Štev- 239 TRST, ponedeljek 29. avgusta I9IO. Tečaj XXX - IZHAJA VSAK DAN tudi ob nedeljah in praznikih ik 5., «b pnnedeljklh ih §. zjutraj. foaamične šter. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) t mnogih tobskarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petro, Pobtojni, Sežani, Nabreiini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stot.). OSLABI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v sirokosti 1 k jione. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S »t. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-stoj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". = Plačljivo in utožljiv« v Tratu. CPINOST Glasilo političnega druih/a „Kdinost" za Primorsko. F iJiniiti je mol/ NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■areinlna u n«d*lJako letanj« „8DIKOSTI" stane: «» ••1» lat« Kron 5-ao, n p«l lat« Kron 3 »0. Vsi dopisi naj se po&iljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma te ne sprejemajo in rtkopial ae ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je poiiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: uiioa Glorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisala zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ■ ■ Giorgio Galatti štev. 18. ===== Foltno-hranilnltnl ra?un št. 841 652. TELEFOM Jt. 11-57. BRZOJfiUNE UESTI. Ruska carska rodbina odpotovala v inozemstvo. PETERHOF 28. Rnska carska rodbina je zvečer odpotovala v inozemstvo. Ruska eskadra na Reki. REKA 28. Včeraj je dospela semkaj ruska eskadra. Kolera. RIM 28. V zadnji 24 urah je obolelo v Apuliji 21 oseb, umrlo pa 14. Sestanek Aehrenthala in San Giuliana. RIM 28. Minister za unanje stvari San Giuliano je popoludne v spremstvu kabitnega ravnatelja Fasciottija odpotoval v Solnograd. IŠL 28. Minister za unanje stvari grof Athrenthal je bil predpoludne pri cesarju v avdijenci, ki je trajala tri Četrt ure, in je poročal o tekočih stvareh. Aebrenthal se v torek poda v Solnograd, kjer se sestane z italijanskim ministrom za unanje stvari San Giuliano. Oba ministra dospeta v sredo zvečer v Išl. Iz Srbije. BELIGRAD 27. Vse govorice o predstojeći kabinetni krizi in vse s temi govoricami spojene kombinacije in podatki niso drugo nego izmišljotine opozicijonelnih listov. Istotako so izmišljena poročila listov, češ, da je minister»ki svet sklenil, odvzeti Avstro Ogrski nekoliko konzulatov v Srbiji, ker ni Avstro-Ogrska hotela dovoliti vstanovitev srbskih trgovinskih konzulatov v Bosni in Hercegovini. Črnagora-kralj estvo. (Ekspresno od našega poročevalca). CETINJE 26. avg. 1910. Cesta iz Kotora preko Njegusa do glavnega mesta črnogorskega, Cetinj, pri-rašala je tekom vsega včerajšnjega dneva nebroj gostov : v automobilih, kočijah, in peš. Zvečer ob 8 in pol sem prestopil prag ponosne prestolnice. Kontrola, da se ne bi ob tej priliki približali vsakojaki individui, je velikanska. Nič manj kakor petkrat smo se morali legitimirati. Toda to ima vendar tudi svojo dobro stran : policija na Cetinju, kateri se moraš izkazati, skrbi tudi za to, da ne ostaneš brez strehe. Zato posebno priliko oddajajo stanovanja tudi skoro vse privatne hiše. In še to ne zadostuje. Vse hiše na Cetinju so namreč ali samo pritlične ali pa k večemu enonaditropne. Le odposlanstva : rusko, italijansko in austrijsko, imajo lepše eno do dvonadstropne palače, sicer pa izgleda Cetinj le malo po mestno. Da ! Celo kneževa palača (zvana „Gospodarjev dom") se ne razlikuje dosti od ostalih hiš. Je enonadstropna in ima v pročelju 10, po Sirokosti šest oken. Mesto ima Široke in ravne ulice : v pravem nasprotju s hišami. Cetinje se je za posebno priliko 50 letnice vladanja kneza Nikole ter 50 letnico njegove poroke s kneginjo Mileno PODLISTEK. Slovenska žena. Referirala gdč. abit. RUSOVA na shodu narodno-radikalnih abiturijentov v Trstu 26. in 27. avg. 1910 Naslov današnjega ženskega referata se torej glasi: „Slovenska žena". Besede, same že pravijo, da mi je tu govoriti spe-cijelno o slovenski ženi. Predvsem pa mislim razmotrivati o njeni vzgoji, o izobrazbi, literaturi, o njenem pomenu za slovenski narod, ter kulturnem in socialnem delovanju slovenske žene. Ne bom pa se pogljabljala v strogo informativni del. Kakšna vzgojevališča ima slovenska ženska mladina? V središču slovenskega ozemlja imamo danes le eno slovensko osemrazrednico, t. j. pri sv. Jakobu, prenapolnjeno deklic. Vse druge pa so v oskrbi nemškutarskih redovnic. Tu so se do zadnjega časa večinoma vzgajala slovenska dekleta, ki so ob vsaki priliki to dejstvo potrdila z nemščino. In potem naj se čudimo njihovi mlačnosti ? Nikakor ! Saj ni nikogar tu, ki bi jih vspodbujal ! odelo v praznično obleko. Skozi vse ulice so nastavljeni ob obeh straneh v oddaljenosti po 5 metrov drogi, prepleteni in zvezani se zelenjem. Na vsakem drogu na vrhu srbska zastavice, a v sredini droga Črnogorski grb obdan od srbskih zastav ; Grbi nosijo v sredini znake H. I. (Nikola I.) in M (Milena). Naravnost občudovanja vredna je vdanost Črnogorcev do njihovega kneza. Polni so hvale in ljubavi do rodne, sicer tako zelo bedne zemlje, in do knežje rodbine. Vse ženske, to je, delavni del prebivalstva, so zaposlene z okraševanjem in pripravljenjem okraševalnih sredstev, — Moški so vsi vojaki. In Že po cesti smo srečavali v vsakem kotu, ne vsakem vršičku stražo za straŽD. Tu v mestu pa so zaposleni kakor straže, kakor policaji. Da napravijo tujcem in gostom prostor v mestu, utaborili so se večina moških v taborih zunaj mesta za dvornim parkom in za palačo prestolonaslednika. Narodna nošnja jim služi ob jednem za vojaški kroj, tako, da skoro ne spoznaš vojaka od nevojaka. Naravno : saj je pri Črnogorcih vsak vojak takoj ko je goden za vojaško službo. Bolgarski car je odšel od tu ter pustil krasne darove: knezu je podaril divno izdelano podobo Kristusa, katere okvir je izdelan iz žic suhega zlata in v kterega je posuto drago kamenje. Kneginji je podaril prekrasen nabit z briljanti in velikim safirom. Knezu Petru je pa poklonil zlat prstan z briljanti. Včeraj pop. je prišla kneginja Helena iz Srbije, za jutri se pričakuje (prestolonaslednika iz Srbije se spremstvom. Neutemeljene so vesti, ki jih je prinesla „N. Fr. Presse", češ, da vlada nasproti zastopnikom Srbije od strani kneza malozani-manje v nasprostvu s zanimanjem nasproti carju bulgarskemu Ferdinandu. Oficijelni list „Glas Crnogorca*4 pozdravlja na uvodnem mestu goste ter pravi med drugim : dolazi Nj. kralj. vis. Aleksandar, prestolonaslednik vedno bratske nam kraljevine Srbije... se svojo sestro Jeleno — mila unučad (primili unuki) vzvišenih slav-Ijencev. Predmet splošnih ovacij je zares simpatični italijanski kralj Viktor Emanuel III. Skromen, priprost in dostojanstven ! Črnogorski diplomatje, ministri in dostojanstveniki se običajno vozijo po Cetinju v automobilu ali v kočiji. Kralj Emanuel pa hodi peš v spremstvu enega laškega in enega črnogorskega generala po ulicah — s fotografičnim aparatom v rokah ter po-snemlje interesantne slike po mestnih ulicah ! Posebno prijaznost in naklonjenost kažejo tukašnji uradi zastopnikom časopisja. Nastanili so nas v ministerstvu za notranje stvari na glavni ulici v bližini dvora. Včeraj zvečer se je vršila dvorna soireja. V prvem nastropju v glavni dvorani so se nahajali knez z vso rodbino, italijansko kraljevo dvojico ter srbsko princezinjo in dvorjaniki. V pritličju pa Če je zahrepenelo slovensko dekle po večji izobrazbi, kam naj gre? Vse za uči teljice v nemčursko pripravnico ? Minolo leto se je opustila še dobro obiskovana višja dekliška šola, baje iz strahu pred preveliko množico slovenske ženske inteligence. Tudi gimnazijo so v zadnjem času pridno posečala slovenska dekleta, a sedaj jim je zaprt vhod tudi tu. Vse svoje nade naj stavimo torej na edini slovenski ženski srednješolski zavod — licej, iz katerega vsklijejo naše bodoče moderne žene. Kje pa naj zajemajo zadostno znanost one druge, ki nimajo toliko sredstev in ki se hočejo v kratkem času primerno izobraziti ? Trgovski tečaji na liceju, Wenlihov, Regarjev in Krištofov, so prenapolnjeni deklet. Zakaj pa bi se tudi slovenska dekleta ne posvečala višji trgovski izobrazbi ? Če spregovorimo še o naši obrtno-strokovni šoli, ki je zasnovana tako pri mitivno, da se niti primerjati ne da s podobnimi češkimi in nemškimi napravami, tedaj končamo tudi s slovenskimi ženskimi izobraževališči. In slovenske gospodinje ? Kje se naj izobražujejo te ? Se moremo Slovenke ponašati le z eno res napredno slovensko so se zabavali črnogorski ministri, diplomati in višji oficirji z italijanskim spremstvom in s poslaniki tujih držav. Pred dvorom je svirala dvorna kapela, a mnogobrojno občinstvo se je sprehajalo po širnem trgu. Vsako toliko Časa se je na balkonu pokazal ta ali oni član visoke družbe, ki ga je množica burno aklamirala. Danes zjutraj sem sedel v kavarni pred dvorom. Na enkrat začujem urnebesne klice : živio kralj ! Albanci so došli v* pestrih eksotičnih narodnih nošah, da se poklonijo novemu kralju. In knez je prišel sam brez spremstva pred dvor, kjer je govoril z njimi popolnoma priprosto. Ljudje pa so ga gledali kakor kako vzvišeno bitje, poklekali pred njim ter mu poljubljali roko najprej z ustnami, za tem so se dotaknili njegove roke s čelom; to so ponovili trikrat zaporedoma ; na to se sklonjeni, držeč roke nad glavo, oddaljili. Ko je odšel knez, so se Albanci drug drugega poljubljali. Na to se je pokazal knez s knjeginjo na balkonu, Albanci pa so pričeli ob petju narodnih popevk plesati kolo. Danes popoludne je defilirala cela črnogorska armada pred prestolonaslednikom, princem Petrom in mnogobrojnim občinstvom. Ako pravijo, da je črnogorska vojska ponos naroda, to ni pretirano. Mala ali junaška četa, četa vojakov po poklicu, iz veselja, ki ne moraj o, tem več ki hočejo biti vojaki. Drže se dostojanstveno ; na licu jim se čita ponos in globoko razumevanje njihovega poziva in dolžnosti. Korakajo pa docela slobodno, naravno in vendar složno ; oficirji — oni jih imenujejo starejšine —, jih vodijo ob zimo, odločno, resno. Iz lica jim čitaš — oficirjem in moštvu, — da so to pravi sini junačke Crnegore odločni, hrabri, ponosni, navdušeni za svoj poklic. Svojo staro uniformo — po narodni noši — so v poslednjih dneh premenili in je sedanji kroj popolnoma jednak kroju ruskih vojakov. Vprašanje je, da li je ta obleka lepša od prejšnje. Toda, ne glede na obleko, morajo ti se ti zavestni vojaki omiliti. Ne pravi se zastonj, da je vsak Črnogorec vojak. Slava narodni vojski hrabrih junakov sivih skal ! Ravnokar sem zvedel, da je prišla h knezu se poklonit številna deputacija iz Nikšića. Podrobnosti jutri. M. * * ♦ CETINJE 28. Knez Nikola je vspre-jemal danes zjutraj deputacije, mej temi deputacijo garibaldincev in nemške novinarje. Iz vseh delov dežele došlo prebi« valstvo je priredilo knezu velike ovacije. Sinoči ob 5 je napovedalo slavnost zvonenje zvonov in streljanje iz topov; vojaške godbe so korakale po mestu ; ob 9. uri zvečer je pričela razsvetljava, ob 10. je bila bakljada, kneza je pozdravil cetinjski župan. PETROGRAD 28. Car je imenoval črnogorskega kralja generalnim feldraar-šalom ruske armade, prestolonaslednika Danila generalnim majorjem, princa Mirka gospo dinjsko šolo ? Poznamo sicer nekaj podobnega v „Marijanišču" v Ljubljani, a vse je še neznatno in ne odgovarja današnjim zahtevam. Kako malo pozornosti posvečajo Slovenke pravemu gospodinjstvu, nam jasno kaže propad slovenske gospodinjske šole v Ljubljani. Slovensko ženstvo naj bi se tu ne vzgajalo le v dobre gospodinje, temveč tudi v razumne matere, ki naj bi se zavedale svoje dvojne naloge: dobro vzgajati svojo deco nele telesno, ampak tudi duševno. Razume se pa, da bi ne mogla dobiti žena vse potrebne izobrazbe niti v najide-alnejših Šolah, kaj šele v naših. To je iz-previdela žena, in z veseljem opažamo v v zadnjih letih veliko zanimanje dijakinj za domačo izvenšolsko izobrazbo. Žal, da je tega še vedno premalo ! Pa tudi uspehi še niso tako dobri, kakor bi jih bilo pričakovati. Temu so večkrat kriva nesigurna samoizobraževalna pota in načini, večkrat pa tudi prestrogo zalezovanje naših profesorjev. Njihovo nadzorovanje naj bi bilo pozitivno, naj bi dajali v šoli navodila, kako se naj dekleta same izobražujejo. Tedaj bi v vsakem medsebojnem občevanju izobrazbeželjnih deklet ne videvali snovalnih zarot ruskih nihilistk. podpolkovnikom, princa Petra poročnikom v ruski armadi. CETINJE 28. Sinoči je bil prirejen v knežji palači diner na čast srbskemu prestolonasledniku. Pobiranje užitnine na Goriškem. x V 228. številki „Edinosti'4 se je oglasilo med goriškimi vestmi s kratkim dopisom več krčmarjev, ki se pritožujejo proti temu, da se pobira užitnina potom finančnih organov ter nasvetujejo sklicanje shoda v namen, da bi opustila finan-ca pobiranje užitnine ter joizro-č i 1 a kaki tvrdki v zakup. Slične pritožbe se čujejo dan na dan ; to aktuvelno vprašanje zadevlje v živo najprej krčmarje, a ne manj finančno stran dežele goriške, vsled česar ne bo Škodilo, če pojasnimo vso stvar, opirajoč se na uradne podatke goriškega deželnega odbora. Pred šestimi leti, t. j. leta 1904, ko financa ni še pobirala užitnine, se je po- tirjalo užitnine za .....K 399*430 Deset let poprej (1895) pa » „ 380.294 Po desetih letih se je navzlic temu, da se je prebivalstvo pomnožilo in da je bilo dosledno ttmu tudi povžitek višji, užitnina pomnožila za samih . K 19.136. Ta okoliščina je dala misliti. Dežela je prišla končno do prepričanja, da je bil pobiranje užitnine potom zasebnih zakupnikov ali potom pogoditvenih zadrug v veliko škodo erarja in dežele. Po inicijativi deželnega odbora je vlada končno odprla oči. Pripoznala je svojo škodo in škodo dežele in občin, vsled Česar je koncem leta 1904 odpovedala pogodbe zadrug in zakupnikov in je sklenila pobirati od 1. januvarja 1905 naprej užitnino z lastnimi organi ter se je istočasno ponudila, da bo tudi doklade brezplačno iz-tirjevala v prid samoupravnih skupščin. Dežela je vsprejela ponudbo glede deželnih doklad ter je preskrbela, da se po-služijo te ugodne prilike tudi občine v velikem številu. Nekaj občin ni hotelo vpoštevati priporočil deželnega zastopa ; le-te so glede pobiranja občinskih doklad sklenile zakupe z navadnimi tvrdkami. Deželni odbor pa je vstrajal pri načelu, ki ga je zastopala vlada, namreč da se imajo užitninske doklade pobirati po tistih organih .in s tistimi sredstvi, kakor se pobira državna užitnina; zato je razveljavil vse sklepe občin, ki so bile sklenile zakupne pogodbe. Novi način pobiranja užitnine (potom finančnih organov) je prinesel deželi že v To naj bi bile v kratkem besede o našem šolstvu. Produkt izobrazbe pa se kaže potem v javnosti, predvsem v slovstvu. V obče se čuje, da je estetično čuvstvo pri ženi bolj razvito, nego pri moškem. Čut za lepoto pa vzbujajo nekateri pojavi bolj, nekateri manje. Umevno je torej, da so žene interesirali najbolj oni predmeti, kjer prihaja predvsem v poštev estetični moment. Zato pa se je pečala žena, torej tudi Slovenka, ponajveč z ono stroko, kjer more najbolj delovati estetični smisel, to je s slovstvom. Ellen Keyeva pravi, da je žena človek čustva, mož človek razuma. Leposlovje pa temelji gotovo bolj na Čuvstvu, fantaziji, nego na golem razumu, čeprav je spojeno drugo z drugim. Cisto naravno je, da znanstveni delokrog žene obsega v prvi vrsti »lovstvo, potem pa druge tej sorodne abstraktne stroke: glasbo, igralstvo, slikarstvo. Nima pa toliko smisla za one vede, kjer mora delovati na prvem mestu razum. Ker je vstvarjajoča moč žene ne samo relativno, ampak tudi absolutno manjša od moške, sledi tudi to, da se je začela žena šele v zadnjem času zanimati za realistične vede in da je skoro vsa skulptura — zlasti pri nas — le pro-dekt moške sile in ne ženske. (Pride še.) Biram H »EDINOSTc št. 23*. V Ttstu, dne 2*. avgusta 1910 prvem letu neverjeten vspeh. Leta 1905 zacijski načrt, za to pobiranje, katero bi se je namreč potirjalo deželnih užitninskih opravljali deželni dacarji. Krčmarji naj sestavijo skupno peticijo na deželni zbor in na vlado, v kateri naj zahtevajo, naj se pobiranje užitnine in dotičnih avtonomnih doklad odda goriški deželi! To bi bila edina pot, ki bi zadovoljila krčmarje in deželno upravo. K privatnim zakupom in pogoditve-nim zadrugam se nepovrnemo več ; pa saj večina krčmarjev tudi pred 1. 1904 ni mela od privatnih zakupnikov nikakega dobička; kajti užitninski špekulantje so večinoma sami spravljali lepe dobičke. doklad 160.204 kron več nego leta 1904. Ravnotako so dobile tudi občine od občinske užitnine po 101, 121, 258 in celo po ii2o°/o več nego leta 1904. Toda vzlic nagovarjanju od strani deželnega odbora se vlada ni hotela formalno zavezati, da bo vedno na ta način v lastni upravi pobirala užitnino, izključivši popolnoma zakupa in pogoditvene zadruge. Deželni odbor je energično zastopal načelo, daj nikdar več ne privoli v to, da bi se užitnina pobirala potom privatnih zakupnikov. Leta 1906 se je vršila konferenca vseh v tem oziru enako prizadetih dežel, da bi se doseglo složno postopanje. Udeležili so se te konference deželni odbori goriški, istrski, kranjski, koroški, štajarski in tirolski. Na podlagi izida te meddeželne konference je goriški deželni zbor v seji 5. marca 1907. vsprejel resolucijo, s katero je pripoznal, da se užitnina in njene do-klade morajo pobirati tako, da bo v korist države, dežele in občin, in to samo po organih, ki so upravno odgovorni in finan-cijelno prizadeti v tej stvari. Dalje je bil mnenja, da slično organizacijo more vsta-noviti le država s tem, da pobira užitnino v lastni upravi ali pa da odstopi pobiranje deželnim upravam. Slednjič je pozval vlado, naj pobiranje užitnine v lastni upravi organizira za trajno načinom, da bo zagotovljena i2tirjatev vsega dohodka iz užitnine. Ta resolucija je bila odposlana meseca avgusta 1907. finančnemu ravnateljstvu v Trstu. Deželni odbor je dokazal, da pobiranje užitnine po načinu, kakor do 1. 1904. ne bi nikakor bilo v korist niti državi, niti deželi, niti ne občinam, ter je nagla šal, da je treba pobiranje vžitnine tako organizirati, da se trajno zagotovi popolno iztirjanje užitninein dotičnih doklad. Za slučaj, da vlada ne bi hotela prevzeti naloge take organizacije, marveč da bi raje odstopila pobiranje erarske užitnine in jdotičnih avtonomnih doklad deželi, je bila dežela tudi pripravljena izdelati podroben načrt zadevajoč izvršitev te namere. Vlada je v nekem odgovoru, tičočem se deželnozborske resolucije, pripoznala brez druzega, da najugodnejši način pobiranja užitnine in doklad je oni potom finančnih organov. To vlada pripoznava s tem, da od leta do leta podaljšuje pobiranje v upravi c. kr. finance. Deželne užitninske doklade (odmerjene nespremenjeno po i2O°/0 so donesle iz vse eežele čistega doklada: Leta 1904 .... 479.316 kron 1905 .... 698.990 1906 . . . . 686.945 r , I9°7 .... 640.555 „ „ 1908 .... 705.847 „ Leta 1904. je bilo še već zakupov in pogojenih zadrug." V primeri z dohodki 1. 1904. se je potirjalo potem, ko seje uvedla uprava c. kr. finance, več : Leta 1903 .... 219.674 kron „ 1906 .... 207.627 n „ 1907 .... 161.239 „ r 1908 . . . . 226.631 skupno v©6 815.071 n Torej v samih štirih letih je narastel dohoeek od užitnine na nad 800.000 KL več. nego bi znašal ako bi bila vstala užitnina v privatnem zakupu. Toda vlada se obotavlja in noče dati formalne obveze, da bode vedno pobirala užitnino v lastni upravi. Kar se tiče dežele, je pač dognana stvar, da ne bode nikoli več hotela oddati užitnine v zakup niti privatnim tvrd-kam, niti pogoditvenim zadrugam, a to z ozirom na dejstvo, da so se v zadnjih petih j letih dosegli tako lepi vspehi. Krčmarji naj uvažujejo tehtne razloge, ki silijo deželo, da se drži svojega načela, ki je bog dvoma pravo in je na korist dežele, občin in tudi države. Sicer pa bi krčmarji najbolje ukrenili, i ako bi se potezali za to, da se pobiranjej užitnine odvzame financi in poveri deželi. Dežela izoela v tem slučaju organi- Domače vesti. Koles, druitvo »Balkan*. Dne 14. avgusta 1910, je priredil HI. Oddelek koles, društva „Balkan" v Komnu cestno kolesarsko dirko Sesljan—Komen 16 Klm. Prvi je došel na cilj Josip Benko za ko- drugi Josip Gorica" ; Tretji A. lesarsko društvo „Gorica" Modrijan, za kol. dr. „ Vidmar za koles. dr. „Balkan"; četrti Živic za kol. dr. „Balkan4* Komen. Po dirki še je vršila veselica z lepim programom, pri kateri so se razdelile nagrade dirkačem. Navtični kurz za abiturijente. Naučno ministerstvo je dovolilo, da se osnuje na c. kr. navtični akademiji enoletni navtični kurz za abiturijente gimnazij ali realk. Učni jezik je italijanski. Po dovršenem kurzu bo moral vsakdo položiti izpit, na kar bo imel enake pravice za nastop v pomorske karijere, kakor absolvent nav-tične akademije. Slovenske gledališčo. V letošnji sezoni bodo sodelovali tudi gdč. Zora K e r m a v-n e r j e v a, gg. Jaka Stoka, Anton Požar in še nekateri drugi, kolikor vemo dozdaj. Intendant vnovič prosi, da bi ga takoj obiskali še oni gospodje, ki j bi hoteli sodelovati. Izredni občni zbor „Kolesarskega dr.' „Ba kan" se bo vršil v ponedeljek dne 51 septembra ob 9. ur zvečer, v prostorih „Del. podp. dr.", ul. Stadion št. 19. s sledečim dnevnim redom; a) dopolnilne volitve nekaterih odbornikov in b) slučajnosti. Nar. del. organizacija. Danes ob 8. uri zvečer se vrši sestanek delavcev iz svobodne luke v prostorih NDO ul. Lavatoio Št. 1. Ker je sestanek velike važnosti, vdeležite se ga polnoštevilno. F. Kranjc. Seja veseličnega odseka NDO bo danes dne 29. t. m. točno ob 7. in in pol v prostorih NDO ul. Lavatoio. Prosimo tovariše člane veseličnega odseka, da se udeleže seje točno in polnoštevilno. Tržaška mala kronik*. Umrla vsled opeklin. Ona nesrečna Ka-rolina Balič (ne Waliis), o kateri smo včeraj poročali, da se je hudo opekla, ko je vsled neprevidnosti dolivala špirit v goreč samovar, je še v sobo ponoči umrla v tukajšnji bolnišnici. Bila je doma iz Sv. Križa na Vipavskem, stara 21 let in je še komaj eno leto služila v Trstu. Regnkolo zabol regnikola. Sinoči ob 10.30 se je Dito Sgaba, star 21 let, težak, doma in pokrajine Bari v Italiji, stanujoč v ul. Crosada št. 14 začel radi nekega zneska denarja prepirati z Nikolajem An-guirlo, podavačem, istotako doma iz pokrajine Bari in stan. v ul. Crosada št. 16. Po kratkih besedah je Sgaba potegnil iz žepa nož in sunil Anguirla v trebuh, pri-zadevši mu veliko rano. Pozvali so Tre vesa, ki je dal ranjenca prenesti v bolnišnico. Rana je opasna in bržkone bodo morali Anguirla operirati. Obveščena je bila o dogodku tudi sodna komisija. Razgrajač ranjen od redarja. Neki Josip Cedelnik, star 21 let, zidar, stanujoč na Greti št. 143, znan razgrajač, ki je bil že večkrat aretiran radi javnega nasilstva, je sinoči ob 10.30 v ul. Šalita di Greta, zazrši redarja Žužeka, večkrat zaklical: Doli s policijo ! in ga je tudi žalil. Žužek ga je večkrat posvaril, naj bo miren, ali Cedelnik se je zagnal vanj in mu raztrgal bluzo. Tedaj je pa redar potegnil sabljo in je vdaril ž njo napadalca po glavi, provzro-čivši mu veliko rano. Pozvali so zdravniško postajo, ki je nudila ranjencu prvo pomoč in ga dala potem prenesti v bolnišnico, kamor so pozvali sodnijsko komisijo. Ukradeno kolo. Atilij Žagar, iz Rojana, je prijavil včeraj na policiji, da mu je bilo ukradeno kolo, vredno 200 K. Deklica izginila. Ivan Cresta stan. v ul. Panfilo Castaldi št. 14 je sinoči prijavil na policiji, da je na novem trgu izgubil lastno hčerko, osemletno Olimpijo. Slovenke kupujte kolinsko cikorjo Patent, divan-postelja Machnich Okrasi radi svoje krasne elegance vsaki prostor in se spremeni v hipu s samim premakljajem v jako komodno posteljo z lastnimi žimnicami in blazinicami. — Divan je izdelan na tak način, ki zključuje, da bi se ugnezdil mrčes. Čisti se lažje kakor postelja. Prospekti zastonj. Eventuvel. na mesečne obroke. Vaprejemajo se vsakovrstna tapecijska in dekoracijska dela. C HACHIDCH, M, * *j! 1» •Generalna, agentura za M Primorje.. Trst, ul. del Campanile : številka redni odhodi nemških poštnih in brzih parni kov. Odpremanje potnikov 1 II in III. kabine kakor tudi izseljenikov v vse dele sveta posebno n« progih Hamburg-New York Hamburg-Argentina Hamburg-BrazHlja Hamburg-Kanada Hamburg-Kuba Hamburg-Mexlko Hamburg-Afrika Hamburg-Angleško Hamburg-Franclja Zabavno pomorsko potovanje! Zelo priljubljen« so 13 dnevna potovanja s parnikom »Meteor" do Dronthelma, vožnje na sever do lalanda. Severnega Kapa in Špicbema, vožnje v znamaalla kopališča, na Anoleško, Irsko in Sotsko. Informacije dajejo In pošiljajo se brezplačno! Hamburg-Amerika Linie, Abteilung Personenverkehr, Hamburg. .Generalna, agentura za : Primor rst, ul. del Campanile : štvilka .. 3 Br Panificio Triestino :: Otvoritev filijalke na Opčinah ob sežanski cestf. «>aBHHsaaM— □su Velike nove prcdajalnice pohištva in tapetarij :: Paolo Gastwirtb :: TRST, ul. Stadion št 6 - Telefon 22-85 (hiša gledališča Fenlce) Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo, csne zmerne. Bogata izbera izbera popolnih sob od 300 do 4000 kron Jedilne nobe. Sprejemne in kadilne dvorane v najnovejšem alogu. — SPECIJALITETA : Želazno in medeno pohištvo sNS Brnu Bogata izbera vsakovrstnih stolic. — popolne opreme in posamezni Jeli. sa fttichele Zeppar, 7rst, ul. S. Gisvanni 6 in 2 TELEFON štev. 11-85 s podružnico v Zadri. majolici peči in lastnega izdelka. Edino zastopstvo tovai. niajoličnih peči: Cai I Mayer's Sobne, Blansko 3zbera plošč za stene kakor tudi za štedilnike. Majolič. peči Izdelane za trajen ogrenj, uporabljiv* tudi na plin. snsssissssi K. GasperMii, Trst Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10 Prevozno podjetje o. kr. avstrijskih dri. železnic Sprejme razcarinjanje MoršnegasMi blaga iz mitnic, dostavljanje na dom. POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE. gW Zastopstvo tvrdke „CEMENT" ^mm Tovarna cementa „PORTLAND" v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCE. T Tr^tu, 2* avgusta 1910. EDINOST" št. 239. Stran BH Gospodarstvo. x Vinska letina Letos bo na Goriškem malo vina. Osobito po Krasu je toča vzela vinski pridelek, drugod pa peronospora. Menda ga ni bilo še leta, da bi ta bolezen tako hudo razsajala kakor letos. — Kdor ni za časa Škropil, bo letos malo pil. Vsled vročine meseca maja in potem sledečega deževja se je razvila peronospora nenavadno naglo ter je napadala listje in osobito tudi mlad zarod, ko je ocvel. Jagode so počrnele in odpadle. Nekateri vinogradniki, ki niso še videli te prikazni, so mislili, da je to nova bolezen. Vendar ni tega počrnevanja provzro-čilo nič drugo, nego peronospora. Samo tu pa tam je črni palež, ali pikec nastopil letos s hujšo silo in je tudi ta napravil mnogo škode. Vendar pa se obe bolezni lahko razločata. Črni palež provzroča na jagodah in tudi na mladikah črne pike, vsled peronospore pa jagoda popolnoma počrneva, kakor da je osmojena. Dostikrat se vidijo na teh jagodah tudi peronosporini izrastki, ki nosijo seme. — Vsled teh je taka jagoda včasih tudi bela. Nekatere trtne vrste trpijo bolj, druge manj. — Najbolj je prizadeto vsled peronospore Vipavsko. V nekaterih vinogradih ne bo niti desetine pridelka od lani. Posebno nizke, bolj vlažne lege so močno trpele. — Na sploh je računati, da ne bo po Vipavskem letos niti polovica lanskega pridelka. Ravnotako ne bo tudi v B r d i h niti polovice vina od lani. Še slabši pa je v Furlaniji. Kar se tiče dobrote, ne bo letos vino posebno ; kajti če ni na trti listja, ne bo niti v grozdju sladkorja, niti v vinu alkohola. Lansko vino je v ceni močno poskočilo. Po Vipavskem ga je še precej, po Krasu in Brdih pa jako malo. — Pri nas hoče kmet svoje blago hitro prodati; vsled tega si dela eden drugemu konkurenco in posledica temu je slaba cena. Bolj pozno pa vina primanjkuje. Potrebno bi bilo, da si vsaj nekateri večji podjetniki napravijo boljše kleti, kjer bi zamogli hraniti vina tudi za poletje, oziroma za naslednja slaba leta. Kokoši brez peroti. Nekemu Amerikancu se je baje posrečilo vzgojiti kokoši, ki so brez peroti. On je namreč prišel na to, da peroti škodijo kokošim in izlasti še po mestih, kjer jih je treba preveč visoko ograjevati, da ne zlete drugam. To je dosegel s križanjem dveh plemen. Po večletnih poskušnjah se mu je posrečilo vzgojiti pleme, ki je skoraj brez perotij. Tam namreč, kjer imajo druge kokoši peroti, ima ta nova kokoš le par daljših peres. Taka kokoš ne more skočiti več nego dva čevlja visoko in jo bo torej lažje držati. Ker pa ima manj gibanja, se bo tudi lepše redila. Tudi ima dosti več mesa, kakor navadna kokoš s perutnicami. Razne vesti. Uničeno mesto. Iz Rima 26 : Ciklon je razdejal mesto Canelli v pokrajini Pie-mont. Laboratorij zletel v zrak. Iz Essena: V Kruppovi tvornici se je v laboratoriju dogodila eksplozija, in je ves laboratorij zletel v zrak. Tri osebe so bile ubite, več delavcev pa težko ranjenih. Dr. Crippen in mis La Neve na; potu v Evropo. Kakor javljajo londonski j listi, sta se Crippen in mis La Neve vkrcala: v spremstvu detektiva Dewa na parnik, ki j jih odpelje v Evropo, anonimno, da se iz- j ogne prevelikim senzacijam. Dr. Crippen je j povodom vkrcanja skoraj pal v vodo. Hotel j se je izogniti nekemu fotografu in je radi; tega na mostu k parniku storil nespreten : korak, tako, da ga je rešila samo detekti-; vova roka, da ni pal v morje. Tudi mis i La Neve se ni srečno ukrcala. Pred ukrca- j njem se je onesvestila, in onesveščeno so prenesli na parnik. r^ošta angleškega kralja. W. T. Ro-i berts podaja v nekem članku v „Chambers Journal" zanimive črtice o pošti angleškega kralja. Povprečno dobiva kralj Jurij na dan 6oo pistm. kraljica pa polovico tega. Da se oddajanje olajša, so na glavni pošti za urejevanje in pečatenje pisem za kralja j in kraljico ukrenjene posebne odredbe. Dva reditelja stalno urejujeta pisma za kralja in kraljico. Kralj seveda ne more sam čitati vseh pisem, če pa vsak dan pogleda v zapisnik pisem, spregleda takoj, kaj vsebuje vsako pismo in daje svojemu tajniku nalog, kako naj odgovarja. Grozna draginja v Ntw-Jorku. Kako grozna draginja da vlada v New Jorku, naj pokažejo sledeče cene jedi z jedelnih listov restavracij, ki se same označajo, da so „ljudske". Navadni goveji filet, ki bi stal v Nemčiji 2 marki, v Londonu komaj 1 marko in pol, stane v New-Jorku 5 mark, porcija koštrunove pečenke 3 20 marke, porcija race 4 marke, porcija piščanca 5 mark, krožnik krompirja v20 marke, komad sira povprečno 160 marke. Fineja je-cila stanejo seveda več, ena pašteta 5 do 7 mark, porcija jerebice 8 mark, in 3 marke porcija sladkega zelja. Čašica navadnega čaja stane 1 60 do 2*25 marke. ako se vzame še biskotov ali sadja se račun hitro podvoji ali potroji. Sadje stane i*6o do 8 mark, po tem vzame li gost ja-belko ali grozd. Silno drago je pa vino in pivo. Količkaj dobro steklenica stane naj manj 12 mark in steklenica piva 2 marki, ko jo dobimo mi tukaj za 32 stctink. Žrtve železniških nesreč v Združenih drŽavah. Leta 1909 so železnice v Združenih državah ubile 8722 oseb, ranile pa 95.626, mnoge teh so poškodovane, da ostanejo pohabljene vse življenje. Potnikov ki so izgubili življenje radi železniških nesreč, je bilo 253, ranjencev ob isti priliki pa 10.311. Na vsakih 3,523.609 potnikov je bil eden ubit, na vsakih 86.458 pa eden ranjen. Železnice so bile vredne 17 milijard 487 milijonov 868.935 dolarjev. Železniških uslužbencev je bilo 1,052.823. Prihodkov je bilo lansko leto 2 milijardi 418 milijonov 677.538, stroškov pa 1 milijardo 300 milijonov 443.410 dolarjev. Delničarji so prejeli skupno 380 800.830 dolarjev dividende. Zanimiva najdba v Kalkuti. Iz Londona poročajo, da je centralno azijsko društvo v Kalkuti v posesti neke dragocene listine, ki je pisana v povsem nepoznanem jeziku. To je pet listov papirja rmene barve, velikih do 5 in pol palcev, a kakor se zdi, potekajo vsi iz enega dela. Do sedaj so našli samo malih fragmentov v tem nepoznanem jeziku v peščenih pušča-nah srednje Azije. S to novo najdbo menijo, da pridejo v trag vnemu neznanemu jeziku, ki je morda na sled onemu neznanemu jeziku, ki je morda v zvezi z iz-kopinami v srednji Aziji. Žganjepitje med Nemci in Slovani. Nemški listi priobčujejo statistične podatke, koliko se povžije alkohola med Nemci in Slovani. Ti podatki kažejo, da zavžijejo splošno Nemci več žganja, nego Slovani, izlasti zadnja leta je zavživanje žganja med Poljaki, sosebno pa med Cehi in Jugoslovani znatno padlo, temu nasproti pa se je med Nemci silno povečalo. Nemški listi naglašajo, da tiči v tem dejstvu velika nevarnost za Nemce, češ, da so Nemci mogli doslej Slovane z vspehom germanizirati samo radi tega, ker niso imeli Slovani v sebi dovolj odporne sile ravno radi prevelikega uživanja alkohola. Sedaj pa se položaj menjava. Koliko vladarjev je preživel cesar Fran losip ? Zanimivo je, koliko vladarjev se je premenilo v drugih državah tekom 62 let, kolikor vlada cesar Franc Josip nad Avstro-Ogrsko. Na Angleškem je umrla kraljica Viktorija, ki jo je nasledil kralj Edvard, a njega zopet kralj Jurij. V Rusiji je vladal Nikolaj |I., Aleksander II., Aleksander III., a sedaj Nikolaj II. V Pruski je vladal Friderik Viljem IV., Viljem I. pod katerim se je izvršilo zedinjenje Nemčije, potem Friderik III. in Viljem II, V Francoski je od druge republike (1848—1852) postalo cesarstvo Napoleona III, a iz njega, tretja republika, kateri je Faliieres osmi predsednik. Italijaseje združila (1861); zedinjeni Italiji so vladali Viktor Emanuel II., Humbert I. in sedaj Viktor Emanuel III. Fran Josip je živel za časa vladanja srb skega kneza Miloša, kneza Aleksandra, kneza Mihaila, zatem kralja Milana in kralja Aleksandra. Boj proti podganam, v San Frančišku (Kalifornija) se Že par let nadaljuje boj proti podganam, ki so največje razširje-valke raznih bolezni. Uslužbenih je vedno trideset delavcev, ki lovijo podgane s pomočjo raznih pastij. Poleg tega mečejo podganam zastrupljen kruh ; vsled tega je mesto postalo zelo čisto. Odkar vodijo b >] proti podganam, se ni nobenkrat pojavil slučaj kuge ali kake / druge kužne bolezni. V Londonu so tudi napovedali podganam boj, ali tam jih lovijo radi kože, ki so jo v novejem ča&u začeli strojiti in izdelujejo iz nje rokavice. Rokavice iz podganje kože. Dosedaj se je ubijalo podgane zato, ker »e jih je smatralo kakor velike škodljivke in deloma tudi kakor raznašalke raznih bolezni, ne da bi se zamcgel človek ž njimi kako okoristiti. Sedaj so pa pričeli loviti to nesimpatično žival radi nje — kože. Ker je začelo v industriji usnja primanjkovati primernega materijala, so prišli na misel, da bi se dalo iz podganje kože prirejati fino usnje. In res za vezanje knjig, za fabrika-cijo rokavic, notesov, in novčar daja podgana materijal prve vrste. Posebno na Angleškem zelo iščejo to novo vrsto sa-fiana. Lov na podgane je postal posel, ki mnogo nosi in uničevalna vojna proti podganji nadlegi je zapričela. Nek londonski liat pravi, da se zamore vsa dan čitati v londonskih novinah oglase, v katerih se išče krr.alu 100, kmalu 1000 in celo 10.000 podganjih kož. Dohodke, ki so jih letos dobili lovci na podgane cenijo nad en milijon kron. Kmalu utegne priti trenotek, ko ne bo mogla Anglija dajati dovolj teh kož. Nu, ko pride ta divjačina na Angleškem, se bodo Angleži lahko zatekli na kontinent, kjer je izlasti po mestih mnogo te zalege. ©©©I©!©©© V soboto 27. avgusta odprla se je v via Sette Fontan9 2 (vogal trga Barriera vecchia) v Trstu točilnica ■■■■ dulmotin. vin —=— lastnega pridelka. - Prodaja se : Črno . . po 72 Opolo . „ 80 Belo . . „ 88 Odhajanje in prihajanje vlakov od 1. maja naprej. (5 anl z« prihod, oziroma odhod m naznanjeni p« aradaj nropfjshm 6aau. C. kr. državna železniea. Vsa vina so bila na razstavah v Londonu 1909 in Parizu 1910 = ODLIKOVANA. - Prodaja vsakovrstna mrzla jedila, kakor : gnj&t, salam, str, sardine itd. večinoma domača dalmatinska. — Za obilen obisk se toplo priporoča lastnik Stipan Mitnica. Odhod iz Trsta (Campo Marzio) >.10 0 Herpelje—(Rovinj)—Pula. i.50 0 do Gorice (in Ajdovščine). 1.05 0 do Poreča in medpostaje. .30 B Gorica—(Ajdovščina) — Jesenice—Beljak— Celovec—Linec—Praga —D razdane — Be-rolin. .34 0 Herpelje—bivača—Dunaj. 1.48 0 Herpelje—Pula. .55 0 Gorica—Jesenice—Celovec—Dunaj. .27 M Le do Buj (in medpostaje). •00 0 Gorica—(Ajdovščina)—Jesenice—Celovec. .25 M Koper—Buje—Poreč. .40 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec. 45 0 Herpelje (Divača—Dunaj) (Rovinj) Pula. Vinar. Izi B ^nca—'Trbiž—Beljak—Celovec—Dunaj. " 54 0 Opčine—Gorica (Ajdovščina). :o5 o Le do Buj (in medpostaje). 23 0 Herpelje—(Divača—Danaj)—Pula. 155 B Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec— Linec Praga—Dunaj—Monakovo — Draždane — Beroiin. Kamttti nisitr z državno skušnjo, trezen, pošten človek, išče se kot samostojen poslovodja večjega kamnoseškega podjetja. Omenjeni mora biti popolnoma vešč v vseh cerkvenih in umetniških kamnoseških delih. Znanje slovenskega jezika se zahteva. — Samo že izkušene prve moči imajo prednost. Vstop takoj, ali po dogovoru, — Ponudbe naj se pošiljajo na : „Prvo južnoštajersko kamnoseško industrijsko družbo v Celju". Slovenci t SM! urarne in zlatarne ** v Trstu, Via 'del Rivo 26. Vsako popravo Jamči se za 2 leti, latot&ko tudi vsako naročnino. Prihaja tudi na dom. Svoji k svojim! Udani Alojzij Povh. Poslužujte se vsi edine slovenske j 10.35 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Inomo3t — Mo-~ nakovo. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2.15 0 Boršt—Herpelje—Divača. 2.27 0 Gorica (in medpostaje). 5.14 0 do Ižole in medpostaj. Prihod v Trst. 5.45 0 Iz Dunaja, Solnograda, Celovca, Monako va, Inomosta, Bolcana, Beljaka Ljubljane, Jesenic, Gorica. 7.10 0 Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelj). 7.27 0 Iz Gorice (Ajdovščine). 8.05 0 Iz Buj (in medpostaj). B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Dunaja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Goric«, (in Ajdovščine). 0 Iz Pula (iz Rovinja). 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. B Iz Dunaja (Ljubljane) Gorice in medpostaj. 0 Iz Poreča in medpostaj. 0 Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice, (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage, Dunaja. 0 Iz Pule, Herpelj in medpostaj. 0 Iz Buj in medpostaj. 0 Iz Dunaja, Celovca, Gorice. 0 Iz Pule (iz Rovinja) Divače, Herpelj. B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Dunaja, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice (Ajdovščine). 0 Iz Poreča in medpostaj. 0 Iz Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divačo). 0 Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Gorice. OB NEDELJAH EN PRAZNIKIH: 9.40 0 Iz Divače Herpelj in medpostaj. 9.55 0 Iz Gorice in medpostaj. 10.16 0 li Ižole in medpostaj. ; 8.40 ' 9.39 10.18 11.17 12.50 2.U8 3.36 4.27 6.45 6.50 7.58 9.34 lu.22 11.10 Potujete ? ? ? Dovolite en nasvet: Poglejte si pred odhodom na novo dospelo izbiro ženskih torbic, novčark in _lil_ vsak. kovčegov v domači trgovini Ivana Rucker, ul. Nuova 29 Za ženske! Klobučnice! za moške ili Širite EDINOST ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedeneo TRST, Carlo Goldonijev trg štev. 11 Mw& tromi koloni! Molele; „Poch" Nap«:)vri; ln *sjc»s o'.ttktr1f.nlh cron^kor uii Ir prodala gra-ko;or.oT. monotono*, ir 'esografov. Sa2oga pr'pra* za točiti pivo Lirtcu delavnica u popravljan;« M t« itrojav, koio, niotokoiea itd Velika zaloga pripadkov po tovar cenah. TELEFON Štev. 173-i. ZALOGA PIVA STEINFELD iz tovarne Bratov Reiningfhans in iz meščanske tovarne „Pilsner Urquel" v Planu v sodčekih kakor tudi v buteljkah. Mottonileve GlesshlMer ▼•dno svete kisle vode pri RMTOMIO DEJRK, junior TRST, via degli Artisti 9 in lO. TELEFON 505. OPAZKE: Podčrtane številke značno popoludne 0 (osebni vlak) B (brzovlak) M (mešani vlak) Južna železniea. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) 5.48 B preko Červinjana v Benetke, Rim, Milan Videm, Pontebo, Čedad in B do Kormina (Cormons) preko Nabrežine. 6.20 O do Gorice preko Nabrežine. 7.55 B t Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagreb, Budimpešto. 8.25 B preko Nabrežine v Kormin, Videm, Milan Rim. 9.00 O preko Kormina v Videm in dalje in O preko Tržiča v Oervinjan. 9.55 O v Ljubljano, Danaj, ZagTeb, Budimpešto 12.10 O v Kormin in Videm. 12.40 O preko Červinjana v Benetke—Milan. 1.45 0 v Ljubljano, Celje, (Zagreb). ' 4.10 O v Kormin (bb zvezo v Ajdovščino) Videm Milan itd. 6.00 O v Ljubljano, Dunaj, Reko. 6.35 B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. 6.50 B preko Červinjana v Benetke, Milan, Risi preko Kormina v Videm. 8.00 B v Kormin in Italijo. 8.30 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto 9.15 O v Kormin (se zvezo v ''"ervinjan). 11 SO O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2.45 O do Kormila in mej postaj. 3.55 O do Nabrežine in mej p ostaj. Prihod v Trst. 6.15 O z Dunaja, Budimpešte. 6.30 B z Dunaja, Ljubljane, Ostendo in Londona 7.42 O iz Kormina in Červinjana preko Bivia. 8.53 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.25 B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte in Reke. 10.25 O z Dunaja, Ljubljane in Reke. 10.40 B iz Kormina preko Bivia in B iz Italije preko Červinjana. 11.30 O iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 2.05 0 iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, Reke 2.20 O iz Italije preko Červinjana in Bivia. 4.30 O iz Vidma, preko Kormina in Bivia. 5.35 O z Dunaja, Budimpešte, Reke, Zagreba. 7.07 O iz Italije preko Červinjana in Nabrežine 7.46 O iz Italije preko Kormina ln Nabrežine. 8.S5 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.05 B z Dunaja in Budimpešte. 1100 0 Vidma preko Kormina in Bivia in h Italije preko Červinjana. OB N EDELJAH IN PRAZNIKIH: 0.35 O iz Nabrežine in mejpostaj. 11.50 O iz Kormina in mejpostaj. OPAZKE. Mastne številke znaČijo popoludne. O «= osebni vlak; B — brzovlak. Stran IV »EDINOST« st. 239. V Trstu, 29. avgusta 1910 fEŠMALl 05LAJI ■■■■ Hi ■■■■ jf^ I MALI OGLASI se računajo po 4 ^ ^^ ^ j gtot. besedo. Mastno tiskane be-^ ^H ^ | sede se računajo enkrat več. Naj-^ ^^ T i manja pristojbina stane 40 sto-w 1 tink. Plača se takoj Ins. oddelku. Lepo namizno grozdje log'amov se prrda po tO frtot. kilcgrsm v državnih trtnih nasadih v Tržiču /Monfalcoce). Poštne pošiljatve po f» klg proti povzetju 1392 lln^nnninm da sem odprl gostilno v ulici naznanjam, Giorgio VaBari 12. Točil bon izvrsten kratki teran, vipavsko in istrsko vino prve vrst» ter vedno «veže budjeviSso pivo — Za obilen cbi-k se priporočam Anton Bole. 1391 •Jn nHH^fS je stanovanje z dvema pro- bO UUUdll Htoronra, knhinjo |in shrambo v bližini r■» Opciiiah! Prodaja vsakovrstne mrtvaške predmete: krste, vence, voščene sveče itd. itd. Ima zastopstvo Novega PoireDnee Pofliotia iz Trsta, Gorsa 49 Sprejema naročila pogrebov itd. itd. JOSIP MEZEf., Opčine št. 170. 7ni>hila cd in ročna Polna raču_ £.yuuild dO JO nov z natančnim naslovom la prvi strani. Poštenega najditelja Be uljudno proei, da jo nemudoma pošljt> nasl^vljencu proti povzetju 20 kron 14*0 Dve uradnici s brano. Ponudbe na pod „Zmerna cena". iščeta v bližini južn. kolodvora čedno meblovano sobo Inseratni oddelek Edinosti" 1369 Mlada babica eno leto prakticira la liče alnibe pri kaki stari babici v Trata kot pomagaika. Plamene ponudbe z pogoji pod „KLADA BABICA" na Inseratnl oddelek Edinosti. 1417 'ščem učiteljico priieets„ei|!a značaja za podučevanje 7-letne deklice. Ponudbe na Dr. Ferd. Mullerja, odvet-nika v Celovcu._1366 „PR! STARI BRESKVI44 v ulici Belvedere štev. I? se toči izvrstno pivo in vino. *jf Civilna in vojaška krojačnlca FRANC NEOVED Trst, uL Belvedere pritličje fg izdeluje vsako naročilo po meri po dunajskem zistemu in modernem kroju. Zaloga angleškega in tuzemskega blaga in uniform za voiake, uradnike, polic in tiu. straže ter železmčarjt. Cene zmerne. Hočete se prepričati? obiščite velika skladišča Marijend Salarim Ponte della Fabra 2 (vogal Torrente) nI. Posto Nuovo Alla citti di Locdra v * lik izbor izgotovljenih oblek za moške in dečke ? rutami za otroke. Povrgniki, močne jope, kakor tad) r znih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavske Gt'.eke. Tirolski loden. Nepremočljivi plafiči (pristni engleBki). Opeoljallteta: blago tu- in inozemskih t;.varnc Izgotovljajo b© obleke po meri po najnovejSi c-cdi, točno, solidno in elegantno po nizkih cenah CANTI JUGOSLAVI Iv. Kušarja «88 dobivajo v „Slovanski knjigarni in trgovini papirja" JOSIP GORENJEC, _ - Trst, u-. Valdirivo 40. Knjiga stane broš. K 3 lično v platno vezana K 4 iczaraB.sai.iur 20a000 sadnih in vinskih mlinov velik šie*ilo hifitav. stiskalnic za obrt in gospoSarstv. je izišlo iz jtfayfartovih tovarn 3 Leta 1909 je bilo vsega izdelanih : 2500 stiskalnic in 1200 mlinov Jasen dokaz za dobroto teli izdelkov. Obrnite se z zaupanjem mas Ph.jttayfarth&C°e Tovarne poljedeljskih strojev, livarne, lužice MATTARTH & Co. Dunaj li; Taborstrasse 71, Dunaj --Išče se znožnili zastopnikov. — — ■BHODCI Skladišče šivalnih strojev Luigi Gramaccini TRST, ulica Bsrriera vecchia št. 19. Cene iopvonie, mr Platilo na olirotE Sprejme se popravljanje šivalnih strojev vsakega zistema. Prodaja igel, olja in aparatov. Kupuje in prodaja že rabljene bivalne siroje. 3E ■i- Sinilo Mitm -i TRST. ulica Giosuč Carducci Stav 23 | 2 r. TELEFON štev. H X 5 Kirnrgičuo orodje, oriopeIiš6K potrehiata xa kJrur^fSčnu zđvs*- ' Ijetja. rotrobšoln« iz. gnii "a io . hl I biasa. :::::::: - Zaloga jeaihr , olja mila in aveč || Kari filvestri" al. Barriera vecchia 41. Blago prve vrste II po zmernih cenah. ^ Postrežba na dom. TEIi. 17-35. BC AGRO- Trst, ul. Stadion št. 4 — dobavlja — Centrala v Ljnbljani Centrala v Ljobljani kolonijalno in špecerijsko blago umetna gnojila (tomasovo žlindro), snperfosfat, kalijevo sol, kaj nit, solitar itd. itd. HT Kupuje in prodaja deželne pridelke \ina, semena, sir, maslo, kuhano in sirovo, olja itd. Obračajte se na nas ! Zahtevajte naši pravila ! V j ■fl'v v ' s-A- ■ 'V ■r' i"* P- ■ C H ? i-^'- , V %ri . > J iUess. G-iotdani Speeijalist za zdravjenje kurjih očes, diplomiran rnnoeelnik Ambulat. Corso 23, I, Ozdravi takoj navadna in zastarana kuria očesa ter jih izdere na najnavadnejši način ::: brez vsake bolečine. Garantira ozdravljenje v _ __meso rastočih nohtov. Reže nohte vsace debelosti. Na zahtevo pride tudi na dom ■■ llllll Anton Krainz STAVBENI IN V" M ETNI KLEPAR ul. Risutti 37, Trst Krevzemlje pokrivanje zvonikov. Napravlja in popravlja Btrelovode. Izdeluje vse v kle- parstvo spadajoča dela. POSTREŽBA TOČNA. CENE NIZKE. DE T.O TRPEŽNO S^SlI Glavno zastopstvo in zaloga V. JANAH in drug, Trst, Via [8anit&. 25