pkcíLetarec je
delavski list /A mislece čitatelje
Glasilo JuUoMlovanake Soeialisíiéne
eze in Prosvetne Matice
(official organ of j. s. f. and its educational bureau
ST. — NO. 1814.
EaUr»4 M
•numI-iUm matter. Dm «, IM7, «I th. pwl «Ifk« »I Ctüu«% IM. uMh> ik« Act uI CwftH ut Mart b J. ItTt.
CHICAGO, ILL., 17. JUNIJA (June 17), 1942.
*\it>li*he<j Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. ^^•••a LETO—VOL. XXXVU.
Odel«k ameriških vojakov na otokik Alaska, ki jih jo napadla japonska
mornarica.
Pomen trozveze v načrtih za zmago in mir
KITAJSKA PREDLAGA, DA TUDI RUSIJA ODPRE "SE ENO FRONTO".—DALEK0SE2N0ST SPORAZUMA V LONDONU IN WASHINGTONU NEZAUPNOST VSLED NEENAKIH SMOTROV
Namen je lahko enak, ne pa cilji in prepričanje
Silno zmotno )e, kadar'kdo reče, da smo "vsi" enotni. Na primer, za zlom hitlerizma. Vsi, ki mu nasprotujemo, smo res zato, da se ga ugonobi. Toda vsakdo z drugim namenom. Ako podpredsednik Zed držav Wallace pravi, da po tej vojni ne sme biti več imperializma, se multimilijonarji v Angliji • vprašujejo, čemu sploh treba poraziti Hitlerja in mikada, če svojih bogastev v Aziji ne dobe več nazaj?
Socialisti na Angleškem so za zrušenje fašizma in za nov svet Tudi reakcija v Angliji \e za poraz Hitlerja, toda NE za NOV svet.
Vsi Slovenci delujemo — več ali manj, z izjemo kvizlingov v starem kraju, da bo Nemčija in Italija poražena Nobena slovenska skupina v tej deželi pa se ni še odločno izjavila, kaj da naj bo bodoča Jugoslavija, razen JSZ.Eni so za povratek v stare razmere Ti so v večini. Nekaj jih je, ki so enako za prejšnji "red", toda v njemu naj dobe službe oni namesto prejšnjih "poglavnikov
Vselej, kadar katoliški prvak govori 'za solidarnost naroda, misli na svoj klerikalizem — na povratek pod diktaturo duhovščine, Pomagala je Doli-fussu in pomagala je Francu. Sele kadar je njo prizadelo, se je uprla, toda ne zahteva pravičnost za vse, nego le povrnitev svojih privilegijev.
Socialisti so za pravico, svobodo in demokracijo, pa bi bilo vsled tega od njih napačno, ako se bi udah sentimentalnosti in pozabili na SVOJ PROGRAM in pri tem bitko zgubili, kakor so jo po prejšnji svetovni vojni.
Narodi Jugoslavije nočejo italijanske "zaščite"
V Libiji ima Italija veliko armado in tam je vojna zares. V Jugoslaviji in Grčiji pa je "mir". V*lic temu je bilo me seca maja ubitih na Balkanu več italijanskih vojakov kakor v Libiji. Italijanska vlada sama je objavila, da je bilo omenjenega meseca na Balkanu 475 njenih vojakov ubitih, 783 ranjenih m 78 pogrešanih. Nedvomno niso bile njene izgube nič manjše v prejšnjih mesecih. Oziroma so bile v marsikaterem znatno višje.
Z italijanskimi in nemškimi četami sodelujeta hrvatski "po-glavnik" Pavelic in srbski "premier" general Nedic. Zanimivo bi bilo vedeti, kolikšne izguke povzročajo uporniki njunim četam.
Seveda, razumeti je treba, da so i rt ve na uporniški strani še večje, ker se okupacijska oblast znaša nad civilnim prebivalstvom in poetreli v mar sik a-ki vasi za kazen vse od kraja. Za umor enega višjega italijanskega uradnika v Ljubljani je moralo dati življenje mnogo
Poročilo o seji v Clevelandu za otmitev Slovenije
FRANK ZAITZ
V prejšnji številki smo mogli le na kratko omeniti sestanek, ki se je vršil v Clevelandu in nta Ka sklicala Vincent Caitikar ter minister Snoj.
Glavni namen je bil razpravljati o načinih in sredstvih, kako priti v okom propagandi, katere namen je razkosati slovenski narod.
Značilno je, da dobiva italijanska propaganda več in več ¿.rednosti ter zaslombe, četudi je bila bas Italija med prvimi provokatoricami, ki je potisnila svet v sedanje pokolje.
Politična akcija potrebna
Proletarec je vsled tega že takrat, ko so naše podporne organizacije ustanovile relifno akcijo svetoval, da bi bila sedaj še veliko bolj potrebna politična akcija. Kajti če zmaga
rimsko cerkev, kulturo itd., in si pod vodstvom Igrofa Sforze in tudi italijanskih radikalcev, ki so v begunstvu, zelo uspešno pridobivajo simpatije za Italijo in njene — imperialistične ambicije.
Slovenski narod je že od nekdaj razdeljen in je kulturno brezpraven, moral pa je biti "enostrankarski" tudi v svoji takozvani svobodi. Nima veličin, izven par izjem, in masa pa je za take stvari kot je uve-ljavljenje neorganizirana in je tudi ne mika, da bi se dramatizirala.
Naloga clevelandskega sestanka, o katerem poroča na podlafcd svojih vtisov v tej številki Joseph Durn, je bila težavna stvar.
Posebno če, kadar se zberejo ljudje pod geslom sloge, ki so si bili, ali pa so si še nasprotni.
Kovati zvezo med deželami.. sarja. da Churchillu in Roose- •
PRESOJANJA DOGODKOV DOMA l.\ PO
katerih vlade imajo nasprotujoče si smotre, na lahka stvar. Nova trozveza, sklenjena med Sovjetsko Unijo, Zed. državami in Anglijo, je baš radi tega
veltti osebno pojasni obupni položaj Sovjetske Unije in njene armade.
Resnica seveda je, da je položaj Nemčije še veliko bolj ob-
osišče, bo naš tukajšnji relifni Slovencev. Dokazov proti njim sklad težko kaj dobrega zrno- Strpnost je bila močna, toda v ni bilo, nego jih je italijanska gel. Veliko pa bo koristil, ako nji ena struja mora popustiti, oblast na podlagi denuncijacij zmagajo Rusija, Anglija in Ze- Anton Grdina ve,
dinjene države.
To, da so rajše pričeli z relifno kot s politično akcijo, je bilo po mnenju pisca tega članka napaka. Nihče ni sicer smatral, da dela zmotno, ko je glasoval le za relifno in proti politični
in šptjonov le osumila, da rujejo proti nji. Pa jih je kratko-malo "likvidirala".
il
.il
je nevarno
Razpela in svetinjice so prišle na vrsto. Kovin zanje se do preklica ne sme več uporabljati. Sicer pa je te robe v zalogi
I>omenila senzacijo. Pa ni. Na- u pen in je dalj od zmage kakor za kakih pet let. Le podražila
pa je bila lani, ko je nemška ; bo in prinesla trgovcem m armada nagloma prodirala(pro- ! cerkv am toliko več dobička, ti Moskvi in Leningradu. Res,
rekovana je bila zgolj vsled ene same potrebe: iporaziti nacizem.
"Radovanje" v Berlinu
Nemški tisk in radio je novi sporazum med Sovjetsko Unijo, Anglijo in Zed. državami označil za zvezo desperatnih dežel, ki čutijo, da se jim izmikajo tla izpod nog. Da-li nemška javnost to verjame, ne vemo. Propaganda ima v Nemčiji še vedno veliko večjo omotično moč, kakor pa pivo, vina in likerji, kolikor je takih stvari v tretjem rajhu še mogoče dobiti. Opojne propagande pa je v izobilju.
Vladi v Berlinu je treba Nemce z mečem tolažiti rn bodriti. Ne pove jim, da je bilo nad dva milijona nemških vojakov od zadnjega 22. junija pa do sedaj na vzhodni fronti ubitih, toliko glasneje pa jim pripoveduje, kako velik del Sovjetske Unije je še pod Nemčijo in da ruska ofenziva ni us-pHa vzlic ogromnim prizadevanjem, da nemško armado po-¿♦•no nazaj.
Molotovi obiski
Tudi obisk sovjetskega komisarja vnanjih zadev Molotova zavija v svoji propagandi Nemčiji v korist. "Rusija je na pra-Ku razsula," pravijo v Berlinu, l>a je Stalin poslal v svoji des-peratnosti v London in v Wash-inKton svojega glavnega komi-

^mtMMMMMIMM
< I.EVELAND, O.
V NEDELJO 21. JUNIJA
PIKNIK
Mubo št. 27 JSZ in perske-9o zbora "Zarja" na formi federacije SNP.
da je nemška armada prestala zimo, na kakršno ni bila pripravljena, in da si je domale-ra ohranila ves okupirani teritorij Sovjetske Unije, toda utrpela je v življenjih in v materi-jalu tako ogromne izgube, da ima zanjo take posledice, ki o-betajo postati usodne in pospešiti njen konec.
Moč Zd. držav raste ,
Ko je Nemčija napadla -Rusijo, so bile Zed. države še v miru z osiščem m svoje oboroževanje so komaj dobro pričele. Sedaj so v vojni in ves industrijski aparat te dežele je zaposlen kot še nikdar prej v tolikšni veličini za vojno produkcijo. Zed. države so Rusiji obljubile pomoč in ji jo dajejo čezdaije več. Tudi angleška
(Nadaljevsnje na 4. strani.)
Iz Stockholma poročajo, da je bilo v barakah v Gross Lich-terfelde blizu Berlina 13. junija ubitih 258 2idov. Smrtna kazen jim je bila naložena vsled sabotiranja razstave "sovjetskega paradiža". V nji »o naciji kazali bedo, nesnago, krvoločnost, zabitont in take stvari, ki so bistvo "sovjetskega raja". Pa je nekdo v tisto razstavo nekaj podtaknil, kar elitni gardi ni bilo všeč. Da se ljudi "nauči pameti", je ubila za kazen in v svarilo omenjeno število Židov, dasi pri stvari niso bili nič prizadeti. Nacijaki "paradiž" je torej v vsakem o-ziru veliko slabši in okrutnejši kakor boljšavišfci.
V Franciji- je glavni voditelj gonje proti 2idom bivši komunistični prvak Doriot Bil je odbornik komunistične intema-
cionale, sedaj pa je rabelj nad onimi, ki se komunistični stranki nočejo izneveriti. Se posebno pa Doriot izliva svoj sadizem na Žide. V Parizu je bil njegovem navodilu izdan ukaz, da bo vsak 2id, ki se ga dobi na ulici, pa tudi magari pred svojim lastnim stanovanjem, po 8. uri zvečer, ustreljen.
V Bahami, ki je angleški o-tok blizu Floride, gospodari bivši angleški kraij, ki je po odstopu dobil titel "duke of Windsor". S svojo ženo, radi katere je moral zapustiti prestol, prihaja rad na obiske v Florido, v Washington in New York. Tako sta odpotovala z Bahame tudi v začetku junija. Medtem je na Bahanfti nastal upor delavcev, ki so upoaleni pri gradnji utrdb. Prejemajo 80c na dan, dasi so življenske potrebščine na Bahami v marsičem še dražje kakor v Zed. državah. Nekaj policajev je bilo v izgredih ranjenih in trije delavci ubiti. Več sto so jih policaji pretepli. I>uke of Windsor
—r- -	— . . U.
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Hoarding igra
Pri nekem grocerju v Cfcica-gu so dobili inšpektorji 20,000 funtov sladkorja več kot pa ga je oznanil pri registraciji. In s pri nekem trgovcu z avtnimi deli so dobili 10 gumijevih o-bročev več kot pa jih Je vpisal v inventar za oblast. Kazni za take prestopke so zapor do 10 let in pa globa do $10,000.
da ni bila njegova, ki je kaj izgubila.
Shodi nepotrebni
Eden izmed navzočih se je ponudil za misijonarsko misijo po deželi. Med Slovenci seveda. Toda ¿e se je naglašalo,
akciji, bilo pa je krivično, ko	^ ^ ^ » oboov!-
Int. Harvester ni mogla zatreti unij
International Harv ester kom-panijase je poslužila vseh trikov in naporov, da bi preprečila ali onemogočila organiziranje svojih delavcev v unije. Ni ji uspelo. Pri glasovanju meseca maja se je delavstvo v osmih njenih tovarnah na osrednjem zapadu izreklo, da hočejo priznanje unije in da tudi ostanejo v nji.
Nemci trebijo Slovence iz Štajerske in Gorenjske
Iz Celja in okolice so Nemci v nekaj dneh odpeljali 7,500 ljudi.
Iz Gorenjske so samo v enem dnevu odpeljali tfroti Dunaju 2,000 mož.
Iz občine Sv. Jurij ob juž. železnici so pregnali vse Slovence in tja naselili Nemce iz Rajha.
tev Slovenije, za otmitev primorskih in koroških Slovencev, čemu treba v tak namen shodov med ameriški/hi Slovenci? Treba pa je med ameriško javnost in v ameriški tisk.
Vprašanje vladne oblike bodoče Jugoslavije se odklanja, oziroma zavrača, kakor da ga ni. Tako je bilo tudi v Clevelandu. Torej ako je nam vseeno, tudi v tem oziru ne potrebujemo shodov pod to firmo. Kralj gor ali dol, to ni naša zadeva, trdijo tisti, ki prevladujejo, in oni, ki jim nasprotujejo, ipa morajo, hočeš ali ne, pri-
d aleč ^prekosili. i znat'; da 8tvar TJ. ™ enosUv-na. Naj se nam zdi še tako neumno to sprejemanje in čaščenje kraljev, kraljic in dvorjanov, oni nam odgovarjajo, da so teh privilegijev deležni le priznani kronani ljudje. Če smo
CNadaljevanje na 5. strani)
se je vsled tega nesoglasja med nami napadalo pisca teh stavkov kakor da je on sovražen rellfu. Ampak to je brl<j i^fnaj gre v pozab nost.
Dne 7. junija v Clevelandu so se udeleženci — bili so po svoji lastni izjavi večinoma zastopniki samega sebe — čeprav vsi aktivni v našem javnem življenju in v organizacijah — pečali z vprašanjem, kako zajeziti propagando, ki preti razbitju Slovenije tudi ako zavezniki zmagajo.
Očitno je, da so Italijani (protifašisti) Slovence v nji (v propagandi) Ker ro Italijani velik, zgodovinski narod, mi pa komaj poznani tu in tam, so dobili v me-rodajnih krogih v Ameriki v tej vojni veliko upoštevanja. Oni imajo zgodovino, imajo duševne velikane, revolucionarce,
Namesto sloge med unijami 'civilna vojna"
H«
• . .
..................
John L. Lewie je dne 4» junija sklical izredno sejo ekseku-tive in drugih odbornikov U. M. W., na kateri je bil glavni predmet boj, ki je nastal med Lewieom in predsednikom CIO Philipom Murray jem in pa vprašanje bodočih odnosa jev unije premogarjev (UMW) do
CIO.
Boj, ki je nastal med temi brati, kateri so unije CIO skupno gradili, je v tem kritičnem času, ko reakcija napada delavstvo z vseh strani, silno tragičen dogodek. Vsi prijatelji delavstva svare merodajne o-sebnoati na čelu unij, da naj se •pomnijo, kaj se je ztodilo z delavstvom v Nemčiji, ker je bilo nesloino in v borbi drug zoper drugega.
Očividno je, da se jejohn L. Lewis odločil nadaljevati svoj boj do konca, neglede na posledice. In enako odločno je na-
stopil proti njemu odbor CIO, ki mu načeljuje Philip Murray.
Vsa znamenja kaiejo, da se bo Lewis v svojih naporih, dis kreditirati Murrayja in škoditi unijam CIO( posluiil tudi A FL. Bodisi, da se bo z unijo premo-garjev, ako mu bo hotela slediti, vrnil v À FL, ali pa začel novo "mirovno" ofenzivo, katere namen bo primorati CIO v združenje z Ameriško delavsko federacijo pod njenimi m Lewiaovimi pogoji
Odbor CIO takega "sdruše-nja" noče m je to še »javil. V od jfovor na tiato izjavo se je o-glastl William Green', ki pravi, da so odbornikom unij CIO več njihne privatne razprtije kakor pa sloga ameriškega delavstva m zdruftena akcija za poraz fašizma.
Lewie ima kajpada prste v
teh Intrigah.
Odbor CIO se je odločil tega biviega svojega voditelja dis-kreditirati z dokazovanji,, da to, kar počne, je le nova njegova taktika proti vojnim naporom te dešele. Lewis do 7. decembra ni bil samo tzolacionist nego je z vsemi močmi svojih organizacij in svojega vpliva deloval proti Rooeeveltovi vna-nji politiki in zoper kakršnokoli pomoč te deiele Angliji in njenim zaveznlcom. Ultimatum. ki ga je Lewis dal v zadnji kampanji za predsedniške volitve, da ako bo Roosevelt izvoljen, naj si CIO išče drutega predsednika in voditelja, ni pozabljen in Murray ter ostali odbor CIO *rbi, da ga tudi Lewis ne bo pozabil. Kajti odbor CIO ga v posebni izjavi, sprejeta nedavno, dolii, da s svojo taktiko hote all nehote sluti hit-lerizmu, niši solidarnost ameriškega delavstva in meče zve-
zni vladi polena pod noge. Na vse to je odbor UMW odgovoril v dolgi resoluciji, v katerf očitke zavrača in navaja svoje proti Murrayju in odboru CIO.
Tega spopada je bilo pričakovati, ker Lewis ne trpi opozicije. Delavstvo ima silno škodo vsled tega in ie hujie lahko pride, kajti reakcija preii in bo urinila skozi kongres proti-delavske zakone čim bo situacija v ta namen postala vsled borbe med unijami m njihnimi voditelji zadosti ugodna.
Ako bi napredni delavci imeli socialistično stranko kakor nekoč, bi bila tu saj ena mogočna moralna sila, ki bi delala za enotnost. A sedaj moramo storiti v neorganizirani obliki kolikor kdo more, da se bratomorni boj neha in uspostavi v linijsko gibanje resnično solidarnost.
V našem gibanju ne sme biti počitnic!
V	tej številki je izkaz naročnin pod naslovom "Agitatorji na delu", ki je za 34 točk nižji kot prejšnji.
Smo pač že v dobi "počitnic". Nase gibanje jih ne bi smelo poznati. Tudi če jih delavci se tako potrebujejo, v delavskem pokretu jih ni.
V	poletnih mesecih morda ni toliko priložnosti za agitacijo kot v drugih sezonah. Pravimo, da so to tedni, v katerih je ljudi "težko dobiti doma".
Dobro, pa jih poiščimo na piknikih ali kjerkoli.
Joško Oven apelira v svoji koloni v tej številki, da naj se letos še posebno požurimtf v agitaciji za razširjenje Proletarca. Ne kakemu posamezniku v korist, ampak vsled načel, katerim Proletarec služi vsem delavcem v prid.
Anton Zornik pravi v tej številki, da je na poti povprečno po 12 ur na dan. On je v tem izkazu na prvem in znani "večni popotnik" Jankovič na drugem mestu. Ne ta dva, ne drugi agitatorji, ne vedo nič o "počitnicah". Vse kar žele je, da bi jih bilo več v takih seznamih.
Poskusimo letos zares razširiti Proletarca brez kake posebne kampanje. Zadosti nas je, ki se zavedamo poslanstva, ki ga vrši. Pridružimo se onim, ki so označevani pod "Agitatorji na delu", pa bomo želi res velik uspeh.
Proletary, June IT, IMS.
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
IsdLsj* Ju®o»loT«n»k» DaUvaka TUkoaaa DmiWa. Ckt«aa«, lU.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih driavsh s« cclo leto $5.00; ta pol leta $1.75;
ia i «trt leta $1.00. Inozemstvo: ta celo loto $3.60; ia pol leta $$.00.
Vsi rokopisi in ogla»i morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna.
PROLETAREC
published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., [
Inc. Established 1906.
Editor.................
Business Manager.....
....................Prank Zaits
_________Charles Pogçrelec
SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.
JÖSK0 OVEN :
RAZGOVORI
PROLETAREC'
2301 S. Lawndale Avenu«	CHICAGO, I1X.
Telephone: ROCKWELL 2864
Svoboda verstva in Sovjeiska lilija
"čemu zveza a tako brezbožno državo, kakor je Sovjetska Rusija," je protestiral škof Ernest William v Birminghamu na Angleškem in svaril vernike, naj nikar ne slede zahtevi nekaterih "levičarsko orientiranih" duhovnikov, ki zahtevajo se eno fronti v Evropi.
"Mar naj verniki pomagamo, da nastane v Evropi cela vrata socialističnih držav?" je ogorčeno vprašal in se pri tem izdal, da mu bo prav všeč, ako zmaga Hitler, ne pa Sovjetska Unija. On ni edini v Angliji, ki tako želi in misli.
In ko je zvezna vlada v Washingtonu objavila svoj nov dogovor 2 vlado sovjetske unije za poraz Hitlerja, so se takoj oglasili cerkvenjaki, češ, ako smo za štiri svoboščine ipo vsem ¿vetu, čemu ne vprašati Rusijo saj za cerkveno svoboščino?
Nedvomno sta Roosevelt in Molotov razpravljala tudi o tem. Ni pa verjetno, da bo ameriški kapitalistični tisk kdaj pripravljen priznati, da je bila cerkev v carjevi Rusiji orodje ca-rizma in prav nič drugega. Mužike je držala v topi nevednosti zato, da jih je plemstvo, z višjo duhovščino vred, lahko izže-malo. Ni je «bilo ignorantnejše mase na svetu kot je bila po zaslugi cerkve v Rusiji.
Revolucija za zlom carizma in za preporod narodov v stari carjevi državi je morala biti ob enem —- hočeš nočeš — revolucija zoper cerkev, ki je bila prilefti^a carizma.
Kar je nas socialistov iz Evrope, vemo, da tudi v drugih deželah ni bilo dosti boljše. Posebno ne v Avstriji, kjer je bila katoliška cerkev dekla režima, kakor je bila -pravoslavna v Rusiji.
Zavedno delavstvo ni nikjer zasovražilo cerkve kot take. Sovražilo pa jo je zato. ker je hierarhija <pod masko cerkve e lužila onim, ki so zasužnjili ljudstvo. Takšna je bila cerkev v carjevi Rusiji, enaka je bila v Španiji, v Avstriji in je sedaj v Italiji.
Američan si predstavlja cerkve v Evropi po tukajšnjem merilu. Zato je v zmoti. Tam so cerkve orodje vladajočih, oziroma so bile same na sebi režim. Tu deltijejo samostojno, uče vsaka svojo filozofijo, in se smejo klestiti med sabo po mili volji. Ne pa v deželah, kjer je cerkev državna in orodje države.
Tudi če bi bila v Rusiji ostala po revoluciji na krmilu Ke-renskijeva vlada, pravoslavna cerkev v svoji stari obliki bi bila zatrta. Boljševiki so jo pohodili naigloma in brutalno. Niso pa jo mogli uničiti. Yerstva ni mogoče kar tako iztrgati iz ljudi.
Tudi cerkev v Nemčiji je bila režimska stvar. Hitler je ni mogel preko noči prilagoditi svojemu evangeliju, pa je zatrl vse tisto, kar je bilo prej v službi (prejšnjih vlad. Mussolinijy tega ni bilo treba, ker se mu je cerkev takoj prilagodia.
Če bi ameriška javnost razumela, koliko kvara je napra-vila ljudstvu v Rusiji pravoslavna cerkev, bi ne nasedala onim, ki vpijejo, da so jo "brezbožci" zatrli. V novem svetovnem *edu bo cerkev svobodna, toda ne taka, kakršna je služila car-jerf m kraljem, grofo min knezom, rabljem in fabrikantom. Bo to modernizirana cerkev, nič več zidana na vražah.
Dutcl» Harbor mm otoku bliau Alaaka jo bil konceai maja napaden po japonski mornarici. Kraj ima sfolj MratafUno vrednost. Prebivalcev j« malo ii iivljenj« tam pusto, kar jo racvidno tudi ia cornja slika.
BORIS FURLAN:
Kako naj ameriški Slovenci pomagajo pri rešitvi primorskega vprašanja?
(Nadad je van je.)
Psihološka zmota je v tem, da so pacifisti •presojali naravo svojih nasprotnikov po svoji lastni naravi. Ker so sami sebe smatrali za nesposobne, da bi zagrešili zločin vojne, ker je bila vojna tako nasprotna njihovi naravi, so menili, da se prav tako upira tudi naravi na-cifašistov. Od te naivne vere v osnovno dobroto svojih nasprotnikov jih niso mogle odvrniti niti najbolj jasne izjave nacifašistov, ki so vse poveličevale vojno kot najbolj veličastni izraz narodovega življenja. Od poglavarja države do zadr njega pi9una, od umetnika in misleca do propagandista in a-gitatorja, od odgovornih činite-ljev in predstavnikov javnega mnenja do najbolj preprostih članov njihovega občestva, od vseh je lahko vsakdo čul eno in isto poveličevanje vojne: vojna je bistvo vsega dogajanja v vesoljni naravi in v življenju vseh narodov, vojna je sredstvo napredka, tirejevalka človeškega življenja, neobhoden činitelj civilizacije, vojna je ustvarjajoča sila in vojak najvišji izraz narodovega značaja, meč je e-dino in izključno sredstvo zunanje politike.
V smislu takih in podobnih izjav, katerim so dajali največjo publiciteto, so nacifašisti pred očmi vsega ifveta vzgajali narode za vojno. Držali so jih v stalni vojni pripravljenosti in ustvarili s tem psihozno stanje nestrpnega pričakovanja. Za tako duševno n astro jen je ni izbruh vojne katastrofa, ki se zagrne nad narod, marveč dolgo
tudi vložil v zidanje piramid, kakor v starem Egiptu, in morda bi se Nemci dali prepričati, da je to tako lepo in prav. A v kaj so Nemci vložili svoj denar? Že od vsega početka: večinoma v oboroževanje! Torej število brezposelnih v Angliji v naprave, ki so bolj nekoristne znašati 4 4 milijonov. Kvečje- kakor piramide, katere vsaj mu bi se moglo trditi, da je ko- škodljive niso. Ali ni to naj-looijalni imperij prihranil An- boljši dokaz, da so Nemci že od gliji nekaj nad en milijon brez- vsega početka mislili na ropar-poselnih. To je pač najboljši, «ko napadalno vojno in da jim dokaz za to, da kolonijalna po- je bilo vse kričanje o brezup-sest ni lek iproti brezposelnosti nem gospodarskem položaju le in nikako sredstvo proti gospo-
Reinhard Heydrich je mrtev. Težko bi bilo najti primero v dolgi •zgodovini sveta krvoločni si^tematičnosti tega kralja krvnikov. Mogoče je bil samo hlapec, mogoče je samo izvrševal povelja vf^oih na lestvi, ali kijub temu si je napisal nesmrtno ime v dy<>dovini. Tisoč let v bodočnosti bo njeeovo ime še vedno znano — njegov epi-tat — krvnik mesta Prage in češkega naroda.
Kot hititiskemu ali asirskemu vladarju starega veka, kateri je v^el seboj v grob svoje žene, sužnje, pse in konje, so budi nackji nagradili svojega rablja-prvenca s krvjo in življenji tristotnih žrtev. In to jo bil tele začetek. Da pa so svojo sadistično .orgijo dvignili do vr-huiKa, so to nacijsko svinjo zanesli v Hrad.-čanaki grad, kateri je simbol češke neodvisnosti, in prisilili nekdaj svobodne češke Pražane v pogrebno spremstvo.
Heydrich je mrtev. Hitler, Himmler, Goebels, Goering. von Ribbentrop, Rosenberg itd. ¿e žive — ali tudi njih ura se bliža...
Poletje — 1942
Dne 21. junija bo začeto mo-
darskim krizam. Rešitev ekonomskih kriz ni v tem, da se izkoriščanje razširi še na druge partnerje, marveč v tem, da se izkoriščanje sploh odpravi. Toda vse to ni prav nič motilo mnogih zavezniških ekonomi-
»retveza s k itero so mamili *°*e eno najusodnejših poletij pretveza, s katero so mamin y mod{WÍni lesiva. Za Hit-
kaline?
Jasno spoznanje položaja je pogoj celotne moralne mobilizacije in skrajnega stopnjeva-
lerja ipomeni zmago ali smrt. Tudi za nas v Ameriki bo usodno. Kaj bi pomenila zmaga morje Hitlerja tudi za nas ni treba "Mare
h varnost fašizma? Ali Rusija je bila pripravljena?
Francoska armada je bila takrat po mnenju vtičakov najmočnejša militarisUčna mor na svetu (in Francija je bila demokratična dežela). Pa se je francoska armada sesula pod udarcem Nemcev kot glinast lonček. In kdo more 7anikati, da niso imeli Francozi po m ne nju izvedencev dobre generale? In Nemci niso vrgli vse svoje sile v Francijo. Karkoli ima kdo proti voditeljem Sovjetske Rusije, eno je gotovo, Rusija je bila pripravljena!
Barantanje o novi Evropi
Ko sem ne zadnjič ustavil pri kiosku, kjer navadno kupujem magazine, sem opazil z velikimi črkami označeno, kakšn» meje naj dobi nova Evropa. Ta magazin je bil znani Collier's, .n avtor zemljevida v njemu pa G. T. Rcnner, profesor geografije na Columbijski univerzi. Svoj zemljevid je na široko pojasnil v obširnem članku. Da nima ta profesor veliko pojma o Balkanu in Evropi, je jasno iz njegovega članka — ali je pa tu spretna italijanska propaganda, katera zadnje čase dobiva v oficijelnem Washingtonu vedno več moči. Po njegovem bi Italija po strmoglavlje-nju fašizma dobila vse, kar Italia Irredenta ni mogla dobiti. Jadransko ter Sredozemsko bi postalo italijansko nostrum". Da so taki
nja borbenosti. Nejasnost v na gjroko opisavati. Da gre A- profesorji, še posebno kadtrao ustvarja omahlji- merika naprej z ogromnimi ko-	AnprialUti. nam ze-
spoznavanju v ost v volji, ta pa vadi do sta-
merika naprej z ogromnimi ko- geografični špecialisti, nam ze stov in Dolitikov da so pred in *T"* '	w ----™ raki' je 1>™H Pet	nie" lo nevarni, ni treba povdarjati.
dobi zagovarjali upravičeno*! lahko v . / if - . kmaJu P^vojilo. Samo potap- 3loVanska vlada povdari tu, v
nemAkii zahtev po kolonijah. Ti^iH d Tv kalifa' '".T	AtkintikM	»
Se leta 1929. je bil nemAki iiv- ko l>ri!,luh.nitl' da Že T .k?!,_aa* P°'o*»J Krit*
i ljenski standard samo za 10% nižji od onega leta 1914., ko se je Nemčija kar valjala v blagostanju! O življenskem standardu
balkanskih
primemo
v Atlantiku dela	Angliji in v Moskvi svoje stali-t .. _ „ 'nim, ali tudi tu se	Mi Slovenci bomo napra tremo vsak poizkus, ki bi mo- prikuje uspešne obrambe. I vili svojo dolžnost gel škodovati vojnemu naporu. Uspehi mornarice in zračne	. Se danes, ko je Amerika v pol- f\oie Ze<j. driav v Koralnem	Cankarjev Glasnik ni vojni, je mnogo nevšečnih m(>rju jn nedavno v M id way ju	Z zanimanjem čitam to revi-rlriuHh nar^^hTn P"J*vov v tisku in javnem mne- pomeni, da ofenzivna sila Ame-	jo. Lepo urejena od vsega zadkih ki ie^v^ae uju* U to*™ škodujejo rike narašča. Ali glavna borba	četka, z dobro zamišljenimi po-
nn nifli' nimwWMra vojnemu naporu sedaj, a za in odločitev bo na ruskih po-	litienimi članki, je v resnici
I1U liliji uu pim^ii Prtvnin r» ilnhn natAAr i« in raz- U_____u	a»a^io aPiv^phnn
pa nihče ne vodi računa.
I povojno dobo ustvarjajo raz j položenje, v katerem bi znale Da je vse to samo nacistični, denurliracije mir izgubiti, čeprav bo vojna dobljena. Naci-
propagandlstični trik, kateremu so nasedli mnogi dobrover-ni naivneži, ipotrjuje sama nacistična gospodarska teorija. Nacisti propovedujejo zveli-čavnoat svojega gospodarskega reda, ki ga zoperstavljajo staremu kapitalističnemu redu, in
fašisti so gotovo že danes na delu, da pripravljajo tla tudi za to možnost! In prav iz te strani preti nam Slovencem in Hrvatom iz neodrešenih krajev Jugoslavije že danes največja nevarnost* Pomudimo se torej
govorijo o Hitlerjevem "eko- nekoliko pri argumentih, ki nomskem čudežu", ki je brez- smatram za defetistične,
Ijanah.
Dne £2. junija bo leto dni, od kar je HitU r zavratno napadel Rusijo. Njegova do takrat nepremagljiva armada se je vrtgla z vso silo tehnične in organizirane po polnosti v deželo, katero so smatrali Hitlerjevi generali kot disorganizirano in nepripravljeno za totalno obrambo.
Ali motili so se, kot se je tudi precej drugih naših prerokov,
vmkia več čitateljev. Posebno zadnje čase dobiva precej novih mcci. Člankov sodruiga Kristana s^ spominjam še »posebno iz zadnjih dveh let. Ko je marsikateri slovenski urednik izgubil glavo, so bili njegovi članki kot beli kamni na grudni poti. Zelo me veseli, in to menda vsakega čitatelja Glasnika, da se je posrečilo Cankarjevi ustanovi obdržati njegovo sodelo vanje.
Sedanji urednik s. Ivan Jon-
poselnost odpravil. Zakaj pa ker škodujejo vojnemu naporu kateri so sledili samo tistemu, potem vojna? če je brezposel- danes, jutri pa bodo ov irali za- kar jim ^ nj^ domnevanju tez je ohranil vso ličnost revi
nost spravila Hitlerja na površje in jo je ta odpravil, bi se bil mogel nemoteno posvetiti notranji dograditvi svojega tretr jega cesarstva in pospeševanju
zaželjeno odrešenje in končno občečloveških kulturnih do-sprodčenje nakopičenih sil. Od- brin. Toda prav njegova gospo-tod nepopisno resnično navdu- d*™ka teorija nam pokaže na-šenje, ki je zajelo široke mase «»^m v pravi luči. Nacisti so v nacifaaističnih državah ob iz- brezposelnost odpravili s tem, bruhu vojne, odtod složnoat	neprimerno povečali jav
dovoljivo povojno ureditev sve- ul?ajalo. ta in ustvarili s tem nove mož- Datuma 21. ter v pondeljek nosti konfliktov.	¿2. junija b<*ta skoro po celi
(Dalje prihodnjič.) 1 Ameriki določena za nabiranje
__prispevkov v podporo junaški
Rusiji. In ne ^amo to — na stotine shodov in priredb se bo vršilo na ta dva dneva, na katerih se bodo spominjali ljudi, kateri
Ameriško delavstvo dela
Produkcija v vojni industriji je nad vse pričakovanje pospešena. Mnogo ladij je bilo zgrajenih tedne in mesece prej kot fsO inženirji in kontraktorji prvotno pričakovali. Bojnih aero-planov se izdeluje v Zed. državah že sedaj več kot v vseh osišč-n i h državah skupaj. -
Po devetih letih krize in brezdelja je ameriška industrija spremenjena v mravljišče, v katerem vse giblje in dela noč in dan.	,	,
Vzlic temu sovražniki delavstva še vedno pišejo, kako unije, "unijski raketirji" in stavkarji ogrožajo vso vojno industrijo in ustavljajo Obrate sedaj tu drugič tam.
Ameriško delavstvo svojo dolžnost vrii v polni meri. Dela, kolikor mu doipuščajo moči. Milijone jih prihaja a dela utrujenih m po kratkem odmoru se vračajo k strojem. Kupujejo vojne bopde, pomagajo s prispevki Rdečemu križu in prispevajo v razne ^ruge dobre namene.
A tisti, ki pišejo proti delavstvu, ki mu blatijo organizacije in očitajo "visoke" mezde, so še na vrhu in tuhtajo, kako ubraniti svoje profite pred davki in kako jih čimbolj naprtiti delavstvu.
Ameriško delavstvo dela za zmago. Bilo bi potrebno in dobro, da si bi preskrbelo besedo tudi ko se bo sklepalo o miru in o bodoči uredbi sveta.
Da delujejo misli počasi, ni naša krivda, če bi bil blisk odvisen od nas, bi imel nekaj skupnega s polžem.
Tudi če izgubiš vse drugo, izkušnje ti ostanejo.
vsega naroda in njegova trdna odločnost, da izvojuje boj do končne zmage.
Sporedno s psihološko zmoto, ki je zastirala pacifistom pogled v resnični položaj, je bilo na delu več lažiargumentov, ki so"iz različnih in včasih celo nasprotujočih premis nekako opravičevali aH zagovarjali nastanek fašizma in nacirma. Naj navedemo nekaj teh mn$nj, ki jih lahko še danes čujenv tamov najrazličnejših ta h. Nastanek, rast in nacizma pripisujejo mnogi ekonomskemu faktorju. Gospodarska kriza je tako globoko zar jela osnove narodovega Življenja, da je Nemčija v svojem obupu morala iskati izhoda v nacizmu. Nemčija je imela v trenutku, ko je Hitler prevzel oblast, 8 milijonov brezposelnih. Bila je brez kolonijalnega im-iperija, fc katerega bi mogla črpati surovine in v katerem bi mogla plasirati svoje industrijske izdelke. Zato je sama sebe, in v zavezniških državah jo mtvwi še danes, prištevala k takozvanim revnim narodom v nasprotju z bogatimi in sitimi narodi.
Toda ob istem času je imela Anglija, nad S milijone brezposelnih, in to navzlic temu, da ji je bil na razpolago ves koloni-jalni imperij, če bi ta za odpravo brezposelnosti kaj zalegel, Z ozirom na večje prebivalstvo Nemčije bi moralo sorazmerno
ne izdatke, obenem pa ustalili cene. Javne izdatke so financirali s sredstvi, praktično enakimi tiskanju papirnatih nov-čanic. Da bi izbegli povišanju cen, ki bi sicer moralo sleHiti inflaciji, so cene fiksirali in mezde stabilizirali. Povečano povpraševanje, ki nastane vs-led velikih javnih izdatkov, ustvarja ipotrebo po povečani produkciji, ta pa potrebo po novih delavni^ močeh. In tako nastopi rpest>9 brezposelnosti manjkanje delovnih moči! Po svojem bistvu je ta sistem zelo preprost, za izvedbo pa zahteva močno osrednjo državno organizacijo in precejšnjo omejevanje individualne svobode. Prvo so Nemci od nekdaj imeli, na drugo pa so bili že od nekdaj navajeni* Pravice ljudstva do svobode niso v Nemčiji nikoli igrale neke vloge.' Saj definira že Hegel ljudstvo kot "oni del naroda, ki ne ve, kaj hoče"! Nemci hi bili torej lahko ustvarili svoj novi način življenja in po njem srečno ži-
New York Time* je imel dne 1. junija od nekod iz Evrope poročilo, da je bilo v angleškem napadu na Kolin 20,000 prebivalcev ubitih.
ije
in pridobil, kot sem že gori o-menil, precej novih moči. Želim, da ta revija, za katero je v resnici dovolj prostora med nami, še nadalje uspeva.
Proletarec
Najstarejši slovenski socialistični list v Ameriki. Jaz sem se prvič naročil nanj leta 1914. V
se niso ustrašili nepremaglji- mojem prvem letu v Zed dr¿a.
Tole mi ne gre v glavo?
vih Nemcev, niti jim niso ¡pu stili napolnjenih shramb z živili, kot so delali drugi v Evrtv pi. Rusija, s svojo organizirano obrambo, je dala čas Angliji in nam za pripravo. Da je polet tisoč letal na noč mogoč, je vzrok ta, da je Luftwaffe izgubila na vzhodnem bojišču 35,000 najboljših letalcev. Hitler se je tako zamotal na tej dvatisoč | milj dolgi fronti, da ho druga fronta mogoče še to poletje izvršljiva.
Morda bo kakšen prijatelj dejal, da sem tudi jaz eden tistih, ki pere Stalinov režim. (Par takih fantov "pralcev" je menda v Clevelandu.) Oni mislijo, da se narodi Sovjetske Rusije bore kot so se v preteklosti za **matjuško Rusijo". Mogoče! Ampak meni se zdi, in takih ljudi je precej med nami, da se Kusi bore še za nekaj druigoga kot za to geslo. Meni se zdi, da se narodi Sovjetske Rusije bore <za njih mlado delavsko državo, za to, kar so u
vah. Od tistega časa sem stalen naročnik. Po mojem mnenju, o tem sem trdno prepričan, da ga ni bilo lbata med nami Slovenci v Ameriki, kateri bi bil od vsega začetka pa do danes stal odločno na delavskem stališču in to v vednem boju proti vsemu, kar je nazadnjaškega. Zato je '^Proletarec" vreden vse podpore. Koliko grehov, koliko očitkov so je nagrmadilo nanj. če se je kakšnenu* članu zgodila krivica pri društvu, ni krivil društva, ampak pustil je "Proletarca". Kolikokrat že se je to zgodilo! "Proletarec" jc moral trpeti za grehe in napake drugih, ali kljub temu živi in nadaljuje svojo nalogo. So-drugi in »odružke, tak list jc vreden podpore! Ta list je naš. je naš glas. je glas slovenskih delavcev, in to leto moramo iti na delo sanj!
Kako neki »e je moglo dogo- sfcvarili po revoluciji. Da. grehi diti, da sta »e smrtno skregala so bili storjeni, in kri je tekla veli. A njim je šlo od vsega po-1 tako velika prijatelja an sode- kot še v vsaki revoluciji. Ali rc-četka za vse kaj drugetga! Uvea kot »ta John L. Lewi» in zultat je 11— ki g« no more Ključ njihovega ekonomskega Philip Murray? Drug drugemu nikdo zanikati. Da je Rusija sistema je, kakor smo dejali, »ta si ie pred dobrim letom pri- morala iti »kozi KaJvarijo, je povečanje javnih izdatkov ter «egala svestobo in sodelovanje, krivo to, ker se je morala kon-stabilizaclja mezd in cen. Kak- sedaj pa je radi viharja med centrirati vso za obrambo. Kdo šne vrste so javni hsdatki, je njima ob «nem v boju drug je protektiral in vzgojil Hitler-več ali manj vseeno. Seveda bi proti drugemu »totisoče unij- ja? Kdo je dajal potuho faši-č love k ipo pameti pričakoval, skih delavcev. Kako da se niti stom? Do 1933 je Rusija atori* da se bo denar trošil za obče- tako izobraženi ljudje ne mo- Ia vse, v« njena zunanja poli« koristne naprave kakor ao bol- rejo nič naučiti is reka, "kotar tfka je bm za ra^oro/.cnje. ali nice, šole, znanstveni zavodi in hočejo bogovi pogubiti, ga uda- jf je kdo sledtf ? Ali ni Litvinov podobno. Lahko pa bi se denar i rijo s slef>otoM?	svaril Evropo ter kazal na ne-
V nedeljo 21. junija bo Zdriio in klubov piknik
Cleveland, O. — Piknik, ki
ga priredita klub st. 27 JSZ in njegov pevski zbor Zarja je l>li zu. Vršil se bo v nedeljo 21 junija na farmi društev SNPJ.
članstvo obeh teh dveh skupin, ki je ena. bo udeležencem poskrbelo dobro postrežbo in obilo zabave. Igral bo Peconov
orkester.	„
Podpisani "večni popotnik vabi, da se tega ialcta vsi u<i«'-Ie4itc./Nai ša dodam, da tudi petja ne bo manjkalo.
Anton Jankovich.
POVESTNI DEL
DEMANTI
. H. G. WELLS. — Prevcl B. Rihtersič.
"Nocoj je pa topla noV' je Moja radovednost je rasla, dejal nekdo zraven mene. Za-j "Seveda," sem rekel, "je ipre-ii.tJal sem profil moza, ki je senetljivo podoben demantu. kakor jaz slonel ob Waterlooj-| Toda če je demant, je pravi or
.'kom mostu. Zanimiv obraz,.
toda suh in bled. Zavihan, spredaj ¿pet ovratnik plašča je izdajal, da je možak siromak, i ga sam naredil. Sem ga dajte!"
datek z neko posebno premo-govo vrsto v zaprto puškino cev. Cev sem (potem napolnil z vodo, jo dobro zapečatil in raz* belil."
"Nevarno," sem rekel. "Da, stvar je eksplodirala, razbila okno in mi deloma unija k" med'njimi. KjV ste ga" pa I tudi stroje. Vzlic temu pa dobili7"	aem dobil nekakšen demantov
"Saj sem vam rekel, da sem T P™h. Potem mi je prišlo na mi-
sel, da bi si napravil trdno za-
li ledal je po vodi. Iz temnega ozadja so se dvigali west-
minstrski stolpi in se ostro odražali pod zvezdnatim nebom. Po bregovih so se lesketale luči: rdeče, oranžne, rumene,
bele.
"V* a j en miren prostorček," je dejal tujec. "Če ima človek ves dan poslovne skrbi in obveznosti — ali poznate vi ta vznemirljivi boj? Utrujena(jia-va, noge vse zatekle od hoje ... Časih se vprašam, ali se je vredno toliko ubijati? Ali bi ne bilo bolje, ko bi se odrekel slavi in premoženju in se posvetil preprostejšemu delu?"
Presenečeno sem pogledal neobritega, umazanega, izmoz-ganega moža, ki je govoril o velikih opravkih. S posmehljivo opazko sem ga opozoril na to nasprotje, toda takoj mi je bilo žal.
Možak je obrnil svoj suhi, iz-žeti obraz k meni in mi rekel:
' Pozabil sem. Tega seveda ne morete razumeti. In tudi verjeli mi ne boste, če vam povem. Da, res imam opravka z veliko rečjo. Demante izdelujem."
"Ali ste brezposelni?" sem ga šaljivo vprašal.
Namestu odgovora je nestrpno odpel svoj razcefrani plašč in stresel nekaj »z platnenega mosnjička, ki ga je imel za vratom. "Morda se kaj razumete?" je rekel.
Pred leti sem delal izkušnje in sem * e torej razumel vsaj še malo na kemijo in mineralogijo. Kamen je bil prav podoben temnemu, nebrušenemu de mantu, toda dosti prevelik. Sa.i je bil tako velik kakor zgornji del palca. Imel je obliko pravil nega osmerokotnika in ukrivljene ploskve, ki jih imajo de manti. Z nožem sem ga poskusil načeti — zaman. V soju sve trike sem ga preizkusil na steklenem pokrovu svoje ure. Hitro je zarezal vanj belo črto.
Hlastno je segel po njem in	koVttn len valj, ki «a ne mo-
spet zapel suknjo. Iznenada pa	re rÄZne8tl' Res' dal 8em *a lz' je šepnil:
Za sto funtov vam ga pro-
dam!"
Moj sum se je znova oglasil. Kamen je morda iz kakšne snovi, ki je skoraj tako trda kakor demant in je slučajno kristalizirala kakor pravi demant^ In če je res demant—zakaj ga ponuja za tako beraško ceno?
delati, čeprav j^ bi| to za mojo blagajno ogromen izdatek. Potem sem zakuril peč, zagnal vanjo valj—in šel na izprehod.
Vem, reči hočete, da bi bilo lahko hišo razneslo. Kes je, toda šlo se je za znanstven poizkus.
Ko sem se vrnil, je bilo še vse tako, kakor sem pustil. Raz-
0 . , .	n ..«strelivo ni moglo valja razne-
Spot-ledala sva se. Premeni ^ prj kristalh,aciji pa ima ča8
zelo ipomembno vlogo, če proces pospešimo, postanejo kri
cerkev in podporna društva. "Slovana"so drža'i pokonci vodilni člani bivše SSPZ iz tega kraja (največ na Pullmanu).
Društvo Delavec št. 8 je še zvesto svojim starim načelom, in kot tako je izvolilo tudi delegata na konferenco Prosvetne matice, ki se je vršila 31, maja v Milwaukeeju. Zastopal ga je Anton Zaitz.
Vojne razmere bodo med nami marsikaj predrugačile. Delati je treba tixio, zasluži se nekaj, a ljudje pa so vedno bolj utrujeni. Fantje čakajo drug za drugim, kdaj jih po^ovejo. Sedaj pa še dekleta. Mnoge — namreč dekleta, to veseli. A poveljstvo jih svari, da službovanje v armadi ne bo nikakršen piknik. iPa se bodo privadile, kakor so se delu v tovarnah, ki tudi ni igrača.
Težak.
sem možaka od glave do nog, toda zdelo se mi je, da mora biti pošten. Potem mi je rekel:
stali majhni. Zato sem se odlo-
Nemika toliko obetana ofemiva v Rusijo le jo pričela, a no • taktnim **mahom* da bi kar pomotala prod
• abo. SovjeUke čete prizadevajo nemški armadi »iloVite izgube. Gornjo so sovjetski vojaki, ki odbijajo naval Hitlorjovo armado,
vam bom povedal. Saj ^^	pustil svojo pripra-
vem, da mi ne boste verjeli." VQ <Jve jetj pri mj,^, m počasi "Demante lahko izdelujemo zmanjševal temperaturo. Tcda na umeten način," je začel, in bil sem brez denarja.
STANJE V JUGOSLAVIJI
po glasu se je videlo, da mora biti izobražen človek. "Treba je samo deti črni premog pod dovolj močan pritisk.- Premog potem kristalizira v majhne demante. To vedo kemiki že dolgo, že desetletja, ne vedo pa. kaj je treba premogu dodati, da se stopi, in kakšen pritisk morajo uporabiti. Jaz sem začel o tem premišljevati, ko sem bil v sedemnajstem letu, zdaj sem pa v dva in tridesetem.
Imel sem okoli tisoč funtov denarja, razen tega pa sem še poučeval mlajše dijake. Mislil sem, da bo tega denarja za moje poizkuse dovolj. Študiral sem potem še dve leti v inozemstvu. Imel sem svoj laboratorij, toda kmalu mi je denar pošel in svoje poizkuse *em moral nadaljevati v siromašni sobici brez pohištva, kjer sem *pal ha tleh med svojimi apa-~ati. Ničesar si nisem privoščil n ves denar, ki sem ga sploh *a«lužjl, sem porabil za razne pripomočke. Tako sem se svojemu končnemu namenu zelo približal. Že pred leti sem razrešil vprašanje dodatka, da se premog prej raztopi, in kmalu nato sem določil tudi pritisk, ki je potreben za nastanek demantov. Del sem namreč ta do-
KAKO DOBITI NAJVEČ ŽIVILSKE VREDNOSTI ZA VAŠ DENAR
Največ hranilnih »novi « vsakega dolarja, ki (0» porabite za živila,"te dobi s tem, da izberete prava «vila — in se naučite, kako jih skuhati čim najbolj varčevalno. Da se čikaikim gospod in jam pripomore do tega, so se nedavno ustanovili Peoples Gas prehranjevalni centri.
Tukaj je vzorec nekaterih drugih dragocenih postrežb, ki vam jih Peoples Gas prehranjevalni centrt nudijo: navodila, kako se spravlja v "kante" sadje in zelenjava, ki je v sezoni... koristni migljaji, kako napraviti-okusne obede n ostankov ... nasvet za načrte glede obedov . . . zanesljiva pojasnila glede kupovanja, spravljanja, pripravljanja, kuhanja in serviranja vaiih najljuMih jedil. Za to koristno postrežbo se nič ne računa.
Peoples Gas prehranjevalni centri so v pritličju Peoples (»as poslopja, 122 South Michigan avenue, na 4839 Irving Park Road, in na H4fl Wes*Sixty-Third street. Na razpolago so vam od 10. dop. do 4. pop vsak dan v tednu od pondeljka do vkl)učno petka. Pomnite, to je BREZPLAČNA postrežba — kar pridite kmalu in se seznanite z njo!
(Ptoplfn Ga$ prtkranjevnlni crnM so organizirani fto uradu za ob ni m ho v int trenn narotinr prehrane, rfirai*-»ti>a rn sp/aJne blaginj*. — Paul V. McNutl, direktor.)
Kupujte U. S. vojne hranilne znamke v svojem najbližjem Peoples Gas uradu
^'»(iMm, ca»	■Sf AMT 1	«»m tiiMT MrtK>f*«fO*< e*i nuna J
ilttHBDI	■ > A S	
Preizkušenj, ki sem jih moral v tem času pretrpeti,- vam ne morem popisati. Prodajal sem časnike, varoval konje, odpiral vozove pred gledališčem, pisal naslove — beračil. Štiri in dvajset ur nisem nič jedel. U-čenec v neki trgovini mi je podaril šest pennyjev, da bi se izkazal kavalirja pred dekletom. Takoj sem jih zapravil, a ne za jed. ampak za premog.
Pred tremi tedni sem pustil, da je ogenj ugasnil. Odvil sem valj, izpraskal rz njega trdo lavo in jo na koncu železa razbil. V njej sem dobil tri velike demante in pet manjših. Ko sem sedel v sobi na tleh in razbijal po lavi, je prišel v sobo moj sosed. — pijan kakor zmeraj.
"Vi ste — vi ste — a-a-anar-hwt," je zajecljal. "Nevaren zločinec!" Začelo se mu je kol-cati in vmes je izblebetal, da je preiskal mojo sobo, ko me ni bilo doma, in pri policiji naznanil. kaj počenjam. Uvidel sem, da bom moral vso skrivno t izdati policiji in s tem vsemu svetu, ali pa me bodo prijeli in zaprli. Vrgel sem pijanca iz sobe, pobral svoje deman-te in izginil. Nekaj dni nato »o že listi pisaii na dolgo in na ši-roico o "tvor niči bomb".
Demantov se nisem mogel iz-n ob it i. če sem šel h kakinemu pečenemu zlatarju, mi je ukazal, naj počakam, in hkrntu šepnil pomočniku, naj pokliče policijo. Tako sem moral bežati. Neki lopov mi je demant, ki sem mu ga ponudil, kar vzel in mi rekel, naj ga tožim. Tako hodim zdaj po svetu z demanti, ki so vredni veš sto tisoč funtov in nimam niti grižljaja kruha."
"Verjamem vam," sem rekal neznancu, "toda pri sebi nimam niti sto funtov. Pridite jutri zjutraj v mojo pisarno."
"Ne zaupam vam.. Policijo m Mite obvestiti!"
"Ne. Tu imate mojo posetni-co in pridite brez skrbi!"
NezaUpno je zmajal z glavo.
"Ohranite mojo skrivnost zase in ne pojdite za menoj!"
Nisem (¿ta več videl. Dvakrat mi js pisal in me prosil, naj mu pošljem denar na neki naslov. Nekoč je prišel v mojo pisarno, pa me ni dobil doma. Sluga mi je rekel, da je bij prav slabo oblečen človek, ki je hudo kaš-Ijal. Vprašal je po meni, naročil pa ni nič.
Kaj je bilo le z njim? Ali je bil norec ali slepar? Ali je morda res izdeloval demante? Skoraj bi verjel. Morda je mrtev in <o njegove demante zavrgli — eden rzmed njih je bil tolikšen kakor zgornji del tpalca — ali pajih morda še zmeraj izkuša prodati. Morda bi bilo Je prav, a ko bi bil tvegal sto funtov, »norda bi bil s tem ustvaril svojo srečo.. \
ne stroške. Dual j* nudil popust dvoran v te namene že poprej.
Vladni jugoslovanski infor- prebivalstvom 12,000 glav ži- v (prid ruskernu reiifu ^ je
macijski center (Royal Yugo- vine.	nedavno vršil v mestnem avdi-
slov Information Center) v Gospodarsko zmedo poveču-	toriju javeT1 sh(Kj Zastopane
New Yorku piše iz virov dnev- jejo najraznovrstnejše vrste	m ^ile p]a8tj mesta. Pri-
nika "Christian Science Moni- denarja* kot n. ipr. 4kune\ ki	*pevani so bili v ta dober na-
tor" o nekem potniku, ki je ob jih tiskajo Italijani.	men ^ organiziranih skupin
prihodu v Lisbono poročal, da Zaradi lakote v Hrvatski in	^etdesetaki, stotaki in tuti tiso-šteje armada generala Mihaj- zahodni Srbiji je okrog 200,-; ¿aki Beležiti je treba, da so pri
loviča 200,000 mož. 000 ljudi in žena odšlo na delo	aranžmi sodelovala tudi "Zar-
Dejal je, da je bila situacija v Nemčijo. Rezdeljevanje hra-	na-. dekleta>
meseca marca, ko je odšel iz n* i* ze,° težko zaradl ne™0' In sedaj še nekaj o naših vr-Jugoslavije sledeča:	gočega prometa zaradi poško- ,ih ženskahf katere pletejo ob
V glavnih mestih Hrvatska, j f°vanih . d*1 J**??^ ^daJ ¿etrtkih popoldne v klubovih vzdolž dalmatinske obale, v »majo vsi vlaki nekoliko oklop- prc,i0,ih za junaške ruakefan-
Ljubljani, Dubrovniku in Spli-i^ v?z 8 8tT H ,P Zn tu ter na Reki in v Trstu je C ^nikom se ne dajejo «aran-
krog 300,000 italijanskih voja- H* da
kov Ta vojska je založena s mor	_
topništvom in tanki, a nima le-.
Dan kluba in "Zarje" v naravi
Cleveland, O. — Da se ne o-
pusti lepih tradicij in ne potrga tankih nitk naših aktivnosti za v bodoče, sta tudi letos najela klub št. 27 JSZ in soc. pevski
tal.
Nemci imajo v Jugoslaviji Štiri divizije vojakov s tanki in letali, ki so razmeščene ponaj-več okrog Zagreba in Beograda. števila madžarskih posadk ni mogoče natančno ugotoviti.
Nekatere nemške posadke so zbor Zarja izietniške prostore odšle iz Jugoslavije v dru*i po- SNpj /a svoj ,etni iknik k| bo lovici januarja, a v začetku fe- y nedeljo 2J junija Vsako le-bruarja ste prišle dve novi d - j tQ ROsUljejo na ta izletniški viziji, ena med njimi motorni- dan somi*ljeniki in prijateiji iz rana. V zadnjem času je pri- vje ¿irne jM>se,ke in dajejo du. speKo znatno število bolgarskih ^ dclavski zaveftti. Upati je.
po,kT>v-	da pohite ti gostje k nam tudi
Po pripovedovanju omenjenega potnika sta sedaj v opozi-
te. Vredno je, da se te ženske omeni radi njih plemenitega dela. Kaj bi bilo v teh časih podvzeto, kot je ravno to! Prve ■ izdelke jopičev in nogavic so že oddale na pristojno mesto.. Ruski relifni urad se je o njih ' jako pohvalno izrazil. Sledeče so sedaj aktivne v tem pletil-nem krožku: Gu*ta France-skin, Josephine Petrič, Frances Selan, Jennie Fatur, Victoria Poljšak, Nežka Kalan, Mre. Skuk, Mary Hočevar, Frances Somrak, Urška Muley, Frances Türk, M rs. A ž man, Mre. El ersieh in Antonia Türk. Krožek še vedno želi novih moči. Pridružite se jim!
V nedeljo ipa na piknik!
Leo. Poljšak.
Noč in dan stroji brne
letos in prebijemo skupaj nov solnčui dan. Sedaj se še lahko | ciji proti zasednim oblastim v poleti v naravo, ko *e ni trans-
glavnem dve neodvisni sili: re- p0rtnih restrikcij in naši avti, South Chicago. — Ko je na-dna jugoslovanska vojska ge- ^ ne trpe žeje. Za zabavo bo stala kriza, so stroji in plavži nerala Mihajloviča z glavnim skrbel »poseben odbor pod nad- tod okrog drug za drugim utih-bivališčem v bosanskih plani- 70rstvom šefa Johna Čeha. ; nili in ugasnili. Videl si nešteto nah in z utrdbami v črni gori. obetano je balincanje, petje, dimnikov, pa nič življenja Ta vojska ima še vedno pod ¡ffre ¡n p)e*. Povabljeni ste tudi , okrog njih. svojo oblastjo velik del Bosne tjsti, kateri se mislite udeležiti Sedaj tu obratuje vse kar se in črne gore in dele Srbije sa- korakanja. Udeležite se pome. Dalje uiporniški oddelki, Zneje.
Skupna priredba pevskih zborov v prid jugoslovanskemu in ruskemu relifu je nad vse djajno izfpadla. Saj tako nam poroča blagajnik teiga odbora John Krebel. čisteg^ v ta na
Piknik v prid Proletarca in za ruski relif jobro uspel
Chicago. — Zadnjo nedeljo se je vršila v Chicagu parad.i pod firmo zedinjenih narodov, ki je trajala od 10. doP. do poznega večera. Udeležilo se je je tudi mnogo Slovencev. Ob enem smo imeli piknik pri A. Keglu v Willow Spring.su, čigar prebitek se deli med Proletar-cem in za ruski relif. Vreme je bilo izredno hladno in mnogi so jamrali, da jih "zebe". To, in pa parada, je bilo vzrok, da udeležba ni bila tolikšna kot ho nekateri pričakovali, a prireditelji so z uspehom vseeno zadovoljni. Hvala vsem, ki so se u-deležili, in onim, ki so pomagali pri tem ali onem delu. Razpoloženje je bilo dobro, se-šli so se mnogi prijatelji in znanci, balincanja in keglanja je bilo tudi dovolj, kuhinja in točilnica sta bili "bizi" in glede prebitka pa bo poročano, Čim bodo računi dolgotovljeni.
Pozna pa se že na naših priredbah zelo to, da ni nanje mnogih fantov, ki so bili prej naši redni go<tje. Sedaj so v Rrmadi. — P. O.
sestavljeni iz Hrvatov in "komunistov", ki so glavni glavobol pristašev hrvatskega kviz linga Ante Paveliva.
O mnogih teh Oddelkih so Nemci poročali, da so jih. um-
AGITATORJI
\A DELU
Vsa naročnina, ki jib poiljej« sa-
Nemške podmornice v akciji
Hitler si silno prizadeva, da bi zaveznike primoral na tla s potapljanjem ladij. V ta namen ima na Atlantiku, v Baltiku in na drugih morjih kakih 300 podmornic.
čili. O njih pripovedujejo, da men je okrog osem stotakov. so povsem različni od redne ju- fedna vsota, kaj! Pohvalna be-goslovanske vojske. Njih delo- seda ^ poleg drugih tudi SND vanje je prav tako naperjeno' za j,oPust dvorane na aktual-
proti osišču, vendar nimajo i	-
skupnega voditelja.
Trdi se, da v Ljubljani z uspehom tiskajo tajni list, ki ga slovenska nacionalna mladina razširja v tisoč izvodih in ki ga Italijani ne morejo zatreti.
Potnik pripoveduje, da izvajajo zased ne čete strašen pri- J	I . I JB^ tisk. Trdi se, da so Nemci med - '"'L^ZtČ*^
n jl:x ,	,	ca. so itala na basi polletnih naro<-
Božičem m 15 januarjem po- ^ Namr#i aflut#r, fci ... bili V Zagrebu židovske otroke c.|.Utno, jo aabalaian v ta« seraa* razne starosti. Dalje pravijo, m. > drema poiutnfoa. da so Madžari pobili v Zagrebu 10,000 i4 rebivalcev. V malem mestecu Višt jradu je bil poročevalec sam v začetku februarja priča, ko so pobili 400 meščanov. Pripoveduje, da je več kot enkrat videl kako so brez
obsodbe streljali skupine mož, Mak. Marts, Buhi. Mina, ki so jih osumili sabotaže. Jcsepb Levar, CUvaUnd, o
Sporoča se, da je gospodar- j Frank Cvataa. TIra Hill, Pa.
ti	.	rr	John Krabol, CUvaland, O.
ska situacija zelo resna. Koru- £ton shuUr ArTna. K.n.. «a, ki jo je prej bilo mogoče Mik. Kopach. B«rborton. o. dobiti za 2 dinarja kilogram, Laka Groier, Cbicafo, lil. je sedaj po 100 dinarjev kg. če Jc..ph Obi.k, Chicago lil jo je „ploh mogoie dobiti. I ^^
Anton Zornih, aap. Panna	2S
Anton Janhovich, Clavaland, O. iS Chat. PofforaUc, Chicago. III. 13 Lowit Barborich. Milwaukao, Wis.
Jrhn Zornik, Detroit, Mich. Anton Udovlch, La Sali«, III. Angel. Zaits, Chicago, III
14 9 S
SU S 4 4 2 2 2 2 2 2 1
Ker so meso vse zaplenili, ga ¡T Er.^oVn.k Red Lsdge. M©«», i sploh ni mogoče dobiti. Trdi so,;	^ |#na ilka.tt (4 t#<l... ^
da 4ta dve nemški diviziji v za- |(| , do jttnij.> )2bh naro*.
četku februarja zaplenile med Ji«, ¿.jin* Isk.. (4 tedn.) is» £ ^^ naaalbino Pbl manj mešanim srbskim in hrvaškim l n.roinin.	«So- Chicago. Sedaj je le še
more količkaj vrteti in iz peči žari sedem dni v tednu. Nedelj ni več, ne praznikov. Zadnjega 30. maja, na Spominski praznik, je delalo od tu do Garyja več ko dve tretjini ljudi. Enako v nedeljo in sploh vsako nedeljo.
Unija, ki se sedaj (ipo cleve-landski konvenciji meseca maja) imenuje United Steelwork-ers of America, je že jako utrjena. Precej ljudi je bilo preganjanih radi nje, nekaj so jih čikaški policaji pobili, dogodile so se jim druge težke neprili-ke, a končno so le zmagali. Bili so silni napori, in priznati je treba, da .4o se v njih tujerodci iz borno obnesli.
Družine v jeklarskih centrih imajo navadno prilično otrok. Mnoge po pet in več. In tako vidite v oknih v teh krajih marsikje ne samo eno nego tudi po tri zvezde, tfolikor zvezd, toliko sinov v armadi. Med temi je tudi Ste ve Malnarich. Štiri sinove ima, in trije izmed njih so že vojaki.
Društveno življenje se je nekako umirilo. Pri Delavcu, št. d SlNiPJ, so boji že pred štirimi ali petimi leti. ponehali. Hrvatski dom, ki ga je lastovfila SNPJ, je sedaj posest hrvatske katoliške župnije in pravijo, da zelo dobro uspeva. Je moderniziran in sedaj je res prikladen za prireditve.
Naš pevski zbor "Slovan" je stvar prošlosti. Dokler smo ga imeli, je bila to edina točka, ki
Prošnja na slovenska društva
Chicago. — Dvomimo, da je Je kateri rojak, ki ne bi vedel, kako gigantsko borbo proti nacifašizmu vodi Sovjetska Ru-ija, v kakih razmerah živijo naši bratje rn sestre, starši, znanci in prijatelji v stari domovini. .Vpoštevajoč vse to je doventki moški zbor "France Prešeren" na svoji zadnji seji soglasno zaključil, da ipriredi v soboto zvečer, 19. septembra, plesno veselico, katere čisti prebitek bo oddan Ruskemu pomožnemu skladu in Jugoslovanskemu pomožnemu ¿kladu, slovenska sekcija. Vse nadalj-ne podrobnosti o tej veselici bodo «priobčene v slovenskih listih pravočasno. Ker smo prepričani, da bodo slovenska društva v Chicagu prirejala veselice v isti namen, prosimo vljudno vsa slovenska društva in organizacije, da ne prirede na isti dan, t. j. 19. septembra, zabave ali veselice, za kar se moški pevski zbor "France Prešeren" že v naprej zahvaljuje.
Publicijski odbor.
TISKOVNI FOND PROLETARCA
Clarondon Hills, III. JoAko Oven $1.
Milwaukee, Wis. Frank Zajec $1, (Izročila A. Za i t*.)
Cleveland, O. Po $1: Vine one Sal-mič, Jok Fabjancich in John Močnik, skupaj $3.00. (Poslal Anton Janko-vich.)
Renton, Wash. John Shumrov $1.
Cleveland. O. Frank MikAe $1.00. (Poslal John Krebel.)
Lawrence, Pa. Po J»0c: Lovrenc Kavčič, Julius Lesjak, Ernest Kvar-t* in William Kim i«; po 25c: Frank Pustovrh, Frank Strah,J^rank Uriič, John žabkar, Ignac Knez, Anton Pe-tovčič in Louia Glaiar, skupaj $3.7K. (Nabral na proslavi dr. "Bratstvo" it, 6 «SNPJ na Syganu, Pa., Frank Strah.)
Kenmoro, O. Frank Anderluh 50c. (Poslal Mike Kopach.)
Ploatant Unity, Pa. Loyis KeAc 25c. (Poslal Anton ZorrSk.)
Detroit, Mich. Math Uritt* 75c; Anton Semac 25c, skupaj $1. (Poslal Math Urbas.)
Gowanda, N. Y. James Dekleva 60c.
Detroit, Mick. Kathy Atimac $1.00.
Skupaj $14.10, prejšnji Mas $495.37, skupaj $609.47.
Ali je vaše društvo ie član Prosvetne matice?
PreUtarec, J un« 17, 1942.
• • KRITIČNA MNENJA, P©ROČILA IN RAZPRAVE - »
_L___"__^
mmmmmmmm»" *<••• - »^womi » , m+a m o>»' «■*»• m » ^
Pomen trozveze v načrtih za zmago in mir
(Nadaljevanje s i. strani.)
po m o5 je izdatna.
Das! se Nemčija ponaša, da ima najmogočnejšo oboroženo silo, kar jih je še kdaj bilo na svetu, pa nora biti tudi mero-dajnim krogem v Berlinu jasno, da v cčigled naraščajoči sili zaveznikov Hitler ne bo mogel zmagati.
Vprašanje sodelovanja
Nem ""k i firer se je u k anil najbolj s svojim napadom na Rusijo. Ako bi jo bil premagal do lanske jeseni, kakor je mislil, bi lahko rekel, da mu gte "vse po načrtu". Tako pa se mu je njegova risa ri j a izjalovila in proti sebi ima rusko armado, ki je močnejša kakor pa je bila pred letom. Glavna ipoguba ï>a mu bodo Zed. države.
Berlin se je veliko zanašal na oporo onih v Zed. državah in v Angliji, ki Sovjetsko Unijo smrtno sovražijo. Smatral je, da bo Anglijo pridobil na svojo stran in pa ameriški "Cle-vedon set", češ, uradno naj le bomo v vojni, a storili ne bomo Nemčiji nič zalega, če bo njena pot vodila le proti vzhodu, v namenu, da stre "brezbožni ru-slci komunizem'*.	•
Res jih je mnogo v obeh deželah. ki bi rajše, da zmaga Hitler kakor pa da bi bila Rusija med zmagovitimi. Se več pa je onih, ki bi radi i'ojno usmerili tako, da bi v nji izkrvaveli Rusija in Nemčija, kapitalizem stare sorte pa bi triumfi-ral. Churchill in Roosevelt, ki sta sicer pristaja starega ekonomik a2» reda. vesta, da se to ne zgodi, človeštvo bo dobilo nov socialni red, če bo osišče premagano, in v tem slučaju bo imela poleg Zed. držav in Velike Britanije odločujočo besedo tudi Sovjetska Unija. In na četrtem najvažnejšem sedežu bo ob mrzi mirovnih sklepanj Kitajska. To je jasno. So pa med'temi štirimi deželami velike razlike, Ki jih je treba spraviti v soglasje že sedaj, ne šele ko bo osišče »premagano. To je bil en namen Molotovega obiska v London in v Washington.
Ruai ja čeli več akcije
Nedvomno je Moiotov povedal v Angliji in v Zed. državah, da sovjetska vlada pričakuje več akcije teh dveh dežel v vojni s Hitlerjem. Kitajski, in morda tudi ameriški in angleški krogi pa so Molotovu namignili, da tudi oni pričakujejo več od Rusije, ne sicer na vzhodni fronti, nego v Aziji, časopisje na Kitajskem je po navodilu svoje vlade baš one dni pozvalo Sovjetsko Unijo, naj
preneha z nevtralnostjo in napove vojno Japonski. Kajti ako tetfa ne stori, je Kitajska v nevarnosti poraza in Zed. države ostanejo skoro osamljene v borbi iproti ogromni azijski sili.
Stali&e sovjetske vlade z o-«iiom na nevtralnost v Aziji fs razumljivo. Lahko si mislimo, da je Moiotov na te argumente
v	bistvu takole odgovoril: "Ne-megoče je Sovjetski Uniji iti v dve fronti, ko ima že na svoji evropski fronti polne roke dela in je izgubila v 4anski ofemzhi velik del svoje dežele, svoje industrije in prirodnih virov. Kakor vi pričakujete od nas, da se stpustimo v obcrežen konflilet z Japonsko, tako mi želimo in pričakujemo, da nam nekaj bremena v Evropi odvzamete z ustanovitvijo še ene fronte. Pričakujemo, da vaba armada čimprej invadira kontinent in zapodi s tem par milijonov nemških vojakov, ki so sedaj obrnjeni proti naši armadi."
Nova fronta obljubljena
Ko so bila pogajanja z Molo-tovorn končana, sta vladi v Londonu in VVashingtonu obljubili, da njuni vladi že letos invadi-rati Evropo. Nemčiji je že to dovolj velika pretnja in je vs-led nje primorana držati v Franciji, v Belgiji, na Nizozemskem in Narvežkem par milijonov mož.
"še ena fronta" ni bila edina Molotova misija. Gre se tudi, kakšen naj bo mir, in četgav! Torij i v Angliji in v Zed. državah se boje boljševrziranja Evrope, če Hitler propade. Enak strah goji Vatikan, ki propagira pobotanje z Nemčijo predno bo poražena.
A tudi v Moskvi imajo pomisleke. Ako se Rusija v vojni z Nemčijo res smrtno utrudi, ali bodo Zed. države in Velika Britanija na mirovni konferenci postopale z njo kot z enakopravno deželo? Ali pa kot zadnjič, ko so ji risali meje po svoji volji? O tem in še marsičem je govoril Moiotov in iz poročil se zdi, da je soprazum tudi glede na bodoči mir med Londonom. Washingtonom in Moskvo dosežen.
Vse tri vlade so edine, da a-naihije p<f zlomu osišča ne smejo dovoliti, nego sporazumno izpostaviti mir, in red kjerkoli bo »potrebno in prebivalstvu pa preskrbeti hrano in mu dati upanje v bodočnost.
Ako je dogovor, ki ga je iskal Moiotov v pomoč svoji deželi in za bodoči mir dovolj trden, je svojo nalogo sijajno iz-
vi	šil in nemški poveljniki store pametno, če takoj oznanijo kapitulacijo.
"Vti» mU|> jo »a vlada ti »v«t im l lan vred okljoiiti tuj« zemlje," liaister. Gornje jo «lik* nemškega aeliaca nekje v Ruaiji. Nemàki vojaki, ki i v njemu mai pokoj.
jo rekel nekoč nocijaki propagandni
kt tja «drli, imejo »roj nov preater
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. t>ESET S ČLANOVI IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO S

NAROČITE SI DNEVNIK •
PHOS VETA
Naročnin« sa Zdmiene driave (jsven Chieaga) In Kanado $6.00 k na loto; $3.00 s« pol lotos $1.50 m žetrt Utaj «a Chicago in Cicero ' $7.50 u celo lotoj $3.75 sa pol let«f aa inoaematve $0.00.
Naslov zo list in tajništvo je:
■i
2057 Ko« Law uda le Avenue t Chicago, Illinois	I
Vsako stvar, tudi Sovjetsko Unijo, je treba pravično presojati
Herminie, Pa. — Anton Jan-kovich je nedavno pišal, da bi bilo za Proletarca dobro, ako bi imel več dopisnikov. Tudi podpisani je vedno imel tako željo.
Vendar pa, ko čitaš, da to in to od onih, o katerih vemo, da so dobri pisatelji, vsled pomanjkanja prostora ni prišlo na vrsto, pa si človek misli: čemu bi se uailjeval z dopisovanjem v list, kateremu, ker je tednik, manjka prostora celo za dobro dtivo, za takšno namreč, ki je boljše kot ga more .«praviti skupaj kdo od nas delavcev. *
Tudi časa mi ne preostaja. Moje klepetanje na agitaciji pri usHjevanju "možganske | medicine" je naporno delo — povprečno po 12 ur na dan. Vrh tega še hoja iz kraja v kraj in treba je nositi paket knjig in brošur. Treba je tudi čkati, da se človek pouči o dnevnih dogodkih, čitati članke in drugo, da si kos nalogi, ki jo vršiš.
Vzrok, da pišem ta dopis, ni omenjena opazka Antona Jan-koviča, nego kritika Johna Langerholca napram spisu Fr. česna v letošnjem Majskem Glasu.
Poznam oba sodruga osebno i in ne bo zamere, če se čutim tu-|di jaz upravičenega poseči v to zadevo.
Moje mnenje je, da ni dotič-ni članek Majskemu Glasu nič škodil pač pa koristil. O tem sem se uveril pri razpeca vanju Majskega Glasa. S. Langerholc meni, da bi F. č. in sploh noben sodrug ne tmel prati Stalinovih krvavih dejanj in posebno se ne v glasilu JSZ. Seve, če bi se človek oziral samo na prošlost, bi bilo to neod pusti ji vo in res vredno kritiziranja. C t gledamo pravično in odkritosrčno tudi na sedanjost in bodočnost, vidimo, da je ipoleg zlih stvari tu vendarle silovit napor, da se u:4vari za na*e potomce boljše razmere in življenje v svobodi. Marsikaj bo treba odpustiti in dati priznanje, komur gre. Stalinu ga dajejo mnogi, o katerih se ne more reči, da so vsi komunisti. •
Kdor je prečital knjigo "In-jide Europe", ki jo je spisal ameriški fcurnalist John Gun-ther, mu bo marsikaj jasnejše. On je imel intervjuve z vladarji, diktatoiji, demokratičnimi politiki, ministri itd. Opisuje politično in gospodarsko trenje od leta 1933 do 1940. Iz te Knjige priznanega ameriškega žurnalista je jasno vsakemu, da je Stalin v teh letih storil več kot katerakoli druiga posamezna oseba pod solnpcem. Resnica je, da so bile pri tem milijonske žrtve in da je padlo v čist kah poleg krivcev tudi mnogo nedolžnih ljudi. To prizna Stalin sam.
Toda če b* dopustil kontrarevolucijo, bi v nji padlo še več nedohžnFh in vsa drsava bi ime-' la Škodo. V slučaju, da bi kon-{
trarevolucija poleg tega še uspe bi bile vse prejšnje žrtve zaman in zvezda socializma bi zatemnela.
Iz omenjene knjige naj citiram o enem poglavju v nji. Trocki, ki je bil v oipoziciji, je predlagat že štiri leta prej socializacijo poljedelstva. Njegovi pristaši so mu pomagali o-glašati ta predlog. A Stalin je med tem molčal, ugonobil Tro-ckija in po štirih letih po Tro-ckijevem načrtu začel s socia-liziranjem kmetijstva.
Ko je leta 1924 Nikolaj Lenin preminul, se je začela tekma, kdo ga naj nasledi. Glavna v nji sta bila TVocki in Stalin. Slednji je zmagal. Leta 1927 se je Stalin izrekel za idejo človeka, katerega je porazil, in se odločil za socializirano polje-deljstvo. Mali kmetje in drutgi, ki so bili posestniki, so se uprli dejansko ali kakor že so mogli. Silna zmeda je nastala radi tega. Bila je revolucija — prva v tolikšnem obsegu — v novem načinu gospodarstva. Veliko irtev je bilo v nji, toda kolektivna farma je koncem konca le zmagala. In izkazalo se je, da je dobra. Saj za razmere, kakršne so bile v Rusiji.
Borba med samostojnimi kmeti (kulaki) in režimom v Moskvi je bila jako kruta. Prvotno je sovjetska vlada obdavčevala kmete, da so ji morali dati na primer tretjino pridelanega žita in tudi več. Poskus se ni obnesel. Nezadovoljna je bila vlada in kmetovalci. Ko se je pričelo s socializacijo poljedelstva, se je vsled upora kmetov pričela vsled sabotaže v pridelovanju tudi lakota. Bila je huda in ponekod trajala f;ar let, predno so se ljudje na deželi privadili kolektivizaciji.
Rusija se je zaeno, oziroma ie par let prej, lotila industrializacije. Milijone delavcev v industriji je potrebovalo živil, a pridelki se niso višali v zadostni meri. Ljudje so bili navajeni delati kakor pod carjem. Za sproti in revno. Industrije takrat v Rusiji ni bilo kakor si jo je zamislila v svojit petletkah nova vlada. Treba je bilo vse to usoglasiti, ne v dobi desetletij» ne razvojno, nego v naglici, če je hotela USSR dohiteti osUli industrializirani svet m tekmovati z njim.
Vse to je pomenilo notranje razprtije, silo proti sili in veliko gorja.
ČitaJi smo o uporih kulakov (samostojnih kmetov) in pa koliko je bilo pomorjenih, izgnanih v Sibirijo in o Jakoti v Ukrajini. Uničevali so pridelke rajše kakor jih bi dali vladi, ki jih je potrebovala za delavstvo v industriji. Pa so iprtšli oboji v pomanjkanje. V takih socialnih spremembah se dogode stvari, nad kakršnimi se ljudje v "normaliziran ih" deželah, ki so šle skozi svoj proces ie davno prej negv> Sovjetska* Unija, kaj radi zgražajo.
Pravijo, da je bilo v revoluciji za sociaiiziranje ali kolek-tivteacijo zemlje žrtvovanih o-krog pet milijonov življenj. A proces kolektivizacije zemlje ni odnehai. Iti kar so milijoni
le jugoslovanska in druge v-1 a- Dve važni politični
de, ki se sedaj v ubežništvu, ¿orovanj« našega naroda
| proti >vojemu ljudstvu, posco-	'	3
no pa proti delavskim organi- Cleveland, O. — Končno se Izacijam, je vam že večinoma je ameriška Slovenija le priče-znano. Nekateri «pravijo, da ti- ** «ribati, kako pomagati naši «ti ne šteje ulede sedanje vla- rojeni domovini v osvoboditev, i de, ker so druge osebe. Mojo ' Precej je bilo mrtvila in pa-mnenje je, ker so reprezentan- «¿vnesti med nami, dočim je bitje ravno iste stranke, da ne bi mnogo drugih narodov, zabili nič boljši od prejšnjih vodi- «topanih v tej deželi, že dolgo teljev. Lisica se je potuhnila, v akciji, da pomagajo svojim ni se pa poboljšala. Da me ne rojakom izpod Hitlerja in Mus-bo kdo imenoval za petega ali solinija.
IMujft kcjJonca je boljše, da o Vzrokov temu zastoju med tem končam, pa sledim novi li-	je menda več. Eden teh
niji. Končno bomo le videli, i ie, <** Je naš tukajšnji narod kam nas bo pripeljala.	gledal na Jugoslavijo vsled
4 Smo v vojni. Naša dolžnost njenih prejšnjih režimov pre-i je delati za zmago zaveznikov, cej nezaupno. Ni bila demo-Veliko lahko k temu pomaga^ kratična v našem pojmu bese-mo, če nabiramo in prispevamo de, kakor smo je vajeni v novi »za ruski vojni relif. Zavedati domovini. In Slovenija še po se moramo, da je ruska arma- ^bno je bila pod strogim kle da tista, ki vrši gigantsko borbo zase in za nas. Pomagati tem pogumnim herojem se pravi pomagati sam sebi. Med Slovenci v Clevelandu se je v ta namen že precej nabralo, ali še zdaleka ne toliko kot bi se lahko, da bi ob koncu lahko rekli: Slovenci smo »prispevali svoj delež za naše bratske ru-
smatrali za nemogoče, se je dogodilo: kolektivizacija zemlje je uspela. Menda ga ni na-. . . . „ X1...	. roda na «vetu, ki bi bil v tako P'MiAe kratkem ¿a*u zmožen prestati | J"™*1 P* Pred*fdn'k.u toliko, kodikor je pretrpelo v'^4 J' al1 J!h pa Pnm*,te * J-
tem kratkem času svojega o-
Tavčarju v SKD, če ni nabiral-
a.	ca naokoli. Pomoč je ootrebna
gromnega razvoja iz stare pn-	. . . . . 1 ~
mitivnosti v moderno gpspodar-
in ruski vojaki so jo vredni.
stvo ljudstvo Sovjetske Unije. Prispevajte!
Pokojni socialist in iznajdi-! Kaj pa jugoslovanska pom<^ tel j Steinmetz je ob neki priliki fna *kcija?^Tudi tuk*j bo tre-
dejal svojim sodruffom, da le v
ba več živahnosti. O tej zadevi
potrpljenju je vztrajnost. In 50111 ^ **«nej6' če me
obratno.
Sedaj vidimo: Sovjetska Unija, o kateri so rekli, da se nemški mdustrialni, na vso moč mehanizirani sili ne bo mogla upirati dosti dalj kot se je Francija, ali (pred njo Poljska in potem razne druge dežele, je prekrižala Hitlerjeve račune in
ne pokliče stric Sam v armado. Ravno tako o politični akciji, ker tudi ta potrebuje precej razčisčenja in jasnosti, predno se bo zainteresiralo splošno slovensko oziroma jugoslovansko javnost.
Sedaj imam pa apel na cle-¡velandske Slovence in sicer j«
načrte. Mislil je, da bo v Lenin-	vas Prazno vabim na
gradu in v Moskvi že zadnjo	^ ^ ^
jesen. Sedaj je skoro leto, od kluba * 2?JSZ' bo/'njl!
kar je udaril na Rusijo. Poko- ^	na farmi
društev SNtPJ. Pridite tudi rz
pal je v vojni na \whodni fronti že par milijonov svojih ljudi. Letos si spet prizadeva, da izpolni, kar je zadnje poletje obljubil lani izpolniti.
USSR je naša zaveznica, je
sosednih naselbin, ker zabave in vsakovrstnih okrepčH bo za vse. Razumljivo je, da bo Zarja zapela nekaj pesmi. Na sporedu so tudi razne igre in dir-
zaveznica Anglije in vseh dru-Î ,ke' PJfIMikcm Urr*l Popu-
gih detel, ki so v vojni s fašiz-
larni Peconov orkester. Ker bo
mom. S tega staliiča je treba na>brŽ* ««dnjih pikni-
motriti to stvar, ne pa samo gledati v prošlost na čistke. Bile so in sedaj nič ne pomaga, če jih obsojamo.
Čitam New Leader in ga u-pošftevam. Ne soglašam pa z njegovo pristranostjo glede Sovjetske Unije. Naj se piše kritično! To je potrebno. Ne pa preveč pristransko. To je škodljivo.
V prihodnji številki bom skončal to razpravo.
Anton Zornik.
kov, predno se bo omejilo pro dajo gasolina, je za zdravje potrebno, da izrabimo priliki za izlet v naravo. Posebno še v naravno krasoto, kot jo nudi farma druAtev SNPJ. Pridite!
Louia Zorko.
Louis Zorko piše
Cleveland, O. — Mnogi so me že pokarali, ker zadnje čase ne izražam svojega mnenja v listih, kot sem to delal pogo-stoma prej. Nekateri morda mislijo, da sem spremenil svoje politično mnenje. Ne. Verujem še vedno v socializem in sem trdno prepričan, da vojne iprej ne bodo odpravljene in ne mi-zerija, kakor takrat, ko se bo uveljavilo socialistične principe. Ali križ je, ker je ljudsko hotenje še tako daleč od tega. Rajši posluša in sledi zavajal-cem in demagogom, kakor pa iskrenim delavskim voditeljem. Še zdaj mi je v živem spominu, ko sem pisal začasa volilne kampanje 1. 1928 in reklamiral za soc. predsedniškega kandidata. Takrat smo še bili v Hoo-verjevi prosperitetl. Zapisal sem. da v kratkem bo izbruhnila kronična kriza. Ker kapitalizem ne bo zmožen odpravi* ti breziposelnost. bo provociral vojno. Zgodilo se j je tako. Jaz imenujem Hitlerja za kapitalističnega "pankrta'\ katerega propagando so svetovni kapitalisti in bankirji financirali, da je prišel na površje. Neodpust-ljive grehe so delale takoizvane demokracije tudi glede Japonske, ki so jo oboroževale, da ne omenjam izdajstvo napram španski republiki. Kaj so del
LISTNICA UREDNIŠTVA
r
Komentarji so radi drugega gradiva iz te&evilke izpuščeni. Bodo obnovljeni v prihodnji.
Zapisnik milvvauške konference Prosvetne matice priobčimo čim bo prostor, morda že v naslednji številki.
Ako s Proletarcem soglašate, izrecite mu priznanje s pridobitvijo novega naročnika.
rikalnim nadzorstvom in kontrolirana absolutno od onih, ki so jo vLadaJi, torej od stranke, ki je bila gospodarica nad vsem.
Liberalna in socialistična stremljenja v organizirani obliki tam niso bila dovoljena. Napredna slovenska javnost v Ameriki je vse to videla in je izgubila navdušenje za tako državo. Klerikalci v tej deželi pa so ji pomagali.
Tako se je pripetilo, da je bil najdelavnejši del naše javnosti pasiven glede razmer tam čez, ker prepi»ečiti jih ni mogel, pomagati pa še manj. Razen, kot že rečeno, onega dela Slovencev, ki so soglašali z režimsko stranko. Mnogi so izražali sledeče mnenje: "Pomagali smo, v nadi, da se našemu narodu v Jugoslaviji zgradi res demokratično državo. A glej, namesto tega se pomika v na-zadnjaštvo bolj in bolj in se ob enem spreniinja v orodje fašizma." Bili smo za federativno jugoslovansko republiko, pa je niso hoteli. Kaj bi se sedaj še znova opekel!
Na drugi strani so odgovarjali, da naj le narod tam odločuje, kakšno vlado si želi.
Tudi je bilo napram jugoslovanski vladi mnogo očitkov, da ni v 23. letih, ko je zatirala Italija primorske Slovence, zanje ničesar storila. In tako je nastala nekaka pasivnost, mrtvilo, ali kakor že hočete reči.
Končno se je tu v Clevelandu le ustanovil odbor pod imenom "Jugoslovansko udružo-nje", ki si je dal nalogo delovati za osvoboditev primorskih Slovencev in za njih pridniže-nje k demokratični Jugoslaviji. Ne le Primorja, nego tudi za osvoboditev slovenskega dela Koroške in drugih slovenskih krajev, ki so ostali po prejšnji vojni izven Jugoslavije. Ta organizacija je priredila v Ohiu nekaj javnih shodov, med njimi prvega v Slovenskem domu na Holmes Ave. Glavni (govornik je bil dr. Boris Furlan. Obe dvorani SD sta bili polni našega naroda. Poslala je spomenico justičnemu oddelku zvezne vlade, v kateri je apelirala, na j
(Nadaljevanje na 5. strani.)
SL0VENSK0-AMERISKI
i >
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
Priredil Leo Zakrajšek
Priporočamo ga vsem, ki še niso državljani, in onim, ki so
že. Vsebuje za oboje'bogato informativno gradivo in ie
posebno pouk za nedržavljane. Stane 50 centov.
/
Naročila sprejema:	•	V
. * »
KNJIGARNA PROLETAREC
2301 South Lawndale Ave.,	CHICAGO, ILL.
mi m................................................
ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL.
ToL MOHAWK 4707 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
ZVONKO A. NOVAK:
ČEZDRNINSTRN
SLOVENCI
XXIX.
| bar je iel ipred Jamski grad, ga obktfal in Era*ma ustrelil. 55 Krazmom je iamrl plemiški rod Nic £udnegn ni, da je bogata j Logarjev, dediči i na celjikih grofov mar 1 !gotra-nje avstrijake dežele je sik >ga mikala. Nič manj kakor i Friderik vladal sUro A**tdcset štiriindvajset se jih je oglasilo let (1435-1493). Zato je * nje-
in zatrjevalo, da jim gre pravita do nje. Najimenitnejši med njimi so bili nemški cesar Fri-der i k, ogrski kralj Ladislav, vojvoda Albreht VI., goriški grof Ivan in Frankopani.
Boji za posestva celjske go-tpide so bili za slovenske dežele grozna nesreča. V njih sta pole* Friderika igrala zelo va
govo osebo združen lep kos slovenske zgodovine.
V sadnji dobi njegovega vladanja je prišlo do turških na-v«*Of, o katerih mislim govoriti P< -neje v posebnem poglavju, in pa do vojne z ogrskim kraljem Matjažem Koninom, ki ni nihčo drugi kakor "kralj Matjaž" slovenskih narodnih
$ne®a |xtfljetja se skoro ne more pretiravati. Niti ni nobenega dvoma o tem, da bi se dala taka rkupina dobiti med tistimi,
ku lahko gibanje bolj »kristaliziramo in pospešimo. Na urednike, katerih je bilo na tej seji lepo število, si* je apeliralo, naj
» .»»»j-.»»»»	- - — - — • ~ ------- -------- --.	w	w	m----—	•' " J
ki bi kakor g. Adamič radi šli j se j*avid*jo svoje naloge in pi*
tjakaj. Ali |wi tem pa ne Kjne- j Jejo v «prid temu gibanju. Na-mo izipusiiti iz oči dejstva, da vaoči so bili sledeči uredniki: bi bilo treba celo tistim, ki so Ivan Mt>lek za Prosveto, Anton najprVravnje^i med priprav- dahecza Enakopravnost, James Ijenimi, še posebnega izurjen-ja Debevoc od Ain. Domovina, Y ti«U namen.	Anten Terbovec za Novo i>obo,
"če je kaj zasluge ali vred-1 Rozman za Glas	Albina
no*>ti v nasvetu, |x>twn je sedaj j Novak od gtotilft S1Z Zarje,
žno vUUo Jan Vitovec in Baum-;	L) pri tej osebnosti se
kircher. Vitovec je bil po rodu! baš zato malo pomudil (seh, Raumkircherjeva rodbina
pa se je iz Nemčije priklatila na Kranjsko, Po ljudski pripovedki je imel Baum kircher je v rod posestva in ¡podložnike ob zapadnem robu ljubljanskega močvirja, okoli Vrhnike in Hcir-jula. Baumkircherji «O bili sosedje polhograjske gospode. Gotovo so v tej okolici dalje časa bivali, ker se je njihna nasilnost tako živo vtisnila ljudskemu spominu.
Z Baumkireherjam se da primerjati Erazem Logar (Lue-ger), ki ga narodna pripovedka imenuje po »na ne m gradu
pri Postojni "Erazem Predjam-
ski".
Logarji so bili bogata plemiška rodbina na Kranjskem. Služili so za dedne maršale goriškim grofom ter imeli čuda veliko hiš y Ljubljani in mnogo posestev okoli Loke in na Notranjskem. Prvi po imenu znani Logar je Nikolaj, ki je bil 1. 1452. glavar devinskega gradu. Cesar Friderik mu je 1. 1472. poveril tudi oskrbničtvo svojem gradu v Vipavi. Ko je 1. 1463. beneška stranka v Trstu zanetila upor ip roti Avslriji, je šel Logar z, izbranimi četami nad uporno mesto. Ponoči je vdrl v Trst, ujel mnogo meščanov, jih od vedel s sabo ter za-
la* za to, da se začne misliti na njegovo načrtno fazo."
Tako piše o Adamičevi misli, ra»zpletani. v njegovi knjigi 'The Two-Way Passage", cme-njeni am» riški list, ki izhaja v kakih 400,000 izvodih vsak dan v Chicagu.
Ko sem pred nekaj tedni prečita I tisto knjigo, se mi je zdelo, da bi bila Adamičeva ideja izvedljiva le tedaj, če bi m njene izvedbe lotila vlada te dežele. Le v tem si nisem bil prav na jasnem, na kakšni podlagi bi mogla to storiti.
Ameriška pre hran jeva nje evropskih ljudstev po tej strašni katastrofi ji bo nudilo priliko za vcepitev ameriških demokratičnih načel tamkaj, kakor
si lahko naročite v Proletarčevi knjigarni. Stane $2.50.)
prihodnji teden, če poj de vse tako, kakor mislim, da pojde.
"Two-Way Passage"
Pod tem naslovom je prinesel ameriški dnevnik "The Chicago "Sun" v začetku zadnjega tedna na uredniški strani sledeče zanimive vrstice :
"Ko je v 19. stoletju neka bolezen pokončala evrcipske vinograde, je poslala Amerika cepiče vinske trte tjakaj. S tem »-mo mogli dati staremu kraju tako rekoč nekakšno pre lit je ali transfuzijo.
"Seveda bi ?koro feotovo ne i^pevali v Evropi, če bi bili v tej zemlji doma. Toda bilo pa je tako, da so se primorske Slovence v tej de-najprej prišli iz Evrope sem in želi ne t matra za sovražne tu-šli potem samo "spet nazaj v jerodce. kajti v resnici so so-ivoje domače kraje".	vražni Italiji, ne pa Zed. drža-
"črloveška bitja evropskega! vam. Vsa leta so oni ob enem pokolenja bi mogla storiti ne- tudi sovražniki fašizma, kaj slžčnega. To je bila vodilna V soboto 6. junija je imel misel V neki, še pred nedavnim odbor Jugoslovanskega udru-izdani knjigi i zip od peresa a- i ženja važno sejo, na kateri je meriškega pisatelja g. Louisa bil tudi minister Franc Snoj. V Adamiča; leta je bil rojen kot uro dolgem govoru je pojasnil Slovenec v tistem rodovitnem težkoče, ki jih je imela glede
A mc rikansk ega Slovenca je ¿artopal Anton Grdina in revijo Novi Svet i>a JoAe Grdina. Glas Naroda je »poročil, d» mu je zastopnika nemogoče poslati, obljubil pa je sodelovanje v tej rkciji. Zastopane so bile menda tudi vse slovenske podporne oi ianwacije. Odborniki Jugoslovanskega udružei>ja Urbančič, Penko, Dum in Trošt so prišli na sejo le kot opazovalci, enako tudi Vatro Grill, ki je dejal, da je te seje udeležil, ker »a akcija zanima, ne zastopa pa nobene publikacije ali organizacije. Daljše govore .«o imeli Snoj, Kristan in Adamič. Kristan je predložil resolucijo z ozirom na članek omenjenega profesorja Reunerja,
Presojanje dogodkov doma in po svetu
(Nadaljevanje s 1. strani.\
jo priporoča naš (pisatelj Louis ki jtj bila sprejeta. Adamič je Adamič.	prodložH •resolucijo o našem
(Knjigo "Two-Way Passage" nameravaifem delovanju, da
Dve vozni politični
,	..	, Uf/.fll 4V u*l 111 K« Vt\seil, KU
ameriški cepiči XDOfOVQIlJI nosego narodo tu vidi skupaj ljudi različnih
jo predloži državnemu depart-mentu.
Razprave so bile živahna. Ctftnkar je dejal, da je v tej deželi že 42 let in ga veseli, ko
(Nadaljevanje s 4. strani.)
prepričanj in nadzorov, ki so se $e£li za skupno delo.
Pojavila so se tudi delikatna vprašanja. Na primer, urednik Enakopravnosti Anton dabec je vprašal, kakšno bo naše stališče, ko pride v Ameriko na uradni obisk mladi jugoslovanski kralj Peter H. Je mnenja, da naj se z borova lei izrečejo, ali tak obisk odobravajo ali ne, oziroma, ali so zato, da naj bo Jugoslavija tudi v bodoče dedna monarhija. Minister Franc
, .	, . f.	.	^.i " , J " J	. «	! u<»	r rane
kotu srednje Evrope, ki je prej vprašanja primorskih Sloven- Snoj Je pojavil, da kolikor je spadal v okvir avstro-ogmke cev bivSa jugoslovanska vlada „iom„	b—n
države, a je leta 1918. postal del Jugodavije. Pisec je v svoji knjigi 'The Two-Way Passage' sprožil misel, da bi bilo flobro. če bi tujerodni Amerikanci in
in enako delo ter težkoče sedanj« vlade. Imeti moramo v u-vidu, da smo Slovenci majhen narod, ki je tvoril v Jugoslaviji le osem odstotkov prebiva t-
njemu znano, pride kralj sem Sele proti jeseni in je najboljše, da to vprašanje prepustimo razvoju časa in nazmer. Glavni tajnik KSKJ J<«eph Zalar je izvajal, da .¿e vprašanje oblike
delovalo. (Po mnenju Albine Novakove pa je menda tisti denar okužen ali kaj.)
V razpravi glede odbora za politično akcijo je bil Etbin Kristan mnenja, da naj bo v oijem ali izvršnem odboru pet i . _ i _ i	,
iUnov, ki naj iprtfne nemudo- T i "en,ud<m* vrn.l .peliral
m« * delom. Adamič	Tn "f ^^
■	1 g'stki. in ameriški vladi pa ie
piedlaVal, da jim naj zvijata mezdo. Za demokracijo sii taki Incidenti slabo znamenje. Kajti iemu naj kak bivši ali sedanji kralj prejema več na dan, kot pa recimo dva tiwč delavcev? To je bil en argument v \?<zre~ d h. Na*e štiri svobed-ščine, ki ji!i je proglasil predsednik Roosevelt, bo torej treba uvesti naj prvo doma in v zavezniških deželah, če hočemo, da bodo ji uii verov ali v naš j iskrenost.
Časopis "X-RayM, ki je izhajal v Muncie, v Indiani, je porta ustavila. Obdolžen jč bil dajni>kega pi«anja in ¿čuvanja v sabotažo. Urednik Court Asher se je zagovarjal in otepal kolikor se je mogel in dokazoval, da ¿»o bile reči v nje-iliovem listu večinoma ponatisi u McCprmickove Chicago < Tribune, iz Hearstovih listov in Cough K novega malgazina. Vpra seval je, čemu naj bo on žrtev, ne pa tudi Hearstovi in McCor-mirkovi listi. Pa ni dobil odgovora, nego le rzrek, da mu po->ta po lestvi poštnine drugega razreda, ki je najcenejša, lista ne bo več razpošiljala. "Se ne podam, kot se je strahopetno umaknil Coughlin," je dejal fašistični pristaš Asher. Tir-jal bo pravico, pa četudi jo bo moral pritirjati do vrhovnega scdtfča, je vzkliknil. Vzlic temu je Asher bitko izgubil, dasi list še izdaja. *Po pošti ga razpošilja v pismih, kar je zelo drag način, doma pa ga razna-iajo po hišah dečki. Asher je bil v svojem zagovoru v pravem v trditvi, da oblast upa nastopati ie iproti "malim ribam", ne pa tudi^zoper mogočne.
V Hamiltonu, Bermuda, se je
mrtno ponesrečil ameriški vo-
piavi, da ga veseli, ker je med ameriškimi Slovenci prišlo do U potrebne akcije. Po daljši razpravi je bilo sklenjeno, da se naj v odbor izvoli sedem članov, pet i?med njih v Cleve-landu. Iz Clevelanda so bili izvoljeni Anton dabec, Joško Penko, Vatro Grill. James De-bevec in dr. Mally, izmed zunanjih pa Etbln Kristan in Louis Adamič. Odbor ima nalogo povabiti k sodelovanju vse naše podporne in druge organizacije, brez razlike nazirahj in vse naše časopise ter revije. Dalje je, bilo sklenjeno, da naj bo odbor v tetinih stikih s pred-¡stavnikl jugoslovanske vlade, in da naj odbor zainteresira naš narod za vseslovanski dan, ki bo dne 21. junija. Odobril ga je tudi predsednik Roosevelt. Grill je poudarjal, da je za Slovence koristno, ako sodelujejo pri proslavah vseslovanskega dneva. V Clevelandu io vrše in «a stvar se zanima tudi župan Lausche.
Čl. tajnik KSKJ polaga od-j boru politične akcije, da ker smo sklenili vsi skupno delati za to stvar, naj se povabi na sodelovanje tudi slovenske župnija, namreč slovensko duhovščino.
Zborovanje se je harmonično zaključilo in sedaj je potrebno le, da se sklepe in priporočila tudi i&vrai, da bo akcija res rodila dobre sadove.
Name je to zborovanje vzlic i vsemu napravilo dober vtis kot menda tudi na ostale. V eni skupni organizaciji lahko veliko opravimo, kot to delajo drugi narodi, na primer Čehi in Poljaki. Rečeno je bilo, da v i tem vtprašanju ne bi smelo biti 1 razlik med našo duhovščino,!
svobodomisleci in socialisti, ne- j«k Leo F. Kraker iz Olevelan-go naj delajo skupfto vsi kot da. Pri kopanju je skočil v vo-
Slovenci in kot ameriški državljani.
nrl v devinske ieče 7» io ~ r	I - — - —	- izvajal, da >V vprašanje oblike .. Med navzočimi nismo opazi
sile iT*TelafF^rik imt V^* ^ kj !T *** fT^1 da f^' I ^lavije nas' ne tiče, kar K ** bi bil Proletaroc zasto ■ p je teaar rrfuenK ime- i« imromno v svniK*Htiin fi^v. «o i m* i	..	i	___ ^^^^	• pn^ j^ par drugih ne men-
sluge ig« je cesar Friderik ime-I je korenine v svobodnih tleh te noval za t^žašketga glavarja, dežele, sedaj zaokrenili tok iz-Z železno roko je sedaj krotil; seljevanja, šli v dežele svojih
ui>ornike, ker je hotel zatreti celo mestno samoupravo. Toda neki Anton Luka je nahujskal ljudstvo proti njemu. Glavar in škof Anton Goppo sta morala pobegniti iz mesta. Razkačeno ljudstvo je divjalo več dni po mestu, umorilo mnogo privržencev avstrijske stranke, plenilo in rušilo njihne hiše. Ko je cesarju prišlo vse to na uho, je poslal Logarju novih čet ter mu ukazal vdreti v Trst. To je tudi storil in mnogo upornih meščanov je bilo umorjenih, a drugi ipa so ubežali. Ker je bil glavar prestrog in, nasilen, so se Tržačanje pritožili pri cesarju. Ta jim je ugodil. Odstavil je Logarja in na njegovo mesto je prišel L 1478. Nikolaj liavbar.	f
Znani Erazem Logar je bil brat ali pa sin Nikolajev; tudi on je živel le za vojno ter držal s tistim, ki ga je bolje pla-čal. Bil je kakor cesar Friderik in vsi njegovi podrepniki Čisto navaden ropar. Ko se je leta 1178. Friderik zapletel v vojno z ogrskim kraljem Matijem Krrvinom, je bil Erazem na njegovi strani. Podpiral je 2,-000 Madžarov, ki so hoteli naskočiti Trat, a so se morali s krvavimi glavami in brez vsakršnima uspeha umakniti. Se usodnejše je bila za Erazma to, da se je kar na svojo pest vojskoval in plenil po Notranjskem. Zato je cesar Friderik zauka-zal Nikolaju Ravbarju, naj ga ujame živega ali mrtvega. Rav- <
pradedov ter širili tamkaj nauke demokracije in boljšega življenja.
^Ideja je prijala mnogim A-merikancem, ki so imeli liki g. Adamič svoje početne korenine v Evropi. Ali očividno pa so se
nja vlada deluje za osvoboditev vseh Slovencev. Ako demokracija zmaga, je upati, da bo tudi vprašanje našega naroda pravično rešeno.
Na tej seji je »bila sprejeta načelna izjava in protestna resolucija proti profesorju G. T. Rennerju s columbijske univerze radi njegovega članka in
r?trinjali vsi v tem, da bi jo mo- zemljevida v magazinu Col-glo primeroma le mak) ljudi lier's. On je naš narod na svo-
tudi izvesti. Kajti službe so v starem kraju na splošno kaj redke rn kako naj se potem človek dalje časa preživlja tamkaj brez zaslužka?!
"Kakor se ipa vidi, so se sedaj okoliščine tako zasukale, da kar same izpodbijajo ta čisto naravni in povsem dosledni pomislek. Saj nam je zdaj že docela jasno, da bomo morali po tej vojni mi prehranjevati Evropo. Ta ogromna naloga se bi morala izvajati in se brez-dvomno tudi bo izvajala po načinu, ki ga je pokazal in izpopolnil »bivši predsednik Hoover po prvi svetovni vojni. To se pravi, da bomo morali v namen razdeljevanja živil poslati tjakaj od 20,000 do 50,000 izvršilnih in drugih uradnikov.
"Nič bi se ne bilo napačno ipcčati z vprašanjem, če bi mar ne bilo pametno, da se izberejo za to delo osebe, ki govorijo enega ali več evropskih jezikov, osebe, ki poznajo čutenje tamošnjih ljudstev v tej ali oni deželi in so obenem popolnoma prežete z demokratičnimi na-če4i ter jih tudi pripravljene vcepljati drUgtm v srce,
'IPoslanstvena vrednost tak-
jem zemljevidu popolnoma raz-1 sod nosi i kosal med sovražnike. Tudi več drugih narodov bi bilo po njegovem načrtu obsojenih na u-miranje. Resolucija, sprejeta na tej seji, je bila poslana profesorju Rennerju, magazinu Collier's in drugim merodaj-nkm faktorjem, da se pobija propagando, kakr&no vodi on, razni Sforze, Otoni itd.
Drugo važno zborovanje je bilo takoj drugi dan 7. junija ob 10. dop. v prizidku SND na St. Clair A ve. Udeležilo se wa je nekaj urednikov in odbornikov slovenskih podpornih in drugih organizacij, člani slovenske sekcije jugoslovanskega pomožnega odbora, minister Snoj, dr. Furlan, Etbin Krifitan, dr. čok, Louis Adamič in več drugih. Povabljen je bil tudi žuipan Frank Lausche, ki j>a vs-led drugih poslov ni utegnil priti. Predsedoval je Vincenc Cainkar, zapisnik pa je vodil Janko N. Rogelj. Cainkar je pojasnil, čemu je bil ta sestanek sklican in pri tem poudaril, da je potrebno v pomoč nagemu narodu misliti tudi na «politično akcijo. Nekaj takega se je že pričelo in na tem sestan-
smo ameriški državljani, torej delujmo le za zmago Amerike in za osvoboditev našega naroda iz trpljenja in sužnosti. Anton šabec je vztrajal, da je radi naše javnosti potrebno imeti stališče tudi glede oblike države, torej se naj zborovalci izrečejo za eno ali drugo. Bilo mu je pojasnjeno, naj se glede tega (kralja in kraljevine) naši uredniki ravnajo po svoji raz-
do tako nesrečno, da se je ubil.
Argentina je naklonjena osl-5 u. Piavilnejse , prijateljski mu je le nadomestujoči predsednik in njegov režim. Nem-
da zato ker je Wila seja nekam ! cemt jap0ncem in Italijanom
n i t Hyv air I	na >vm a a imKilii ■ »n	d
I hitro sklicana, pa se vabilu vs-led zadržkov niso mogli vsi odzvati. — Jos. F. Durn.
5 Prttitvom
i-
Za čimboljši gmotni in moralni uspeh , svojih priredb jih oglašajte v
PROLETARCU

99

Vatro Grill je govoril o financah. Brez gmotnih sredstev ta akcija ne bi mogla v razmah, pa svetuje, da bi se ini-ciatiralo v naših podpornih organizacijah izreden asesment v ta namen. Tako bi vsi enako doprinesli svoj delež. Drugega vira on ne vidi, ker zbiranje prispevkov za pomožno akcijo t za jugoslovanski relif) mora biti nedotakljivo, in vsota, ki je že zbrana, se sme porabiti le v prispevanj namen. Vrh tega je pomožna akcija pod vladno kontrolo.
Nato smo čuli precej sugestij. Na primer, da naj bi za enkrat vsalAi organizacija prispevala po en stota k v sklad za politično akcijo. Treba bo imeti zanjo stalen urad in najeti saj eno stalno osebo. Poudarjeno je bik), da naj bo ta urad v Clevelandu. Dr. Mally je izjavil, da je njegov konzularni urad v SND v tak namen na razpolago brezplačno.
Janko Rogelj pravi, da ima bivše Jugoslovansko republikansko združenje še nekaj imovine in predlaga, da se jo prispeva za to politično akcijo. K Umu predlogru je bilo močno odobravanje.- Denar je bil nabran v take svrhe, torej naj se ga sedaj tudi porabi v tak namen. Predlog je bil soglasno sprejet,-le urednica Zarje Albina Novak je oporekala. Smatra, da bi transferiranje tistoga denarja slabo vplivalo na razvoj te politične akcije in utegne ji celo škodovati. Urednik Ameriške Domovine James De-bevec pa je obratno poudarjal, da soglaša s predlogom, ker se bo a tem mržnja in prekljanje med nami zaradi "milijonskega fonda" za vselej zaključila. Njegovo mnenje jo, da se bi potem lahko bolj harmonično
Poročilo o seji v Clevelondu ta otmitev Slovenije
(Nadaljevanje s 1. strani.)
zoper, smo zaeno zoper vnanjo politiko ameriške vlade, pravijo kritiki.
Gmotna sredstva
Zborovalci v Clevelandu so v svojih novih razpravah za u-stanovitev "politične akcije" govorili tudi o gmotnih sred* »tvih. Urednik Prosvete poroča, da so soglasno sklenili vprašati poverjeništvo JRZ, da jim izroči v njihno bla&ajno svojo imovino. Joe Dum poroča, da je nasprotovala temu urednica katoliškega mesečnika Zarja
je to silno všeč *in so v svoji propagandi obljubili Argentini po fašistični zmagi vodilno mesto v "novem redu". Nemške, italijanske in japonske podmornice pa menda nimajo nič Kuj smisla za tako diplomacijo, pa se je dogodilo, da so v svoji površnosti potopile nekaj argentinskih tovornih ladij. Ljudstvo Argentine zahteva, da naj vlada prekliče svojo lažnjivo nevtralnost in se pridruži ostalim republikam, ki so se izrekle proti osišču in za sodelovanje z Zed. državami.
WPA je v kongresu glavna tarča onih, ki zahtevajo "ekonomijo". Mnogi poslanci in senatorji hočejo, naj se WPA popolnoma odpravi. Roosevelt jim nasprotuje. Dokazuje, da je brezposelnih še mnogo in bednim nekdo mora pomagati. To jo dolžnost vlade v prvi vr-
Albina Novak, zapisnik pa u HP gotav lja, da je bil predlog spre-1 sti.. Večina kongresnega odse-jet "s pretežno večino glasov", ka, ki ima v področju proračun
jet "s pretežno Kdo so glasovali za, in kdo proti, ni pojasnjeno.
za prihodnje fiskalno leto, je sklenila, naj se dajatve za
V zapisniku je rečeno, da so WPA zniža in v ta namen od-
nekateri, ali nekdo, tudi ministru Snoju priporočali, naj tej akciji gmotno pomaga. Kakšen je brl njeigov odgovor, zapisnik ne pove.
Kar se mene tiče, sem za vsako akcijo, ki ima namen koristiti bodisi tej ali kakršni koli drugi dobri stvari. Ce je kje denar v ta namen, se ga ji naj izroči. Ne vem pa, če je pametno in koncem konca komurkoli koristno, ako se take sestanke skliče tako nagloma, da se jih morejo in utegnejo udeležiti le taki, katerim se ni treba v naprej pripraviti za odsotnost.
Na sestanku v Clevelandu je bil izvoljen tudi odbor za politično akcijo. Imena so v Dur-novem dopisu, a bo menda nekaj »popravka, ker zapisnik ne arglaša povsem z njegovim poročilom.
O tem in drugem bomo nadaljevali v prihodnji številki.
Vse žele biti "oficirke"
Pri razpisu za prijav* v žensko pomožno armado se je v či-kaškem nabornem uradu ponudilo nad 1.300 deklet v častniške službe.
dovi 350,000 delavcev, češ, da naj gredo na farme, ali pa si iščejo delo v privatni industriji. Skoda, da se skoro nikdar ne dogodi, da bi tudi kak kongre«-nik občutil, kaj je brezposelnost in pomanjkanje.
"Komunisti" v zveznih službah imajo težko delo v otepanju, da niso komunisti. Dies trdi, da jih je tisoče, ki prejemajo od vlade od 2 do 10 tisoč dolarjev na leto in več. Med njimi sta omenjena tudi Kari Bor-ders in Tom Tippett. Včasi sta slovela za socialista. Tippett je bil dolgo v službi unije premo-garjev. Gonja, ki jo vodi proti Mvladnim komunistom" Dies, je kajpada neupravičena in kvarna deželi. Vzlic temu pa je vredno priznati, daje poleg reakcionarnih nehodijihtreba v eve-zni vladi uiposlenih mnogo takih "radikalcev", ki so prav tako koritarji kakor toriji. In o-boji se v strahu za službe ode-vajo ob vsaki priliki v zvezdnato zastavo in prisegajo zvestobo vladi.
Nemčija oguli okupirane dežele v 'hlapu, pridelkih in surovinah vsako leto v vrednosti
Atiri in pol milijarde dolarjev. Tako je izračunala Foreign Pu-lkry Association, ki ima svoj urad v WashinigU)nu. Podjar-mljena ljudstva se za take stvari iti statistike ne zanimajo, čutijo pa (glad. Grozna lakota ^se ¿iii med njimi. Nemci jemljeji I riielke in živino, v zameno pa dajejo denar, s katerim ni mo-g( ie ničesar kupiti,
u. s. o.
Po.i gornjimi začetnicami de-uje sigani/.acija, katere namen je yki»bc«il za zabavo ame-ilškim vojakom in mornarjem tj In kjerkoli drugje se nahajajo. Skrbi tudi, da so v zaba-v.OSih pottreženi. črke USO milSiij United Service Organi-;atkn. Ta ustanova je odobrena od vlade in vrhovnega poveljstva ameriške oborožene sile, toda je samostojna in posluje pomočjo prostovoljnih prispevkov. Njena kvota v Chicagu je nekaj nad milijon dolarjev. Polovico vsote je dosegla do konca drugega tedna v juniju.
PRIREDBE KLUBOV
J« H-
JUNIJ
CLEVELAND, O. — Piknik kluba it. 27 JSZ i» peeshege «bor« "Zarje" ▼ nedeljo SI. junija na * izletniških prostorih Federacije SNPJ.
BARTON, O. — Konferenca dr«, itev in klubov Proieetne matice v ne* deljo 28. junija ob 10. dop. na Joe Škofovi farmi.
NOVEMBER
CHICAGO, ILL. — Koncert Save v nedelj« 29. novembra v dvorani SNPJ.
Kadar želite kaj oglašati, spomnite se MProletarca".
Listen to
PALANDECH'S RADIO BROADCAST
Featuring a Program of
YUGOSLAV FOLK MUSIC
Every Saturday, 1 to 2 P.M. STATION WHIP
152« kilocycle* (Top of Hie Dial)
MIIMMMMMIIIIMHIM'
BARETINCIC & SON
POGREBNI ZAVOD
Tel. 20-361
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
»0 S M	11
♦ HMM»M»MHMHUHH
4
PRISTOPAJTE K
; SLOVENSKI NARODNI ! ; PODPORNI JEDNOTI I
I NAROČITE SI DNEVNIK ;
66
Stane sa celo leto $0.00, J pol leta $3.00
Ustanavljajte nova druitvs.	i
Deset članov (ic) j« treha sa	]
nove drufttvo. Naslov ia Hat in	< sa tsjnUtvo je:
M57 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26th btreet
Tel. Crawford 2212
OPPIOE HOURS: 1:30 to 4 P. M
(Except Wed. and Sun.) 6:30 to 8:30 P. M.
(Except Wed., .Sat. and Sun.)
Re*. 2216 So. Ridge way Ave. Tel. Crawford 8440 If no answer — Call Aattin 5700
..................MM
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postajo WGES, 1360 kilocycles Vodi jo George Mnrrhon
A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF
J. S. F. And Its Educational Bureau
PROLETAREC
KDI'catiön
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
Sa
1814.
Publ..h.d Weekly at 2301 Sa. Law »dal« Ava.
CHICAGO, ILL., June 17, 1942.
VOL. XXXVII. #
A People's War and
People' Peace
The call of the British Labor Party for a people's peace to end the people's war is powerfully echoed on thia side of the Atlantic. Even before the meeting of the workers' convention in .England, Vice-President Wallace hud used almost the same language in an address before the Free World Association. "Some have spoken of the American century," said the Vice-President, "I May that the century which will come out of thU war must be the century of the common man."
The Memorial Day address of Under-Secretary of State Sumner Welles hud the character of an official announcement of policy by the Roosevelt administration. Viewed in that light, it went definitely beyond the Atlantic Charter or the Presidents outline of the Four Freedoms, It provided a summary of objectives in comparatively definite economic, political and military terms. 4
After a clear outline of the economic interdependence of nations, the Under-Secretary affirmed that the United Nations are already "providing; the mechaniam whereby what the world produces may be distributed among the peoples of the world." Later on he continued: "If this war is in fact u war for liberation of peoples, it must assure the sovereign equality of I eoples throughout the world as well as in the world of the Americas. Our victory must bring in its train the liberation of all peoples. Discrimination between peoples because of their race, creed or color must be abolished. The age of imperialism is ended."
The six-points .peace program proposed deserves wide circulation. It include«: 1. Punishment of the guilty; 2. Disarmament; 8. International )H>lice service during the interim period; 4. A world organisation with the task of determining "the final terms of a just, an honest and a durable peace"; 5. An important contribution by the United States toward the establishment of a world order "Wi which theTe can be freedom from want"; d. Continuatiou of the inter-American system of cooperation.
At the end of his address, the Under-Secretary betrayed a fear which haunts many intelligent citiaens at this time. He warned that after this war there must be no attempt to scuttle back to "normalcy." President Wilson in his day spoke brave words about fine dreams. But when peace «ame, Warren Gamaliel Harding occupied the White House, and the people were buying new cars and turning their eyes toward the stock market. This tragic interlude of idiocy will remain a shame to our nation until it is wiped out by more sane and suitable conduct in another similar situation.
We have no right to expect anything better after the present war unless the people themselves make up their minds to a different course. The Wilsonian experience should detnonstrate to us once and for all that great and good men are not enough. The persistent propulsion of the nation's will i3 the only power which can insure a better outcome. Unless common men imd women everywhere make up their minds about this matter of life or death, they have no ground on which to base their hope for peace and decency as a reward for their sacrifices.—The New Leader.
Inter-American Relations
If our nation is to make enduring the good neighbor relationship with the Latin-American countries, it must be upon a basis of mutual agreement with the peoples of the southern republics. In the countries of the Western Hemisphere, as in aU countries, the wage-earners are the largest group; ami it would be fitting, therefore, that labor be given representation in the Pan-American Union, which deals with the interests of the nations of the New World.
Unless the wage-earners have an opportunity td help determine Pan-American Union policies, the spirit of good neighborliness cannot prevail-not will it prevail until all major groups concerned have representation.
There is need not only for this participation but also for closer relationship between the labor movements of all our democratic countries. This giow« out of periodic conferences, frequent communications and the regular exchange of fraternal representatives.
The war creates an urgent need for conferences between the American Federation of Labor and the labor movement« of the other American repub-l:cs. Such conferences should be held in order to create better understanding ^nd to promote cooperation on the part of the workers ip North, Central ' and South America in support of the effort of the United Nations to defeat nnd destroy the enemies of manking.—W. Green.
0
MAT DOIS It MIAN, IN fACT, TO 0f ? It IS lit ASONIN6 Joitur arjo Knowing UL Hi G Ht S Of MAN , AHO tfiHG KtèO^fi YHKV WILL 6ft PftflNDlP.
FIASCO'S
rimntwt»
i>*4	• MlUMfMUXM*««
Labor New» from MR. WALLACE'S SPEECH
Across the Seas
That~*time works against Germany
ia admitted for the first time In the latest issue of Der Frontarbeiter, Naai labor magazine, according to
The Pacific Arena
By LT. C0MDR. C. S. SE ELY
Our war effort has taken a turn .for the better during the last few months, and in spite Qf the fact that we have suffered severe losses, there is now actually some reason for optimism. All during the Winter we let our emotions take precedence over our reason, and there was grave danger that we would "forget about Hitler" entirely and "go get the Japs."
For several mont« we almost lost sight of our major danger, European nazi-fascism. We wanted at least to take Tokio, and immediately give the Japs such a severe trouncing that they would never again dare do anything rash. As a result of this hysteria—and hysteria it certainly was —the Russians got very little help from us, and our major war aim, that of crushing Hitler's military machine, was neglected.' Undoubtedly realists In positions of authority finally prevailed, and we have resumed our original course.
Except for raids now and then, like those on Dutch Harbor and Midway, whose scope and purpose were not known as this was written, Japan may stick pretty closely to that part of the Orient which is inhabited by yellow and brown peoples. Personally, I believe Jspan has about all she needs, wants, or can handle now.
Japan Has The Materials
Japan needed oil, rubber, rice, tin and iron. Except possibly iron, she now has all of these essential war commodities she is likely to need for a long time. Due principally to the enormous quantities—millions upon millions of tons—of iron and steel we sent her during the last 25 years, Japan probably even has all of these materials she needs.
In a previous article I attempted to explain that because Japan could not use her most potent propaganda slogan, "liberate the yellow and brown peoples from the white overlords," In India, she would lean over backwards to avoid an attack on that country. The same situation as regards that slogan exists ia Australia,
in fact that slogan is utterly worthless in that country. And because of this there is no good reason for believing that Japan will attempt to conquer Australia, except as a purely defense measure.
I met, interviewed, and became fairly well ecquainted with many Australians jrhen I was in Australia during my world tour. I found them totally opposed to the Japanese, and I am certain that it will be utterly impossible for the Japanese to devise a propaganda slogan which will have any port of weakening effect on Australian morale.
m
Labor Caatrois Government
The average Australian is strongly pro-labor. He undoubtedly is more pro-labor than any other member of the English speaking race. He hates fascism, nazism, and all other anti-labor isms in a most bitter and uncompromising manner. If you want to know a lot about the average Australian, take a good look at Harry Bridges. He typifies the average Australian closer than any other person I have ever seen or heard of. I woul say that there are a million Harry Bridgeses in Australia. I understand, incidentally, that we are to send another there.
Unless there is something behind the Bridges case which has not been made public, we should try to avoid sending Bridges back to Australia at this time. Certainly it is hard to think of anything which would hurt cooperation between Australia and the United States more than to insult Australian labor now. And sending Bridges back would be a grave insult to the average Australian workman, We must remember that Australia now ha« a labor government, and that government ia controlled entirely by men like Bridge«.-—The Pro greaaive.

jfttou-T 3, SOO.OOO, Oft MIAJU.T so*, of ALL WOMAH woasifts AM MAM «to .
"$QUAl MM6U Km ftQS»LHbftK* HAS ftOH
Slht DtMAHO or OA&MiZtP lABoR _
whftw lowtft	mav* icfej h
OMtfBDWOMIHtOftlHlSArtf 'ÄK WbftCASHbt.
<2>e*AMzto usât* Alas ** it Buy u*o*J* max* goods. TH* It-ftc LABftL that iPCArtfltS A
The average resident of ttie of New York move« one« «vary three
J
THE BRIDGES DEPORTATION"
We are glad that it is not up to us to justify the order to deport Harry Bridges, West Coast labor leader. We confess that we should be unable to find the words to rationalize that action.
Attorney General Biddle says, of course, that he issued the order because Bridges has belonged to the Communist Party. Bridges denies that he is a "Commie." But be that as it may, why it is deemed expedient to issue the deportation order now remains a mystery to us.
If Briges is a Communist, so is Joe Stalin. And so is Maxim Litvinoff, described in reactionary publications as one of the moat popular foreign diplomats now in Washington. And so are a sizeable number of American-born and naturalised citizens who not only will not be deported but who a ill be found occupying a legal place on the ballots of the Nation at the November election.
So what's the idea?
Surely. Bridges' recent record as a leader of working-men does not stamp his a«* dangerous. On the contrary, the workers of his organization have made an enviable record of much service and scarcely any strikes Aince this nation went to war. What, then, doe« Biddle hope« to gain?
If Bridges is a Communist he undoubtedly is loyal to the Soviet Union even above the United Statea. But isn't Russia the most valuable nation in the United Nations' war effort? Hasn't it been admitted that the fate of "democracy" hinges on Russia's action? And what can the people of Russia think of allies who deport a man for friendship to them?
Somthow, we can't help thinking that our rules and regulations on deportations need revising. For we do deport (or export) the rfarndest things to the strangest places.
It wasn't so long ago that we were deporting (exporting) good oil and topper and iron and steel to our most dangerous foa—Japan. Now we're exporting (deporting) a bad citizen, probably to hia native Auatralia, a nation, which, like Russia, i« an important ally.
We repeat, there's something screwy in sending good things to our tnemies and bad things to our friends and in we appeasing Japan and affronting the Soviets.—Reading Labor Advocate.
LOYAL TO HIS OLD TRADITIONS
John L. Lewis manner of removing Philip Murray from the vice-presidency of the United Mine Workers waa both ruthless and insulting, in the well-known Lewis tradition. It looked for a few days as if the miners' policy committee would at least go through the motions of preferring formal charges against Mr. Murray and citing him for trial, but suddenly Lewis let it be known that Murray had been removed and his successor named. Lewis's action took place while Murray «as at the White House conferring with Lewis's pet hate, F. D. R., and was undoubtedly designed in part as a thrust at the President as well as Murray. Some observers thought that the unceremonious removal of Murray was also connected with a report that a meeting in Buffalo of local unions affill-atted with District 60 of the U. M. W. had protested against the attack on Murray. The protest is significant because District 60 is the spearhead of Lewis's drive-to gather strength for a new attempt to dominate the labor movement. Murray has indicated his intention of carrying his case to the membership of the U. M W ; several months ago it was reliable reported that he commanded very wide support among- the rank and file of the union he has served so faithfully for twenty-two years, but the Lewis dictatorship has ways of dealing with such subversive lay opinion. Mean-whilet Lewis is preparing the way for the next move In hia campaign for power,—a break between the miners and the CIO.
Their relations are already badly strained by the refusal of the miners to pay per capita dues on the ground that the $1,066,000 which Lewis aa head of the U. M. W. advanced with such generosity to Lewis as head of the C. I. O. was not a gift but a loan. The final showdown, however, may be put off until the C. I. 0. convention.—The Nation.
Four Million Foreigners In Germany
According to an article in Pariaer Zeitung, of Juy 16, 1941, there were at that time 1,660,000 foreign workers in Germany. The largest group among them were 873,000 "former" Poles. From Czechoslovakia 219,000 worker« were listed, separated-* into two groups: 160,000 Czechs and 69,-000 Slovaks, lli« third largest group of foreign workers was composed of 132,000 Italians; th*nNeame 90,000 Netherlander« and 87,000 Belgian«; other countries contributed less than 60,000 worker*?
One-half of this labor force was composed of skilled workers.
It is a known practice ff the German authorities to refrain from giving the exact number of foreign workers employed in Germany. But occasionally the truth bocomes known. While the State Secretary, Syrup, in the above mentioned article In the Pariaer Zeitung, gave the number of foreign workers at 1,-660,000 in July and the Raich Ministry of Labor stated recently that there are qply 2,100,000 of them, Councillor Tim, of the Reich Ministry of Labor, who is in a position to kno# the situation on the labor front very accurately, declared in an article in th« Koelnische Zeitung. of December 9, that "at present over four million foreigners are employed in Germany." In other words, thefe are twice as many as the number officially announced.
What effect four million foreign worker« may have upon the third, inner front. In Germany, in caae some-thin* goes radically wrong on the Eastern Front or the West if invaded by the Alliea, no one is in a position to predict. Only one thing is certain, that Hitler must be more afraid of thia group than of the twenty million of his own German workers.
Vice-President Wallace in his recent speech before the Free World Association voiced a viewpoint on the world struggle similar to one that has •l een stated in the column« of thia paper.
He said the war is counter-revolution by the anti-democratic for.et against the democratic revolution-—or evolution if you prefer—which has dispatches from Stockholm. Cupiea of been going for nearly two centuries. High spots in this democratic revolu-the magazine were received in the tjon he said, were the American and French revolutionary wars, the wars Swedish capital May 30.	j lo|> ¡„dependence of the Latin American peoples, the German revolution of
] 848, and the Russian revolution of 1918, "Each spoke for the common man in terms of blood on the battlefield," he said. "Some went to excess; lut the most significant thing is that the people groped their way to the light. More it them learned to think and work together."
The present war is another fight for freedom, he said—for the four freedoms which President Roosevelt defined as freedom of religion, freedom of expression, freedom of fear, and freedom from want. Looking especially at the last, Wallace said, "When we begin to think about the signifi ante of freedom from want, then we know that the revolution of the past 150 >eara has not been completed, either here in the United Stages or in any other nation in the »world. We know that this revolution cannot stop until freedom from want has actually been attained."
In seeking these four freedoms, the common man also has duties. Wallactt defined the 'four duties of the people's revolution" as follows: 1.. The duty to produce to the limit.
2.	The duty te tranaport as rapidly as possible to the field of battle.
3.	The duty to fight with all that is in us.
4.	The duty to build a peace—just, charitable, and enduring. Looking ahead, he saw the century that will follow the war as thst
"of the common man." "When the time of peace comes," be said, "the citizen will again have a duty, the consumer will have a duty—the supreme duty—of sacrificing the leaser interest for the greater interest of the general welfare. Those who write the peace must think of the whole world. There can .be no privileged peoples. We ourselves in the United States are no more a master race then the Nazis, and we cannot perpetuate economic warfare without planting the seeds of military warfare. We must use our power at the fleece table to build an economic peace that ia charitable and enduring."
Spoken by a man who has been hailed a« a likely next president, these words «re significant.—The Co-Operative Builder.
Der Frontarbciter aays:	j
"We realize that the total character of the war now also influences the time factor, wherefore Germany cannot give herself as much time now as she could before."
In the official oigan of the German Labor Front, Arbeitertum, advice is now being given on how to increase the tempo of work and how to combat fainting spells and "collapses" caused by this same tempo, long workiing hours and • undernourishment.
The wave of sabotage in Czech factories is assuming such proportions that' the Germrfn authorities have been forced to increase guards j in all industrial enterprise« in the territory of Bohemia and Moravia. According to a report emanating from the Czechoslovak Press Bureau in London, a guard has been placed at every fifth machine in the Skoda munitions works and in other armament plants.
The new Nuzi One Big Union, which is called the "National Labor office for Employes," and which was treated for the purpose of controlling more rigidly the rebellious Czech labor, is encountering »tiff resistance. Czech workers are boycotting the Fascist organization.
Rene 1-cGall, a French labor leader, executed by the Nazis as a hostage, died shouting: "Vive 1'Angleter-re! Vive deGaulle!" after diadaining to have his eyes covered. LeGall was general secretary of the Laborers Union of the Seine and Oise Departments.
Fbced with labor shortages, the Japanese - controlled Manchukuan government will freeze mine and factory workers in their present jobs. Similar measures already have been taken in Japan. Manchukuo supplies Japan with steel and coal,
With the Ruasians doing a grand job of reducing Hitler's military man-power, the killer who rules present-day Germany is yanking workers from the factories and aending then to the front with only a few week's training. The German workers are being replaced by slave labor shanghaied from their homes in Italy, France, Belgium, Holland, Greece and other countries now under the Nazi heel.
An organ of the Dutch Nazis, angered by the rising tide of sabotage by patriotic Hollanders, demands that pillories be errected in all marked squares and the courageous fighters against Hitler ism placed in them, with their names, addresses and the nature of their "crimes" inscribed above their heads. One day recently the Nazi-controlled radio at Hilver-sum announced the execution of more than 100 freedom-loving Dutchmen.
Russian men torn from their homeland to work in Hitler's Reich will receive wages of $2 a month, says the Deutsche Zeitung fttr Schlesien.
WORDS OF WISDCM
Duty and today are our«, result« and futurity being God. — Horaoo Greeley.
The Newsletter City Reporter has compiled statistics on the relative circulation of isolationist and pro^Ad-ministration newspapers In Nftw York City. It estimate« that the papera still publishing isolationist propaganda have a circulation more than three tinea as great as the other«.
WHAT THEY SAY?
Sumner Welles, Under-Secretary of State:
"If this war is in fact a war for the liberation of peoples, it must assure the sovereign equality of peoples throughout the world, as well as in the world of Americas. Our victory must bring in its train the liberation of all peoples. Discrimination between peoples because of their race, creerl or color must be abolished. 1 The age of imperialism is ended. The right of a people to their freedom ! must be recognized, as the civilized | world long since recognized the right of an individual to his personal freedom. The principles of the Atlantic Charter must be guaranteed to the world as a whole—in all ocenas and in all continents."
Cordell Hull, Secretary of State:
"The far-reaching economic objectives of the Atlantic Charter cannot be attained by wishful thinking. We in this country must realize that their achievement will be impossible if we follow policies of narrow economic nationalism, such as our extreme and disastrous tariff policy sfter the last war. We must realize that our own proaperity depends fully as much on prosperous conditions in other countntHtaivUieir prosperity depends on/ours. wfe must show now by oue-fk»sitive actsW collaboration with other nations ofJike mind, that we are preparedSKiaVowider our full shnre of responsibility for building a better world.
TWO MILLION ON U. S. CIVIL PAYROLL
More than 2,000,000 persons are now on the federal civilian payroll and new ones are being added at the rate of 100,000 to 200,000 a month, according to Henry F. Hubbard of the federal council of personnel administration. Hubbard gave these figures in a speech before the Civil Service Association of Ihe S. and Canada conference In aosalon at the University of Chioago.
THEY, TOO, HAVE COURAGE
Within a period of tjro weeks during the month of May, upwards of seventy mine workers lost their lives in Illinois, West Virgina and Arkansas coal mine accident«. The heavy loss of life in the coal industry ia not an unusual occurence. Rather it is an exception when a reasonable lenght of time passes without major tragedy taking place in a coal mine.
There is no such thing as a "safe" coal mine. No matter what sort of a aafety record a coal company might boast of or what precautions might be taken to prevent accidents, there is always a possibility of something happening to snuff out the Vives of those wfro toil in the bowels of the earth to earn a livelihood for themselves snd families.
Mine workers are shadowed by the spectre of death from the moment stey step on the cage to enter the mine until they step off the cage after completing their day's work. Working far under the surface of the earth to extract the product which keeps the wheels of the nation'» giant industrial plants turning, is far from being the moat pleasant occupation in the world. ,
When errors in judgment are made by coal companies or when companies attempt to save a few dollars at the expense of the Safety of their «mployes, it is the mine worker and his family who suffer as a consequence of such actions. Coal companies msy sometimes lose a few thousand dollars aa a result of their short-sighted efforts to increase their profits, but the mine worker loses his life and his family a breadwinner.
Persons who understand nothing at all of the hazardous nature of mining often criticize the mine workers for staging strikes. The critics are of the opinion" that miners always are striking to obtain more pay and shorter hours, which demands, of course, the miners certainly are entitled te. But the chances more often than not, however, are that the miner is demanding an improvement in working conditions when he engaged in s walkout. The dangeroua nature of*his occupation makes it imperative that the coal digger keep the work and safety conditions under which he labors as good as possible.
While well-deserved verbal bouquets are being given to those in our hrmed forces who are performing heroic deed« on battlefronts, it might be well to give a few such bouquets to those who face danger each time they enter a mine to produce the coal that has been one of the major factors in making of the United States the greatest nation on earth.—The Progressive Miner.
good answer
Donovan's wife awoke in the small hours to hear him stealthily moving things about the kitchen.
Mra. Donovan—What might ye be lookin' for, darlin'T
Donovan—Nothing. Just nothing.
Mrs. Donovan—Oh, then ye'll find it in the bottle where the whisky used to be.
WkatyouBtufWdk
WAR BONDS
These huge 60»ton heavy tsnks cost $120.000. snd America's suto-motive snd locomotive plsnts sre turning them out on s never-endln| sssembly line. Our srmy uses light tsnki, weighing 14 tons, snd medium tsnks of 28 tons slso. but wt fsvor the medium tsnk over th< other two.
on I
These hesvy tanks are needed fot certain phases of modern warfare, and with their thick armor and heavy-gauge guns they are almoet unstoppable. They are considered superior in gun power. In maneuverability and in the power of their huge tractor motors to Axis tanks. Americana everywhere are helping to pay for these monsters of war through their purchase of War Bonds. Invest at least ten percent of your income in War Bonds every pay day.
WHO IS GAINING?
Very pertinent to the discussion is the latest edition of Labor's Monthly Survey, which points out that it takes at leaat $44 a week to give a family of five a "health and decency" standard of living. "Today," says the Survey, "only thoee industries working five or more hour» overtime reach the health and decency standard for their average wage, with the single exception of automobiles. In general, only skilled workers can earn thia standard without working more than forty hours a week. The Labor Department reports wages in ill industries, and of these only sixty-six have an average wage above the bare subsistence level." The Survey refutes newspaper stories that workers have made huge gaina since prewar days,. pointing out that "the average twage increase in the United States since Auguat, 1989, when ad justed for living costs. has added less than seven cents an hour to the worker's prewar pay." Popcorn!
TEN YEARS AGO
President Roosevelt has asked Congress to appropriate an additional $39,000,000,000 for tne United States Army, senamg projected nmcriran military expenditure? oe-y?nd the $200,000,000.000 mark.
The announcement created hardly a ripple, of course. But does anyone remember that it waa only 10 years ago that Sen. Robert M. La Follette. Jr., was accused of trying to bank tupt the nation and wreck the American way of life because he urged appropriation of $6,000,000,900 to create joba and feed and clothe homelea« and hungry Americans?— The Progressive.
The future belang« te eooperatieft. History preeee that »«akiad «as» onerate eventually Theft whr
V. S. 7>«a—ry Dtpmrtm—i
•©-operate wait