot-jetja, individualni izvršilni bodo delavci rešili tudi niški promet, TOZD delavni· organ, glavl1li direktor, kolek­ • verig. ce, TOZD Hotel Celeia, TOZD tivni izvršilni organ pa odbor rekreacijsko turistični center za splošni ljudski odpor. KOTLARNA V LIK SA­ Golte in TOZD turistična TOZD torej naj ne bi imela VINJA v Celju je tako Na slild so upravnik samskega doma RLV (Uranjek), sekretar samoupravnih org agencija. lastnega delavskega sveta. V dotrajala, da Je inšpekci­ RL V (Žula) in vodja etaže v velenjskem rudniku (Žula). V utemeljitvd. združevanja delavski svet podjetja kotja za delo dovolila, da vseh temeljnih organizaCij so skupni organ upravljanja pa sme obratovati le še eno zapisali: Podjetje ne more in bi vsaka TOZD izvolila poleto. Ker pa je para iz­ ne sme biti neka slučajna in· pet članov. Sporazum predla­rednega pomena za nor­ Kumrovec Ceresna tvorba ali seštevek ga še sklad SOlidarnosti, sa­ malen potek proizvodnje posameznih TOZD, temveč moupravno kontrolo samo za v tem pnzadevnem celJ­trajna vsestransko mOČIla go· podjetje in ne tudi za TOZD, skem kolektIvu, so se se­ spodarska enota, ki bo us· notranjo arbitražo im druge, veda odločili, da bodo pri­ pešno nastopala na tržišču. z ustavnimi dolOČili zahteva­ stopili k temeljiti rekon­Z združevanjem v podjetje se ne novosti. strukciji, oziroma k iz­ bo dosegla višja stopnja pro-Morda je zanimiva še opre­ gradnji, povsem nove kot­ /duktivnosti dela, učinkovitej. delitev položaja delovne skup. larne. Celotna investicija ši razvoj, večji delovni rezul-nosti skupnih služb. Meg.se­Po večmesečnih pripravah pis pogodbe Je bil v Kumrov­končana do leta 2001 in bo terjala okoli 700 mili­ odnose delovno cu, so bili tati, večja socialna varnost in bojne med je končno le prišlo do podpi­podpisniki pa ob· potekala v več etapah.jonov starih dinarjev, lah­možn~t vsestranske soli dar-skupnostjo, skupne službe in sa pogodbe o skupni akciji činski skupščini Šmarje pn Cilj takšnega osnovanjako se pa zgodi, da bo po-nosti. Glede skupnih služb, to ITOZD nameravajo urediti s za hitrejši razvoj območja Jelšah in Klanjec, Institut za .man in smo ga tuditrebno še katerega doda­ je gospodarsko-finančni in pogodbo. Kumrovec-Kozjansko. Pod· urbanizem SR Hrvatske, celj­šem časopisu že večkrat ti. ski zavod za napredek gospo­nilti in tudi razložili. PrvP!!l darstv.a ter pristOjne speciali­veno se bo poV GARANTU NA POL­zirane orgoo.izaclje. Omenje­črtu pospešil razvoj ZELI so se minuli teden Mozirje ni instituciji bosta do januar­omenjenih pokrajin,srečali na posebnem po­ ja naslednjega lE>ta opravili vo pa bodo služilisvetu predstavniki vseh , v v v analize trenutnega družbeno dosežki na podrOČjutistih delovnih organiza­ gospodarskega Ln prostorske· darstva, turizma, vanj pa cij žalske občine, ki bo­ ga razvoja ob1l10~Ja za poseb· do vključene vse disi že imajo v obratova­ ne namene prOjekta Kumro­krajine tostran in nju računalnike, bodisi, vec-Kozjankso. Sotle. V načrt je da jih nameravajo v bliž­ Tako zastavljeni načrt, iz­ tudi pospešeni razvuJ nji prihodnosti kupiti. Da delan na podla6'i analiz obeh stva, s tem vred bi -preprečili stihijo na institucij, bo i7.gotovljen do kmečkega turizma in dOIt'~ tem področju, so se na Samorastniški razvoj kolektiva »ELKROJ« v Mozirju je nedvomno pre­junija naslednjega Jeta, v me· na ureditev \ infrastrukture,posvetovanju dogovorili segel sleherna, tudi najoptimističnejša pričakovanja. V minulih letih (kljub secu oktobru pa bo predložen bo POgoj za vse ostalo. za skupno urejevanje ne­ na razpra· bO nekaterim težavam in pretresom~ je kolektiv dosegal uspeh za uspehom, občanom javnih močje KumrDvca se • katerih zadev• Gre nam· vah, kjer se bo(h tudi odlo. nilo kot spominski park, tako pa nadaljUje tudi sedaj. Praktično ~e včeraj majhna delovna skupnost. reč za drage strojne na· čili zanj ali ~ morebitne se bo potem nadaljeval v prave, ki jih nikakor ne bo sodi·1 kolektiv »Elkrojalt prej ko si ej med srednje velika podjetja ter spremembe. smereh začrtanih kaže brezglavo in nenačrt­ med največja podjetja v mozirski občini. Sredstva, potrebna za po­janskemu. Celoten prostor no kupovati. Vse kaže, da trebe realizacije prostorske· dobil tudi enoten Kaj vse so v zadnjem obdobju dosegli v tem prizadevnem kolektivu? se v našem gospodarstvu ga načrta Kumr()!Vec-Kozjan. čen načrt. Kaj stoji pred njimi v bližnji prihodnosti? skupno dogovarjanje za sko, bosta črpali obe repub­V prostorskem urejevanje pomembnih za. Med največje in najpo· potem je dosežek v Elkroju število zaposlenih v kolekti· liki iz republiških proraču­do igrali precejšnjo vlogo dev čedalje bolj uveljav­ membnejše dosežke v tem še toliko pomembnejŠi. vu se bo od sedanjih 290 po. nov, namenjenih nalašč v ta neralni vrelcil ki lja. letu, ki so jih dosegli v El· večalo na skoraj štiristo. namen. SR SlovenJja bo do­obeh straneh -V kolektivu se seveda niso korju, sodil prav gotovo reši­ Predvsem bodo novi prostori bila ta sredstva iz fonda, do­je dovolj, in pa kul KOLEKTIV ELKROJA s~prijaznili le s tem, kar so ločenega z zakonom o razvo· dovinski spomeniki, tev enega trenutno največjih omogočili določene posege v svo­ iz Nazarij bo v bodoče dosegli Kolektiv si je s ju nerazvitih obmOOij im o re­šmarski oMini še problemov slovenske tekstilne organizacijo proizvodnje in posloval kot ena temelj· jimi proizvodi zagotovil uspe­gionalnem planiranju SRS. številno zastopMli. industrije. To je problem tehnologije ter s tem zagoto· na organizaCija združene· šno nastopanje na celotnem SR Hrvatska se bo za svojo Za lažje in boljše del O nočnega della. Drži, da je to vili še večjo izkoriščen.Dst ga dela. Posebna študija, jugoslovanskem tr~išču, zato stran dogovarjala z ustrezni­bil v Kumrovcu osnovan vprašanje še zlasti pereče v vseh možnosti, ki jih nudi so· ki so jo izdelali v podjet­ je bilo potrebno razmišljati mi republiškimi organi. kovni kolegij, ki bo surovinskem delu tekstilne dobno organizirana proizvod· ju, je namreč pokazala, o nadaljnji razširitvi proizvo­ Obe republiki bosta za pro­roval delo pri uresničitvi industrije. To pa seveda po nja v tovrstni industrijski de­ to pa je potrdilo tudi raz. dnih prostorov in s tem po­storski načrt Kumrovec-Ko­storskega naorta. drugi strani ne pomeni, da javnosti. položenje delavcev v jav­ večanju obsega prOizvodnje. zjansko prispevali okoli 110 Pogodba o izvajanjU delavke v konfekcijski proiz· ni razpravi, da je podjet· Zato so pristopili k izgradnj1 Sicer pa ne bo odveč, da milijonov ,in sicer SR Slove­storskega načrta Kl lmr­ med. ta1tih scen, jo je zasula se v bodoče ne bodo ukIVar­ zemlja zaradi eksplozije -jale le s lromU!Ilalno proble­rasli tudi osebni dohodki, (ne­slavna igralka je drhte-la od matiko ter drugimi drobnimi kaj nad 1.800.-din) kar je še zlasti pomembno to, da sbrahu ,obenem pa je občudo­vprašanji, temveč se bodo vala prepričljiv način snema­.preko s'Voj0­svečana podelitev Badjurovih kmetijcev, 2 obrtnika, 3 s , do samo pozitiiVI1Q vplilval.e na nagrad. področja prosvete in kulture, nadaljI1d. razvoj celotne ob· Na zadnji seji mozirske ob-2 s področja zdraNstva in s<>­ , čine. • • , NOVI TEDNIK -stran 5 Detajl iz antičnega parka v Šempetru v Savinjski dolini. (Foto: T. Tavčar) REKORDEN OBISK Turistično društvo šempeter v Savinjski dolini se le­ tos lahko pohvali z izrednim obiskom svojih turističnih objektov. Tako si je jamo Pekel ogledalo 25,215 obiskoval­ cev, kar je veliko več kot so pričakovali. Med obiskovalci je bilo okoli tisoč tujcev, predvsem Nemcev, Italijanov in Avstrijcev. Antični park si je letos ogledalo 16.2'77 ljudi a.li za 21 % več kot lani. Med njimi je bilo oko~i tisoč tujcev, celo iz Združenih držav Amerike jih ni manjkalo. Oba objekta, jama Pekel in antični park, bosta za obiskov3Jlce zaprta do 15. marca. Tr VRNITI UGLED • Kolektiv Izletnika, ki upravlja Celjsko kočo, se je lo­til obnovitvenih del te priljubljene postojanke. Ozliroma, trenutna dela in tista, ki bodo sledila ' prihodnje leto in pozneje. naj bi znova VTnila ugled planinski koči. in znanemu izletišču. Saj gre za planinski svet, kd je Celju in štoram zelo blizu, tudi za popoldansko poživitev in počitek. Celjska koča je zlasti lani izgubila na dobrem imenu. Nova prizadevanja bi ji naj znova vrnila tisto, kar je imela. Trenutno obnavljajo kuhinjo, sanitarije in smučarsko vle~nico. V naslednjem obdobju pa bodo prišle na vrsto n06~tvene zmogljivosti, terasa in podobno. Celjska koča bo tako prihodnji mesec povsem pri­pravljena na zimsko sezono. Kot vse kaže bodo poslej bolje urejevaLi tudi smučišče pod Tov.stom. Izletnik ob­ljublja, da bo občasno pošiljal na ta teren manjši teptaJ.­ni stroj 2la sneg z Golt, :sicer pa naj bi redno OZiroma te­koče vzdrževa:nje smučišč zagotovi1:i s pomočjo šolske mladine. In perspektiva? Ko bo Celjska koC:-a zaživela tako kot lahko, bo bržčas sama sposobna nabaviti manjŠIi teptaini stroj za sneg. Potem bo tudi na teh pobočjih zima pri­vlačnejša za smučarje ln druge obiskovalce. Vse drugo je seveda v rokah kolektiva te planinske postojanke. Tudi vrnitev dobrega imena! -mb v v PRIKRAJSANI RIBIC Ribiška dru2iina M02lirje bo prihodnjo lomo sezono uveljavila posebne omejitvene ukrepe, da bi v naslednjih dveh ali treh letih znova zagotovila normalni športni ri­bolov. Omejitve je bila prisiljena uvesbi zaradi zastrupitve rib, ki so jo povzročile odplake obrata ivernih plošč GLIN Nazarje. (Informacija RID Mozirje, opomba pisca.) Da bi vsaj začasno odvrnili večje število članov, bodo povečali članarino ZI't 50 %. Prav tako so povečali prispe. vek licence, in SlO ~skupne dajatve za dvanajst lovnih dni 300 din. Lovno sezono bodo skrajšali: lov z blestivko traja od 1. maja do 30. junija (izključno postrvi), z mu­ho pa od 1. ju1iJa do 30. septembra za vse vrste rib, ~azen za sulca. . Vsak ribič bo lahko opravil le 12 lovnih dni (prej ro), dnevnli. ulov pa bo omejen od 5 na 3 kose rib. Lani sprejeto pravdlo O lovu rib v drugih revirjih (trikrat v letu) bodo ukinili, ker je to pravdco uporablja­lo le malo ribičev. Navzlic temu je bila kontrola težavna. Prav tako bodo UkrinilJi lov z dnevnimi dovo1ilnicami, za tuje ribiče in tul1iste pa bodo znižali število dnevnih kart kar za 50 %. . Med omejitvene ukrepe sodi tudi prepoved upor!;\.be hlačnih škornjev. čemu, se sprašujejo mnogi? PO vsem tem je očitno, da bodo ribiči mooirske dru­~ine precej prikrajšani za lovske možnosti. Kar zadeva obno-wtve in zaščite ribjega zaroda, so ukrepi na mestu. Vprašanje pa je, kako je z drugimi ukrepi, zlasti preventivnimi. Znano je med drugim, da mozirska ribiška družina nima čuvaja, da ribičev ne kon­trolirajo in da je uplen rib na nedovoljen način-pojav, ki mnogim Illi neznan. K vsemu temu pa. bi lahko svoj delež dala tudii industrija s čiščenjem voda, ki povzročajo 0ko­lju, ribištvu in turizmu veliko škodo. PEPI MIKLAve • \ - • 6~o~s~tr~a~n_--__~N~O~V~I_T~E~D~N_I~K______________________________________________-__________________________2_2_o_n_Ov_e_m_b_e_r_1_9_7_3_--~~t. ..... Danes premiera eh·tek, 22. no\t'mbra, ob 20. uri: ZA STARO PRAVDO, "Stare pravcle JJ CELJE: RAZSTAVA OB JUBILEJU za trinajst igralcev in tri pe n'ke. Slavnostna premiera mierski abonma in izven. . Petek, 23. novembra, ob 18. uri: ZA STARO PRAVDO. MUZEJA REVOLUCIJE Danes, v četrtek. 22. novembra ob 20. uri bo v Sloven· za trinajst igralcev in tri pesnike. Abonma KOZJANSKO Danes bo ob 17. uri otvoritev likovne razstave »Jugoslovanska skem ljudskem gledaltšču Celje slavnostna premiera recita­lzven. grafika z motivi iz NOB«. Ob otvoritVi bo sodeloval Komorni moški Sobota, 24. novembra, ob 15.30: J Kislinger: IGRA O ~ stam pmvdo«, nastal zamisli Bojana Stiha zbor Celje. Omenjena rl1ik občinskega sin­ (J) Slepe žene so postale pobudl1ice za prilagoditev r-dZličnih gOSIX>' lo v dvorani Skupščine ob­dikalnega sveta Hubert Her· d.injskih strojev njihOvim potrebam. Ker pa je ravno na našem ob· čine Velenje predavanje o ček je podroJrazložil O močju precejšnje število tovarn kI so za slepe žene zanimive je ra. bno na­ C zumljivo, da je pobuda padla ~a ugodna tla. Dogovarjanje o' prede· sladkom1i bolezni. črt organizacije Zveze sindi· lavi različnih gospodinjskih strojev za slepe žene so v teku, videli pa katov ter pojasnil nekatera LU bomo, na kakšno razumevanje bodo žene naletele pri posameznih to· Predaval je priznani - ~ varnah. vprašanrja, ki s.o }ih postavili Z _Problematika slepih žena je vedno večja, ker se žele vključiti v p,redavatelj in ~dravnik dr. člani v zvezi s pripravami na druzbo, pri tem pa naJete na ovire, k; jim' same niso več kos. V te· cc: žavah se znajdejo matere samohrani1ke, še hujši problemi pa nasto· Rajko Fenc, ki je pred konkretno akdjo. pijo, če sta slepa oba partnerja. tem imel več predavanj Ker je rok akclje kratek, C ZdraVilišče Dobrna, ki je slepe žene iz vse Slovenije zelo lepo sprejcio (izleta se je udeležilo okoli 70 žena), pa tudi osnovna organi· tudi že v šoštanju v orga­bodo že v naslednjih dneh v O zacija zveze sleplh Celje, ki je organizirala izlet, sta pripomogli, da OZD organi.zmdi seminarje, nizaciji tamkajšnjega Mest. so slepe žene odŠle iz Dobrne z najlepšimi vtisi. Slepi član FRANC I ki bOelo služili lrot podlaga za 2ERDONER je s svojim ansamblom pripravil ženam koncert, ki ga OGlAŠUJTE V nelga odbora Rdečega kri­ bodo dolgo ohranile v spominu. '1 uspešno ustanavljanje aas in ža. V. KOJC w Predsednica sekcije za družbeno aktivnost žena v Celju ANICA aktivov mladih delavcev .... ..J SKOK meni, da je tak izlet žena izredno pozitiven, zato ga bodo pri· pravile vsako leto. V Celju JE. v sekc.jo slepih žena vključenih se· O dem članic, ki pa se žal vse izleta niSO mogle udeležiti. Povabile pa , , CI) so v svojo sredo tudi mlajše nečlanice. ki so pravkar prišle jz šole '~l"K"O'·'··Z'..,E.':·}:?~:··~';":'/ " ."1.... ' ->i;'. J, ':.L" ~. '.,\'-.'. <.~~ • *".;..- .~' ','-" li '~l . in so se prvič srečale s problematiko slepih žena. ". '.'. -• .I,~ , ,.-;J "",~ , ", . ~, .. < o"; " ~~ _ '. Z. S. JOŽE VURCER: »1\1 O cu O OBDARITEV TA~ORNIŠKl OOtH:O .dal kri &.IJ V šma.'rsiki občini že drugo OGROŽENIH mi, da bi • udeleževati desetletje neprekinjeno us· Pred dnevi se je v stavbi -Z ~ cij, saj .vsdpešno delajo tail:::orniki v Ro-občinske skupščine Velenje CC kri potr~bna., gaškJi Slatini, medtem ko se sestal Občinski odbor Rdeče­ IZŽREBAN BARVNI TELEVIZOR od izrazov O v drugih krajih pojavljajO in ga križa skupaj s predsed­ dandanes vse bOlj ugašajo. Zdaj pa so krepko niki 'VISe:t osnoV1l1ih organiza· O . Vsak zdrav človek ~ , za~ihali rokave tudi na Koz· cij Rdečega klfliža občine Ve­ čutiti neko ob~ (,1 janskem. S pričetkom šolske-lenje na razširjeno sejo. V , ga leta so obnovili delo odre· razpravi so se pogovarjali O LIJ da Tople mlake v Podčetrtku, prilagoditvi delovanja Rdeče­ ..J te d.nd pa bodo ustanovili tu-ga križa v novi ustavi glede di odred na Kozjanskem, ki na delegatsk!i sistem. f- O (J) • bo povezovala otroke in mladi· Govorili so tudi o finanč­no Kozjega in LeSičnega. V nem posJoval!lju in s tem v O ta namen so Kozjani že p ole· zvezi poudarili potrebo, da C ti poslali svojega učitelja, se pobiJranje članarine vos. LU mentorja tabornikov, v g02Jd· novnih organizacijah za leto­ Z ~ no šolo v Bohinj. šnje leto čimprej zaključi. Da bi bHo delo čim bolj Treba je namreč zbrati po­ -cc: uspešno, so se zbrali v Koz· trebna sredstva, da bodo ka­jem vodniki in kandidati za kor vsa prejšnja leta tudi cl vodnike iz Rogaške Slatine, letos za novoletno jelko ob­ O I Lesičnega, Kozjega in Podče-darild najpotrebnf>išf> in so­trtka na celodnevnem vodni· cialno ogrožene občane, ki škem tečaju. Prišlo jih je kar dobivajo minimalno ooo'ilI1sko w 30, kar je presenetilo še tako porl:uoro. Obiskali pa bodu -J optimistične organizatorje. O Itudri vse oskrbovance občine .... najpomembnejših taborniških Velenie, ki se nahajajo v raz­ O z.nanjih so jim predavali sa-nih domovih, največ pa v mi stari »mački«, taborniki z Novem Celju. (I'J O mnog01etnim i izkušnjami. Za Nadalje so razpravljali še C tak tečaj so pripravljeni vod-o pripravah 30-letnice obno­ UJ ndki žrtvovati še marsikako vitw Rdečega. križa Sloveni­ -~ Naš posnetek je z žrebanja za prvo veliko nagrad::>, kjer smo upoštevali 4 kupone za SQIboto. Funkcionarji občin-je in o pripravah za nove Z »Veliko nagrado« -barvni TV sprejemnik GORENJE! Na sliki predcya Tanja Božičeva, ki ske zveze pa so poslali dva krvodajalske akoije na tere­ a: j~ tokrat žrebala srečne dobitnike, kupon Rudiju Peperku, pravnemu sodelavcu vseh delegata v 'ITKS, kar je lep nu, naših nagradnih žrebanj. Foto: Brane Stamejčič uspeh. V. KOJC C' O 3110S OO 3>1NIU aa -31.LOS oo 3>1NU:I OO -3110S OO 3>1NIU ao -31.LOS OO 3>1NIU ao ­ • • • • • -OD RINKE DO SOTLE -OD RINKE Of) SOTLE -OD RINKE DO SOTLE -OD RINKE DO SOTLE - o. O 3J Soštanj - Z =" m " :~; O I '-­ r O :o­ ". ~ O . . -1 r- m ki jo toliko-Dne 25. oktobra okoli 6. padajoča para iz ogromnega popolnoma zasukalo. Ce bi ves dnevni in revialni tisk da je rešila ure zjutraj je pri največjem hladinika tik ob testi. Zaradi ponesrečenca taJkoj umaknili se iz h:la:dini­ poln kritik, ker I . namenila pred-hladilniku Termoelektrarne že omenjenega padca mope-s ceSltišČla, bi ~olj od padca • kov ni kllidilo in zato tudi ni Vprašuje: Tone Vrablza sočlo-Soštanj, tik katerega Je spe­dista in sopotnika je prišlo z mopedom ne umrl. Ob tem bilo električne energije, so Odgovarja: Rafko 2gank O draglX!eno kn ljana glavna cesta Soštanj -do trčenja osebnega avtomo-I nastaja vprašanje, zakaj usod· sedaj v mrzlih jesenskih C ki jim človeško živ· Velenje, prišlo do verižnega bila, traktorista in tovomja-nega jutra poledenelo ceSJti­ dneh le-ti pravcati problem Ujel sem ga na velikem l2 češ, tako mora biti. trčenja motomIh vozil zaradi ka, poškod<>vano pa je bilo šče ni bUo posuto. dragocenim darilom padca mopedista Stanislava tudi službeno vozilo LM, pač za glavno cesto Soštanj -dvorišču, ko je ravno skoči. z: ­ ce so že gradili cesto tar Velenje, še posebno ro.to, ker na traktor, da bi se odpeljalIPeoška in sopotnika Jožeta zato, ker na poledeneli cesti ko blizu hlad1inikov, se pora­je na tem odseku tudi 5 pre­nekli ženici pomagati razva· akcija v Vojniku. IBritovŠka, ki sta se peljllila kljub Z'3.viranju nihče ni mo­m , in ga povprašala na delo v Velenje. gel ustaviti svoje vOZJilo. ja vprašanje, zakaj ba nevar­hodov za pešce. Kljub temu, žatii gnoj. žgankova kmetij. " O ni odsek ceste ni asfaltiran da je merodajna služba takoj je med večjimi in napredm akCij. v Voj.l1i~k~. čeprav je že lani prišlo na Pri tem pa JO je najbolj O • s toplim asfaitom, ki prepre· po nesreči ob cesto navooila mi na Rojah pri Sempetru dovOI~, !ro. ml. J~ tem odseku ceste, kjer je tu­skupil sopotnik mopedista čuje :znnrzov.anje oziroma po­pesek in vreče soli ter ceSJti­Na kupu so tri večje kmetijf endarovali svoJo kn. di odcep za središče Soštanja JCYŽ.e Britovšek, ki ga je po­ ledica. Ceprav bi to bilo brez šče sproti posipa, je vendarle zraven pa še nekaj manjši) O in avtobusno postajo, do več· škodov~lo kar trOje vozil in ... !.EBEN: »Sem pre­ dvoma dražje, bi pa vsekakor prometni, znak z omejit­in nekaj V1rtiČkarjev. Rafk( j,ih karambolov in verižnih Je pet dni po nesreči v bol­ ~ trenutno lIlCJO človek. Ko sem ne prišLo do trčenj in ka­vijo hitrosti na 40 km, tre­še ni gospod.ar, kaj m trčenj. kar je povzrOČilO veli­nišnici umrl star ~omaj 31 sem živel v veli­ rambolov, ki pozročajo veli­tli te posle zaenkrat opravlja ba vseka.lror upoštevati, da ko ITIaItenalno škodo, mero­let ter zapustil dVOje otrok v če mi ko materialno škodo letos še oče. Rafko je dopoldJne ~. kooju, in -ne pl'liš1o do ponovnih I bo dajnih to še ni izučilo. Usod­starostI dveh in treh let. Vse­ pomagal, sem bil pa celo smrtno žrtev mladega poslen pri kmetijskem kombi· nesreč. ef,e!l. V meni je ZI'a-nega jutra je cestišče pod kakOO' ga je najbolj poškodo­delavca. natu, popoldne pa. tja v trd(l Ohladilnikom nenadoma pole­va;l težko naložen tovomjah, s katero ho-noč dela doma. ~ pomagati. Svojo denello, kar je povzročila katerega je na ledeni cesti Ceprav je bil pred meseci • • V. KOJC Imaš veliko dela? ., 12 dal šestiJndvajsetkIat »Kljub temu, da je jesen ­se zavedam, da jo in da smo v glavnem vse pri­Z lJUdi potrebuje in delke že pospravHa s polj, je " ".. da jo bom mo­še vedno preveč dela in ],jud] sam nekoč potre­• primanJkuje. sami smo, p0-~ rem, ko sem postal Ohletnica ZA DIABETIKE leg ~ga pa hodimo z našo ':) • · mehanizaciJjo ponmgati tudi skušam vmiti Zadnja nourografska akcija, Iju. bo priredila v torek, 27. 'A kar so mi ljudje ki so jo v celjski občini pr­novembra 1973, ob 17. uri v tistim, ki je nimajo ali pa se ln mf tako pomaga­ vič v zgodovini zdravstvene dvorani Komunalnega zavoda jdm je ne splača kup!i.ti, ker O -1 siužbe združili tudi z labora_ za SOCialno zavarovanje v Ce­ ,... ima,jo 'Premalo zemlje.cc torijskimi pregledi urina je po­lju, Gregorčičeva ulica, po· kazala, da je veliko ljudi slad­sebno predavanje. fredaval Si pri vsakem delu medse. rn Dr. Dominik Drnovšek korno bolnih. Za tO\Tstne ra­bo primarij dr. Franc Faza­bojno pomagate? je kot upokojeni odvetnik celjska rine, priznani Internist -en­ I ziskave je občinska dokrinolog. Na predavanje -'.:." . ..' :.... pred kratkim prekoračil skupščina žrtovala pomembna vabi društvo vse svoje člane, sredstva, ki pa so bila upo­ O 80 leto življenjkse poti. V prav tako pa tUdi vse tiste, rabljena nadvse koristno. Laškem je preživel nad ki jih pesti sladkorna bole­O Društvo dia.betlkov, oziro­zen, pa se doslej še niso po­ 46 let. . jJ ma njegova podružnica v Ce· vezali v Društvo diabetikov. Jubilant se Je rodil 16. Z 7. 1893 v Trbovljah kot sin rudniškega nadzorni­ ." • " ka. V družini je bilo 7 .j otrok. Oče in mati sta O zrasla na trdi kmečki gru­ en di, a sta bila človeka ŠiTO­ O kega obzorja. Spoznala .... ,... sta, da je le v uku in zna­ nju cena žwljenja. Vsi m otroci so s stopnjo izo­ ROBACAR: »Krvod.a. I brazbe dosegli svoje po­starosta in podstarosta I postal iz čiste hu· klice. Tako je tudi od po laškega Sokola. Ob usta­ pomag~ti O iz želje osnovni šoli v Trbovljah novitvi društva Rdečega Tudi sam sem že po­ »8koraj pri v5akem, saj to m Hrastniku odšel na O križa Je bil tajnik in pod­ kri in šele takrat je potrebno.« ljubljansko 1. državno ::13 porni član Gasilskega dru­ kako dragoce­ Katera so v tem času glav­ klaSično gimnazijo, kjer -- Od tedaj štva. na tvoja dela? Z je maturiral leta 1913. Od­Zaradi odkritega narod­ z vsako Leto. »SpravljacrlJje pridelkov ločil se je za študij prava v. • noosvobodilnega značaja m tudi z zla-I .!lJIV, razvazan]e gnoJa, orelIlJe . " na dunajslci unive1-zi. ga je okupator z družino značko. PO • in priprava vsega tistega, kar lj izselil v septembru 1941 miličnik in v Redki so bili takrat štu­ pozimi potrebuješ. Verjemi, O sem že več­dentje, kz so prišli do na Hrvatska, kjer je pre­ da nam dela nikoli ne ;n živel vojno v Zagrebu. promEtne kakšne štipendije ali pod­ zmanjka.« Dne 5. 3. 1945 mu je le­ O kjer je bila edina pore. Vsak se je moral Kakšna pa je bila letos le­ talSki napad uničil njegov ,... ponesN>čencem vzdrževati, kakor je vedel tina hmelja? --t in znal. Večinoma so si družinski dom v Laškem »Se kar dobra, SaJllO pre· m pomagali z inštruiranjem natanko ob 10. letnici, ko malo ga plačajo. IZJredno ve­dijakov. že od mladosti je pri gradnji zasadil pr­liko pa je billa grozdja ilIl to I je bil narodno zaveden in vo lopata. PO vrnitvi v sladkega, kaIr laru ni bilo. napredno usmerjen rodo­Laško je bil 6 let usluž­Ostalo pa je tako, taiko ...« O ljub. Še med štUdijem je benec Obrtne zadruge za Sodelujete s · kombinatom? eJ Celje-okolica. samo dočakal rojstvo svobodne Okraj Dne »Seveda, potrebovali lJ narodne države Jugoslavi­I. 8. 1951 pa je zopet od­50 let skupnega življenja v dobrem in hudem sta v Rogatcu bi še več strokovne pomoči ­ je, za katero je tudi sam prl svojo odvetniško pi­proslavila v krogu svojih otrok, vnukOV, snah, zetov za· in napotkov pri nabavlj~u Z ~ hrepenel in deloval_ sarno v Laškem. Službe­ prepotrebne mehanizacije, Id konca BOZAK Stefan in Matilda. Dne 27. 10. 1973 sta stopila i'It no delovanje je dokončno jo nujno potrebujemo, če ho­ Dne 8. 6. 1919 je pro­})red matičarja in ponovno potrdila svojo že 50 let traja· O zaključil v letu 1972. V čemo vsa dela opraviti. Danes ­moviral na zagrebški uni­pravniški službi je vztra­jočo zakonsko zvezo in družinsko skupnost. Ob tej priliki samo z rokamli pri napredni O verzi za prava. doktorja jal nad 53 let. jima je predsednik Krajevne skupnosti k temu častitljive­kmetiji ne prideš več daleč.« en Po promociji je bil od V ponos so mu do­ Boš ostal doma na kmetiji? mu jubileju v imenu Rogatčanov čestital ter jima izročil O 1919 do 1920 notarski kan­ bri družinski nasledniki! »Eden bo moral ostati in -t didat v Gornji Radgoni, darilo SkupŠČine občine Smarje pri Jelšah. Zakoncema ,.. Hčerka Lenka je strOjni vse kaže, da bom to jaz.« nato pa sodni pripravnik inženir, asistent na Stroj­zlatoporočencerna se je v njunem zakonu rodilo osem Postal je nestrpen, kajti nt istotam in v Mariboru, ni fakulteti v Ljubljani; otrok, od katerih je še šest živih. Njuna življenjska })ot dan je v teh dneh kratek in' I pozneje pa sodnik v Slo­elektroinže­ pred Rafkom je bilo še de­ ~in Marko je in življenje na mali kmetiji je bilo trdo in težko. Marsi­ venski BistriCi in Mursldi Ilir in direktor Elektro­ lo. Sedel je na traktor in se čemu sta se morala odreči in marsikdaj veliko potrpeti, da O Soboti. Cez nekaj let je "ovine v Mariboru; drugi izgubil med njilvami ilIl trav­ O izstopil iz sodne službe in sin Pavel pa zdravnik v sta spravila vse otroke do kruha. Sedaj preživljata večer ni1ki. Sel je pomagat. V tem :a bil nato odvetniški konci­celjski bolnici. Prav vesel svojega življenja pri sinu in uživata zasluženi prevžitek. pa je moč našega kmečkega ljudem. Tako sem pient v Slovenski Bistri­je, ko se snidejo ()kr'og Ob njunem zlatem . jubileju jima vsi Rogatčani čestitajo človeka. -Z "'-'4 alec in sedaj ci in v Celju. Dne 8. 6. njega in dobre ženke, tri­ ~ z iskreno željo, da bi skupaj preživela še veliko srečnih let. redno vsako 1927 je odprl samostojno je otroci in še pet vnu­ m leto. odvetniško pisarno. Poleg kov. LJUDSKA jo dal že dvain· eJ praVnIškega poklica je v Dominik Drnovšek je l._Tudi moja že71a RESTAVRACIJA O "-lYodajalka, kri pa Laškem tudi društveno skromen, mirol1uben, re­ • CEL J E Tovarna kovinskih izdelkov en • O že P~tindvajsetkrat. deloval. Že od leta 1927 je sen, kremenit mož, med na tak član Planinskega društva kolegi in občani spošto­in livarna Vitanje razglaša .... ljudem še na­v Laškem, ki mu je bil van pravnik, družini pa I prosto delovno mesto: r- tem dal ljudem mi­nekaj let tudi predsednik. blag in nadvse slcrben m proda ~r jim lahko dam. Kot velik ljubitelj planin oče. KV KUHARICE I ~ kri tako dragoce-je vsako leto z družino Iskreno želimo jubilan- na JAVNI DRAŽBI dne 3. 12. 1973 s 5-letno prakso, ne odtehta noben preživel počitnice v Kam­tu. naj bi med dragimi ko­ob 10_ uri O niških in Julijskih plani­legi, znanci in prijatelji, • KV NATAKARICE O nah. Sodeloval je pri občani kakor tudi v kro­ osebni avtomobil PRIUČENE DELAVKE :D letom pomagajo lju­gradnji novega Planinske­gu družine še doživel ­ za kuhinjo. bolnega otroka. ga doma na Šmohorju. mnogo zdravih in zado­ Z WARTBURG-TOURIST s tem, da da­Bil je član Turističnega VOljnih Zet. • Ra2J,pis velja do zasedbe ,.; svojo kri. društva, nekaj let pa tudi EDO JELOVšEK (nevozen) delovnih mest. m STAMEJCIC .J' O .--------------------------------------~ ------------------------..------~-----­ • O Oo -" 3110S OO 3}1NI~ OO -3110S OO 3}1NI~ OO -3110S OO 3>1NU:I OO -3110S OO 3>tNnJ aO -3110S oa 3>1Nn:l ao , 10. stran -NOVI TEDNIK 22. ~ovember 1973 -It. ~**********************************************************************************************************************~~ JI. JI. • Podpečan štefanija, Resljeva 5, Celje Planko Dušan, Rečica 22 a, Laško 1 garnitura EMO JI. Zorko Ivan, Zagrad 80, Oelje Kresnik Nena, Vransko JI. JI. ZAPISNIK Kolar Milica, Dečkova 56, Celje 15 nagrad TN Polzela 3 nagrade GORENJE :tREBANJA 5. KOLA NAGRADNE Jug Ivanka, črnolica, sentjur Debeljak Tea, šaleška 16, Velenje .. MelafiŠek Fani, Blok 209, Polzela IGRE NOVI TIIDNIK, GORENJE IN Rozman Avgust, Maribor, Gosposvet­ JI­Vošnjak Fanika, Breg 28, Polzela Overle Marija, Nova vas 24, Sentjur )(. VI ska št. 33 Perko Franc, šaleška 2 b, Velenje Fanika, Teharje 64, • ~ Oblak Celje Kupone je žrebala TANJA BOZIC iz Leskovar Marija, B. Vintarja 1, SI. -\ Križnič Ivan, Cankarjeva 2, Celje .. Celja Bistrica Jug Ivan, Alpos, Sentjur 10 o ebnih tehtnic Libela .. 2nidal'ič Jožica, Stanetova 17, Celje Zalokar Dragica, Store 138 Jf Kronovšek Alojz, Parižlje št. 23,28 knjig Delo: Hrvatič Jože, Zvodno 60, Teharje Brglez Franc, Zg. Pristava 16, SI. Ko­ ~ Braslovče ~ Maly Anica, Beli manastir, Jovana La-Bezenšek Jelka, Ul. B. Vošnjakov 30, njice • J( Košenina Danica, Gomilsko 44 zica, Baranja Celje 2erjav lVIarija, Studence 1, Petrovče .lf Drofenik Ivan, Paška vas 7, Smaltno JI. Zupanc Irena, Vojkova 17, Celje Stru.keLj štefi, žagarjeva 4, Celje Kompan Marjan, Tomaž 3, Vojnik ob paki .lf J(-. Jug Angelca, TOLO Sentjur Vedečnik Mojca, Liptovska 6, Konji-Pajk Mira, Stanetova 19, Celje Buček Alojz, Vojnik 133 JI. Grešak Cilka, Re6ica 54 a, Laško ce Jambor6ič Duška, Mariborska 54, ce­ J(­Erjavec Stefka, Do~riša vas 43 Cabun Zvonka, Zlatarna Celje Ka.mnošek Dragica, črnolica, Sentjur lje J(. Kugllr Anica, Mariborska 18, Celje J(. Turk Miiran, Tremerje 21, Celje Stepišnik Dušan, Primorska 4, Celje Ogrizek Matija, Cača vas, 43, Podplat Ulipi Pepca, Zvodno 22, Teharje J(-Lekan Ivan, Gosposvetska 59, Maribor Ramšak Ma.nija, Polzela 113 Krč Dragica, Botričica 22, šentjur + Turnšek Franc, Kersnikova 36, Celje Gorjanc Ivanka, Trubarjeva 53, Celje Toplak Irena, Kettejeva 5, Ce1.1e· + Suler Slavica, Bukovje 37, Gorica pri JI. Jurak ZOfija, Petrovče, n.h. 5 nagrad Tr Prebold Sodin Srečko, Verpete 15, Frankolovo.lf Videc Stane, Tumova 29, Celje Berložni.k Marica, Žigon 19, Laško Slivnici • 1 kQl1Vektor Libela , . + Goršek Dragioa, Migojnice 9, Griže , ' .lf Jezernik Marinka, Založe 71, Polzela Mirjana Jug, Konfekcija MODA Sent-špioI Ivana, Rožnodolska 5, Maribo:r ~ J(.. Jež Lucija, Zabukovica 15, Griže jur JI. Golob Ivan, Grobelce 30, Vinski vrh Krašovec Stefka, Migojnice 96, Griže 1 ,arn1tura Unior Zreče BARVNI TELEVIZOR GORENJE ~ Bokal Jožica, Breg 22, Celje Vipotruk Peter, Kocbekova 5, Celje Mihelčič Aleš, G<>ričica 19, Sentjur Cencelj Marija, Petrovče 70, Petrovče .. • Y. ~**********************************************************************************************************************~* ... • Srečanje z clohitnikom -• I • .. • od vseh nagrajencev, ki letna hčerka Darja. ntl pa jih je tum za ~ jih je prejšnji teden jzžrebal Daru Mlinarič sicer ni red­vanje pri žrebanju NIŠe Dragan Djajic, je bil gotovo ni naročnik Novega tednika, ne nagrade -barvnega najsrečnejši Dani M1inarič. vendar ga že vrsto let zvesto virorja Gorenje. :treb mu je namenil otroško 1 prebira. Pravi, da nima snU­ Dani Mlinarič mi je sopo Gabi, darilo, kri ga je sla naročiti se, saj je veliko. da je vnet za nogomet. za našo nagradno igro pri-krat v mestu in mu ni težko je še toliko srečnejši, ker speval LIK Savinja. Dani MLi-i vsak četrtek stopiti do kia­ je izžrebal Dragan Djajič, na.rič, ki je zaposlen na po-ska in si kupiti izvod našega mu je kot nogometaš ie staji ljudske milice v Celju, lista. Novi tednik je tako re­ sebej pri srcu. je bil še srečnej$i, ko so mu den gost dru2Jine Mlinarič. »čeprav doslej nisem v LIK Savinja povedali ,da Ko sem našega nagrajenca jal za »Zvezdo«, mi jelahko izbira med otroškima pobaral, kako to, da se je »ta klub izrednosobama Gabi in Mark. Ko si odlOČil sodelovati v našd. na. v njem igra nekaj vrrlUIlSje ogledov~ prospekta obeh . gradni igri, mi je povedal, da nogometašev. Djajiea pasob, sem mu 'l očeh bral se mu je žena smejala ,češ v Rimskih Toplicahvprašanje: »Za kat.ero se naj da tako ali tako nič ne bo obiskal in se mu zahvalil, odloči..m?« Res se ni mogel zadel. on pa si je rekel: »Iz­ me je izžrebal. Povedal kar naenkrat odločiti. Obe so· gubiti tako nič ne morem. bom tudi, da odslejbi sta izredno lepi in pri-če kupcnov ne pošljem, ne za »Zvezd()( . znam, da se turn sam ne bi bom dobil nič, če pa jih ... se čestitkam mogel na hitro oprede1itJi . Nikoli ne veš, kdaj se ti Naj ljev in kolektiva LIK Končno je Dani Mlinarič de· nasmrhne sreča.« Sedaj, ko nja pridrUŽimo tudi mi. lal: _»veste, povprašati m?ram je dolYl nagrado, se verjet· se zeno. Se bova skupaj od-no on smeje ženi. l'mo, da bi otroško sobO ločila.« bi ali Ma!'k, katerokoli P .čan da bod I Dani Mlinarič je pošiljal obeh bo Daru Mlinarič :e:r>n ~m. . o n~ kupone že od samega začet. izbral, pridom druzmskem posvetu Izbrah ka y. k t " s nase 19re, za a e.i"o Je IZr Želimo pa tudi, da biPravO sobo. K. o se bodo od-ed 1 . 1 ;t.~_. šeg ločil' k te . t bod' v e pn pas UNW1JU na a iina Mlirna,rič še vnaprej 1, .v. a rl pros or ~ , radijskega sporeda. Sprva je la 71vesta našemu Listu. postavllI novo sobo, bo tudi I Y'l' 1 d ku \...­ odločitev laŽ}ja. POSl Ja po va pona, UJ.~ Kasneje sva z nar;;.m na.gra-~--III!"'"-----------------....­jencem nekoliko pokramlja­la. Povedal mi je, da mu je ---­ SAVINJA nagrada izredno všeč, ter da i odlOČitev, kateremu od obeh otrok bo nova soba pripad­ "Celjela, ne bo lahka. Verjetno bo novo sobo dobila štirinajst-1______________________--, • Na~ nagrajenec Dani Mlinarič e uiti po ogledu prospekta ni mogel odločiti, za katero obeh pOllujenih sob naj se odloči. Fot: B. St. 4S -22. november 1973 NOVI TEDNIK -stran 11 , , • MALA PREIZKUŠNJA CELJSKIH GOSTINCEV • .. • • • • • • 12. stran -NOVI TEDNIK / 22. november 197~ -~ = TE F 1f7t tr 7 war 7P 7 • -MAJDA SEPE ZA NO VI TEDNIK ---• V Cudno je to dete naše • zabavne glasbe. Mirno ti. sedi v prostoru, od koder odhajaš na oder pred lju­di. Pred njo je precej ve­lika torba raznih ženskih lepotilnih pripomočkov in -plete. Da, prav ste prebraJ1i, plete! »Mama me je naučila in vsak prosti čas med na­stopi si .izpopolnim s ple­tenjem in kvačkanjem. Vidite, tole, kar zdaj de­lam, to boste čez mesec aU dva videli na odru ne­kega koncerta ali festivala ali samo preprostega na­stopa. Imam neko še do­bro črno gladko obleko, no ja, tisto, ki sem jo imela pred leti na sloven­ski popevki, pela senn »človek, k.i ga ni«. No, in na spodnji rob te obleke bom sama napravila neke ornamente. Bo kar v redu, ne?« Veliko pIetete? »Moji punci (mislila. je hčerko -op. p.) senn • njenih otroških letih »se­štrikala« vse sama. pa je bila kar luštna!« Vidim, da pIletejo pred nastopom tudi druge. Je to vaša »bolezen«? »Ja in ne. Pred nasto­pom enostavno nimaš kaj delati lin vsi -ženske seveda -pleterno. Tako je v operi, v gledališču, pri nas. Pomislite, prideš zjutraj na snemanje, po­ • tem pa čakaš. Cakaš ves dan. Kaj boš delal? šel VO gostilno ali na sprehod? Ne. Pletemo in razmiŠilja­mOl(• Radi razmi.šljate? »0 čem?« Recimo O vašem »pote­puškem« pokJ.!icu ali čemu drugemu. »No ja, takšn~e turne­je, lci trajajo po deset dni, so pr]jetne. Veš, da boš kmalu prišel domov in se lahko pošteno obrnil. Snemanja, ostale nastope, družinsko življenje, vse si lahko po takšnih ani ob takšnih turnejah urediš.« Majda, kadar vas vidim, vedno ste isti. Iz leta v leto. Povejte mi recept? »Recepta ne vem. Pra­vite, da se ne spremi­njam? Hvala. Sama pa vem, da se spreminjam, ko stopim ob mojo šest­najstletno hčerko, ki. me je že prerasla.« Prerasla? »Samo po višini.« Veliko potujete. Vas to ne moti T za.5ebnem živ­ljenju? nNe. ~ je moj poklic in temu se je treba prila­goditi.« Poleg tega, da precej potujete po svetu, ste tu­di .izredno cenjeni na :iz. venBdovensko govorečem podrOČjU. oo »Znam !8 prilagoditi. Peti mora! tako, da te občinstvo sprejme. Občin­stvo moraš poznati v du­00.« Torej prilagajate pro­gram občinstvu? »Vedno pojem skladbe mOjega moža Mojzesa. Ce je treba, tudi v srbo­ hrvaščini.« Petje je odvisno od pev­ca, skladatelja, spremlja­ve in ••• »Dvorane. Najlepše in najboljše dvorane za pet­je v Sloveniji so v Mari­boru, Rogaški Slatini in brez opevanja v Celju v Narodnem domu.( Uživate v petju? »Ja, ~aj sem mu posve­tila že petnajst net. Ker sem ljubitelj stare, dobre glasbe, mi je izredno žal, da zaradi turneje po Slo­veniji, nisem mogla poslu­šati v Ljubljani gostujoče Sarah Vaugnah. Veste, so bila leta, ko smo se na Dunaj vozili, samo da smo s'1iša1i dobre pevce, tiste, ki 1'10 prišli v glasbe­ni arhiv, v glasbeno zgo­dOvino.« Imajo-mladi slovenski pevci prav tako profesio­nalni odnos do petja, kot ga imate vi? »Mnogi ja. Na primer Ditka. Ta je pri priprav­ljanju pe~mi velik profe­ sionalec.« Kaj pa drugi? »Težko je reči. ~ak je Ropret, Nipič. Posebne imata.« Reše ka oimo, hujši price Oto Pestner? »Največji talent, kar smo jih imeli. Vedno 'zno­va preseneča.« Pa druga celjska )>2JVeO ooa«, mali Bobinac? »Kar je doslej pokazal, veliko obeta.« Veliko potuje/te po sve­tu in Jugoslaviji. Recimo, v tejle skupini, kjer ste nastopili zdaj, kako je bi­lo? »Predvsem ni bilo zvez. dništva in nihče si ni mo· gel ničesar izmišljevati.« Vaši načrti? »Ve1iko jih je. Pojem povsod, kamor me pova­bijo. Tu so nastopi za te­leVizijo (za Novo leto bom pela na TV Ljublja­na, Beograd in verjetno Zagreb), izdala bom dve plošči, gostovala v tujini, in če bo vse po sreči , pri· hodnje leto v Avstraliji.« Radi pridete v Celje? »Rada? Prerada! Celje je del mene, saj je mož 'o'; ,'.. .;. c­ -" -: '- Celjan.« Ob zadnjem obisku v Celju ste imeli kosi1-O v vojašnici. Kako je bilo? (Odgovorila je po tre­nutku, ko je odpela pe­smi) »Vojaški pMulj mi je dal vetra! Tako sem se najedIa, da ~m' komaj odpela:-Dihala sem kot riba na suhem. Dvorana je pa res »luštna«(. No, in Majda ne bi bila Majda, če ne bi začela ponovno ple!ti. Naša Majda plete rada. > <'\:!!: ._0:-;~;: ,­ pa poje tudi. Kje je večji mOjster? Trenutno v pet· ju. Kako je ~ »štrikarijo«, bomo pa videli. Vsaj tako je rekla. Rekla je tudi to, da bi rada večkrat pela v Celju, pa je nihče ne povabi. To je pa že čisto po Celjsko. ~koda! Tati klepet je sku· paj spletel z našo Majdo: TONE VRA­ BL. Na sliko pa je nje· no lepo osebo dobil (dobro): DRAGO l\tIEDVED .•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••' .. OD LOKOSTRELSTVA DO . N-OGOMET A Laški odsek Orlov je imel zamisel, da zgradi v Laškem svoj društveni dom ali na prostoru današnje Gozdne uprave, ali pa na prostoru današnje nove. ban­ke, vendar pa do tega ni prišlo, ker so bili orlovski odseki oblastveno razpuščeni leta 1929 zaradi nastale Živkovičeve diktature in nastanka vsedržavnega So­kola. Športno tekmovanje med Sokoli in Orli je bilo sicer zdravo, vendar so jim vodilni ljudje vcepljali svoje politične ideologije. Tako ~o bili Sokoli liberalno nacionalni unitaristi (centralisti), Orli pa katoliško klerikalni slovenistični avtonomisti (federalisti). Vse to pa je često pripeljalo do medsebojnih strasti, saj so se celo imenovali med seboj s hudomušnimi nazivi: _ čuki in sove. Po krajih se med seboj niso preveč razlikovali. Uniforme so imeli vsi sivorjavkaste, srajce rdeče. Sokoli so imeli čepice s pere-som na čelni strani, Orli pa so imeli na vrhu čepic rdeč krožec, peresa pa ob strani. Ženske obeh društev so imele temnomodra gubasta krila in bele bluze. Kmalu po prvi svetovni vojni so jeli nastajati po Sloveniji samostOjni športni klubi, ki niso bili vezani na kakšne politične koncep­cije. Že v letih 1924 in 1925 so laški dijaki iz celjske gimnazi'je, meščanske in trgO'Vske šole igrali in pri­rejali tekme na Savi ob železniCi v Laškem. Vstopnino so navadno zapili ob Jabolčniku v gostilni Kačič. Vsak si je moral sam kupiti dres in nogometne čevlje. Kmalu so izbrali pripravljalni odbor, da pripravi pravila in ustanovi občni zbor za regularno športno društvo. Za predsednika pripravljalnega odbora so iz­ volili Andreja Svetka, ki je bil tedaj šofer pri trgovcu Osolinu. Pravila je odobril Rudolf Andrejka, načelnik na takratni LjUbljanski oblasti v Ljubljani. To je bilo leta 1927. Petrina Trop, lastnica hotela Savinja jim je brez­ plačno odstopila posebno klubsko sobo, kjer je bil prvi občni zbor novoustal'tovljenega Športnega kluba Laško. na katerem je bil soglasno izvoljen za pred­sednika Andrej Svetek. V ustanovnem odboru so bili: Vladimir in Norbert Trop, Oskar Bulinger, Anton Ur­šič, Anton Horjak, Ernest Brezjan, Karel Kač, Branko Jan, Ivan Pinter in še nekateri. Ostali nogometaši so bili: Karel Majcen in Mirko, Albin in Viljem Zupanc, Franc in Viktor Kokol, Hinko Komaricki, Adolf Her­man (odličen golman), Herbert Kok Novi predsednik FRANC VITANC je zaključil ustanovno skupščino ITKS z željo, da se v delo te skupnosti tvorno vključijo VSi. ki jim je pri srcu napredek v telesni vzgoji, športu in rekreaciji. Le ob takš' nem sodelovanju in razumevanju lahko računamo. na nadaljnji upešen razvoj te dejavnosti v celjski občini. K. JUG . . " . .. . OB .ROBU. ' '.~~~'/ . . . .~. r •. "1 I', ..... Moram zapisati to, da sem se prvo mesto, živijo v teh dneh bal del'oija v Smartnem med do· :tamo za srečanJe z lanskoletnim mačini ul I{Jadlvarjem jz CelJa. drzavnim prvakom Borcem iZ Zal zaradi tega, ker v našem no Banja Luke. Z njhni e bodo gometu Illhko IJr!čalmješ vse, naJ' pomerili 23. decembra v Ljublja· veckrat pa slauo. Vesel sem bil, Ili v halj Tivoli v polfinalu ju· ker so me tako Igralcj kot tudI 60slovanskega rokometnega poka· gledalCi, demantIraii. Tekma je Ila. To bo vsekakQr velik roko· bila namreč lZredno fair (vse je metni trenutek, kjer upamo, da bilo v mejah dovolJenega, bila je bo trener Franc Ramskuglel' z pl'ava prvenstvena teJuoa z vsemi vsrml igralCi in upravo uspel cari, ki jih prmaša dcrbi) in tu· pripraviti takšen teren, ki bi nam dl med gledalCI (čeprav so se prinesel uspeh. Fantje prizadev· zoraH iz skoraj vseh koncev celj-no vadijo, ne poznajo. počitka, ske regije) nj prišlo do kakršnlll za ~9. november pa bodo nasto· koli ooračunavanJ. Smal'tcani so pili tudi na turnirju v Val'aidi· vzeli tekmo izredno resno, saj nu. Pripravljajo še druga prija. so bili kar dva dni (baje) v ka-teljsJea srečanja, vse v želji. da ranteni na GQri · UlJkl vse do Se za pomemben trenutek najho· pa Jeaže, kakšno pozornost so lje pdpravijo. V Ljubljano pa posvetllj tekmi (3000 gledalcev!) bo takrat mOžno tUdi z njimi in kakšno popularnost uživa nO· potovati, saj pripravljajo pose· gomet v martnero. To je tako ben vlak za navijače. prav, da je samo želeti, da bi Hokejisti na ledu so letos v tudi prek zimske sezone nadalje· pošteni krizi. Trenerja so dobili vali s treningi in spOmladi do· šele v zadnjem času (znan ho· segli eilj: obstanek v l. republi· kejski delavec Albert Kerkoš je ški ligi. Kaj pa naj rečemo o to .zahtevno in odgovorno delo Kladivarju? Dobro Igrajo, mladi prevzel verjetno bolj iz soUdar· fantje so ln želimo jim še veliko nosti, kot iz česa drugega), led USpenov . Samo točke izgubljene pa tudi zaradi gradnje strehe doma so dvakrat izgubljene! ln nad njim. Vse to je povzročilo potrebna je večja učinkovitost. težave, ki bodo verjetno povzro· Trener Vlado Glinšek ima na raz· čile ob I{oncu sezone neželjene polago dovolj pr'zadevnih fantov, posledice. čimprej bi bilo po· ki jim iz srca želimo. da bi uspe· trebno vrste urediti in že en· li. krat doseči. da bi hokejisti na Košarkarji trpijo »trnovo pot« ledu napredovali, ne pa stagui· v Il. zvezni ligi. Trener Mile Ce· rali ali celo nazadovali. kar je pin kljub prvim uspehOm (dve letos prisotno. zmagi in verjetno brez 'borbe Hokeji tL na travi životarijo, dobljena tekma z Istragradjev· nekaj podobnega pa je tudi z nom zaradi pomanjkanja sema· odbojkarji in odbojkarica~. Ne· forja) ni zadovoljen z igralci. urejeni odnosi. pomanjkanje Pravi, da 'ne igrajo tako, kot že· igralskega in trokovnega kadra. li. Kljub temu pa moramo zapi· finančni problemi itd.. vse to sati, da so fantje v uvodu do· vpliva na nenapredovanje. Ilsegli več, kot smo pričakovali, še posebej, če upoštevamo, da niso ln še to.: v Celju ni ustrezne dvorane za trening v zimskem okrepljeni da celo manjkanjo ne· času kar tUdI' vpliva na kvalite. kateri ig~alci in da niso imeli posebnih priprav. Torej Miletu to i~ razvoj. Probleme imajo tu· Cepinu in vsem igralcem napo-di plavalCi Neptuna, ki plavajo na »suhem«. Edino »korito« (ime­ tek in želja, da bi tako nadalje· novano zimski bazen v posehni valj tudi v prihodnje, kajti kljub šoli Ivanke Uranjekove) ne zado. temu, da radi uživamo v lepi in duhoviti igri, so pa le najbolj po. šča. Sicer pa so to vse stvari. ki jih naj bi v bodoče hitreje, si· trebne točke. In te Celjani osva· stematičneje in učinkoviteje re. jajo. Ali ni t~ veliko? ševala tudi temeljna telesnokul. Rokometaši Celja, ki so doseg· turna skupnost. če želimo še na· li po dobrih igrah v jesenskem daljnji razvoJ športa v našem delu tekmovanja v II. zvezni ligi mestu. Kader je (rezultati tudi), drugo mesto z velikimi možnost· potrebni pa so tudi pogoji. mi, da spomladi osvojijo celo TONE VRABL NOVI TEDNIK -stran 13 KONEC IGRE 3000 Pred meseci smo začeli z igro. ki naj bi zajela tI·euer· je e:kip, ki iz Celja nastopajo GLEDALCEVv I. ali II. zvezni ligi in gle· dalce, ki Si Igre teh ekip V NogometašI KladivarJa in Celju ogledajo. želeli smo Smartnega so z del'bijem zado posebno anketo in kuponi iz­njega (jesenskega) kola koncali brati najboljše v štirih eki· prvenstvo. Pred 3000 gledalci so pah -pri rokometaših, ko· na novem igrišču v martnem sarKarjih in hokeJI::.tlJl na tra· igrali sicer precej ostro. toda iz­ redno prQdorno in tehnično do·vi in ledu. Stval' pa se je ne· koliko zakomphcirala ln pri· bro. Eni kot drugi so imeli pri­znati moramo. nj naletela na ložnosti za številne zadetke, toda takšen odmev, kot smo prt· oba vratarja sta bila na svojem č3kovali. Zato igro zdanaš· mestu. Zlasti domaČi vratar Pod­nj an dnem ukinjamo. vzroki goršek je svoje moštvo rešil po­pa so: raza. Celjani pa so v veliki želji za zadetkom preveč greŠili v ob­ -lmpone (pravilno, naj· rambi in tudi vratar Stancer je večkrat pa nepravilno izpol· imel priložnosti. da se je izka. njene) smo dobivali samo od zal. dveh ali treh, kar je premalo; Rezultat 0:0 je realen. Celjani so s 16 točkami na lestviCi tretji-hokeji ti na traVi zelo in imajo še vedno. možnost zaneredno igrajo svoje prven· uvrstitev na sam vrh lestvice. stvo, saj odpadejo tudi po Smartno pa je v prvem letu so­ dve tekmi. ki jih potem (ne dclovanja v 1 republiški ligi kotda bi nas obvestili) odigra· novinec zbralo 10 tOčk. Na lestvi. jo med tednom; Ci so 12., kar jih še ni rešilo -pri hokejistih na ledu je borbe za obstanek v republiški leto tako slaba kvaliteta ligi, toda v drugem delu bo v e· igralcev (ne bi radi s tem kakor laže. Zasledovalca Aluminij žalili alj podcenjevali), da tre· in Drava zaostajata za dve tQč· ner enostavno za nekaj tekem ki. Smartno ima izredno dobro ne more dati ocen za posa·· gOl l'azliko 20:24. kar pomeni. da meznll.e; so letos številne tekme minimal· no izgubili. In ravno tu je tudi -navsezadnje je škoda njihOva vrednost. Kolikor spo· prostora za kupon, ki ga bo· mladi pojačajo svojo formo tako. mo v prihodnje izrabili :za .da doma ne izgubijo. nQbeno toč· prostor. kjer bomo objavljali ko, lahko številni prijatelji nogo_športne zapise; meta v Smartnem in okoliCi mir­no pričakujejo prvenstveno sezo· -z igro pa ne bomo po· no 19i4j75, I.ajti Smartno je med VSem končali, kajti nadalje· boljšimi moštvi v SNL. vali jo bomo pri rokometaših Najbolj razveseljivo pa je, da in košarkarjih. vendar s to so nogometaši Smartna športnorazliko, da bosta ocenjevala razživeli svojo okolico. Vsaka samo trenerja. O poteku igr-e nogometna tekma na domačem bomo občasno poročali v na· igrišču je pravi praznik za doma. šem časniku in ob leoncu se· čine. V vrste Smartna se prijav· zone najboljšim podelili po· lja vedno več mladilI kmečkih sebna priznanja. Mislimo, da fantov ki Se tako seznanjajo s je tako prav. Torej od danes športno dejavnostjo in želijo biti dalje samo še tekmovanje za športniki. Sporedno z nogometom najboljsega igralca pri roko· tako Smartnem tudi vzga· se na metaših in košarkarjih Kovi· ja novi rod mladih športnikov.notehne. Ocenjevala pa bosta To pa je tudi največji uspehtrenerja Franc Ramskugler in tega ŠPQrtnega kolektiva.. M;}e čepin. Mislimo da bo Olimp je v zaostali tekmi CNP tako bolje. do seda.i zbrane izgubil doma. proti Brežicam 1:4. ocene pa ostanejo. Vsem ti· To je usoden poraz. ki bo težko stim posameznikom ki SO prizadel nogomet v Gaberju. ce· sodelovali T naši igri, pa hva· ljani so namreč zadnji ln spo­ la. mladi bo potrebno mnogo truda. da Olimp ne bo Izpadel Iz lige. TO. E VRABL Po Kovinarju, ki je izpadel lan· sko leto, bi bil to težak udarec za celjski nQgomet. J. KUZMA Roman poItIanja hralcem slovenija 59 avto CEUE je čuden premor. Saj se mi je celo zdelo, da je moj glas grozeče odbil od sten. Ustrašil sem se. Saj ležala in ni niti ganila z vekami. Zdelo se mi je ta moj nastop že davno pričakovala. Dobro je poznala. Ta svoj izbruh sem takOj obžaloval. »Saj vas imam rad,« sem takoj nato rekel, ko sem se kaj sem storil. Vzravnal sem se. Mati je gledala atrop in molčala. x x x Kastor se je navezal name. Ostal je pri nas. Domov 11orvatovim se ni več vračal. Tam ga ni nihče pogrešal. mu je bilo dati. hrano, te je pa pri Horvatovih primanjkovalo. Naučil sem Kastorja, da je zarenčal, če je kdo stopil k meni. Počel sem to iz dolgega časa. Zabavala me je Kastorjeva pozornost do mene. Za Kastorjevo spretnost so zvedeli paglavci, kar je zmelo za naju zelo ' slabe posledice. Postali so nasilni. KastOTJa so začeli dražiti tako, da so izza plota metali vanj kamenje in bate. Meni so ob taki priliki popustili živc,i. Vzkipel sem nad pobalini. Med njimi sem videl Le· barovega in nekaj tistih, ki sem jih srečal pri barakah in ki so mi nosili domov bele tulpike. Zabolelo me je v duši, ko sem opa:zil, da kamni niso namenJeni samo Kastorju, ampak so jih metali tudi vame. Vedel sem, da so se taki odnosi do mene rodili v njihovih družt.nah. Zgubil sem pri Bistnčanih ugled in zdaj sem dočakal nekaj strašnega. Na ulici nisem bil več varen. Redki so še potegnili zame, 'ko je letelo kamenje v naju dva s Kastorjem. Kam naj grem? Kako naj ravnam, da mi življenje ne bo postalo pekel? Z neko železno logiko padam vedno niže. Ne morem tega ustaviti. Ali res nimam toliko moči, da bi se pobral in bi šel, da me ne bi Bistrica nikdar več videla? Sem res vsega kriv? Ce sem grešil, je moj greh tako velik, da ni zanj odpuščanja? Ne morem niJcamor. Tu sem priklenjen na mater. Ceprav sem jo izgubil, od nje ne morem. Veter pripogiba golo drevje. Okrog oglov tuli. Sneg prši. . Mati dan za dnem sahne. Gledam jo, kadar spi. Vedno bolj pogosto se dogaja, da spi podnevi. PonOči nima več nobenega spanja. V nočeh sLišim, da išče pod vzglavjem rožni venec ali tipa za paliCO, da bi se premaknila. Več­krat globoko dahne. Podnevi sp! sicer mirno, a včasih trgne, odpre usta, da bi kaj povedala, nato se umiri. Mogoče sanja o meni. Najbrž me vidi pred oltarjem, da vsa cerkev kleči, ja~ pa povzdigujem Njega, ki je prišel na svet, da bi odrešil človeka. Velika skrivnost bOŽja je to, moji materi bolj dojemljiva kakor meni. Zgodaj zjutraj prthaja, Reba z otroki. Prav. tak smrad prinašajo v na,~o hi§o, s kakršnim je napolnjena Borva­tova bajta. Še kuhinjska posodfl. smrdi po njih. Ko Reba pride, grem iz sobe. Ko sem zunaj, naroča mati Rebi, kaj naj da gudekom in kaj naj pristavi k ognju. Reba potem pospravlja in kuha. Ko opravi, odide. Vrnem se v sobo. Mati leži, kakor da me ne bi bilo. Začel sem se bati zanjo. Rekel sem Horvatovemu šte­ lu, naj gre v Lendavo in naj pripelje zdravnika. Stel je nerad odšel. sest ur hOje v tej zimi ni 'majhna stvar. Toda jaz v Lendavo nisem mogel. Kako bi naj sto­ pil pred znance. Sram me je bilo. Tega ne bi mogel storiti. • Nekega ju'ra, ko je mraz nekoLiko popustil, je štel odšel. Zdravni~ mu je obljubil, da pride, čimprej bo mogel. Z Rebo sva pometla, pomlla, zbrisala prah, da bi skrila szromaštvo, ki se je vedno bolj čutilo pri hiši. Ne bi bilo prav, če bi me zdravnik presenetil. Oh, Lendava, to gnezdece. PriJateljem bi bilo žal, če bi slišali o meni slabe vesti, mojim sovražnikom pa bi bilo v zabavo. Zima je prineSli s :Jeboj tUdi glad. Tu in tam so pri· hajali berači in silili na toplo. V sobi so pokašljevali, jadi­kovali in opisovali svoje življenje. »2ena mi je bolna.« »Imam šest otrok.« Ta je pripovedovalo posledicah vojne, drugi o kaki drugi nesreČi. Uboštvo in beda drugih me nista brigala več. Neobčutljiv sem bil za trpljenje slehernega, ki se j e zavijal v cape ali pa je vlačil za seboj preklane čevlje. Kaj morem, če so padli v nesrečo? Tudi jaz sem ne­srečen. Druge nesrecnilce lJudje po hišah vsaj poslušajo. Mene ne bt nihče poslušal. Zame bi imeli edino sodbo: Nespadaš med nas, nevreden duhovnik si, svojo mater si ubil. .Ze naslednjega dne, ko je bil ste! v LendaVi, je prišel k materi zdravnik. Reba je mater prtpravila nanj. Dopo­vedala ji je in jo preoblekla. Jaz se nisem premaknil od okna, dokler nisem zagledal, da prihaja. Bil je mlad. Torej so že novt ljudje v Lendavi, ki 'jih več ne poznam. Prišel je z avtom, ki ga je pustil na poU. Ko je šel IG nam od a.voriščnih dveric, je preletel z očmi našo hišo. Lep, zdrav, močan fant je bil. Zavidal sem mu njegovo bodočnost. Kaj ima lahko tak lant še pred seboj. Še v ko­raku se čuti, da ve, kaj hoče. Zavidal sem takim ljudem njihovo bodočnost. Stopil je v sobo. Segla sva si v roke in se predstavila. Bil je Bartol. Torej mladi Bartol, si~ starega petišev­ slCega učitel1a. Cutil sem, da me je pozorno motril. Slišal . . ~ Je ze o menz. Povedal sem mu, kaj se je z materjo zgodilo in kak§· ne so pri njej posledice kapi. Ko se je pripravil, da bi j o preiskal, sem se umaknil v kuhinjo, kjer sem za zdravnika pripravil malico. • • I • 14. stran -NOVI TEDNik --.... 22. november 1973 -Št.4S ... • • ZIMSKO ŠPORTNA OBLAČiLA IN OPREMA • • • - §t.45 -22. november 1973 NOVI TEDNIK -stran 1 S SfAL ICO kompletno, do,?r? o}U'aDjeno, prodam. prazru­}tar Ivan, Nova vas Celje. ~OZOLEC 4x 8 ~r~dam. čreš' njevec št. 5 VOJnik. rJtASICA za zakol prodam. ponudbe pod. »Mesnat 110 }tg -Zalec«. &VJ{OVE plohe 8-10 cm in delava železa prodam: strUžruco za les (možna ob· zajc, Orova vas 6a Polzela. flAT 1100 letnIik 1962 poceni prodam. Ogled vsako sobo­to in nedeljo. Dobrišek ~J:ojz, Polzela 16. VRATA sobna Komplet (bOrova) p~am. Košnica 4a Celje. NSU PRINZ 4 L prodam J(nez Rudi, Začret 80, škof­ ja vas. (Cena H.500 q:in) rRASICA za zakol prodam. ~tloga Marija, Mala P-iJre­ šica 12 Petrovče. 1'OLNILEC akumulatorjev 5 A odnosno 10 A 2 reguli­ ranim polnenjem 6 V in 12 V ter vgrajenim V ~ A Illetrom prodam. 0eu1a 450 din, oz. 700 din. lng Kitak Rafael, Debro 40, Laško. FIAT 850 letnik 1970 poceni prodam. Kolškova 5 Celje. vw let~ 1962 ugodno pro­ dam. Knebl, Gornji grad. MONTAŽNO kovinsko kon­strukcijo (halo) od 100 do 400 kv. m prodam. šket Anton, Vr!1e 33 Teha:rje. ~KODA letnik 1973 -ka.ram. balirano -prodam. Zohar Franci, Store 63 pri Celju. ENOSOBNO skromno stana. vanje v šentjurju ~2a pro­ dam. KADET letnik 1969 odlično ohrMlJjen prodam. Ravnah. Karl, VOjnik 64. SENO -otarva -večja koli­čina -prodam. POizvedbe »Grad« Braslovče. KLASICNI klarvirr prodam. Cesta v Laško 22 Celje. . KOSILNICO »Figaro« s sede­žem v dobrem stanju pro­ dam.Volf Stanko, Pa.rižlje I 5 Braslovče. LES 7a barako, betonsko že­lezo profila 6 do 8 -100 k~ " ~adnji odbijač za Re­nauh 10 !prodam. Sum­rak, Kovinarska 16, Celje. ~ARCELO za vikend Tla sQni~· ni legi prodam. Po do~o­voru tudi zazidam. Ponud· be pod »L.iubitelj~ vinogra­d.a« . SPALNICO rabljeno prodam. Lampret, Trubarjeva 55a Celje. KRAVO -orejo -»Seko« prodam. Stojan Jože ,Pro­žinska vas 62 štore. STROJ »Zastavo 750« -Stan· dard, leto izdelave 1967, ze­lo dobro ohranjen prodam Svet Delovne skupnosti skupnih služb Podietja za ptt promet Celje objavlja prosto delovno mesto REF':RENTA za pravno službo v splošnem sektorju delovne skupnosti skupnih služb. Za delo na tem delovnem tnestu se· zahteva poleg ~lOš.nih pogojev še: a) II. stopnja pravne fa­ kultete b) višja pmvna ali sorod­ na višja šola z večletno J)rakso na strokovnih po­ &lih v pravni službi. Poskusno delo 3 mesece. ~ebn.i dohodek po pra­ ~o deLitVi osebnih OhOdkov podjetja. Ir.andidati naj v100ijo pis­Itlene prijave s kratkim ~"ljenjepisom in ustrezni­~ dokazili v roku 8 dni ~ objav.i Svetu Delovne Skupnosti sdrupnih služb l)tt POdjetja Celje. vzamem kakršnokoli gove­do ali dobrega konja. Rezec Jooo, Gozdec 14, Laško -Vrh. po izredno nrizki cem. Ko­AMI 8 letni.k 1972, prevoženihlar Slavko, Košnica 13 Go­ 15.000 km, zadaj karambo. rica pri SlivnICi. 1i.ran, ugodno prodam. In­ PRIKOLICO za osebni avto formacije dopoldan telefon prodam. Bru.nšek Emil, 25434 -I\.1arič. Pro em"ko 7 Store. (Tehar­ DNEVNO sobo kompletno v je -levo) odličnem stanju prt m. 300 LITROV dobrega vina Ogled vsak dan od 14. do žlahtne trte prodam. Eber­ 18. ure. Jovanovič, Zalec, linc Bogomir, Zagrad 144 Bratov Letonja 4. Celje (Pod Starim gradom). TELEVIZIJSKI sprejemnikTRAJNO gorečo peč EMO 5 Videomaster -Luxus RR na trdo gorivo prodam. ekran 65 prodam. Informa­ Planinšek, Robova 5 Celje. cije Cvikl Maks, K0vi.I:lo· ZASTAVA 750 letnik 1967 pro­tehna Celje ali Nušičeva 6. dam. Ogled od 15. do 17. . . .. ure. Ritovšek Emil, Bukov· KUPIM ..,' > . žlak 33 Teharje. mAVO mlado s teličkom in žlahtno vi!l1o prodam ali za­ AVTO kupim. Plačam takojmenjam za lahek gum.l voz. din v roku 15.000 ostalo Rožanc Franc, Vinski vrh treh mesecev. Ponudbe pod pri SliWlici. »GaraJIlcija«. UMI voz 13 col prodam. OKVIR komplet z vratI za zi­ Kranjc Mirko, RIfni'k 22, dan štedilnik kupim. Kot­ $entjur. nik Tomaž, Prevorje 13, p0­UTO primerno za FIAT·a in šta Prevorje. dva zajčja hleva (po štiri predale) -nova -pro­PARCEW v okolici Vojnika dam. Krampl LudVlik, Zg. ali Arclina kupim. POII1udbe Hudinja 60. pod »Vojn:i:k«. vrOPED brez izpita prodam. STANOV.ANJSKO hišo ali go­Ogled popoldan. Rudi spodarsko poslopje z več­Kranjc, ~ova vas 31a Sent­jim dvoriščem v Velenju, jur. Žalcu, šoštanju, najraje pa TRAKTOR Steyer 18 novejši v Celju ali okoliCi, kupim. tip s koso, plugom in jer­Ponudbe pod »Plačljivo ta· menico prodam. V račun koj«. AGROTEHNIKA LJUBLJANA poslovalnica Celje raz gIa š a prosto delovno mesto ~RANŽERJA POGOJI: 1.: končana ustrezna aranžerska šola in 3 leta Kandidat za to delovno mesto mora poleg moralno­prakse; političnih kvalitet, imeti V'išješolsko izobrazbo prav­2.: končana šola za prodajalce tehnične stroke s ne smeri z najmanj 2.leti delovne dobe na ustrez· nem delovnem mestu. posebnim smislom za aranžerstvo in z izkušnjami, 3 leta na področju aranžiranja; Rok za prijave z dokazili je 15 dni po objavi. 3.: odslužen vojaški rok. Osebru dohodek v okviru samoupravnega sporazu­Nastop službe možen takoj. ma. Stanovanja ni. Interesenti naj pošljejo svoje prijave na naslov: AGROTEHNIKA, Ljubljana, poslovalnica Celje, I~----------------~--~ Aš­ kerčeva ulica 19. • Na podlagi 15. člena zakona o posebnem re­publiškem davku od prometa proiz'/odov ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo davek od prome­ta proizvodov in storitev (Uradni list SRS, št. 54/72) in 170. člena zakona o davkih ob­čanov (Uradni list SRS, št. 7-73/72) izdajajO davčne uprave SKUPŠČiNE OBČiNE CELJE, MOZIRJE, ŠENTJUR, ŠMARJE, VELENJE in ŽALEC PO Z I V k vložitvi napovedi o proizvedenih količinah vina za leto 1973 -Napoved je treba vložiti do 30. novembra 1973: -Napoved so dolžni vložiti vsi zasebni proizvajalcI vina. -Napoved je treba vložiti. pri davčni upravi obči­ne, v kateri se plačuje davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti. -Za prOizvedene količine vina se šteje celotna proizvodnja v letu, za katero se vlaga napoved. S celotno proizvodnjo so mišljene tudi kOliČine, ki so za potrebo družinskih članov proste davka. -Napoved je treba vložiti na predpisanem obraz­ cu, ki se dobi pri davčni upravi občine. -Zasebni proizvajalCI, ki prodajajo vino, so dolžni vlagatI tudi posebne trimesečne napovedi o proda­ nih količmah vina na posebnem obrazcu, ki se dobi pri davčni upravi občine. -Te prljave so dolžni vlOŽiti tudi tisti, katerih proizvQdnja ne presega količin odobrenih za potre­ be članov gospodinjstva, pa te količine prodajajo samostojnim gostincem. -Zavezanec -občan se kaznuje z denarno kazni­ jo od 500 do 10.000 dinarjev, če v predpisanem roku ne vlo3i napovedi o proizvedenih količlnah vina. CELJE, dne 19. 11. 1973 SKUPšCrNA OBčINE Davčna uprava • ' stvu, čevljarstvu, plastični učinku. ali šiviljski stroki. POII1udbe TAI(OJ sprejmem v uk več pod »Pridna«. fantov za vodovodno stro­ ko. Celje, Ulica bratov MLADO izobraženo dekle išče FRANJO VANOVŠEK, Tehar­Kresnikov 34 ogrevano sobo s souporabo ska. cesta 38 Celje sprejme v kopalnice. Ponudbe pod redno delovno razmerje IŠCEM posojila 20.000 din za center Celja«. orodjarja in kvallflOlranega ureditev lD opremo posest­USLUzBENKA išče oprem­ali polkvalificiranega stro­va. Ponudbe pod »Visoke ljeno in ogrevano sobo s garja. Osebru dohodki po obresti«. posebnim v!1odom kjerkoli v Celju. Ponudbe pod šifro »Upanje« ali telefon 22924. MLADA zakonca nUjno Iščeta Dravske elektrarne Maribor neopremljeno enosobno sta· novanje ali samo sobo v KOVINAR.SKI OBRAT Celju ali okolici. Ponudbe ELKOV LASKO pod »1. december«. NUJNO iščem sobo v Celju ali bližnji okOliCI. Ponudbe pod šifro »Dekle<(. o b j avl j a prosta delovna mesta SONCNO opremljeno sobo s kopalnico in posebnim vho­4 nekvalificiranih delavcev '" dom oddam takoj enemu ali dvema fantoma. Zohaa, , 1 kvalificiranega pleskarja Pohorska 12. ZAROčENCA nujno lŠčeta garsonjero ali sobo s p0-1 kurjača centralne kurjave sebnim vhodom in sanita­za nedoločen čas s poskusno dobo enega rijami v Ce:1ju. Ponudbe meseca. pod »čimpreJ«. BREZPLACNO nudim stano­Kandidati naj vložijo pismene ;; prošnje na naslov: vanje ženski srednjih let. ELKOV Laško, Debro 13/c. Možna poroka. Ponudbe pod »Takoj«(. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. ZAKONCA brez oorok iščeta Razpis velja do zasedbe delovnih mest. opremljeno sobo. Nemec • Fani, Zdravstveni dom što­• re. INTELEKTUALeU oddam so­bo. Ponudbe pod »Otok«. SOSTANOVALKO sprejmem v ogrevano sobo Hohkrau­»AVTOPREVOZ« ~ tova 3. SEMPETER - Šempeter v Sayinjski dolini INŠTRUIRAM anglešČino m osnoV'IlO in srednje šole. ponovno InformaCije zvečer po tele­ raz p i suj e prosto delovno mesto fonu 25 525 (Celje). DEKLE 22 let z dokončano osemletko se želi zaposliti VODJE splošno kadrovske oziroma priučiti v pletil-• službe • • ..:. . •• .... o' 'o' .: ... .: .:. " ..:.......: '. . .~ •... , o':' • ".; '. .::~ -" -' ". • 'o ' • , . o.;•.', '. ,. -: '::.:',::. .ŠOŠTANJ iS-' , . .:. . J.~ :.,- .:: , , . . . • fi • V(Jltand fehnJctlI uredntK Ura!!< \I1eC1veC1 -R.edakclla MII8.J'\ BoiJ( JUre Krašovec, Donunika Poš, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Bemi Strmčnik, Tone Vrabl -Iznaja vsak čet!· teR -Izdaja ga CGP )}De10« -TIsk in klišeji: OOP »De10« Ljuoljana -RokopiSov ne vračamo -Cena posamezne ste' vlike I dm (,;eIUI~lflb naručmna tl\ aIn f,)(llIelna ~q uIn ff>koČJ račun 50102-601 200l~ GP ,)DEW<. LlunlJ;'ln~ fp)p1 urednlštvr l'23-6!l ln l:{10!) mail ,glaSI 1T1 'lRI"rmnf '2R-II11 , •