Posamezna številka 20 vlnarev. Štev. 8. V Liubllani, v četrtek dne 23. januarja 1919. Leto !. VEČER N Cmi celoletno po poiti K 40*—. za Ljubljano K 36'— Inserati: Enoslojna petttvrsta (59 mm široka In 3 mm „ polletno _ _ 20'—. ... 18'— a» pa £&. R n ■ 0* bo m■ S?* R f? Al E Sfl visoka el! njo prostor) za enkrat po 50 vin- za (Iva- t: StM: : : : : : V- u p fi p |J 1 \ p m n 11E m pl 1K •» ^ p««»m. - on »betah mu «■*«. - 1- mesečno « » „ 3'30. „ .. „ 3'— if IIII fJ H S J L 11 II11 L ff If i I« Poslano: Enostolpna petitvrsta K 3'—. — Izhaja vsak trednlitvo in uprava: Kepitarjeva ulka G. — Telefon 50. Pan. knemšl nedelje in praznike, ob 3. url popoldne. Krvava nasilstva v Prekmurju. Hažsra in judje z denarjem in krvjo proti Jugslaviji. Maribor, 23. jan. Slovence na Prekmurskem, ki so se 17. t, m. udeležili shoda v Beltincih in so tam ugnali mažarske-ga agitatorja dr. Belo Obala ter se izjavili ea Jugoslavijo, so začeli sedaj Mažari z veliko silo preganjati, V zapore na Ogrskem so odpeljali baje oba župnika Klekla in druge odlične slovenske voditelje. Ubili so župana v vasi Rakovci pri Beltincih, ker je kljub pozivu, naj se izreče za Ma-žare, rekel: > Bil sem Jugoslovan in ostanem Jugoslovan, naj se zgodi z menoj, kar hoče!« Na povelje mažarskega častnika sla ga dva vojaka prebodla. Tiste štiri Slovenke, ki so z mokrimi cunjami pregnale z govorniškega odra djr. Obalo, so uklenili v verige, jim vzeli večinoma vso obleko in čevlje in so jih na pol nage in bose gnali nekam na Mažar-*ko. Zavezali so jim tudi usta, da niso molk klicati na pomoč. Slovenskega kmeta Erjavca, ki je na zborovanju pozval Prek- murce, naj se izjavijo za Jugoslavijo, so uklcniii in na pol nagega vlačili po nekem jarku, mu dajali zaušnice, ga bili s puškinimi kopiti, mu dvakrat z bajonetom prebodli roke in enkrat prsi in ga odpeljali Voditelja slovenskih kmetov v Prekmurju Ivana Jeriža je lovila cela mažar-ska stotnija, a ga ni mogla ujeti. Rešil se je na slovensko Štajersko, Mažarski grofje, baroni in drugi veli-kaši ter Židje so dali mažarskemu agitacijskemu odboru na razpolago več milijonov kron in živil, kolikor hočejo, da bi med Prekmurci zatrli jugoslovansko misel. Posamezne osebe, ki se pridružijo mažar-skirn tolpam, plačujejo po 100 do 200 K na danj živil pa dobijo, kolikor hočejo. Pri slovenskih kmetih so oropali vso živino, živila, obleko in druge reči. Ljudstvo je ocpolnoma zbegano, ker se mažarska agitacija širi do Ljutomera in Radgone. Mer začetek. Prestolonaslednik Aleksander je za novo leto izdal narodu države SHS poslanico, ki je morala vsakega človeka, če pravično čuti; iz srca razveseliti, Tam je regent proglasil .načelo; da je zemlja tistega, kdor jo obdeluje. S tem je Aleksander napovedal, da bo nehala sedanja krivica v razdelitvi zemlje, krivica,-»ki daje enemu toliko, da svoje posesti niti obdelati, niti pregledati ne more, med tem ko ima mali kmet in poljski delavec tako malo, da ne more preživeti sebe in svoje družine. Eden je zemljo užival, a je ni obdeloval, drugi jo je obdeloval, a ni mogel živeti od nje, Sedaj je belgrajska vlada že šla en korak dalje, ki dokazuje, da prestolonaslednikova obljuba ni bila prazna beseda. Sestavila se je posebna komisija, ki naj bi začrtala glavna načela, po katerih naj bi se razdelila veleposestva. Po načrtu vladne komisije se bo najprej uredilo vprašanje kolonov, najemnikov, ki je zlasti za naše Goričane yažno. Ti ljudje so pravza* prav dedni hlapci ovojih gospodarjev. Obdelujejo njih zemljo, dele z -njimi pridelek polja in vinograda, a se do lastne posesti nc morejo nikoli dokopati. Rodč se kot hlapci, kot hlapci umirajo, in njih otroci ne podedujejo od staršev drugega kot nadaljnje hlapčevanje. Koloni bodo takoj dobili tisto zemljo, ki so jo obdelovali, v svojo last, med tem ko bo država dosedanje lastnike odškodovala. — Veleposestva bo država razdelila med male kmete, poljske delavce ,vojne pohabljence in tiste, ki so imeli od vojske veliko škodo, izplačavši zopet primemo odškodnino dosedanjim veleposestnikom, — Gozdi sc ne bodo razdeljevali, ker bi to bilo kvarno ..arod-nemu gospodarstvu. Zato prevzame upravo in nadzorstvo gozdov država, med tem ko bodo kmetje iz okolice imeli pravico do paše in drv. Da se te zdrave preosnove izvedejo, se bo osnoval poseben državnf urad. To je prvo veliko dejanje, ki ga je izvršila osrednja vlada in ki se ga iz srca; veselimo, ker pomeni resen boj proti starim krivicam. Začetek je dober. Italijanski nasilniki na Kranjskem. Idrija, 22, januarja. Italijani so prijeli g. Filipa Merješiča, župnika na Ledinah, in ga odvedli neznano kam. Ljudstvo je preplašeno in se boji nadaljnjih preganjanj, Zakaj so župnika zaprli, se ne ve. (Ledine so med Idrijo in Žirmi.) Jugoslavija bo priznana! Italijani spletkarijo. Italijani uporabljajo vsa sredstva proti nam. V ta namen jim je dobrodošel Nikita in Čmagora, ki se je že jasno izjavila za Jugoslavijo. »Persevaranza« pišej da ima Italija interes na tem, da brani Čmogoro proti Jugoslaviji. Čmagora mora dobiti Loveen, Kotor in vso Boko s Kotorom. Italijani imajo za to svoje stališče več razlogov in brez dvoma izvirajo vsi iz tega, da bi škodovali Jugoslaviji. Pravijo, da je nevarnost, da ne bi Hrvati požrli Srbije, Čmegore, Dalmacije in Slovenije. Mi smo proti temu, da bi se rešilo jugoslovansko vprašanje v avstrijskem smislu, kot hočejo Hrvati, Italija hoče druge rešitve, kakoršno zahtevajo višji interesi balkanskega naroda, Čmagora, srbska opozicija in močne struje med Hrvati in Slovenci, Take so laške spletke, ki se ne kažejo 6amo v časopisju, ampak tudi v diplomaciji, Italijanska roka je vmes, da bi Jugoslavija ne bila zastopana na mirovni konferenci enotno in bi ne bila priznana kot država. Pa se bo ponesrečilo tudi italijanskim spletkam. Po najnovejših poročilih dobi Srbija tretjega delegata in ta bo Slovenec dr* Žolger, Naša država pa bo priznana na plenarni seji mirovne konference. Tako pa obdrži tudi Čmagora svoja zastopnika, čeprav se je izjavila za ujedinjenje z SHS. Naša stvar stoji dobro in mimo lahko zremo v bodočnost, f* upanju, da bo zmagala pravica. Boljševiki pred kancem. Berlin, 22, januarja. (Lj. kor. urad.) »Vossische Zeitung« poroča: Boljševiške bojne sile po vsej Rusiji znašajo 280.000 mož regularnih čet. Od teh je 200.000 mož ob Volgi, 30.000 v baltiških provincah, 20.000 pri Arhangeljsku in 30.000 pa jih koraka proti poljski meji. Protiboljše- viško gibanje narašča bolj in bolj. Napravljen je načrt sporazumnega nastopanja proti boljševikom, ki se ga udeleži en-tenta, Spomladi naj 35.000T mož finskih vojakov in ruskih prostovoljcev zasede Petrograd, Priprave se vrše. Naše obrežje Mažareml Budimpešta, 23. januarja. Listi poroča jo, da bo v kratkem prišlo v Budimpešto italijansko odposlanstvo, da se z Mažari dogovarja glede obali Jadranskega morja in glede prostega dohoda za Mažare do morja. Italijani hočejo Mažarom dovoliti prosto plovbo po Jadranskem morju. Koroška razsodišče v Velikovtu. Polkovnik Niies feo razsojal. Včeraj ob 6. uri zvečer se je vršila zaključna seja slovensko-nemških pogajanj za Koroško. Pogajanja radi načina ureditve politične uprave na Koroškem, so ostala brezuspešna, le toliko vemo, da bo vsaka vlada izvrševala upravo na nje pridc-ljenem ozemlju. Ameriški polkovnik Mi-les je javil, da je odobren predlog, da ameriška misija razsodi o tem spornem vprašanju. Poprej kot razsodišče odpotuje, se bodo zaslišali veščaki, ki lahko prediože dokumente in potreben materija!. Slovenski veščaki bodo zaslišani v nedeljo. Zahtevo slovenskih zastopnikov, da se takoj vrnejo begunci in naj jim zagotovijo osebno varnost, so Nemci odklonili. Miles pa je izjavil, da polagajo Američani veliko važnost n« to, da se dovoli z obeh strani popolna politična svoboda. Nato je izjavi! Miles, na? se begunci zbero v Velikovcu, kamor pojde tudi razsodišče. General Smiljanič v Mariboru. Maribor, 23. jan. Danes zvečer se pripelje v Maribor srbski general Smiljanič, Nemški kmet preši pomoči pri Sioveneih. Maribor, 22. jan, (Lj, k. u.) Nemški kmetje iz krajev severno od Lučan so poslali na shod 19. t. m. posebno deputacijo, ki je Izjavila, da žele tudi tamošnji nemški kmetje priti pod Jugoslavijo, ker vlada tamkaj red in mir, ki ga pa v Nemški Avstriji ni. Izpostavljeni grabežem in vsakovrstnim nasilstvom po brezposelnih tolpah in tujih temnih elementih, prosijo kmetje severno od črte Lučanfe-Špilje, generala Maistra, da naredi tudi v onih krajih dolgo zaželjeni red in mir. Češka narodna skupščina. Praga, 22. januarja. (Lj. kor. ur.) Če-hoslov. tisk. urad poroča: V današnji seji narodne skupščine se je otvorila debata o občinskem volilnem redu v čehoslova-ški republiki. Poročevalec dr. Mejsner je povdarjal, da gre za predlogo dalekoscž-nega pomena, ker vsebuje tudi narodnostni problem. Predloga znači, da se bodo volitve vršile povsem demokratično. Sodelovale so na njej vse stranke, tudi bur-žoazijci. Poročevalec izraža nado, da bodo vse stranke na enak način skupno nastopale, tudi ko bo šlo za socialno in gospodarsko izenačenje. Predloga ne služi v prvi vrsti razrednim interesom, marveč služi predvsem narodnostnim vidikom. Bojazen, da bi po tem volilnem redu občinska uprava prehitro prišla iz rok slojev, ki so s svojim premoženjem navezani na občino in v roko plasti, ki niso dovolj izobražene, je povsem neutemeljena. Volilna pravica ne bo samo splošna, ampak tudi proporcionalna. Socialistične stranke ugodnega trenotka niso izrabile sebi v prilog, ker žele, da v občini sodelujejo vse plasti, vsi razredi in vse narodnosti. — Posl. dr. Franta je govoril o smernicah tega volilnega reda. Te so: Volilno pravi-"co ima vsakdo, ki je 21 let star in je tri mesece v občini nastanjen. Ženskam se prizna volilna pravica, istotako vojakom. Izvoljen more biti, kdor je 25 let star in je vsaj eno leto v občini nastanjen. Nato je govornik razpravljal o nemških okrajih, Vladi je dana pravica, da v mešanih občinah v varstvo manjšine ustanovi upravno komisijo, — Posl. Nemec opisuje nerazveseljivo stanje, v katerem je preperela Avstrija pustila deželo. Edinole demokracija more to stanje zboljšati. Češka demokracija je češki narod dvignila nad vse druge narode sveta. Edinole demokracija je omogočila, da je češki narod dosegel državno samostojnost, ker ga je ona vzgojila. (Pritrjevanje.) Nato se je ba-vil z občinskimi zastopi in je dejal, da je prememba občinskega volilnega reda zlasti potrebna za varstvo občinske lastnine, ki jo zasebni kapital izrablja. Potem je razpravljal o važnosti dela in je dejal: Kdor bi rad delal, temu se bo delo pre-, skrbelo, kdor ne mara delati, bo k Qnjcgin« za abonement B. 1 Razvoj tramvajske publike. Ko sem prišel pred leti v Ljubljano kot majhen »poba«, sem vprašal nekje na cesti nekega postreščeka: »Kod bi se pa peljal na Franc Jožefov trg.« Ta me je pogledal, premeri! me od nog do glave in dejal: »Tak mlad fant, pa s tramvajem? Kdo pa se vozi s tramvajem? Pojdi naravnost, da prideš pred pošto, potem skozi Prešernovo uhco na Marijin trg, od tu skozi..,« Da bi bil Stran 4 atev, 8, vedel, kje so naštete stvari! Ker mi je pa tramvaj odločno odsvetoval, se nisem peljal, Tramvaj je bil pa malone prazen in tako lepo bi se mi zdelo peljati v njem. Ljubljana pa je ta čas napredovala, vse hoče priti hitreje naprej. Izvošček bi dejal: »Kdo se vozi v tramvaju? Zadušili bi vas.« Ali pa morda oaradli Na vsak način naval tramvajske publike zahteva že danes, da §e tramvajski promet razširi. Ozke ceste sicer govorijo zoper to, a gotovo je, da bo postala Ljubljana enkrat moderna, takrat ko Ljubljančani ne bodo govorili več nemško, Bogve, če ne bomo imeli nadzemskih železnic in se bomo že vozili po ljubljanskih strehah, To bo pa nekaj, samo za vrtoglave nič, 1 Ljubljanski kruh. Prejeli smo; Kruh, ki nam ga Ljubljančanom sedaj deli apro-vizacija in ga nam peko peki, je dosegel višek nevžitnosti. Če ga prerežeš, se vleče kakor suiovo testo, je kisel in grenak obenem, poln ovsenih res (oh, kako dober bi bi! pristen ovsenjakl), ae-.kusen in neprebavljiv, Ne moremo razumeti, zakaj mora Ljubljana ravno sedaj meti tak ničvreden kruh. Slišal sem č'oveka, ki je trdil: »Kruh je slab, odkar imamo Jugoslavijo.« Mi mislimo, da bo Jugoslavija slaba, če ne bo kruli dober, in pozivamo tiste, ki bi morali izdelo anje nadzorovati, naj ukrenejo potrebno.. .> debro voljo se da vsak nedostatek odpraviti, l Ljubljanske cene. Prosim Vas, da priobčite: Na Hrvatskem je cena vinu, kakor poročajo popotniki in časopisi, znatno padla, ker je vlada z odločno naredbo posegla v samovoljno navijanje vinskih cer, Pri nas pa ni opaziti, da bi se cene vinu hotele znižati, kakor bi zahtevale nove razmere,. Staro vino se toči še vedno po 12 do 14 K, kar je naravnost oderuška cena. Novo se prodaja splošno po 8 K liter, dasi stane gostilničarja na mestu največ 5 K, a tudi mnogo manje. Vino sicer ne spada k neobhodnim potrebščinam življenja, toda če bi se uravnale vinske cene, bi to gotovo vplivalo tudi na cene cd drugega potrebnega blaga. Ali ni n, pr, nezaslišano, da se v Ljubljani prodaja ena klobasa po 6 K? To bi bilo oderuštvo tudi v tem slučaju, ko bi bila ta klobasa res iz Svinjskega mesa narejena. Pa so v njej mesni vzorci iz vsega živalstva, samo prašiča iščeš v njej zastonj. Cena prašičem je od lanskega leta zelo padla, izdelki pa, ki naj bi bili narejeni iz svinjine, se ne premaknejo nikamor s svojega visokega dra-ginjskega stališča, ki so si ga pridobili ob najhujšem času vojske. Ali res ne more pihče pomagati? 1 Zgodovinska nemščina. Nemščina je tako lepa in tako zgodovinska za Ljubljano, da je njeni prebivalci kar ne morejo pozabiti. Na zunaj je sicer Ljubljana čista, obleke je danes slovenske, na promenadi ne moreš najti vtisa, ko nekoč, da je Ljubljana čisto nemška z nekaterimi slovenskimi priseljenci, kvečjemu se zavedaš, da je to »dvojezično« mesto. Torej, Jcar se tega tiče, je bolje. Kaj pa dela Ljubljančan privatno, to nikogar ne zanima. iTakrat se s hčerko v miru pokramlja nemško. Sedel sem v neki kavarni, slovenski seveda, s slovensko postrežbo se- veda. Kar naenkrat se oglasi iz kuhinje: »Frani« — Frau se je ozrla: »Wa* ist?« — Kaj je rrkla ona v kuhinji, nisem slišal. Slišal sem; »Wirklich wahr?« — Odgovor: »Aber gevvifi! Was ineincn Sie?« — Bumf! Pogledal sem v mizo iz same sramežljivosti. To danes, ko ni nemških oficirjev v deželi! Mislil sem, da bodo pričele naše dame vsaj »jugoslovaniti«, »srbiti«, »hrva-titi« .,. Zdaj resnično vidim, da se je ogromnemu številu Nemcev zgodila krivica, da so jim vzeli, »jejatr« in vse drugo, Samoodlocevanje narodov, Ljubljančanov tudi! 1 Mr.cken.s6n v Ljubljani. Predvčerajšnjim se je pripeljal z dunajskim vlakom v Ljubljano tujec, ki si je v zelo skromnem hotelu najel sebo in sc na priglasnici vpisal kot Gustav Mackensen. Gostilničar, ki očividno vsak dan bere časopise, jc bil nekaj slišal, da je bivši vojskovodja nemški Mackensen skušal uiti iz svojega zapora na Ogrskem. Zbudil sc mu je sum, da prebiva pod njegovo streho ubežni Mackensen. Stvar je naznanil pristojni oblasti, ki je pa dognala, da je tujec Dunajčan in skromen- civilist ter da ima svoje potne listine v redu. p ¥ nedeljo v Gusžauj, Prihodnjo nedeljo dne 25,'’ januarja se vrši v Guštanju v Mežiški dolini na Koroškem jugoslovanski shed. Vspored: Ob 9. uri slovesna sv. maša na glavnem trgu. Po sv. maši zaprisega; koroških jugoslovanskih vojakov in slavnostni govor, p Srbohrvafski spori. Kje? Italijani jih vidijo. »Corrierc della sera« piše, da jc Dolenjska na nogah, da duhovniki govore proti Srbom, da se v Dalmaciji katoliki in pravoslavni koljejo med sabo in da hočejo Slovenci samostojnost, boljše-viki pa ropajo. — Kar kdo želi, to sliši »Corriere« sliši mnogo, ker ima velike želje. Če čaka Italija, da bo na tleh našega spora 'žela sadove, se moti, Ali bi rada zasedla Jugoslavijo? .V lastno domovino naj se ozre. Če nam ne dajo pravic, bo prišel kmalu čas, da bomo želi na tleh njih domače revolucije boljševizma mi. Nikomur še ni prizanesel čas, tudi njim ne bo, ki jih drži kvišku le še zlagana zmaga. j p Čegava bo Reka? »Journal dc Ge-neve« je Sil list, Id se je v prvi vrsti zanimal za jugoslovanske pravične zahteve in jih je zastopal pred svetom; iz tega lista so jemali informacije tudi francoski in drugi listi. Danes pa se je pisava lista spremenila in to ponajveč zato, ker je dopisnik lista prišel ob svojem obisku Reke samo v do tik o z Lahi, ki so ga napačno informirali; na isti način bi lahko našel v Ljubljani naoačne informacije za naše mesto; toliko Nemcev je še vedno tu. Vprašanje Reke, pravi, da se mora rešiti na mirovni konferenci, a vprašanje Trsta in Zadra, da je rešeno po londonskem paktu, ko je zmagalo ententino orožje. Reški Italijani so dejali, da bi bili izgubljeni, če padejo pod Jugoslavijo, kjer bi imeli manj pravic kot v Avstriji in tudi neki mažar- ski častnik, s katerim je govoril dopisnik, je bil za to, da pripade Reka Italiji in ne Jugoslaviji. Dobro bi bilo, da kdo ta časopis informira pravilno, ki je izgubil sim« patije do nas gotovo samo radi nepoučenosti. p. Kolonije za Poljsko. »Courier K ra* kowski« pravi, da hoče dobiti Poljska tudi kolonije ih sicer del Nemške Vzhodne Afrike in Kamerun v obsegu 100,000 kvadratnih kilometrov z enim obrežjem in najmanjc z enim pristaniščem, Take »A1T-deutsches Tagblatt«, p Mažsrsko protirevckidjoiaarno in protižidovsko gibanje, Mažarska policija je odkrila gibanje, ki je imelo protirevolu-cijonarno smer v smislu, da je bolje, če vlada 19 milijonom Mazarov kralj, kot pa en milijon zidov. Na zborovanju je prišlo do zelo burnih prizorov, nakar je nastopila policija ir, razpustila sestanek. p Razoroženje Nemčije. Nemški česat ža drugi krivičniki — 690 po številu — pred svetovno sodbo. »Times« pravi, da je zahtevala socialistično-radikalna skupina v zbornici zastopnikov, da naj se raz-, orožs Nemčija, ki naj shrani samo toliko vojaških sil, cin vzdržuje mir m red. Hočejo tudi, da se obsodi in kaznuje bivši nemški cesar, prestolonaslednik, admiral Tirpitz, Bethmann-Hollweg in 600 drugih, po svojem hudodelstvu znanih oseb, p Zemljevid sveta naj ustvarjajo narodi in ne diplomati,« to so besede, Iti jih je govoril Poincarc na mirovni konferenci, Te besede nas so potrdile v naši trdni veri, da se mirovna konferenca ne bo razšla tako, da bi pustila v Evropi kali nove vojske. Ničesar ne želimo gorkeje, kot da se svet pravično uredi •— na pravični ureditvi od vi si razvoj našega naroda, p Zaplenjene ladje bodo vrnili. Poverjeništvu za trgovino, obrt in industrijo je došla vest, da bo ententa vrnila one ladje, ki so bile v začetku vojne internirane svojim lastnikom. Lastniki naj določijo, kam ladje odplujejo. p Švica se hoji za 6S9 milijonov, Ženeva, 22. januarja. (Lj. kor, ur.) Kakor poroča neki tukajšnji list, jc potovanje švicarskega predsednika Gustava Adorja v Pariz v zvezi z namenom aliirancev, Nemčiji prepovedati izvoz denarja. Če bi se ta namera izvedla, bi to imelo za Švico uso-depolne posledice, ker ne bi dobila zneska 600 milijonov frankov, ki jih Nemčija Švici dolguje za industrijske izdelke. Iz-padek te svote bi pomenjal pravo finančno katastrofo in bi povzroči! ustavitev obrata velikega števila švicarskih tvorrfic/ lena. ž Politika in gospodinjstvo. Dosti je ljudi — in med temi tudi žensk — ki so mnenja, da bo politika žensko čisto izpridila, da ne bo imela nobenega zmisla več za gospodinjske in materinske naloge. Prijatelji ženskih političnih pravic pa pravijo, da bo politika ženski razširila socialno in gospodarsko obzorje in s tem poglobila tudi zmisel za gospodinjske in materinske dolžnosti. Dalje pravijo, da bodo ženske svoj prosti čas veliko koristneje upora- bile, ko bodo hodile na politične shode, sestanke itd., kakor pa zdaj, ko so gojile okorelo, nezmiselno, vseskozi hinavsko in lažnjivo družabnost, v kateri je bliščeča, draga zunanjost pomenjala vse. Ženska, ki se bo pečala s politiko, tudi ne bo poznala »dolgega časa« in bo varna pred .vsemi mogočimi željami, ki trapijo žensko, katera nima zmisla za nobeno stvar izven ozkega kroga svojega plitkega jaz-a in jo zavajajo, da nakupuje čisto nezmi-selne stvari. Zato bodo žene, ko se bodo pečale s politiko, za može mnogo cenejše, nego so' bile doslej, Malodušni duhovi naj se torej radi političnih pravic ženstva ne razburjajo in mirno spe, ž Frascoziafs &I1 Američanke? »Chi-kago Tribune« je organizirala anketo o tem, katere imajo Amerikanci raje: Francozinje ali Američanke. Uredništvo iz delikatnosti ni zaključilo uspeha, ker se je večina izrazila za Američanke, Odgovori so različni. »Živel sem na Francoskem dvajset let, pa nisem našel ženske, ki bi mogla postati moja žena! Prišel sem pa v Ameriko in v enem letu vzel —- Amerikanko.« — Sergent Banent govori: »Fran cozinje so boljše ljubice, Američanke so boljše prijateljice.« — Drugi zopet: »Ameriški soprog je revež, v službi svoje žene, ki je preveč individualna, Francozinja je prijetnejša, željna, da se vidi,« —-»Američanke naj ev nauče oblačenja od Francozinj, pa jin nobena ženska na svetu ne prekosi.« — Ali: »Na Francoskem je mož predmet nežnost? in ženine topline ,.,« Na kratko: Američani bi hoteli od svojih žena več nežnosti in topline, l.:ot so videli na Francoskem. Teda za ves prijaj nežncs&i in dražesti Francozinjo bi ne zarnesijali svoje enostavne in hladne Američanke. ž Sveti starlšev za ljudske sole. Neki nemški list ja nedavno sprožil misel, naj bi stariši, ki imajo svoje otroke v ljudski eoli, sestavili svete, kjer bi se večkrat shajali skupaj z učiteljstvom in šolskimi zdravniki, povedali vsak svoja opažanja na otrocih in se posvetovali, kako bi se ljudske šole uredile tako, da bi imeli otroci od njih največ duševne koristi in najmanj muke in telesne škode. Stariši svoje otroke najbolje poznajo in more,o dati učitelju najzanesljivejša pojasnila. To je dobra misel: Čim tesnejše bo sodelovanje starišev in učiteljstva pri vzgoji in izobrazbi mladine, tem boljša bo šola in lem boljša tudi domača vzgoja. ž Skupne kuhinje. Gospodarske razmere so take, da je vedno vcc ljudi, moških in ženskih in celo družin, ki si morajo iskati hrane izven doma. Gostilne so ;:a večino predrage in tudi neljube, zalo je obsebi nastala misel na skupne kuhinje, v kalerih se zbirajo ljudje enega sloja, da Proti svojim razmeram primerni ceni dobivajo hrano brez pijače. Te kuhinje se v Velikih mestih — a tudi pri nas — hitro Sirijo, kar je znamenje, da so se izkazale jn da so boljše nego gostilne. Ustanovitev •a upravo prevzemajo ponekod strokovne Organizacije, drugod v ta namen sestavljeni odbori. Razvoj g^e v tej smeri, da se Ustanavljajo manjši krožki ožjih tovarišev °ziroma prijateljev, da ima skupna ku- hinja ali bolje obednica kolikor mogoče domač, intimen značaj, To je zdrav in naraven pojav. Želeti bi le bilo, da bi se tudi samostojno ženstvo zganilo in si ustanovilo take kuhinje, kjer bi bile ožje tovarišico ali znanke n, pr. učiteljice, poštne uradnice itd. same med seboj v lepi zavesti lastne samopomoči. Take kuhinje bi se lahko razvile v klube, kjer bi ženstvo enega socijalnega stališča moglo gojiti prijetno, neprisiljeno, a vendar više stoječo družabnost ter najti razvedrilo in izobrazbo, Drugod take ženske klube že imajo, ž Selma LagerlSi spredeta v švedsko akademijo. Selma Lagerlof je sprejeta med »osemnajst nesmrtnikov« v švedsko akademijo na sijajen način. Svečanostna dvorana se lesketa v sijaju, vsepovsod! preproge in okraski, Točno ob 7. uri se odp.ro vrata in vstani cvet švedskega duha, Predsednik je škof Viling, ki govori, on, 87 letni starček, s pornpszno izvrše-nostjo o Karlu XII., o svetovni vojni in o Švedski, Kot poslednji govornik se dvigne Selma Lagerlof. Ona je prva ženska, ki je prestopila ta sveti prostor, še za življenja prva književna cvetica cele Švedske. Dvigne se in bere odlomek iz od nje soi-sanega življenjepisa Finca Zaharije To-peljusa, Izprva trepeta njen. g!aš, potem pa postane jasen in mehek. Pravi o To-peljusovem' detir.stvu in vsa skupščina posluša kot deca, ko mati pravi pravljice. Tako je lepa, ko stoji tam, in jo kronajo lasje, ki obkrožajo bledo lice. Vsa njena portava ja tako lepa, svetla in topla. Naenkrat neha brati. Ura udari devet. Zbor so dvigne in se pokloni pred kraljevo ložo. In zopet bo stopilo Čez leto dni v to dvorano »osemnajst nesmrtnikov«. 'S? O v fi po P? s? »ta '.večerni »s ct s Grad KcaopfiHc, V prostornih, sobanah je silno mnogo Marijinih slik, kakih sto po številu. Velika knjižnica ima dragoceno vezane knjige, a med njimi so mnoge brez vrednosti. Izmed drugih predmetov bogate fcbirke je nad 80 odstotkov ponarejenih stvari. Oba princa sta še danes na gradu, ki je zastražen z vrtom vred. Če gresta dečka na Izprehod, ju straža preišče., Odredilo se je, da se morata preseliti drugam, s Nova doba in Btmajčanke. Če si dospel med vojsko na Dunaj, si videl pri vseh podjetjih ženske v službi. Na železnici te je nadlegovala sprevodnica, na tramvaju ti je dala listek prijazna sprevodnica, -pisma so raznašale raznašalke. Povsod ženske v uniformah. Odtrgali so jih od družin in ognjišča, potreba jim je dala drugo opravilo in vzela ženski značaj vsaj deloma. Moški ne dobe službe, ko se vrnejo, je mislil kdo. Pa to se je opravilo hitro. Moški zepet zasedajo svoja mesta. Ženske so ob železnico in tramvaj, ob pisarno in brivnico. ob vse one panoge, ki so jih prej zavzemali izrecno le moški, Sprevodnice bodo ostale le še v zgodovini krvave vojake, Kad zdaj? Ali so si prislužile več kot za hrano in za cunje? Ali niso prestare, da; bi igrale »domačo hčerko« in ali prepuščajo bedne razmere to? Ali dob6 novo* službo? Edina možnost je zakon, in la šele je postal nemogoč v teh razmerah za vw čino deklic. Zanje pomenja mir strašnoi vojsko za kruh in obleko, Ali si bodo mogle priboriti po naravni poti vse to in nq bodo postale lahko žrtev moških, ne iz lahkomišljenosti, ampak ker rabijo obleke, čevljev, hrane, stanovanja, vsega, vsega. Bojno polje ulice bo grozno, in človeštvo! ima danes — no samo na Dunaju — nalogo, da ta bedni sramotni boj, ki ga ne bo< poznala hujšega zgodovina —- prepreči, Ali bo močno dovolj? Dolžnosti ima, ker, je to sad njegovih lastnih zmot, s Angleški kamor. Še pred nedavnim: se Angleži in Amerikanci niso posebnoi ljubili. Nekega dne sta se prepirala neki Ang! ež in neki Amerikanec o prednosti svojega naroda. »Mi napravimo vse bolje kot drugi narodi,« jcf. dejal Amerikanec, »In mi napravimo vse bolie kot Amerikanci,« je dejal Anglež. »Na vsak način je gotovo, da se Angleži ne znajo tako bahavi kot mit« je dejal Amerikanec. »Sta-i vim, da znamo mi to bolje,« je vpil Anglež/ »No, dobro, stavimo,« ic dejal Amerika-sec, »Vsak naj pripoveduje eno anekdoto in. videl bam, če boš ti našel boljšo.« Denar za stavo sta položila na mizo, Amerikanec pa fe začel: »Nekoč io živel v Teksasu žentlmen , . .« Pri besedi »žentl-men« je vstal Anglež pokonci in dejal: Stoji li si debil stavo, Nc bi imel dobiti krepkejše trdštve kot je tvoja!« - s Angleško gledališče, V Kolinu so si Angleži osnovali gledališče in Nemcem se za malo zdi, cla jim ne ugajajo nemške predstave. Igrajo angleško komedijo, ki "je mešanica varijeteja in cirkusa, spevoigre in operete, ženrskih slik; in klovne-' rhe s sentimentalnostjo in burleskno kr-miko. V burleskni komiki so Angleži mo,-stri in tudi v Kolinu igrata dva igralca, Iti s? odlikujeta'v tem, Angleži nosijo tedaj vse s seboj, s De"o pri ustanovitvi srcHJona. Portugalci so izgnali jezuite iz svojih kolonija Ti so šli v angleške kolonije in so ustanovili ob reki Lambezi nov misijon v angleški provinci)! Rodezija. Dva patra in en brat Jezusovega reda so šli tja. Misijonar Moskopp nam poroča o tem v listu »Kato-liški misijoni«, Najprvo je bilo treba iztrebiti gozd z nožem, sekiro in ognjem; L.m so potem napravili stanovanje, kočo iz ler.c in ilovice. Trideset delavcev je delalo dva mesca, preden je bi!o to izvršeno, Bsle mravlje — termiti — so jmi tako nagajale, da so mogli vporabiti le les, ki ga imenujejo domačini železni les. Da so dobili skupaj par sto hlodov za hišo in za ograjo, so morali iskati črnci dolgo časa po gozdu okoli. Kajti afrikanski go.zd obstoji navadno le iz grmičevja in nenorab-nih dreves, pripravnega stavbnega lesa je le malo. Drugi črnci so morali osušiti močvirje in iztrebiti drevesa, izkooati na široko razraščene korenine, iztrebiti go; sto trnjevo grmičevje, pokositi trsfe in visoko travo, odstranili koreninfe. Ko je bilo vse posušeno, so zanetili ogenf. Pravega junaštva je bilo treba, da so iztrebili trsje. Med trsjem raste namreč neka vrsta boba, ki mu pravijo Buribivolov bob, črnci {ja, širiri, to se pravi, stvar, ki izvabi iz aas vpitje in kričanje. Gorje onemu, ki se približa temu bobu ob vetru ali pa če potegne kako njegovo nitko. Takoj ja napolnjen zrak' z neštevilnimi nevidnimi dlačicami, vrinejo se v kožo in tako žgo, da so laaše koprive prava igrača napram njim. In v to peklensko rastlino je bilo treba iti z nožem. Vrhu tega so se pa dvigali iz tal taki duhovi gnijočih rastlin, da se je le Čuditi, če nihče ni zbolel. Sedaj pa stojijo tam v vrsti mlada drevesca oranž in ana-juas, ananas obrobljajo vrtna pota. Ostalo je še nekaj palm, v njihovi scnci uspevajo kopus, repa, salata itd. Po nekdanjem močvirju so napeljani jarki, da razdelijo ,vodo; plug je zarezal že marsikako brazdo ,V- rodovitni zemlji. Pšenica dobro obeta, na nižjih točkah bo uspeval riž. — Dober afriški misijon mora pa imeti tudi dosti Sivine, zaradi mesa in zaradi dela na polju. Začeli smo z nekaj kozami in ovcami, kurclino smo kupili od črncev. Najkoristnejša in najpotrebnejša domača žival je pa govedo. Če bi hoteli ves les, ves materi-jal za zidavo, kamenje itd. zvleči skupaj na hrbtih črncev, potem šele vidimo, kako (drago je to. Par vpreženih volov je res zlata vredno. Od nekega farmerja — naseljenega kmeta — smo kupili štiri vole, vsakega za 144 kron — to so cene! kravo s teletom za 120 kron, bika pa za 72 K. Voli ro bili še divji in smo jih morali na .Vprego šele navaditi. Prej je bilo .ob po-'lokt kjer smo se mi nastanili, več črnskih vasi, danes ni nobene več. Vzrok so levi, 'Črrci so morali proč, kajti ko-naj so zapustili kočo, žc so srečali kakega leva. Ni Suda, c*a so k našemu potoku levi tako radi zahajali. Vode je pri nas malo, kjer pa je, tja pridejo tudi čebre, antilope, gazele, opice itd. Za njimi pa seveda tudi prijatelji njihovega mesa. Mi se moramo boriti proti tem roparjem s pastjo, s smodnikom In isti upom. Imeli smo že dosti uspehov. Od četka maja do srede junija 1912 nas je tropa ievov, štirih do pet, oblegala v pravem pomenu besede. Čez dan so ležali levi v grmovju tik ob našem polju, komaj !2)0 metrov od koče. Komaj je zašlo soln-ce in smo odzvonili angelovo oznanenje, 5že so se dvignili debeloglavci s svojih ležišč in so začeli rjoveti. Ob prvem zvoku teh "strašnih glasov je v gozdu vse utihnilo; nobena opica se ni oglasila, nobenega ptiča ni bilo slišati, mačke so se poskrile po sobah. Naši črnci so hitro leteli v svojo kočo in so zabarikadirali vrata z . št, 1 d d 450. od 10. do (!, 451 do 900, od 10, do-lt. št, 901 do konca, Vsaka stranka dobi 2 kg na osebo, kg stane 1 K 20 vin, „ a Kislo zelje za VI. okraj. Stranke VI, Jeraja prejmejo kislo zeljv’ na zelena naužila za krompir v petek, dne 24; t. m. Pri Jakopiču na Mirju, Dotočen je ta le tred: od 2, do 3. št. 1 do 400, od 3, do 4, 401 do 800, od 4, do 5. št. SOI do konca, Vsaka stranka dobi 2 kg na osebo, kg stanc 1 K 20 vin, a Kislo zelje za VII, okra}. Stranke VII, okraja prejmejo kislo zelje na zelena nakazila za krompir v soboto, dne 25, t, m, pri Jakopiču na Mirju, Določen je ta-lc red: od 8, do 9, št, 1 do 300, od 9, do 10, št, 301 do 600, od 10, do 11, št, 601 do konca. Vsaka stranka dobi 2 kg na osebo, kg stane 1 K 20 vin, a Kislo *e!je za VIII. in IX. okraj. Stranke Vlil. in IX, okraja prejmejo kislo zelje na zelena nakazila za krompir v soboto, dne 25. t. ra,, pri Jakopiču na Mirju, Določen je ta-Ie red: VIII, okraj od 2, do pol 4.; IX. okraj od pol 4, do 5. Vsaka stranka dobi 2 kg na osebo, kg stanc 1 K 20 vin. a Kis na rdeče izkasaice A, Stranke z izkaznicami ubožne akcije, zaznamovanimi s črko A, dobe kis v petek, dne 24. t, m. pri Muhlelsnu, Določen je ta-le red: od 8. do 9. št. 1 do 180, od 9. do 10, št, 181 do 360, od 10. do 11. št. 361 do konca. Stranka dobi »a vsako osebo en liter, liter stane 1 K. Peter Klemen: ' Ul? L 2 Zapiski kurirja, ki je hodil prepočasi. Drugi dan je bil dan odhoda. Pregledal sem še enkrat svojo prtljago, dobil sem pri dobrem človeku atekleničico brinjevca in konjaka za morebitne potne slabosti in krog desete ure sem šel čakat avtomobil, ki so mi ga bili opisali prejšnji dan kot posebno solidno mašino. Pred stanovanjem ravnatelja Ivana še ni bilo nikogar, ko sem prišel tja. Šel sem v njegovo stanovanje, a tudi pri njem še ni bilo niti enega gospoda od komisije. Zvedel sem tudi, da vsi niti ne vedo, da odpotujem in da jih je treba obvestiti. Gospod ravnatelj Ivan je zavrtel telefon in naročil nekomu, naj išče ravnatelja Toneta, češ, da Tone še ne ve ničesar o našem odhodu. Medtem ie pozvonilo in vstopil ve v salonski obleki in z viržinko v ustih gospod doktor Jaka. Če bi bilo pri ravnatelju Ivanu kako za ženitev zrelo dekle, bi bH v svoji zlobi mislil, da ie prišel snubit. Tako pa sem si razlagal iz njegovega »salona« in viržfnke !e veliko važnost in diplomatsko dostojanstvo naše misife. Č'c kdo potnie v Ženevo in Pariz, je treba salonske obleke, če ga potem tudi.Jtsbe, No, cicer .pa diplomata ne zebe nikoK, ga že drugi podkurijo, da mu ni m yc7. Slednjič se je javil tudi dr. M?lko in po dolgem čakanju je prišel ravnatelj Tone s smehom na obraz« in cigareto v ustih. Spodaj je zatrobil avtomobil, ravnatelj Ivan je oblekel dva kožuha, se no-slovil od svoje žene in šli smo. S kovčegi v rokah in radovednostjo v vseh svojih dr/evnih nredrdih smo stopali po stopnicah navzdol. Pred vrati je stal velik avtomobil cesarsko-kraljeve avtogrupe, smrčal in ropotal je, da sem se kmalu prepričal o njetfovi dolgodobni slu?bi v bivši c, kr, armadi, četudi ni imel nikakih odliko- vanj- Ubogi avtomobil! Vozil sd mogoče srebrne majorje in zlate generale, a kljub temu si postal stara škatlja. Tebi bo težko 7. nami in nam bo hudo s teboj; Gospodje od komisije so se ukrcavali, zavijajoč sc do nosu v suknje in kožuhe. Meni je ostal prostor pri šoferju, in zadovoljen sem bil z njim iz več vzrokov. Prvič sera si grel noge na kovinasti plošči pod vo-lanto, drugič pa je mesto poleg šoferja res edino primerno za kurirja, ki jc že po svojem imenu človek hitre vožnje in nenavadnega telesnega poleta. Najraje bi bil vzel med noge še rezervno kolo, bi si bil napravil peruti na klobuku in bil bi ne samo kurir, bil bi pravi diplomatični Merkur, Nabralo se je bilo krog nas nekaj otrok in žcnic, ki so kar sapo lovile, ko so slišale, da gremo preko Italije na Francosko. Medtem je bil šofer, neki češki Janušek, privezal na zadnjp stran avtomobila našo prtljago. Bili smo z vsem gotovi, Janušek je potegnil za prestavo, obrnil volanto,- avtomobil je zarožljal, bencin je zasmrdel in hajdi na pot proti Tržaški cesti. Od začetka nam jc pot šla še dovolj hitro izpod nog. Pred Vrhniko smo srečali konjiški oddelek Srbov, ki so bili šli na Vrhniko opozorit Italijane, da tam nimajo nič opraviti. Gospodje od komisije so se cel čas-menili o skrajno modrih rečeh, Razgo-varjali so se o valuti naše krone, o srbskem dinarju in francoskem franku. Pogovor se je sukal tudi o naših gospodarskih vprašanjih. Kar občudoval sem jih, saj jc znal eden več ko drugi in če je kdo povedal kako posebno pametno, so drugi za nekaj časa utihnili, kakor bi se smatrali za nekoliko prizadete. Jaz sem pa sedel tam gori pri šoferju, pušil cigarete in študiral svojo sramoto, ker v tako važno debato nisem mogel vreči niti enega primernega vprašanja, da bi gospode razburil. Kaj hočete? Kurirju ni treba, da je gospodarsko in finančno naobražen, glavno je, da zna o pravem času leteti in skrili pisma, ki jih prenaša. Medtem smo prišli na Vrhniko, kjer je postajalo po cestah nekaj italijanskih vojakov. Ko sem bil svoječasno v Italiji, sem se bil teh malih Hudi že popolnoma privadil. Tudi niih kratke pelerine so mi bile v Florenci že postale domače, a oni dan so mi bile italijanske uniforme vse prej kot simpatične. Nisem se mogel otresti liccrijefne misli, da se bom moral s lemi ljudmi še od bliže pogovarjati. A priti je moralof" Kmalu smo bili v vrhniških rajdah in naš betežni avtomobil je dobil srčno napako in rožljajočo naduho, Janušek si je prizadeval, da mu da nekoliko krepilnih hvatov, porival je prestave semtertja, avtomobil je še nekaj časa ropotal, nazadnje pa je utihnil in mi smo obstali gori nekje nad Vrhniko, ne vedoč, kdaj naše vozilo pride zopet do sape in življenja. _A Janušek jsy vedel, kako se stvari streže, nekaj je po češko rentačil, pumpal, premikal in mazal. Nazadnje je zavrtel ročico in avtomobil je zopet pokazal življenje v sebi. (Dalje pnh.) Kiiminalen roman. Napisal Rihard Dallas. (Dalje.) Ko smo prišli do cilja, je potegnil Mi-fes za zvonec, nakar je domačinka sama odprla vrata. Spoznala je naju in prihod ji ni bil kaj všeč, vendar naju je povabila zelo vljudno, da stopiva v sprejemnico. Jaz sem sedel, detektiv pa se je razgovat^al stojč. »Gospa Bunce, mi smo izvedeli, da ste vi vzeli tri bankovce po petdeset dolarjev iz plašča gospoda Hvajta, ki ga je bil pustil tu v noči njegove smrti. Potrebujemo te bankovce, zato sem prišel do Vas.c »Ali mislite,« je vprašala ogorčeno, »da sem jih vzela jaz?« »Ne,« je dejal on. »Ali oni so vzeti iz žepa ali so morda izgubljeni, jaz pa jih moram najti.* »V moji hiši niso izgubljeni, ne vzeti,« je dejala kratko. Jaz sem pričel verovati, da se je detektiv prevaril. Dejal je vljudno; »Vi to verujete, gospa, o tem ne dvomim; a mi vemo nasprotno. Vi imate v hiši služabnico, prosim, pokličite jo.« »Čemu?« je dejala gospa Bunce vznemirjena. »Ali jo hočete zaslišati?« »Ne,e je dejal Miles, »Ona je vzefa bankovce, zato jo moram dati" zapreti.« Gospa Bunce ni vedela, kaj bi nare-’ 'dila, pa je tjejala: »Ne bi videla rada, če bi bil kdo aretiran v moji hiši, ki bi trpela na dobrem glasu. Če hočete, jo izprašam jaz.« »Dobro, bomo počakali. Ampak morate ji naložiti, da izroči bankovce, če ne jo aretiramo, drugače pa ne bo imela drugih sitnosti, če izroči denar. Gre za zelo važno stvar.c Gospa je šla iz sobe in se vrnila čez pet minut. Miles je dejal ta čas, da se bo našel denar. Jaz nisem bil o tem uverjen, pa sem molčal. Gospa je res prinesla tri bankovce v rokah. »Prav imate. Služabnica je imela denar, O te dekline! Evo ga!« »Hvala!« je dejal Miles, »Ali veste, če so bili bankovci v žepu plašča?« »Da,« je dejala gospa. »V zunanjem žepu,« Miles jo je pogledal ostro in dejal: »Gospa Bunce; če bi bil na vašem mestu, bi priznal, da sem bankovce sam našel. Sicer lahko pridete v nepriliko, da ec dokaže vpričo Vaše služkinje ,od kje so bankovci. Jaz in ta gospod ne bova izdala, £e povesti, in Vam ne bova delala nobenih neprilik, če poveste resnico.« Gospa je pričela jadikovati, da je to Čudno, da se ne sme pridržati to, kar se najde v lastni hiši, Miles jo je zapustil z mano vred. Ko sva bila na samem, sem mu izrazil ivoje začudenje. »Va-še postopanje je bilo modro,« sem dejal. »Samo, da je to, kar smo sla- bo za Wmtersa,« »Kako to?« »Razjasnilo se je, ltam so izginili bankovci, pa ne more biti govora, da je bil na imestu zločina kdo drugi,« »Nasprotno, Jaz mislim, da to le potrjuje Wintersovo pripovedovanje,« Pogledal sem ga čudno. Videl je, da ne razumem, pa je razjasnil, »Hvajt je gotovo vzel ves denar s seboj, del ga je v zunanji žep in lahko je bilo na ta način mogoče, da je izgubil en bankovec v veži. Če je temu tako, se lahko veruje Wintersu, da ga je našel,« »Če bi bil vzel Hvajt ono noč ves denar s seboj, kaj bi pa moglo biti vzrok umora?« sem dejal, »Najti moramo nov razlog,« je dejal, j »Kako to-mislite?« »Čakajte do jutra, gospod Deles, Ta večer se pozabavajte v družbi.« IX, poglavje, Od poslednjdi dogodkov je preteklo teden dni, ko smo se Litel, Buli in jaz sestali v neki gostilni spodnjega mesta. Nekaj časa sem nisem slišal nič o umoru, pa sem se hotel pogovarjati s prijatelji o njem, ki me je tako zelo zanimal, Oni so bili informirani o vsem, tako da so mi lahko pomagali z nasvetom. Na dan našega razgovora z gospo Eur.ce, ki nam je pripomogla k temu, da smo našli izgubljeni dennr, sva začela z Milesom delo, ali z drugega stališča. Po dolgem razgovoru smo prišli do mnenja, da vzrok zločina ne more biti navadna tatvina. Najverjetnejši razlog je velika tajnost o Hvajtovem življenju, ki jo je pa hotel morilec odstraniti. Toda Hvajtov način življenja je bil popolnoma enak načinu življenja drugih bogatih brezdelnikov. Nisem mislil nikdar, da bi mogel imeti sovražnika, ki bi ga tako popadel, Miles pa je bil trdno prepričan, da gre tu za tajnost, ki jo moramo najti, če hočemo rešiti Wintersa. Uverjen o tej potrebi, sem poklical Bentena na daljši razgovor in ga izpraševal o Hvajtovem življenju, pa ta mi ni mo-gel^ povedati, če je imel njegov gospod sovražnika ali kako tajnost. V tem času je obiskal Miles tudi gospodično Belino Stantonovo in jo je spraševal o ti zadevi, a ni prišel do zaželjene-ga uspeha. Priznala je, da se je Hvajt čutil zadnji čas potišen in nervozen in da je tožil, da ne more spati. Ker nismo nič več izvedeli o Hvajtovem življenju ne od Bentena, ne od gospodične Stantonove, sva sklenila, da bova natančno preiskala Hvajtovo stanovanje. To je sicer policijska oblast že opravila, a mogoče, da je kaj prezrla. Preobrnila sva v stanovanju vse, a zaman. Naenkrat je zagledal Miles košček papirja, ki je gledal izpod pisalne mize. Bil je kos pisma brez naslova in podpisa, pisan od Hvajta. Pismo je bilo raztrgano, a ostale so besede: »dalje mi vest ne da mini, jaz moram, jaz hočem napraviti nekaj . , . na nekoga obrniti ... da smo edini ra . . .« Obrnila sva list, zadnja stran jc bila prazna; brez skrbi, da je bila d