Letnik 2,
Maribor, četrtek 17. julija 1919.
Štev. 160
Političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5'bO mesečno. s	četrtletno	K 16'50.
Ce si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5'—. — lnserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik po 4. uri popoldne z datumom drugega dne.
Posamezna številka stane 30 vin.
Uredništvo in uprava:
Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice)
Teleion št. 242.
Graški pa
Ker mariborski, časnikarji okoli nemškonacionalne »Marburger Zeitung« ne morejo sadov svojega duha vsled čuječe cenzure v Mariboru spravljati za denar med ljudi, so zopet pričeli eksportirati to svoje nečedno blago v Gradec, kjer obstoji pravzaprav centrala Wastian, Ornig & Ko., kateri družbi se je v zadnjem času pridružil tudi dr. Kamniker.
Najbolj jih seveda bode v oči, da so pri nas v Jugoslaviji razmere nekoliko bolj urejene nego v Nemški Avstriji. V Nemški Avstriji so morali zastaviti državna in privatna imetja, da dobe nekoliko živil od antante. In kako je ta republika — ki jo vladajo socialni demokrati in krščanski socialisti — demokratična, razvidimb najbolj iz jere-miade graške »Tagesposte«, ki pravi, da bi teh zakonov glede zastavitve državnega in privatnega imetja, tudi v caristično absolutni državi ne mogli sprejeti tako brez vsake možnosti ugo-
vora kakor pod to takozvano demokratično vlado.
Nadalje pravi »Tagespost«: »Zastavitev gozdov, inozemskih efektov in zlata zadošča za nabavo živil le .do srede avgusta, za nadaljno dobavo se | bodo morali dati novi zastavni objekti. IKateri?? Država ima komaj še takih, i ki bi ne prišli že za vojno odškodnino j v poštev, vsled česar bodo morali zopet privatna imetja zaseči. Ali bodo hoteli krščanski socialisti zastaviti samostane in ustanove in njih velika posestva, ali pridejo najprvo na vrsto | rudniki v privatni posesti ali velike hiše in zemljišča v mestih?« In bodočnost Nemške Avstrije? Navajamo zopet isti list, ki pravi: »Finančni položaj, tudi Dunaja, bo vedno slabejši in argument finančnega ministra Schum-petra, da financira finančna moč Dunaja dežele, spada v preteklost. Da so dežele napram Dunaju pasivne, se mora zdeti državnemu tajniku za finance ravnotako, če pošilja milione papirnatega denarja za plače v provinco; če bi pa te milione primerjal z
Veliki mogul.
Angleški spisala A. K. Green.
(Dalje).
(18)
»Da, gotovo«, sem odgovorila s povdar-kom; »vse se strinja, razen postava. Mož, čegar postavo zdaj tam vidim, je docela drug: v njegovem pogledu ne vidim niti kesa niti strahu«.
»Seveda ne. Kajti vi vidite odsev enega •«"«* m?jih Podložnih. Gospodična Van Arsdale, ali spoznate zdaj prostor, ki ga vidite pred seboj ?«
»Ne, vi ste govorili o nekem loku v veži, levo od vhoda, jaz pa vidim tudi lok V zrcalnem oknu pred seboj, toda «
»Vi vidite naravnost skozi alkoven — morda niste vedeli, da so tam še ena vrata, ki vodijo na zadaj se nahajajoči hodnik. Nadalje se pride do loka in onstran tega loka do veže in stopnic, ki vodijo do garderob. Ta vrata — edtna zadaj za alkovnom, razumete —- so za one, ki vstopijo iz glavne veže, skrita z draperijami, ki so jih v ta namen ,obesili; toda od zadnjega hodnika se vrata popolnoma vidijo. In brezdvomno je, da je mož, čegar podoba se je reflektirala v. oknu, vstopii na tem potu ter zopet odšel. Važno je, da smo dognali to okoliščino. Zelo smo vam hvaležni za pomoč, ki ste jo nam nudili v tej zadevi«.
Potem je hitro dodal v pojasnilo, ko sem ga še vedno olajšana in obenem začudena venomer gledala:
»Svetilniki v alkovnu in v različnih drugih prostorih so, kakor vidite, vsi prikriti s temnimi stekli. Le luč v hodniku onstran loka gori zelo jasno. To je vzrok, da je ta dvojni refleks tako natančen. Še nekaj, in sicer se tiče zelo zanimive okolščine: nemogoče bi bilo, opaziti ta refleks z vašega mesta, če bi ne bila tla alkovna precej višja nego tla ostalih prostorov. Če bi arhitekt tega tako ne napravil, tedaj bi gostje, ki venomer semintja hodijo, zadrževali refleksne žarke na njihovem potu iz alkovna v ogledalo v sprejemni sobi in od tod povprek čez vežo k temu oknu. Poglejte, gospodična, zdi se, kakor da bi vsled srečnega slučaja, ki se nam dogodi le en, ali dvakrat v življenju, prišlo v onem trenotku do pogoja, ki je mogel povzročiti ta refleks — celo lega in širo-kost različnih vrat in potrebna odprtina zagrinjal pri vhodu v alkoven!«
»To je čudovito«, sem vskliknila, »čudovito 1«
Potem sem vprašala, morda v njegovo začudenje, ali niso morda kaka majhna vrata med hodnikom za alkovnom in veliko srednjo vežo.
»Da«, je odgovoril. Nahajajo se ravno poleg peči. Tri nizke stopnice vodijo do nje«,
milioni, ki jih rabi v isto svrho na Dunaju, bi prišel do drugih zaključkov. Dežele bodo pri letnem deficitu 6 miliard z veliko večjim odstotkom obremenjene, nego odgovarja njihovi potrebi.
Po številu prebivalstva računano, bi odpadlo na Štajersko letnega deficita okoli ene miliarde . . . Dunaj bo brezdvomno v prihodnjih letih glede davčne moči znatno nazadoval, tako da bo deficit vedno bolj obremenjeval dežele. Pri oddaji premoženja bo moralo vsekakor glavno mesto največ plačati; oddaja bo pa tudi regeneracijsko moč Dunaja najbolj oslabila, ker vsled porušitve razpečevališč in vsled odhoda mnogih obratov ni pričakovati obnovitve bogastva ... Po izjavi socialnodemo-kratičnih listov, so krščanski socialisti tako sramotno gospodarili na Dunaju, da zaslužijo naziv uničevalci Dunaja, po izjavah krščanskosocialnih listov pa zavajajo socialni demokrati spričo svojega slabega gospodarstva Dunaj v brezprimerno nesrečo ..."
»Sem si mislila«, sem mrmrala, bolj za se, nego proti njemu. V duhu sem premišljevala, kako lahko more človek, če hoče, iz srede družbe oditi v najbolj skriti hodnik ter na ta način priti v alkoven, ne da bi ga opazili drugi gostje. Nisem mislila, da je še bolj skrit dohod do tega malega prostora: poleg stopnic, ki vodijo zadaj za lokom naravnost v garderobo.
»In gospod Durand?« sem jecljala, ko sem zopet sledila nadzorniku v sobo, kjer sva pustila gospode. »Ali boste zdaj verjeli njegovi izpovedi ter se zanimali za vlomilca s skesano povešano glavo in prestrašenim obrazom ?«
»Da«, je odgovoril, me ustavil pri vratih te me pri tem prijazno prijel za roke, »če — prosim, ne ustrašite se, draga gospodična; življenje je polno bolesti za mlade in stare, in mladost je najboljši čas za žalostne izkušnje — če ni on sam tisti mož, ki ste ga videli tam s strahom gledati na svoja prsa. Ali niste opazili, da ni v vsakem oziru tako oblečen kakor drugi gospodje? Da ima, čeprav še ni šel po površnik, veliko belo svileno ruto čez ovratnik, ki jo nosi navadno pod suknjo? Ali ste to opazili ter se vprašali, zakaj je to storil?« —
(Dalje prih).
je torej	položaj	v Nemški
.!
jtem pa pride graška »Tages-« kot trobilo mariborskih nemških .ionalcev ter piše pamflete o našem , .naškem kralju. Mi vemo, zakaj spoštujemo kralja Petra 1., ker poznamo	njegovega	dejanja	na	bojišču
za osvoboditev jugoslovanskega naroda.
Svetujemo sosedom onstran meje, naj se	raje brigajo	za se,	vsaj	imajo
vendar	toliko skrbi, toliko	dela,	če se
hočejo vsaj nekoliko postaviti na noge. Mariborskim nemškonacionalnim časnikarjem in dopisnikom graških listov pa prav resno svetujemo, naj ne odjem-ljejo svojim nemškim someščanom še oni mali kredit, ki ga imajo.
Nemška Avstrija pred prehranjevalno katastrofo.
Nemškoavstrijski državni kancelar dr. Renner je naslovil na predsednika najvišjega gospodarskega sveta v Sl. Germainu pismo, v katerem pravi med drugim:
Ker smo na zahtevo najvišjega gospodarskega sveta dali istemu na razpolaganje vse v tuzemstvu in v nevtralnih državah se nahajajoče inozemske vrednote, in so vse v aliiranih in asociiranih državah nahajajoče se inozemske vrednote zaplenjene, absolutno ne moremo zasedaj pravočasno doditi od druge strani kredita za dobavo živil. Od najvišjega gospodarskega sveta dovoljeni krediti bodo kmalu pošli. Že sedaj dobivamo samo žito in moko, dočim se meso, mast, riž in kondenzirano mleko ne dovažajo več. Naša prehranjevalna situacija se je vsled tega zopet izvanredno poslabšala in je že zdaj kritična. Avgusta meseca bo pa tudi kredit za žito in moko pošel. Če bi dovozi vsled tega izostali, bi moral velik del našega prebivalstva, predvsem prebivalstvo Dunaja in drugih industrijskih krajev poginiti lakote. Nova žetev more pokriti le četrti del naše potrebe, ki bo pa še le, ker so pri nas večinoma mala kmečka posestva, še le v par mesecih na razpolaganje. Celo pri največjem trudu je nemogoče, le majhne porcije, od katerih zdaj živi dunajsko prebivalstvo, dobiti iz tuzemstva. Mi potrebujemo nadalje brezpogojno meso, mast, riž in kondenzirano mleko iz inozemstva. Če bi pošiljatve aliiranih velevlasti izostale, tedaj bi lakota, ki so jo te pošiljatve nekaj časa olajšale, z novo silo uničujoče izbruhnila in bi bilo nemogoče, vzdržati socialni red.
Da ne moramo upati, dobiti od drugih na ozemlju bivše monarhije nastalih držav navzlic vsemu prizadevanju rednih pošiljatev, bodo delegati interaliiranih komisij potrdili, ki nas na hvalevreden način podpirajo. Ker smo vsa aktiva, ki jih moremo realizirati, dali na razpolago najvišjemu gospodarskemu svetu, moramo nujno prositi, da se nam dovolijo nadaljni krediti vsaj za mesece avgust in september. Do tedaj bomo izvedli od nas zahtevane rekvizicije inozemskih vrednot, ki jih izvršujemo z največjo naglico. In tedaj bo najvišji gospodarski svet mogel presoditi, kakšen kredit nam more dovoliti za zastavljene mu objekte in katere izmed teh objektov nam bo mogel vrniti, da jih vporabimo drugod. Dotedaj si, kakor je najvišjemu gospodarskemu svetu znano, sami ne moremo pomagati. Trenotek, ko bodo dovoljeni .nam krediti porabljeni, je že grozeče blizu. Če bi se pošiljatve živil prikinile, bi nastala katastrofa ter uničila vse učinke cele pomožne akcije najvišjega gospodarskega sveta. V/sled
tega prosimo najvišji gospodarski svet ope-tovano, naj vse potrebno ukrene, da se bodo nadaljevale pošiljatve živil. — Lepe perspektive za Nemško Avstrijo!
Začasna ustava
kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
DEVETI DEL.	Dalje.
Državne finance in državno imetje.
Člen 100'
Nikdo se ne more oprostiti plačevanja davkov, razun v slučajih, ki jili je zakon predvidel.
Kralj in prestolonaslednik ne plačujeta državnih davkov.
Člen 101.
Vsako leto odobri Narodno predstavništvo državni budget, ki velja sarao za leto dni. Bud-gef se mora predložiti Na.odnemu predstavništvu v početku njegovega delovanja. Istočasno se ima predložiti Narodnemu predstavništvu obračun preteklega leta.
Vsi državni prejemki iti izdatki morajo priti v budget in v obračun. Narodno predstavništvo ne more poedinih budgetnih partij povečati, more jih pa zmanjšati ali izpustiti. Prihranek ene budgeti.e partije ali enega budgetnega leta se ne more porabiti na pokritje potreb druge partije ali drugega leta brez odobrenja zakonodajne oblasti.
Člen 102.
Ako Narodno predstavništvo ni moglo potrditi novega budgeta pred početkom računskega leta, more začasno podaljšati budget preteklega računskega leta, dokler se novi budget ne potrdi.
Člen 103.
Rude so državna last.
Člen 104.
Pravica monopola pripada dižavi. Država more prenesti ’0 svojo pravico na koga drugpga, toda samo potom zakona in to zopet na omej n čas.
Člen 105.
Državno imetje obsega vse premično in nepremično dobro in vse lastninske pravice, * ki jih država kot svoje ustvarja in drži.
Državno imetje Se more odtujiti, oziroma ono in njegov dohodek zastaviti ali drugače obremeniti samo z zakonom.
Člen 106.
Od državnega imetja se razlikuje kraljevo privatno imetje, s katerim kralj svobodno razpolaga za živa in za slučaj smrti po odredbah državljanskega zakonika. Za to kraljevo imetje ne velja drugi odstavek čl. 37. te ustave.
DESETI DEL.
Glavna kontrola.
Člen 107.
Za pregled državnih računov obstoji Glavna kontrola kot osebna pristojnost in računsko sodišče. Glavna kontrola ima predsednika in 9 članov. Predsednika in člane Glavne kontrole izbira Narodno predstavništvo iz kandidatne liste, ki jo sestavi Državni Svet in v kateri je predlaganih dvakrat toliko kandidatov, kolikor je praznih mest.
(Dalje prih.)
£1 Političen pregled. >1
——  ..... ........... . i —ii .i n ■■■■■■ n	ina—
Francoski narodni praznik v Beogradu. Beograd, 14 julija. Danes ob obletnici francoskega uacijonalnega jaraznika je. bilo v tukajšnjem francoskem poslaništvu veliko sprejemanje. V inu nu prestolonaslednika je čestital francoskemu poslaniku prvi adjutant, general Pokorni, v imenu vlade ministrski predsednik dr. Stojan Piotid, v itneuu ministrstva zunanjih poslov dr. Gaviilovid, umogo višjih
civilnih in državnih uradnikov.
Položaj v Trstu. LDU. Trst, 11. julija, j Tržaški gubernator je z dekretom od 7. t. m. ' odredil, da se morajo cene za živila in za vse one predmete in potrebščine, ki služijo posredno ali neposredno za življenje, znižati za 30 odstotkov in cene za jedi in pijače v gostilnah, kavarnah in javnih lokalih za 40 odstotkov. Noben trgovec ali obrtnik ne sme zapreti svojega obrata preden ne objavi ta svoj namen vsaj tri dni preje politični oblasti, ki srne ukrepati glede uporabe blaga v dotičnem obratu. Kršitelji te odredbe bodo kaznovani z zaporom do 6 mesecev in z globami do 10 000 lir.
Eksplozija italijanskega skladišča streljiva. Beograd, l4. julija Iz Soluna javljajo z dne 10. t m.: V italijanskem skladišču municije pri Solunu so se včeraj popoldne dogodile velike eksplozije, k'i so trajale do jutra. V mestu je zabadala velika panika. Skladišče je popoln: nia razdejano. Italijani pravijo, da sta uničena dva milijona municije,
50 tisoč granat, 10 tisoč bomb in velika količina smodnika in artilerijskega materijala.
V Italiji Je ni miru. Milan, 10. julija.
V do.ini Bisanzio je proklamirana lokalna re- , publika svetov. Vsa Apulija je pobunjena. j Prišlo je do krvavih spopadov v Reggiju. Krvavi izgredi so tudi v Bresciji, kjer so oddali karabinerji več salv, ubitih je bilo nekaj de- j monstrantov. V Turinu skoraj splošna stavka. Prodajalne so večinoma zaprte. Gibanje za svete se po vsej Italiji širi. V mnogih krajih zborujejo krajevni sveti, tako v ForiijU, Voltri-ju, Ferrari, Barletti in Bergamu. V Benetkah delna stavka. Skoraj povsod je prišlo do plenitev. Ponekod rekvirirajo socijalistični občinski svetovalci blago in živila. Skoraj povsod So se sestavile razdelilne komisije. Vse gibanje se enotno vodi iz Milana ter ima očividno boljše-viški značaj. Jadransko vprašanje stopa čedalje bolj v ozadje napram notranjim dogodkom. Tardieuov načrt dobiva vedno več tal. Strankarsko vodstvo socijalnih demokratov je sklenilo proglasiti v Italiji za 20. t. m. in prihodnje dni generalno stavko. Včeraj se je vršil ministrski svet, katerega so se razen Tittonija udeležili vsi ministri. Bavil se je v prvi vrsti z jadranskim vprašanjem in vznemirljivim notranjem položajem.
Wilson o mirovni pogodbi z Nemčijo.
L y o n, 13. julija. Iz Washingtona poročajo : Ob predložitvi mirovne pogodbe ameriškemu senatu je predsednik Wiison v svojem govoru izjavil • »Menim, da mirovna pogodba v splošnem odgovarja mojim 14 točkam. Evropa je udeležbo Amerike na mirovni konferenci z veseljem sprejela, ker je vedela, da je ta udeležba nesebična. Zveza narodov je potrebna kot orodje snujočega se novega reda.* Glede mirovne pogodbe z Nemčijo je omend, da so zadeli na težkoče, ki bi bile brez maiih kompromisov nepremagljive. Pogodba bo laka, kakor bi si jo želela ameriška in druge delegacije, toda ti neizogibni kompromisi ne kršijo nikakih načel. Mirovna konferenca je na znanih 14 točk popolnoma pristala, dasi je morala uj^oštevati dejstva, izhajajočega iz mednarodnega položaja.
£4 Dnevne novice. ^
Neprijetno vprašanje. Pod tem naslovom poroča včerajšnji „Slov. Narod" : Današnji „Trgo-vinski giasnik" piše o kupčiji, ki je bila predvčerajšnjem predmet debate v Narodnem predstavništvu ter vzbudila veliko pozornost. Narodni poslanec Miljutin Stanojevič je stavil na ministra za prehrano in obnovo zemlje dr Korošca vprašanje radi kupčije, ki jo je pred kratkim sklenil za 6 milijonov frankov v svrho dobave raznovrstnega amerikanskega blaga. Vpraševalec opozarja, d& je ministrstvo, kojega naloga je preskrbeti narod z obleko in obutvijo, nakupilo mesto nuino potrebnih stvari za 30 milijonov kron najraznovrstnejše hrane, katere nihče ne more razumeti zakaj naj služi. Med drugim je kupljenih 5 velikih zabojev svilenih bluz za ženske, 6 zabojev dragocenih kravat za .mošice,
5 zabojev igralnih kart za marjaš, tarok in pike, 20 vagonov salam ter 200.O00 kg raznega jepotičnega galanterijskega blaga kalfor broše,
lasnice in drugi ženski riakiti. — Posl. Stanojevič je povdarjal, da je ležalo to blago že več kot mesec dni v Solunu, da je bila nanj opozorjena trgovsko-obrtna zbornica v Zagrebu in v Beogradu, a da ni hotel ni eden trgovec kupiti teh stvari v celoti. Zanimali so se sicer trgovci za sladkor, kavo in podplate, ki so prišli s to pošiljatvijo iz Amerike ter jih tudi odkupili in odvzeli, a za druge stvari se niso zanimali. Le minister Korošec je nasedel ter sklenil po vzorcih, ki so bili na razpolago pri beogradski trgovski zbornici fiksno kupčijo, od katere narod ne bo imel nobenega haska, ker med kupljeno robo menda ni ne ene za nago in boso prebivalstvo potrebne stvari. PoslanecS tanojevič je povdarjal. da bi bilo bolje, ako bi minister kupil za 30 milijonov 10 000 volov, ker bi narod od njih kaj imel. Minister Korošec je pojasnjeval potek sklepanja pogodbe ter jo opravičeval, vpraševalec se pa z njegovim odgovorom ni zadovoljil in je izjavil, da vloži v zadevi interpelacijo, da bodo mogle o stvari izraziti svoje mnenje vse stranke v parlamentu. Kakor se čuje bo interpelant zahteval, da se napravi ministra za obnovo zemlje za 30 milijonsko kupčijo osebno odgovornega. Interpelacija o tej zelo neprijetni in mučni zadevi pride na dnevni red bržčas šele po parlamentarnih počitnicah.
Ne da jim spati! Klerikalni sobotni »Grazer Volksblatt", lajbžurnal vseh štajerskih nemških župnikov in kaplanov, prinaša neko spakedranko v podlistku, v katerem hoče smešiti našega generala Maistra. Nas ti smrdljivi izlivi nemških klerikalcev niso prav čisto nič ogorčili, ker poznamo njihovo duševno obzorje. Zasluge, ki si jih je pridobil general Maister za, slovenski narod in za Jugoslavijo, bo sodil naš narod, ne pa nemški klerikalci. Mi Gradčanom le svetujemo, naj nekoliko študirajo zasluge slavnega nemškega generala Potioreka, ki je še danes častni doktor graške visoke šole, in drugih tičev, ki so namesto da bi zmagovali, se mastili ter polnili svoje žepe z era-ričnim denarjem. Kadar graškim listom materiala zmanjka, pa začno pisati o naših razmerah. Kaj o nas Nemci onstran mej mislijo, nam je popolnoma vseeno. Videti jih je le treba, kadar pridejo v Maribor, ko jim natakarji ne morejo znesti dovolj jedil skupaj.
O »lojalnih" Mariborčanih. Dopisnik „Grazer Tagesposte" prizna v štev. z dne 14. t. m., da v Mariboru pravzaprav ni lojalnih Nemcev. Pravi namreč, da je vladni komisar dr. Pfeifer pozval „lojalne" hišne posestnike, naj okrase povodoma Petrovega dne svoje hiše z zastavami ter razsvetle okna. Mi mislimo, da je jako žalostno, če se mora še le pozivati, toda vladni komisar je storil svojo dolžnost, ker naj-brže pozna mariborske Nemce. Čudno in značilno pa je, da dopisnik „Grazer Tagesposte" — ki ni daleč od Kralikove tiskarne — ne pozna v Mariboru lojalnih hišnih posestnikov, kar mu mi deloma tudi verjamemo. Namreč ti „lojalni" hišni posestniki so naročniki in či-tatelji ,,Marburger Zeitung". Čudno se nam zdi, da se mariborski dopisnik „Grazer Tagesposte" takrat ni zgražal, ko so mariborski nemški hišni posestniki razsvetljevali okna ter razobešali zžP-stave na čast Viljemu, ki je danes obtožen kot r~ največji zločinec sveta,	ki je dal po Belgiji
in Fianciji žene in otroke	moriti ter pustošiti
in ropati.
Laški oficirji kontrabandarji. Odkar je vpeljan ekspresni vlak Dunaj—Pariz preko Trsta in Rima, vidiš sleherni dan v tem vlaku vse polno laških oficirjev. Namen vožnje je tihotapstvo. Seveda kot pripadniki „zmag >vite“ države, katerim je po svetovnoznani in znameniti in po našej zaslugi „priborjenej" nekrvavi Zu,agi z raste 1 greben kaj visoko, se za naše potne predpise dosti ne brigajo. Pa kaj bi tudi I Saj zadostuje, da si Kalabrez in smeš vse ter imaš pravico do vsega. Toda usoda je nagajiva in skrbi ter bo tudi v bodoče poskrbela, da tudi kalabrežka ušesa ne dorastejo prav v nebesa. V Spilju je pred par dnevi sedel en tak tiček piav široko v vagoni. Namenjen je bil v kraljestvo polente. Sanjal in fantaziral je menda o „mare nostro." Neprijetno ga iz teh sanj zbudi prozaičan glas prozaične kontrole, ki
zahteva legitimacijo in uvozno dovoljenje. To prozaično vprašanje in zahtevo je hrabrega sina še hrabrejše majke spravilo vsega iz sebe. Potegnil je revolver. A junak se je uračunal Kontrolni organ, Hrvat po rodu, po bliskovo nameri nanj puško in mu pravi smehljaje: „Evo sinko, sad pucaj." In zgodilo se je, da je junaški sin junaškega rodu med krohotom občinstva junaško vtaknil svoj pihalnik v žep in se kot jagnje krotak pusti! odpeljati nazaj čez mejo h zavezniku Švabu, kjer bo pač na isti način kakor drugi jsmrtniki moral počakati, da dobi uvozno dovoljenje.
Zelene karte za sladkor. Pred kratkim je bilo razglašeno, da pridejo zelene karte za sladkor iz veljave. Pri tem pa ni bilo povedano, da velja to samo za mesto Maribor, ne pa za deželo. Zdaj so ljudje po okolici zmetali proč zelene sladkorne nakaznice. Vsled tega prosimo, da merodajna oblast pomaga našim ljudem, da ne ostanejo brez lastne krivde brez sladkorja.
Vpokojeni častniki in vojaški uradniki! Ker je ministerstvo za vojno in mornarico z naredbo št. 35618/1919 odredilo, da morajo vsi vpokojeni častniki in vojaški uradniki, kateri so pristojni v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev položiti prisego, se ti častniki in vojaški uradniki tem potom poživljajo, da se do 25. julija t. 1. javijo osebno pri „44. pukovski okruž-ni komandi" (domobranska vojašnica) v Mariboru. Pod območje te komande spadajo okrajna glavarstva Maribor, Ptuj, Slov Gradec in Ljutomer ter mesta Maribor in Ptuj. To se tiče častnikov in uradnikov, ki že sprejemajo pokojnino iz naše državne blagajne.
Uvedba prometa denarnih pošiljatev v pismih in paketih (zavitkih) med Beogradom in drugimi deli kraljestva SHS.
Ministrstvo za pošto in brzojav je odredilo z odlokom štev. 14.201 od 14. junija t. I., da se uvede začasno samo med Beogradom (razen pošt v notranjosti Srbije in drugimi deli kraljestva' SHS izvzemši Banat, Bačko, Baranjo in Črno goro) promet denarnih pošiljatev v pismih in zavitkih Pristojbine, katere mora plačati pošiljatelj vnaprej, se zaračunavajo po novi zvišani tarifi. Vrednost pošiljke je lahko označena v dinarjih ali pa v kronah in se preračunava po uradnem kuizu. Po tem, znesku se zaračunava tudi vrednostna pristojbina.
Prodajna cena špiritu. Glasom naredbo ministrstva financ v Beogradu z dne 2. junija 1919, št. 1040 je določena prodajna cena špirita, denaturiranega s splošnimi sredstvi za denaturiranje, s 550 K za 100 stopenj alkohola, oziroma s 495 K za hi 90% blaga od tovarne špirita, oziroma od kraja, kjer se denaturiranje izvrši. Prodajne cene takega špirita za veletržce in prodajalce na drobno določijo politične oblasti, ki bodo tudi kaznovale prestopke glede določenih najvišjih prodajnih cen.
Krčevinski šolarji priredijo v nedeljo, dne 20. julija ob 17. uri popoldne v veliki dvorani Narodnega doma v prid »Dnevnemu zavetišču« v Mariboru dobrodelno predstavo s sledečim sporedom: 1. »Materin blagoslov«, mladinska viteška igra s petjem in rajem v treh dejanjih; 2. »Planšarica«, šaljiv prizor s planin. Vstopnice je dobiti od srede naprej v prodajalni Vilko Weixl na Glavnem trgu.
Mariborsko slovensko žensko društvo opozarja na dobrodelno igro, ki jo uprizori prihodnjo nedeljo Krčevinska šola v prid Marib. sirotišču, ter vabi zavedno občinstvo, da se je primerno udeleži.
Bencin, strojno olje. Odsek za prehrano dobi v kratkem večjo množino bencina, plinovega olja, strojnega olja, in cilindrovega olja iz Poljske. Pri razdelitvi te množine se bodo vpoštevali v prvi vrsti poljedelski obrati, potem rudniki in premogokopi, železnice ter slednjič ostali obrati. Lastniki navedenih obratov se poživljajo, da vlože svoje prošnje za odkazitev imenovanih predmetov najpozneje do 25. julija 1919 pri odseku za prehrano v Ljubljani. V prošnji naj se navede zaželjena množina in vrsta mineralnega olja, dalje način obratovanja, število in vrsta strojev ter število konjskih sij posameznih
strojev. Odsek za prehrano Slovenije, dr. Senekovič, s. r.
Umrli so: Levart Eduard, pismonoša. Ferleš Marta, grobarja hčer. Kozar Franc, delavec južne železn. Knechtl Ivan, sin delavca. Schmidt Ivan, poštni mojster v pok. Reppnig Rupert, veleposestnik.
f	igitirajte za naš list!	
1 1		Zadnje vesti. P -—.—			 			k A
(Posebna telefonska In brzojavna poročila .Mariborskemu delavcu").
Nasprotje med Japonci in Italijani.
St. Germa! n, 15 julija. Kakor poroča „Chicago Tribune", je italijanska zahteva glede avstrijskih pravic na Kitajskem ogorčila japonsko delegacijo. Italijani in Japonci so dozdaj na konferenci vedno skupno nastopali. Japonska hoče vsaki nameri Italije, ustaliti se na Kitajskem, kar najbolj nasprotovati ter obeta, da bo podpirala Francoze napram italijanskim zahtevam glede ozemlja Džibuti. Splošno je mnenje, da so italijanske zahteve glede aziatskega in afrikanskega ozemlja le finta, da okrepe svoje stališče v jadranskem vprašanju.
Češki koridor do Adrije.
Luga n o, 15. julija. Kakor poroča „Corriere della sera", se mora priznati Čeho-slovaški mostišče južno od Donave, in sicer bi bilo s tem češki želji po koridoru do Adrije vsaj deloma zadoščeno. List meni, da bi tak sklep ne pomenjal nič drugega nego predpripravo za aneksijo (?) Jugoslavije, s čemur bi bili težko oškodovani italijanski interesi, kajti ta koridor bi bil strategični klin proti Italiji.
Kriza v Weimarju rešena.
Berolin, 15. julija 1919. Kakor poročajo listi iz Weimarja, se more smatrati krizo med socialnimi demokrati in centrumom zaradi ustavnega vprašanja kot poravnano.
Italijanski kralj potuje v London ?
C ur ih, 15. julija 1919. V Rimu govore, da namerava italijanski kralj potovati v London, kjer hoče osebno opozoriti na težavni položaj Italije, zlasti dinastije, ter doseči, da bo Anglija drugače sodila o Italiji.
Umor v dunajskem arzenalu.
Praga, 15. julija 1919. Češki listi poročajo, da češki oficirji na Dunaju niso prav nič krivi umora v arzenalu. Nobena tajnost ni, da so se različne narodnostne države, Poljaki, Romunci, Madžari in Čehi trudili, dobiti za se puške in municijske zaloge, ki se nahajajo na Dunaju. Ko je bilo pomanjkanje premoga na Dunaju zelo veliko, se je pogajala dunajska vlada s češko. Pogajanja so se posrečila na temelju, da je bil premog pripravljen za odpošiljatev potom kompenzacije proti municiji. V zadnjem hipu je kompenzacijsko kupčijo onemogočil državni tajnik dr. Bauer. Ta je, tako pravijo listi, iz ljubezni do madžarskih boljševikov, onemogočil, da Dunaj ni dobil niti premoga niti sladkorja, samo da Čehi ne dobe nobene municije za obrambo proti madžarskim bolj-ševikom.
Konflikt med Ameriko in Rusijo.
Rotterdam, 15. julija. Kakor poročajo iz VVashiugtona, je amerikanska vlada izvedela, da namerava moskavska sovjetska vlada pričeti s represalijami proti amerikanskim državljanom v Rusiji, ker so baje aretirali v New-Vorku ruskega sovjetskega poslanika Martensa. Amerikanska vlada je poslala zdaj noto v Moskvo, v kateri izjavlja, da je ta vest neresnična, ker se je izvršila le preiskava v pisarni sovjetske misije v New-Yor;u, toda nikakršna aretacija. v_e bi se pa aiuerikanskim državljanom v Rusiji kaj zgodil', tedaj bodo to smatrali kot sovražen akt ter odgovorili na jo,
Vojna proti boljševikom >ia Ogrskem.
K o p e n h n g e n, 15. (uiijo. Romunski tiskovni urad izve iz najboljšega vira, da se b<> ofenziva antante proti sovjetskim četam pričela koncem tega tedna. General Franchet a’ Esj>eray bo imel najvišje poveljstvo.
Dunaj, 15. julija. „Neties Wiener Tap-blatt" izve iz zanesljivega vira, da je budim-peštanska vlada sklenila, pričeti s rdečo armado ofenzivo proti Romunski. To so s- lenih na zahtevo Bele Kuna, ki je na konferenci ljudskih poverjenikov izjavil, da mora Ogrska brezpogojno nastopiti proii Romunski, predrio prične antanta z napadom. Vsi ljudski komisarji, razen komisarja za vojne zadeve, Viljema Bohma, so ■e pridružili izvajanjem Bele Kuni, Bohm je iz tega izvaja! konsekvence ter odstopil. S svojo rodbino je že na potu v Nemško Avstrijo, kjer se bo naselil v nekem sanatoriju.
Boljševiški teror na Ruskem.
London. 15. julija. Reuterjev urad poroča iz Helsingforsa, da so boljševiki v Petrogradu 'zasedli inozemska poslaništva in konzulate, se polastili arhivov ter oropali vse. Nadalje so izdali dekret, da se bodo po 24. juliju vršile usmrtitve brez sodbe. Oborožene osebe bodo na mestu ustrelili.
Izročitev VVilhelnia dovoljena.
B e r o 1 i n, 15. julija. wDeutsche Aligemeine Zeitung" porofa iz Pariza:	Iz	Holanda došla
poročila pravijo, da je holandska vlada dovolila izročiti bivšega nemškega cesarja. Izročili ga bodo v Haagu.
M. F E R R E R Marija Horian, šivilj
špediter v Mariboru	j	Maribor,	Glavni	trg	18,	II.	nedstr.
špediter v Mariboru Wei»erg£sse & — Kasinogasse
prevzame
Maribor, Glavni trg 18, II. nedstr.
2; prevzame vsakovrstno šivanje obleke, fine in pri-proste, bluze, krila, vsakovrstno perilo za moške in ženske.	3—3
vsakovrstno selitev, shranjuje pohištvo v nalašč zato prirejenih magacinih itd.
Antanta ne zaupa nemškoavstrijski vladi.
St. G e r m a i n, 15. julija. „Temps" se bavi z boljševistično agitacijo' na Dunaju ter konštatira konečno, da nima antanta nobenega
zaupanja do nemškoavstrijske vlade, prav po.
sebno pa ne do državnega tajnika dr. Bauerja.
Reka.
Lug a n o, 15 julija Preiskovalna komisija, obstoječa iz generalov Robilant, Summeral, Roulens in Watts, je prispela v Reko.
Rotterdam, 15. julija. Dopisnik lista „Chicago Tribune" poroča svojemu listu, da so ga izgnali iz Reke, ker je hotel poročati svojemu listu o krvavih bojih med Italijani in Francozi.
Italija se noče udeležiti vojne proti Ogrski.
Bukarešta, 15. julija Kakor se poroča iz vladnih krogov, je Itaiija odklonila prošnjo, poslati čete v svrho ofenzive proti sovjetski Ogrski, ker spričo razmer v lastni državi ne more pogrešati nobenih čet.
Slovenci! Slovenke! Govorite povsod samo slovenski!
MALA OZNANILA. M
Pridno učenko
5t. 4. Preskrba v hiši.
sprejme strojna pletarna Valburga Oman, Šolska ulica 7—4
Mocar star 28 let’ ne°ženien, želi službe. Razume ricam se pri izdelovanju vsakovrstnih klobas. Ponudbe naj se naslovijo na Vekoslav Umek, čast. obednica štajer. obmejn. poveljstva v Mariboru, Na-gyjeva ulica.	2—2
^alnnclfa nhlolia P°P°In°ma Ohranjena, ijaiUIDKd UUIcKa, se proda. Naslov pove upravništvo.
Več tesarskih pomočnikov sprejme
takoj za postavljanje barak v Trbovljah Ivan Zakotnik, mestni tesarski mojster v Ljubljani, Dunajska cesta št. 46. Plača zelo dobra po dogovoru. Zglasiti se je pri mčjem zastopniku g. Anton Zalokarju v Trbovljah, kjer se postavljajo barake za Trboveljsko premogokopno družbo. Orodje je po možnosti prinesti s seboj.
Naznanila UNION-PROPAGANDE, Maribor:
Preselitev tvrdke pohištva
Ernest Zelenka
iz Gosp. ul. 25, v Šolsko ul. S
podpisani uljudno naznanja p. n. občinstvu, proseč, da bi mu dosedanji, kakor novi naročevalo' nadalje izkazali opravičeno, dolgoletno zaupanje ter ga počastili z novimi naročili. — Vedno velika zaloga pohištva, sobnih okraskov, tapet itd. 3—3
Ernest £e8enka* r
tvrdka pohištva, tapetnik, dekorater Ig! in zapriseženi $trokovnjak>veS£ak. lis
fWTsamo Šolska uSics S. dj
gW>nwB»M Sj.'c
■•■mv*v 'ON4Miituaw« >mwa K-UDnntmuameMSMvu V ff.w««nrrf.i 3 Aij.«.» 9 GkanaMCM'
Brata Uošniah
PTUJ
Trgovina z usnjem, čevlji in surovimi kožami.
Elegantni box calf in chevreaux čevlji. — Pini čevlji iz črne in rujave teletine. — Navadni čevlji iz rujave kravin e. podplatni in podpetni cveki,drete, planto.
Pletenje, pod-pletenje in popravila nogavic
prevzame
Strojna platana Valburge Oman
Maribor, ŠoSska ulica 4.
/»“•sandale
ima v zalogi in jih razpošilja po poštnem povzetju
mirenska »Čevljarska zadruga11
B hTUkit.	Xa\
Čevlje
V Vrbovcu pri Mozirju.
Čevlji so iz lahke ševro-media kože, boksa in teletine.	5_3
Dobite visoke, nizke in salonske moške, ženske, deške in otroške čevlje ter sandale.
Cene usnja se dvigajo, zato naročite čimpreje!
Pri večjem odjemu primeren popust!
Prodajalna tudi v Celju, »Narodni dom«.
Zmerne cene!
Zahtevajte cenike!
■f Pohištvo ^
L
Spalne, jedilne in gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložki, modroci, otomane, spalni in dekoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfin. izvršitve po jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo
KAREL PRESS, Maribor
Stolni trg št. 6.
I
BuSne olje Scfcichtovo milo KruSno moko Polenta moko Pšenične otrobe Žveplo za vinograde Kava
vse po najnižji ceni	10—9
Sirk, Maribor
r
Glavni trg.
Svoboden ogled I	Ceniki	zastonj
I
II
m
V zalogi »Tiskovne zadruge« v Mariboru je izišla brošura
»Jugoslovanska mučenika Zrinski in Frankopan"
Spisal Matija Pirc, profesor v Mariboru.
Brošura stane V— K, s poštnino 1‘05 K Dobi se v vseh knjigarnah. Šolskim vodstvom pri večjih naročilih 10% popusta.
»Velifta kavarna”
(preje Jheresienhof), Maribor, Glavni trg
Izborna prvovrstna pijana! — Naj večji in najlepši prostori v mestu S — Dnevno jjUBT KONCERT prvovrstne damske godbe od pol 20. do pol 23. (preje od pol 8. do pol II.) ure; ob nedeljah in praznikih od pol 18. do pol 23. (preje pol 7. do pol 11.) ure.
Za obilen obisk se priporočata
bfafa Kuhar.
®i
Wi; Ufkof»» sjKfnijgi}.
Odgovorni »rednik: Fr, VOfI*T.
Tiskarn« : j&url	v	Mfirtftm.