ROBNI ZAPISI
Emil Hrvatin: PONAVIJANJE. NOROST. DISCIPLINA. Celostna umetnina Fabre. Moderna galerija Ljubljana in ZKOS, Ljubljana 1993. Septembra 1984 je prišla v Ljubljano kot del BITEF-ovega paketa tudi predstava Moč gledališke norosti takrat še malo znanih belgijskih gledališčnikov. Maratonsko predstavo je spremljalo le nekaj najbolj vztrajnih, nekaj tistih, ki jih danes prepoznamo kot nosilce slovenskega plesno-gledališkega dogajanja. Jana Fabra, avtorja tiste predstave, pa kot enega najpomembnejših sodobnih evropskih koreografov in režiserjev oziroma drugače, Jan Fabre se je s predstavo Moč gledališke norosti vpisal tudi v aktualno slovensko plesno in gledališko zavest. Emil Hrvatin, nedvomno največji poznavalec Fabrove umetnosti na Slovenskem (in nemara tudi v Evropi), se je odločil spisati knjigo, ki bo tega petintridesetletnika predstavila kot celostnega umetnika, njegovo delo pa kot celostno umetnino. S tem, ko je poskušal razjasniti tri temeljne elemente Fabrovega in sploh modernega gledališča - ponavljanje, norost in disciplina - je posredno segel tudi v samo srž dogajanja na slovenskem plesnem in gledališkem odru. (Marta P. Zahojnik)
LITERATURA
103