Union
F j	¥ i
	
s	
1 ^ 1 mfi	Sff!S L V
Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje TeleforVfax: 0601 64 611; fax: 64 660
PROGRAMSKI PAKETI:
Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje, ...
RAČUNALNIŠKA OPREMA:
Računalniki, tiskalniki, miške, scanerji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri, ...
RAČUNALNIŠKI TEČAJI:
DOS, VVORDSTAR, OUATRO PRO, VVINDOVVS, DBASE, PARADOX, ...
SOFTVVARE OPREMA:
MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD!
Prodaja slovenskih knjig za nekatere produkte!
KZ M poslovalnico /i/l€D€R
tel.: 0601/73 696
MESECU H*
ZALOG'1
ŠOLSKE TORBICE IN NAHRBTNIKI TELOVADNI IN ŠPORTNI COPATI ŠPORTNI COPATI ADIDAS PLANINSKI ČEVLJI ALPINA
UGODNO-
-	ženski sobni copati ... 741 SIT
-	moški športni copati... 2.233 SIT
-	ženski salonerji - novi modeli ... 2.988 SIT
-	startarke ... od 552 do 893 SIT
-	natikači FLY FLOT ... 1.988 SIT
Ugodni plačilni pogoji: nad 3.000 SIT na DVA ČEKA nad 5.000 SIT na TRI ČEKE nad 8.000 SIT na ŠTIRI ČEKE
ODPIRALNI ČAS: od 8,00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure!
VABUENI!
S*____________________________________________________________
Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9. tel.: 061/883 158
-	itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev
-	topli podi širine 2, 3 in 4m
-	karnise vseh vrst
-	zavese iz VELANE
-	barve akril, jupol, barve za les in kovino
-	robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI
-	polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov
-	pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga
PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV.
VABI VAS trgovina	v Kisovcu in Litiji.
Vsak dan od 7” do 1900, ob sobotah 700 do 1300
TRBOVLJE
frg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228
OSREDNJA
jKHJpCA
UVODNIK
Človek kar ne more verjetij kako čas hitro teče. Spet se pričenja šola. Solarjem so počitnice seveda minile hitro. Pričenja se jesenski del življenja, ki je pravzaprav za vse precej bolj resen. Tako za šolarje kot za zaposlene.
Nekaterim pa čas teče tudi počasi. Na primer staršem do nove plače. Stroški so jeseni res veliki. Učbeniki, zvezki, jesenska garderoba, kmalu se bo pričel lov za ozimnico... To, da naš Zasavc ni nič dražji, je seveda ob vseh cenah le blažji žegen. Pa vendarle - vsaj nekaj, kajne.

NOVICA
Nižja brezposelnost
Relativna stopnja brezposelnosti, ki je izračunana kot razmerje med številom brezposelnih in aktivnim prebivalstvom, je v ljubljanski regiji v letošnjem aprilu znašala 12,4 odstotka in je bila za 1,2 odstotka nižja od relativne brezposelnosti v decembru lani. Po stopnji brezposelnosti v letošnjem juniju je bila med osemnajstimi občinami v , ljubljanski regiji Litija na tretjem mestu z 19,40 odstotki, Zagorje na petem s 16,10 odstotki, Trbovlje na dvajsetem z 12,90 odstotki in Hrastnik na štirinajstem mestu z 10,86 odstotno relativno brezposelnostjo. V Hrastniku so v juniju zabeležili 459 brezposelnih oseb, v Litiji 1138, v Trbovljah 1175 in v Zagorju 943. To je 13 odstotkov manj kot v lanskem juniju.
l.L.
Slikarska šola na Dobovcu
V ogledalu: Joži Sušnik
Naplahtana Zasavka
Neža džamijo
Mladi slikarji na podeželju
Mladi pevci na morju
Miroslav Štrajhar:V Svei mi zaupajo
Impresije Vinčijeve domačije
Človek lahko doseže vse
Šolarji na cesti
Hrastnik se je tresel
Pogovor z Matjažem Kmeclom o njegovem delu, Zasavju in podkumskih zanimivostih.
Vse o šolah (kaj je kje novega pasteh na poti v šolo itn ).
Iz zakulisja mega žura v Hrastniku s skupino Veter.
n
KOLEDAR
DOGAJANJ
16.	avgusta - Predstavniki ministrstva za okolje in prostor, Družba za avtoceste in strokovnjaki Zavoda za prostorsko planiranje javnost nanovinarski konferenci obvestijo,daso med devetimi predlaganimi trasami, po katerih naj bi speljali 35 kilometrov avtoceste, podprli t.i. trojanski in domžalski koridor. Zasavje si končno oddahne: nič več slepo črevo.
16.	avgusta - Na Čemšeniški planini deset mladih Trboveljčanov zaključi tridnevni tabor, ki so se ga udeležili v okviru projekta Učim se biti samostojen. Ob pomoči Urada za mladino RS gaje organiziral klub Dezam.
17.	avgusta - Jutranja seja trboveljske občinske vlade tega dne odpade - zaradi letnih dopustov in službenih odsotnosti nekaterih njenih članov, kot povedo v opravičilo. Znova jo skličejo čez teden dni.
17.	avgusta - Slabih 14 dni pred pričetkom pouka v Trbovljah zagotavljajo, da bodo z obnovitvenimi deli na pedagoških enotah Revirski borci in Ivan Cankar končali v roku. Nato pa po 22 letih spet tri popolne osemletke...
18.	avgusta - Statistika Urada za delo v Trbovljah kaže, daje število brezposelnih, ki je do junija še nekako upadalo, z julijem znova naraslo. Konec julija je bilo tako v občini brezposelnih 1242 občanov, večina žensk, glede izobrazbene strukture pa prednjačijo tisti brez izobrazbe.
19.	avgusta - Služba družbenega knjigovodstva ugotavlja, da so slovenska podjetja maja in junija izplačevala nižje plače, kot bi )ih po zakonu lahko. Kako je s tem v Zasavju, ni posebej poudarila.
20.	avgusta - Še ena prava poletna sobota, ko ne pojenjajo niti temperature niti kolone vozil na cestah proti morju. V Zasavju vsaj na videz enako dolgočasno kot zmeraj. Če se je kaj kuhalo, pa bo tako in tako jasno že septembra.
Polona Malovrh
		
1	1 -	- SPET NOVI
j	1 ~	
SKPmiHtiil		h
		
UJA03J00V
SUŠNIK
Mnogi jo poznajo kot defektologinjo, saj že vrsto let uči nasoli dr. Slavka Gruma v Zagorju. Pravi, daje delo z otroci, ki so bili v to življenje dani z žal drugačno mentalno sliko, lepo in nič težje kot delo vsakega učitelja. Učence ima rada in ti ji ljubezen vračajo.
Že od malega rada riše. Pred petnajstimi leti je zamenjala svinčnik za tempere, oglje in olje. Deluje v likovni skupini Dom Zagorje, katere mentor je akademski slikar Nikolaj Beer. Člani skupine prav v tem času razstavljajo v avli zagorskega DD in njena dela vam bodo zagotovo takoj padla v oči: "Trenutno slikam morje, ki mi z vsemogočno energijo predstavlja simbol ljubezni. Izhaja iz mene in je najbrž zaradi tega tako živo naslikano." Pot k univerzalni ljubezni je tista, po kateri zadnja štiri leta intenzivno stopa. Toda morala je prebroditi pekel, daje odkrila pot v nebesa. Zdaj j e srečna, polna ljubezni. Četudi sredi štiridesetih se zdi kot deklica, nežen metulj, za katerega veš, da te ne bo ranil. Iz ljubezni do vsega se je vrnila k naravi. Biovrtnari, peče kruh in pripravlja vegetarijansko hrano. Niti mušice več ne ubije. Morda se zdi njeno življenje nekaterim drugačno. Vstaja zarana, se sprehaja po gozdu, ob potoku, poleti bosa po jutranji rosi, meditira... Živi tukaj in zdaj. Uspeva bogato in ustvarjalno živeti, dovolj časa najde zase, za svoja otroka in njuno bolno babico: "Življenje je lepo in zanimivo in želim si, da bi to spoznali vsi." Doma ima miniaturno knjižnico z duhovno literaturo, ki jo toplo priporoča vsakomur. Še posebej svetuje Zasavcem naj posežejo po knjigi Louise L. Hay: Življenje je tvoje. Odkrili bodo, da se sreča skriva v vsakemu posamezniku.
Čeprav se uči živeti za trenutke in ne načrtuje pretirano, je polna skritih želja. Želje so pomembna življenjska energija. Ni razkrila vseh, vendar s svojo brezpogojno ljubeznijo in potrpljenjem bo nedvomno uresničila vse. Kajti ona je ljubezen in ogledalo vsem, ki se želijo prepoznati v njej.
Tatjana Polanc
JOŽI

Lepši Hrastnik
Hrastnik - V okviru javnih del v Hrastniku vse leto potekajo različna dela. Od maja dela opravljata dve skupini. Prva opravlja dela na arheoloških raziskavah v Podkraju v sodelovanju republiškega Zavoda za spomeniško varstvo iz Celja. Dela naj bi po načrtu potekala do novembra, vendar se v Hrastniku bojijo, da se bodo zavlekla. Jože Golc, strokovni delavec na sekretariatu za varstvo okolja v občini Hrastnik, je dejal: "Vse je odvisno od najdb, ki sojih že našli in tistih, kijih morebiti še bodo. Ker pozimi ne moremo delati, bo z deli treba počakati do naslednjega leta. Druga skupina je celo poletje opravljala dela najavnih površinah, kot sta košnja trave in sanacija cest. Letos je trava rasla zelo hitro. Odstranili so mnogo grmičevja."
Ti d ve skupini sesta vij a 15 delavcev. Nj iho vo nadomestilo plača Zavod za zaposlovanje R Slovenije, prav tako malico in potne stroške. Občina plača njihovo stimulacijo, zaščitna sredstva in materialne stroške. Izvajalec javnih del je komunalno podjetje. Med njim, IS občine Hrastnik in republiškim zavodom za zaposlovanje je sklenjena tripartitna pogodba.
Ne smemo pa pozabiti omeniti, da so v mesecu maju v okviru javnih del uredili vsa otroška igrišča, pokosili travo in pobarvali igrala. Socialno pomagajo tudi pri oskrbi starejših občanov na njihovih domovih, v begunskem centru in nudijo učno pomoč učencem v šolah. "Seveda je glavna naloga javnih del še naprej vzdrževati javne površine.
Glavna naloga pa bo tudi saniranje divjih odlagališč," je še dodal Jože Gole.
K.G.
Nadomestilo in pomoč brezposelnim
Zasavje - V juniju je imelo socialno varnost v ljubljanski regiji zagotovljenih43,6 odstotkov vseh brezposelnih, kar je za en odstotek manj kot v decembru. Povprečen čas prejemanja denarnega nadomestila je bil 16 mesecev in j e bil povprečen znesek 43.008 SIT bruto, povprečen čas prejemanja denarne pomoči pa jebil 9 mesecev, znesek pa je 15.510 SITbmto. Junija je bilo v Hrastniku 125 prejemnikov denarnega nadomestila in 52 prejemnikov denarne pomoči, v Litiji 233 prvih in 158 drugih, vTrbovljah 264 in 161 in vZagorju210 prejemnikov denarnega nadomestila in 119 denarne pomoči. V primeijavi z decembrom lanskega leta se je odstotek prejemnikom zmanjšal v prvih treh občinah, medtem ko je v Zagorju višji.
I.L
Zasavje je staro
Zasavje - Začetek Zasavj a večidel omenjamo z začetki rudarjenja. Znanstveniki pa domnevajo, daje bilo območje Zasavja najverjetneje naseljeno že v mlajši kameni dobi, kar dokazuje neolitska sekira, ki so jo našli v Retju. Iz obdobja kovin se tu pohvalimo z
SC
fr

Že lep čas je stalna spremljevalka zasavskega in tudi slovenskega gospodarstva neustrezna plačilna sposobnost. Zanjo sejeudomačilo ime nelikvidnost. Po svojeje izraz in odraz stanja, v kakršnem posluje gospodarstvo, ekonomisti pa bi rekli kar rakava rana na njegovem tkivu in po svoje izrazita nemoč preseči to stanje. Resje, da obstajajo zdravila, ki so take narave, da ne bi imela pravega učinka ali pač, namreč v številnih primerih stečaj podjetij.
Toda stanje se vsaj v enem delu zasavskega gospodarstva s tem v zvezi vendarle izboljšuje. Izvozno naravnana podjetja se čedalje bolj otresajo tega pojava ali bolezni, kajti zunanji kupci plačujejo tako, kot se to spodobi, povprečno v 45 dneh. Zanimivo je, da je imelo 17. avgusta blokirane žiro račune 79 pravnih oseb v višini 2 milijarde 100 milijonov tolarjev. Med njimi je 18 dmžbenih in 61 zasebnih podjetij. Naj višji znesek blokad odpade na trboveljsko gospodarstvo, 1 milijardo 894 milijonov tolarjev, najmanjši pa na hrastniško gospodarstvo v vrednosti 39 milijonov tolarjev. Ni treba posebej poudarjati, danad65 odstotkov vseh blokad odpade naslovenskerudnikerjavega premoga. Ti se, kot je videti, še zlepa ne bodo otresli zaprtega žiro računa, čeprav so za letos napovedali vsaj delno odpravo te preglavice. Kaže, da se jim to kljub najboljšim namenom ni posrečilo, vsaj za zdaj ne.
M.V.

s/
najdbo keltskih novcev, najdeni so bili v vrču zahodno od Retja. Sava je imela prometno vlogo že v prazgodovini, s prihodom Rimljanov pa seje njena vloga še povečala. Izgubila pa je svoj pomen, ko je bila v drugi polovici devetnaj stega stoletj a zgrajena železnica Dunaj - Trst. Najdba premoga pa pomeni začetek večjega naseljevanja tega področja, železnica je pomagala, da so premog uporabljali tudi drugje. Oba, premog in železnica, sta botrovala pri rojstvu zasavskih tovarn, s tem pa tudi vse večjega onesnaževanja okolja. Dolga leta je bilo Zasavje najbolj onesnažen predel v Sloveniji. Pričakujemo, da bodo rezultati v prihodnje lepši, saj so v zadnjem času v vseh treh zasavskih občinah v okolju prijaznejše ogrevanje vložili veliko denarja.
I.L
Težki odpadld
Ste že kdaj razmišljali, koliko odpadkov proizvede človek? Vsak od nas proizvede na mesec 20 do 75 kg odpadkov, na leto v povprečju 513 kg. Če to pomnožimo s številom prebivalcev v Zasavju, je to vsako leto gora odpadkov in vsakih nekaj let nekaj gora. Tudi pri nas je odstranjevanje teh povezano s številnimi težavami, za okolje pa naj večje povzročijo tisti, ki smeti odlagajo kamorkoli. Še petnajst let nazaj je bilo odlaganje odpadkov na neurejena odlagališča skoraj edina metoda ravnanja z odpadki. Divja odlagališča so še sedaj pogost pojav. Neurejena odlagališča so legla številnih gledalcev in mrčesa, ti imajo na teh prostorih odlične pogoje za razmnoževanje, od tu pa se lahko širijo v naselja. Neurejena odlagališča so zelo škodljiva za površinske in podtalne vode. Tega bi se moral zavedati vsak, ki ravna v nasprotju s predpisi. Čeprav so odpadki težki, imamo danes vendar urejena odlagališča in le tja tudi odpadki sodijo.
I.L.
Dodaten asfalt na Dobovcu
Cesta iz Trbovelj od mostu čez Savo do Dobovca in nekaj kasneje še del ceste v Lontovžu je bila asfaltirana že pred leti. Vendar je asfalt manjkal še na nekaterih odsekih, ki povezujejo ostala naselja. Tako so sredi avgusta letos asfaltirali še dele ceste, ki povezuje Dobovec s Škofjo Rižo. Del stroškov je krila občina Trbovlje iz Sklada stavbnih zemljišč, del potrebnega denarja pa so prispevali krajani.
T.L.
Karumikc v Zasavju
Glasbena skupina Transcendence, s posebnim gostom -kitaristom in pevcem Titikšavo Karumiko iz Los Angelesa v ZDA - bo na turneji po Sloveniji tudi v Trbovljah in Litiji.
Meditativna glasba in rock spektakel bo v Trbovljah v petek,
26.	avgusta ob 19. uri na igrišču ŠD Partizan, v Litiji pa v soboto,
27.	avgusta ob 19. uri na ploščadi pred športno dvorano. V primeru dežja bo koncert v Litiji v vhodni avli, v Trbovljah bo le v primeru suhega vremena. Vstopnine ni.
I.L.
^
Za mamograf
Seznam zbranih prostovoljnih prispevkov za nakup aparata "Mamograf’ od 12.8. do 18.8.1994:
1 oplarna d.o.o. Hrastnik (prispevki zaposlenih delavcev) - 5.700; Silva Eržen Trbovlje - 2.000; Stanovalci bloka Kešetovo 1 Trbovlje - 2.500; Rudniki rjavega premoga Slovenije Rudnik Trbovlje (prispevki zaposlenih delavcev) - 235.800; SINET d.o.o. Hrastnik (prispevki zaposlenih delavcev) - 22.800; Forma - H d.o.o. Hrastnik (prispevki zaposlenih delavcev) -13.200; Steklarna Hrastnik (prispevki zaposlenih delavcev) -129.100; Cementarna Trbovlje (finančno računovodski sektor) - 8.500.
Zbranih sredstev od 12. do 18. avgusta je bilo 419.600 tolarjev. Skupaj do 18. avgusta pa 10.212.980 tolarjev.
—	j
Morda ne boste veijeli, a je res, da mnogi mednarodni vozniki, 1 so nekako le "zašli" v Zagorje in se namenili nadaljevati pot proti Ljubljani, mnogokrat zaidejo na zagorsko železniško postajo. Saj ne, da bi si želeli ogledati kakšno krajevno znamenitost (zvezdniška parna lokomotiva je tako že "v pokoju"), prav tako jih magnetno ne privlačijo posebni zvočni efekti brzečih vlakov. Tu se znajdejo povsem nenamenoma.
Zavede jih prometni znak - tabla, ki obvešča, da se vozniki nahajajo 150 do 200 metrov pred križiščem za Ljubljano ali Trbovlje. Tabla je postavljena na savskem mostu, malo za odcepom, ki vodi na železniško postajo. Vozniki torej ne poznajo prometnih predpisov? Tako izgleda, a vseeno je preveč takšnih primerov, da bi lahko krivdo valili izklučno na njih. Največkrat so to vozniki težkih tovornjakov, prikoličaijev in celo nadstropnih avtobusov s tujimi registracijami, ki iščejo izhod zaLjubljano na postaji. Ko nimajo več kam, se zelo mučijo pri obračanju, saj prostora ni veliko. Bi jim nepotrebnega dela res ne mogli olajšati vsaj s tem, da bi znak premaknili nekaj metrov nižje?
Strokovni sodelavec na področju cestne infrastrukture v Zagorju Miro Majcen pravi, da so s problemom seznanjeni, a ker je to I regionalna cesta R336A, je za ureditev tega problema pristojno 3estno podjetje Ljubljana z upravo v Litiji. O tej zadevi sojih tudi sami že obvestili. Vodja Cestnega podjetja enote LitijaZvone Ša ver je povedal, daje to predkrižiščna tabla, postavljena povsem v skladu s Pravilnikom o prometnih zakonih. Pravi, če bi želeli tablo premakniti nižje, bi morala biti konstrukcija mostu drugačna, saj so imeli že s postavitvijo sedanje velik problem. Rešitev bi, po njegovih besedah, bila morda ta, da bi za tablo postavilo še dodatno tablo s puščico, ki bi voznike usmerila v pravo križišče, kije čez 150 do 200 metrov, vendar to ne bi bilo po predpisih.
Nauk: pretiravanje je škodljivo v vseh primerih, tudi takrat, ko bi lahko prineslo, rezultate.
Mija JužinaFj

Želela je ostati anonimna. Razumem jo. Živi pač v okolju nekje v Zasavju, kjer še vedno srečuje ljudi, o katerih je govor v tem pogovoru. Je le ena od mnogih osmoljenk in osmoljencev, ki so padli na limance kriminalno podjetnih ljudi. Iz njih so izsesali trdo prislužcn denar. Marsikdo si je v svoji naivni preproščini tako kot naša sogovornica sposodil denar in ga težko vrača (ali pa ga sploh ne). Tudi v Zasavju ljudje govorijo o organizatorjih teh iger (tako Fair p!aya kot Catch the casha), ki so si z nakradenim in s pretvezo prigrabljenim denarjem lepo popravili standard - vendar neradi glasno in jasno. Očitno so ti ljudje zaščiteni kot kočevski medvedi. In očitno lopovščina takšne in drugačne vrste tudi v Sloveniji (in s tem Zasavju) ni vedno kazniva. Da bi koga pekla vest, ker se vozi V avtomobilu, kupljenim z nagrabljenim denarjem naivnih sodelavcev, pa tako ni treba računati. Zato objavljamo pogovor bolj kot opozorilo vsem, ki še mislijo, da lahko zaslužijo ha lahek način. Ne - tudi v Sloveniji vse težje.
Lahko poveste, kako se je igra sploh začela začela, kako ste padli vanjo?
Sodelavka meje obvestila, da gre v igro, v kateri lahko v treh tednih dobiš okrog 1000DEM dobička. S tem, da plačaš 31OODEM, nakar se dva podpišeta in se pri njiju razpolavlja piramida.
Povedala sem ji, da nimam denarja. Ker je vztrajala, da sem neumna, saj živimo v času, ko je težko zaslužiti denar, v tej igri pa je dobiček zagotovljen. Sposodila sem si 3.100 DEM. Predpogoj je bi! sodelovanje v manjši igri fair play, kjer je bilo vplačilo 300 DEM in isti princip: najprej se podpišeta dva, nato ponovno dva.
Kdaj je bilo to?
Tojebilokonecnovembra 1991. Rekla je, da bodo ti stroški najprej povrnjeni v treh tednih. Iz tistih treh tednov se je rok povrnitve raztegnil do danes, saj nisem dobila niti dobička niti povračila stroškov.
Kam je šel denar?
Najbrž v roke Petru Kramarju iz Velenja, ki ga v Sloveniji trenutno ni, saj je po pripovedovanju šel v Rusijo ali na Poljsko. Takole "nasankanih" je bilo mnogo ljudi. Pravzaprav se mi zdi vse skupaj za malo. Toliko časa sem hodila v šolo in me nekdo, ki ima manj izobrazbe od mene, naplahta.
Ste sc kaj združevali, poiskušali skupaj reševati zadevo?
Smo. Ženski, ki nas je "nafarbala", smo zagrozili s sodiščem in z objavo v časopisu. Pa je rekla, kar dajte na sodišče in v časopise, jaz denarja nimam, niti vam ga ne morem dati. Sodišče se s tem noče ukvarjati. Zadevo bi obravnavali le v primeru, da gre za dolg, namreč nekomu dolguješ, imaš pisno pogodbo oz. da si nekomu posodil in če ti ne vrne, potem je možna izterjava.
Torej s tožbo ne bi uspeli?
Ne, saj sta tako zagotovila javni tožilec in predsednica sodišča.
Kako ste poskušali v dobrih dveh letih izterjati svoj denar?
Poizkušali smo izterjati. Marca smo pritisnili na žensko, ker nam je obljubljala povračilo denarja po treh tednih. Potem smo se trije ali štirje dogovarjali, da bomo počakali še tri mesece, če se ne bo nič premaknilo, bomo ukrepali. Vendar je vse ostalo le pri besedah, saj smo pri tej mafijski igri očitno brezpravni.
Ali ste morda raziskovali piramido, kam je izginila?
Niti izpiskov nisem dobila, čeprav bi jih praviloma morala. Po približno petih mesecih je dala fotokopijo, iz katere je bilo jasno razvidno, da
je popravljen datum vplačila, saj je bil napisan z drugačnim strojem kot pa je bil dan.
Ste bili kdaj v Avstriji?
Enkrat smo šli tudi v Avstrijo na predavanje gospoda Kramerja, ki je govoril, kako se denar obrestuje, če si aktiven in če vestno podpisuješ ljudi. Sedaj gledam na vse še bolj jasno, čeprav sem že takrat vedela, da "farbajo" ljudi.
Kje sedaj vidite rešitev, sploh vidite izhod?
Ne, ker ta ženska niti ni toliko moralna, da bi rekla, glejte takole se je naredilo, nisem vas s takim namenom vključila v igro, da bi vas oškodovala za toliko tisoč mark. Ampak ona to ni rekla. Pri tem podpisovanju so sodelovale še z eno žensko. Najbolj žalostno pa je to, da so danes obe na vodilnih položajih in so si z igro očitno precej dobro opomogle.
To nima zveze z igro Catch the chash?
To je popolnoma samostojna igra in je bila prej kot Catch the chash. Presenečena sem bila, ko se je o igri Catch the chash veliko bralo v časopisih, medtem ko o tej igri, fair playu ne toliko. Enkrat je
PC
bil v Nedeljskem dnevniku 1992. leta objavljen članek, zakaj je država dovolila masovni odtok deviz v tujino.
Ste mogli devize nesti ven ali ste jih lahko vplačali v Sloveniji?
Ta gospa, ki meje vključila v igro, je enostavno vzela denar brez listka, daje denar prejela in gaje potem tudi nesla ven. Na tistem listku, ki sem ga prejela marca, ni bil datum, ko sem denar oddala, ampak nek kasnejši datum.
Ste ta denar že vrnili?
Da. Za tri pa vem, da ga niso. Morda so vzeli bančni kredit. Trenutno se zadje tri mesece s temi ženskami nisem videla in ne vem, kako so to uredile.
Najbrž je bilo veliko ljudi, ki so si sposodili 3000DEM? Pri eni slabi plači je to desetmesečna plača.
S takšno plačo je sedaj kar veliko ljudi. To je vsekakor veliko denarja.
Ste poskušali vložiti obtožnico?
Ne, ker jo sodišče ne sprejme. Zaradi igre Catch the chash so vlagali obtožnice. O tem sem povprašala nekega advokada, ki mi je rekel, da bi lahko dobila tožbo, če bi prinesla potrdilo od psihiatra, da sem neumna.
Izgubili ste vsega skupaj 3.400 DEM. Ja. To sploh ni bil fair play.
Veste mogoče, vsaj približno, koliko ljudi je izgubilo denar?
Zagotovo več kot 200 samo iz Zasavja. Od kje je prišla igra?
V Velenju jeimel vodilni človek sedež. V bistvu pa iz Avstrije, saj je v igri šlo za odtekanje denarja v tujino. Nihče ni vedel kako in kaj, kam gre, s kakšnim namenom. Kdaj so bili sestanki? jš Ob petkih, četrtkih, ne vem, ne S spomnim se več, ob sedmih zvečer. Urico o ali več. Tam so predavali, kako lahko J; prideš do dobička. Ta ženska, ki me je vključila in njena prijateljica so ogromno dobile. Z denarjem drugih je sebe vpisovala na vrh piramide. Igre, v kateri bi čisto vsak dobil, pa ni.
V	celotni piramidi lahko dobiš kar 15.000 DEM.
V	dveh tednih bi moral dobiti povrnjen vložek, 3100DEM in še 500 DEM, potem pa 3.100 za vse naprej.
To je bila verjetno vaša velika živijenska šola?
Ja, človek verjame. Jaz ne bi mogla oškodovati sodelavko niti za "jurja". Če si sam pošten, gradiš na zaupanju. Enostavno po svoji poštenosti ne moreš soditi druge. Država bi morala te ljudi, ki so dobili toliko denarja, obdavčiti, da bi si zapomnili. Če primerjam Fair play z igro 3X3, greš v slednji na svoj riziko, ali boš dobil ali pa ne. Če dobiš, je v redu, če ne dobiš, pa tudi. V Fair playu pa je šlo za 100 odstotno obljubjeni dobiček. Tu je šlo za zavajanje ljudi. Sedaj ni mogoče uveljaviti niti kazenskih prekrškov zaradi zavajanja ljudi.
Marko Planinc
Predsednik IO NDS Trbovlje Franc Cestnik je na tiskovni konferenci 23. avgusta pojasnil dejavnosti občinskega odbora Narodnih demokratov pri povezovpju z opozicijskimi strankami (zlasti z OO SDSS in OO ZS) in njihovo možno skupno delovanje na lokalnih volitvah. Opozoril je tudi na nadaljne postopke v zvezi z (že dve leti nelegitimnim) delovanjem UO sklada stavbnih zemljišč in na odgovor OO NDS na pismo iniciativnega odbora Nacionalne zveze, v katerem leta protestira proti morebitni gradnji muslimanske molilnice v Trbovljah.
Združena demokracija
V	maju 1994 leta je IO NDS dokončno pripravila Pogodbo skupne liste Združene demokracije Trbovelj, ki jo je poleg ustanoviteljic: OO NDS, OO SDSS in OO ZS sprejela še SDSS in ZS. Pogodba bi vsem strankam, ki bi jo podpisali, omogočila enakopravno zastopanje na skupni volilni listi in povečala medsebojno koordinacijo tudi po volitvah. Pogodba določa stroga pravila igre in denarno sankcioniranje njenega nespoštovanja. NDS na občinski ravni že eno leto trdneje sodeluje z OO NDS in OO ZS, in tako pričakuje, da bosta vsaj ti dve stranki pogodbo podpisali do predvidenega roka, 29. avgusta 1994, torej prej kot bodo pogodbe podpisane na republiški ravni. Če do podpisa ne bo prišlo, bodo ND pristopili k pogovorom še z drugimi strankami. IO NDS pušča tudi odprto možnost, da se jim priključita še ostali dve opozicijski stranki - SKD in SLS, češe bosta le strinjali s pogodbo. Vprašanje pa j e, ker sta ti dve opozicijski stranki v zadnjem času vse manj dejavni v koaliciji.
Nelegalen UO Sklada
V	zvezi z oceno legalnosti Upravnega odbora sklada stavbnih zemljišč občine Trbovlje, so Narodni demokrati v sporočilu zajavnost zapisali: "Na skupni seji vseh treh zborov Skupščine občine Trbovlje, dne 8. 7. 1994, smo Narodni demokrati zahtevali odgovor na vprašanje: Kdaj je bil imenovan Upravni odbor sklada stavbnih zemljišč, kdaj mu je potekel mandat, skratka ali je še legalen? Arogantno namjebilo odgovorjeno s strani predsednika UO, daje bil odbor imenovan leta 1990 in da sami niso krivi, če je Državni zbor podaljšal mandate občinskim skupščinam in s tem vsem njenim organom in komisijam. Ker odgovor ni zadovoljiv in tudi ne drži v celoti, razprava o tem pa ni bila možna, se obračamo na javnega pravobranilca Trbovelj, da skladno s svojimi pristojnostmi ugotovi:
Kdaj je bil sklad ustanovljen, kdaj je bil
imenovan UO in kdaj mu je potekel mandat, saj so člani UO po 12. členu Odloka o ustanovitvi sklada in po devetem členu Statusa sklada imenovani samo za dve leti?
Ali so sklepi in dejavnosti UO sklada po poteku mandata še zakoniti, če je jasno, da sam UO ni več zakonit?
Ali sklad izvaja naloge, določene s srednjeročnimi planskimi odločitvami občine in
letne resolucije uresničevanja družbenega plana občine?
Potrebno je preprečiti nadalj no privatiziranje sklada, kajti verjetno drži, da si člani med seboj delijo projektantna in izvedbena dela, katera potem, kot člani Komisije za oddajanje stavbnega zemljišča ali drugih delovnih teles sklada, sprejemajo in po potrebi razkosajo na manjša dela, tako da vrednost posameznega posla ne presega višine, kije potrebna za javni natečaj."
Medobčinski javni pravobranilec Sašo Ostrožnik je na podlagi tega dopisaND ugotovil,
da Zakon o stavbnih zemljiščih v 31. členu določa, da predsednika in č lane upravnega odbora imenuje za dobo dveh let občinska skupščina. Isto določa tudi 12. člen Odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč in 9. člen Statusa sklada stavbnih zemljišč. Javni pravobranilecjeugotovil še, da je predsednika in deset članov UO imenovala občinska skupščina na seji 19. 7. 1990. Tako je mandat predsedniku in članom upravnega odbora potekel 19. 7. 1992. Od tega dne dalje UO ni več legitimen. Tudi točka drugega sklepa Skupščine občine iz 19.7.1990, ki govori, da so predsednik in člani Upravnega odbora sklada stavbnih zemljišč imenovani začasno, do spremembe Statuta sklada stavbnih zemljišč, po mnenju Saša Ostrožnika mandata ne more
podaljševati preko zakonsko določenega obdobja. Sklicevanje na ustavni zakon, s katerim seje podaljšala mandatna doba skupščinam do 31. 12. 1994 je neutemeljeno, saj je bil ta zakon sprejet šele v aprilu 1994. Javni pravobranilec Sašo Ostrožnik priporoča, da nastalo situacijo potrebno v čim krajšem času rešijo in dosedanjemu UO sklada prepračij o, da še nadalje dela in sprejema sklepe, saj zanje ni več pristojen.
Po teh ugotovitvah javnega pravobranilca o nelegalnosti Upravnega odbora sklada stavbnih zemljišč, so seND odločili za nadalj ni postopek. O nelegitimnosti obstoja sklada UO stavbnih zemljišč bodo obvestili Agencijo RS za plačilni promet, o tem pa so že poročali Komisiji pri DZ zaugotavljanje nepravilnosti pri delu IS nekaterih občin. Prav tako še zbirajo dokumentacijo o delovanju UO, saj obstajajo razni sumi in domneve o nepravilnostih, ki so se pojavila pri upravljanju. Zlasti so sporna nekatera izvedbena dela UO, kjer naj bi se po mnenju ND dogajale razne malverzacije.
Široka so pota raznih skladov.
mm:
MijaJužina
Kmečki turizem
Mlinše so prijazna vasica blizu Izlak. Že takoj, ko te tabla opozori, da si v Mlinšah, začutiš, da je tu življenje drugačno od dolgočasnega v mestu. Sprva sem se bala, da kmetije Pšenk (tako se namreč imenuje Smrkoljeva kmetija, kjer imajo kmečki turizem) ne bom našla. Toda kažipoti so me pripeljali čisto do hiše.
Že zunaj sem bila prijetno presenečena, saj ne vidiš vsak dan miz, kjer strežejo gostom pod kozolcem. V hiši me je sprejela Nada Smrkolj.
fr
■:	|	n 1 Ml %%%	v	Ipl ilH	•X-X-X-X-X-X-X-X-X-X’X\vXvX-X-X-X-XXXXvXvXv	j X;X:X;X;X:X::
	(S	m	• 1			»o >6111;	
Pri izgradnji KRS v Hrastniku je bila z enim prostim kanalom omogočena ustanovitev lokalne TV postaje. To je potekalo v skladu s koncesijsko pogodbo med podjetjem Elstikom d.o.o. in Izvršnim svetom občine Hrastnik.
V	decembru so že izdelali programsko produkcijska, kadrovska in organizacijska izhodišča za delovanje lokalne postaje Kanal 5. Tri tedne so izvajali poskusni program na podlagi izdelanih programskih izhodišč. Naročniki so ga ugodno sprejeli. V naslednjih mesecih so izdelali Akt o ustanovitvi Kanala 5, imenovali odgovornega urednika in programski svet. V aprilu je bila lokalna postaja registrirana. Prostore so si uredili v prostoru glavne postaje KRS. Predvajali so tri oddaje, potem pa so morali to predvajanje zaključiti zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Hrastniška podjetja, razen nekaterih v zasebni lasti in STP Hrastnik, niso bila zainteresirana za nakup video strani. Tako so izgubili glavni vir financiranja postaje.
V	jeseni želijo ponovno pričeti z lastnim programom. Za realizacijo navedenega programa je Elstik preko upravnega organa poskušal pridobiti potrebna sredstva na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Ker jim teh sredstev ni uspelo dobiti, so se obrnili na Izvršni svet občine Hrastnik. Prosili so za sofinanciranje delovanja lokalnega programa Kanala 5.
Na seji Izvršnega sveta občine Hrastnik, prejšnji torek, so sprejeli sklep, da delno ugodijo tej prošnji. Višine finančnih sredstev še niso določili. O tem se bodo pogovatjali na naslednji seji. Janez Kraner, načelnik oddelka za urejanje in varstvo okolja občina Hrastnik, je dejal: " Podjetje Elstik d.o.o. nam mora najprej podati specifikacijo o tem, koliko sredstev jim je že uspelo zbrati s pogodbami, ki jih sklepajo z naročniki. Za razliko potrebnih sredstev za izvajanje programa pa se bo odločal IS in deloma pomagal s kreditiranjem."
Ob izgradnji KRS v Hrastniku so v občini dobili možnost predvajanja lastnega programa. Program naj bi bil dostopen vsem naročnikom na kabelsko razdelilni sistem. Teh je trenutno 60 odstotkov. "Program delno že deluje. V jeseni bomo začeli predvajati Hrastniški mozaik. Ta teden zbiramo pogodbe, radi bi namreč natančno ugotovili število naročnikov," je dejal Horsti Gračner, direktor podjetja Elstik d.o.o.
Ob pridobitvi zadostne količine sredstev načtrujejo realizacijo obeh faz razvoja lokalnega programa, s tem bodo omogočili razvoj za pridobitev proste frekvence s svojim oddajnikom, ki bo omogočal razširitev gledanosti lokalnega programa tudi na področja, kamor kabelski sistem ne seže.
Katja Božič
Kasneje se nama je pridružila tudi hči Nataša, kije stara 14 let.
"Vsak začetek je težak," je sprva nekoliko plaho začela Nada. Ideja o kmečkem turizmu pri Smrkoljevih seje porodila v glavi Marije Čebin - Prašnikar, turistične pospeševalke pri Kmetijski zadrugi. Sprva so se težko navadili na ljudi, tako kot se težko navadimo na vsako novost. Ob pomoči Nadine sestre, ki je kuharica, so se nekako navadili. Prenočišč sicer nimajo, vedno pa postrežejo gostu z najrazličnejšimi domačimi jedmi. Največ zanimanja je za nedeljska kosila, ki stanejo 450 tolarjev. Za poobedek si gostje velikokrat zaželijo potico - bodisi orehovo, smetanovo, pehtranovo ali pa metovo. Zelenjavo večinoma vso pridelajo doma. Tudi salame in klobase delajo sami. Kar pa potrebujejo iz trgovine, prinese mož, ko se vrača iz službe iz Elektroelementa.
Nada pravi, da so gostje pri njih zelo zadovoljni, saj so tu umaknjeni od mestnega vrveža in uživajo v tišini in miru. Marsikdo se odloči za kratke sprehode po gozdu, nekateri pa gredo peš celo do Viderge. Velikokrat imajo v gosteh večje zaključne družbe. Ponavadi se jim pridruži tudi Nataša s harmoniko in skupaj kaj zapojejo. Sin Boris, ki obiskuje avtokleparsko šolo v Domžalah, pa je bolj navdušen nad traktorji.
Ljudje vedo za Pšenkov kmečki turizem, saj so imeli goste tudi že iz Rusije in Nizozemske. Veliko je stalnih gostov, vedno znova pa prihajajo novi. Največ jih je iz Zagorja, Trbovelj. Domžal, Ljubljane in celo iz Slovenj Gradca.
Kaže, da postaja kmetija pri Smrkoljevih vedno bolj družabno zbirališče. Prejšnjo nedeljo so imeli tekmovanje v zabijanju žebljev. Sodelovalo je 9 ekip iz okoliških gasilskih društev. Za jesen načrtujejo, da bodo mladini (predvsem mestni) malce približali kmečko življenje in pripravili dan ličkanja koruze z družabnim večerom.
Mateja Leskovšek
TRDO^E^.
1.	- 2. TIHO JOČEJO SOLZE - Magnet (3)
2.	-1. SENJORITA MARGERITA - M4M (4)
3.	- 4. SIRENA - Irena Vrčkovnik (5)
4.	-5. LIZA LJUBI JAZZ - Regina (2)
5.	-/. MACH0-Helena Blagne (1)

1.	-5. U TVOJIM MISLIMA - Sandi & E.T.(2)
2.	-2. RUN TO ME - Double You (4)
3.	- 4. THE PROMISE MAN - Basic Element (5)
4.	- 5. GENTE - Laura Pausinni (3)
5.	-/. SHINE-Aswad(1)
| Glasovanje po dopisnicah na naslov: Ra(i1'U‘0 Trbovlje
PC
Povprečna
letina
Zasavje - Zasavski kmetovalci so nedvomno pričakovali večji pridelek s svojih njiv, travnikov in sadovnjakov. Narava se jim je nekajkrat dokaj hudo izneverila, zato bo letina povprečna. Spomladi je zelo lepo kazalo in tudi malce pozneje. Vendar pa so ujme, zlasti zadnja, ponekod tako oklestile njive, travnike in sadovnjake, dane bo zraslo toliko, kot je kazalo. Ponekod je neurje tik pred žetvijo skoraj uničilo pridelek.
Skoda, ki jo je povzročilo neurje prve dni julija, je v glavnem ocenjena. V zagorski občini j o je približno za skoraj sto milijonov tolarjev, znatno manj v hrastniški in trboveljski občini, precej več pa v litijskem kmetijstvu. Znatno manj bo sadja vseh vrst; dobro ali kolikor toliko dobro je obrodil krompir. Ker je letos vse prej zraslo ali dozorelo, krompir že vsaj tri tedne kmetje dovažajo v naselja in kolonije. Prodajajo ga po 30 do 40 tolarjev za kilogram, glede na to ali gre za polbel ali bel krompir. Letos je precej debelejši in gospodinježeugotavljajo, da se bo rad razkuhal.
Živinoreja in mlekarstvo sta pri nas poglavitni kmetijski veji. S krmo letos po vsem sodeč ne bi smelo biti večjih zadreg, razen tam, kjer jim je vreme še posebej ponagajalo ali pa na travnike naneslo kamenje in dmgo navlako. Kljub temu ni mogoče mimo ugotovitve o čedalje manjšem staležu živine. Vzroki za to so v še vedno sporni cenovni politiki, kar pa vsaj zadnji čas ni več tako kot je bilo lani. Živinorejci nočejo prodajati pod ceno, zato je odkupna cena govedi in mlade živine zdaj nekoliko višja; cena za kg žive teže mlade govedi je 400 in 425 tolarjev, kar je nekaj več kot v Prekmurju in drugod.
Tudi odkup mleka malce peša. Nekaj so k temu pripomogla tudi ostrejša merila o kakovosti, nekaj pa cena, ki kmetovalcem še vedno ne ustreza.
M. V.
Sinička - nov simbol
Zasavje - Vse pogosteje bomo na sadju opazili siničko ali na zabojih lento znapisom SIPS, kar bo jamčilo o čistosti in zdravju tega sadja. V Sloveniji je namreč uvedena Slovenska Integralna Pridelava Sadja, s kratico SIPS. V okviru Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo ter Poslovnega
Enota Terce v Litiji
V prejšnjem tednu je v največjem strnjenem naselju v Litiji (na Rozmanovem trgu 15) Terca d.o.o. iz Šentruperta odprla pisarno za stanovalce blokov. Z njihovimi predstavniki se bodo dogovarjali o raznih uslugah, ki jih po pogodbi za njih opravljajo. Ob odprtju je direktor Slavko Podboj med drugim dejal:
"Po dolgotrajnem iskanju primernega prostora smo se s stanovalci tega bloka dogovorili, da v njihovih kletnih prostorih opremimo poslovno pisarno. To se je uresničilo!" Terca, ki upravlja s precej stanovanji v Litiji, bo tako bližje uporabnikom svojih storitev.
M.Š.
združenja prehrane Slovenije je tudi organizirano Združenje pridelovalcev sadja SIPS. Pridelovalec bo s svojim podpisom jamčil, daje ob pridelavi sadja izpolnjeval predpisane pogoje, njegovo pridelavo spremlja strokovna komisija. Sinička je simbol narave, čistosti in zdravja. Zato bo tudi na sadju, ki ga bomo kupovali ali za ozimnico ali za vsak dan, dobrodošel pokazitelj kvalitete, ki jo pričakujemo.
- I.L
Spekter v Zasavju in Laškem
Trbovlje - Spekter d.o.o. iz Trbovelj je v poletnih mesecih sklenil nekaj poslov v Zasavju. Tako so v juliju uspešno podpisali kupoprodajno pogodbo za dvanajst neprofitnih stanovanj v Trbovljah. Pogodba je bila sklenjena z bivšim lastnikom gradbenim podjetjem Zasavje Trbovlje, ki je tudi izvajalec del na objektu, ki naj bi bil predvidoma končan marca prihodnje leto.
V začetku tega meseca so z istim izvajalcem podpisali pogodbo za izvajanje del na podobnem objektu v Zagorju. Temeljni kamen za ta objekt je bil postavljen ob zagorskem občinskem prazniku. V njem bo 17 stanovanj, od tega 13 neprofitnih, ki se bodo delila po pravilniku Ministrstva za okolje in prostor republike Slovenije. Za ta objekt je občina Zagorje dodelila brezplačno zemljišče, objekt pa naj bi bil dokončan v aprilu 95.
Spekter je prisoten tudi v Hrastniku, kjer vrši nadzor nad gradnjo 42 neprofitnih stanovanj. Pri tej izgradnji je udeleženo 40 odstotkov republiških sredstev, ostalih 60 odstotkov pa je občinskih. Nadzorna dela Spekter vrši tudi v Laškem.
K.R.
Popolne
osemletke
Trbovlje - Otroci bodo 1. septembra ponovno sedli za šolske klopi, drugi prvič. In sicer letos po 22 letih v treh popolnih osemletkah; v PE Tončke Čeč, PE Revirski borci in PE Ivan Cankar. Za reorganizacijo trboveljskega osnovnošolstva so porabili okoli 83 milijonov tolarjev, država je že prispevala polovico. Pouk na enoti Alojz Hohkraut bo še vedno potekal od 1. do 5. razreda. Denar za reorganizacijo je sicer prišel že lani, vendar pa se je takrat pouk že pričel, tako da so z njo morali počakati do letos. Preureditvena dela na enotah sicer še tečejo, vendar jih bodo do L septembra zaključili, le na Hohkrautovi enoti jih bodo podaljšali zaradi junijskega neurja, ki je poškodovalo telovadnico.
A.H in K.G.

m
Jesen pred vrati...
Vse bo na kupu: šola, kurjava, ozimnica, toplejša oblačila... le denarja bo prav toliko, kot prejšnje mesece, ponekod celo manj. Gospodinje bodo morale znati malce čarati ali vsaj vešče obračati vsak penez, da se bo mesečni proračun izšel. Marsikje se ne bo, zato bo pot peljala v banke, kjer dajejo kredite z dokajšnjimi obrestmi, odvisno za kakšne zneske oziroma namene jih bomo vzeli.
Nima pomena ponovno načenjati debate zastran cen učbenikov; zadnjič smo lepo slišali pa tudi utegnili prebrati, da so pri nas najdražji daleč naokrog; pa saj ne more biti drugače: majhne naklade, veliki izdatki. Včasih smo si dejali, ko bomo samostojni, neodvisni, ko ne bomo več toliko pošiljali po Savi v Beli grad, si bomo po svoje krojili vse stroške od državnih do vseh drugih. Zdaj, žal, ugotavljamo, da postajamo draga, vse dražja država, zatorej tudi učila, pa kurjava, pa še kaj ne more biti med najcenejšimi.
Nekoliko pozornejši moramo biti ob napovedih, da se nam jeseni utegne podreti dosedanja cenovna politika. Nekatera živila so že dražja. Za kg kave bomo zdaj odšteli tam okoli 2000 tolarčkov. Meso se je podražilo kar čez noč in se bo še. Pšenice smo veliko pridelali, ker pa ni najboljše kakovosti, jo bomo morali uvoziti, zato bo kruh že jeseni dražji, kolje zdaj. Energenti so se in se še bodo podražili. Elektrika sc sicer ni več kot pičlih 5 odstotkov, ampak kaj, ko napovedujejo, da se bo tam konec septembra še enkrat. Premog za ogrevanje je bil vsaj do dne, ko smo sestavljali ta članek po stari ceni, kije nespremenjena, tako so nas podučili, že od 13. marca letos. Malo verjetno, da bo ostala še kak teden ali dva enaka. Je že tako, če gredo tekoča goriva gor, morajo iti tudi vseh vrst premogi. In da ne bi okoliših, pred durmi je jesen in z njo tudi več skrbi vseh vrst...
Milan Vidic
9\ II

Tudi v letošnjem letu je ogromno tistih, ki niso uspešno opravili sprejemnih izpitov in se zato niso uspeli vpisati na eno izmed fakultet. Kaj sedaj? Malo je takšnih, ki dobijo zaposlitev. Veliko jih obupa, vrže "puško v koruzo" in večino dni presedi doma. Drugi, bolj pogumni in samozavestni pa se odločijo za tretjo pot: pot v tujino. Tudi Sandra Črešnarje ena izmed njih. Lansko leto je končala Ekonomsko šolo v Trboljah, potem pa odšla v Anglijo kot AU-PAIR.
Zakaj si se odločila, da odideš v Anglijo?
Oditi v Anglijo, to je bila moja dolgoletna želja. Ker nisem naredi la sprej enmih izpitov, sem se pač odločila oditi tja.
Sandra v Londonu.
Na koga si se potem obrnila, kje si dobila informacije?
Malo sem se pozanimala pri sosedi, ki je bila v Angliji. Zvedela sem, da se s tem ukvarja turistična agencija Erazem v Ljubljani. Obrnila sem se na njih. Poiskali so mi družino, pri kateri naj bi bila AU-pair. Potem sem jim poslala pismo o sebi, zakaj bi rada odšla v Anglijo. Tudi oni so mi poslali pismo. Se prej pa sem morala dobiti zdravniško potrdilo, da v preteklem letu nisem imela kakšnih nalezljivih bolezni. Poleg tega pa si moraš priskrbeti tudi kakšno priporočilo.
Kako si delala kot AU-pair, kako ti je bila všeč družina?
Živela sem v Purleyu, v bogati četrti. Oče
je delal v banki, njegova žena pa je bila doma. Imela sta tri hčerke, stare osem, pet in dve leti ter sina, ki je bil ob mojem prihodu star le 2 meseca. Vsako jutro sem očistila kopalnico, pospravila otroški sobi, likala, vsak drugi dan pa sem tudi vse posesala. Starejši dve dekleti sta hodili v šolo. Na mlajša dva pa sem pazila medtem, ko ni bilo nikogar doma.
Letalsko karto in vse druge stroške si plačala sama?
Da, vse stroške plačaš sam. Res pa je, da nimaš nobenih poti, ker ti vse uredijo v Erazmu. Za letalsko karto - povratno, odprto eno leto, sem odštela približno 700 DEM. V Angliji sem hodila tudi v šolo (državno seveda), katere šolanje sem tudi sama plačala. Družina ti sicer daje žepnino, ki zadošča le za vsakdanje življenje.
Koliko časa si bila v Angliji?
Tja sem odšla oktobra in se vrnila marca, torej šest mesecev. Lahko bi še ostala, toda raje sem odšla domov in se pripravljala za sprejemne izpite.
Verjetno si spoznala veliko novih prijateljev?
Seveda. Nekaj jih je iz Slovenije: iz Ljubljane, Maribora, Kobarida. Poleg tega jih je največ iz Francije, Norveške, Turčije pa tudi iz Hrvaške in Bosne.
Ti je način življenja v Angliji všeč?
Ne, ne preveč. Vse se prehitro dogaja. Se bi šla v Anglijo, najraje na počitnice.
Mateja Leskovšek
Poziv Borišku
Dne 11. 7. 1994 ob 18.30
sem kljub delu v stanovanju zaslišal glasno govorjenje g. Mirka Bonska, ki je sedel rahlo vinjen v garaži. Tam se je prepiral s strankami in si začel po svoje razlagati zakon in pravico ter določati, kje lahko kdo parkira na parkirišču, ki ga sedaj po urbanističnem načrtu na Cesti zmage 45-43 ni. Izjava g. Boriška je zelo motivirana, ki pa jo kroji po svoje. Namreč, če bo kdo iz Ceste zmage št. 45 parkiral na njihovi strani, čeprav vemo, da še niso lastniki zemljišča, bo vsakemu prerezal gume. Mislim, da ni način, da nekdo lahko meče polena pod kolena drugim, še posebej, če ima pred svojim pragom več kot preveč smeti.
G. Borišek mi je tudi očital, da sem vsega jaz kriv, ker sem zadevo pospešil, namreč zaradi drv. Na žalost ne vem, kdo je poklical inšpekcijo, da jim je izdala rok do 15. 7. 1994, da spravijo drva. Dejansko takšne skladovnice ne sodijo v samo mesto. Zagorje ni deponija, kot mislijo nekateri.
G. Boriška pozivam zaradi njegovega napada name in zaradi izrečenih besed 11.7., da naj jih uradno prekliče v Zasavcu ali pa naj se mi opraviči. V kolikor tega ne bo storil, bom primoran za pogovor na pravnem mestu. Tam, kjer se sodi zaradi razžal-jenje časti, saj me je zmerjal glede nacionalnosti.
Če pogledam v Zasavca je bilo lepo, jasno in razumno napisano, tudi s strani upravnika bloka je bilo pojasnjeno, kje se ne parkira. Vedeti je treba, da imajo nekatere družine tudi po dva ali tri avtomobile. Nekateri si enostavno lastijo zemljišče, češ
da so kupili stanovanje. Vemo pa, da je odkupljeno samo funkcionalno zemljišče. Sedaj pa to zemljišče ni last nobenega posamezika, temveč je last občine. Se bo pač parkiralo tam, kjer je prostor za to. Pa brez izpuščanja in rezanja gum, kot je bilo izrečeno z grožnjo. Tone Mohorko, Cesta zmage 45, Zagorje
Sežig odpadkov
Smo ena od neposredno ogroženih družin, grozijo nam s smrdljivo čistilno napravo, sedaj pa še s sežigom odpadkov. Bojimo se za svoje zdravje in ostro obsojamo namestitev te tehnologije v Cementarni Trbovlje. V Cementarni se že desetletja dogajajo kriminalne stvari. Zažigajo vso svinjarijo, ki jim pride pod roke: akumulatorska olja in ohišja, LEK-ove odpadke, odpadke Kliničnega centra, gume...
Vodstvo Cementarne smatramo za nedoraslo odgovornim odločitvam. Ne razumemo namreč, s kakšno lahkoto že sedaj uničujejo lastno bivalno okolje in okolje svojih sodelavcev, ki stanujejo v neposredni bližini, npr. v Bevškem. Po našem mnenju morajo v Cementarni nujno sanirati sedanje stanje; poskrbeti, da bodo filtri ponoči in ob praznikih delali, odvečni denar pa naj vložijo v preprečitev neznosnega smradu, ki se širi okrog tovarne, odpadke pa naj sežigajo tam, kjer jih proizvajajo. V primem, da bo Cementarna vztrajala pri tej grozljivi tehnologiji, bodo morali misliti na odkup hiš oz. izselitev prebivalcev iz spodnjega dela Trbovelj in iz drugih ogroženih predelov Zasavja.
Zasavje že stoletje in več uničujejo nezreli ljudje, in to
povečini domačini, katerim edina misel je trenutni zaslužek. Vsi tisti, ki so se zavzemali za rudarjenje, naj pogledajo na te tri doline in se zamislijo, kako lepe bi lahko bile z nekaj kmetijami namesto uničene pokrajine, kot posledice rudarjenja, pa še nacionalna struktura bi bila drugačna. Lahko bi imeli center sedaj tako opevanega turizma, tako pa smo pozabljeni od oblasti in oblastnikov, revni, izčrpani in glede nato, da imamo že toliko svinjarije, pač ena termična obdelava odpadkov na kratki rok ne bo tako zelo opazna.
Mislimo, da bi bilo ceneje Cementarno enostavno zapreti in cement uvažati. Konkretno naša družina je zaradi Cementarne že dovolj pretrpela, tokrat pa je mera polna. Za to, da se bo naš odločilni NE slišal, se bomo z vsemi močmi potrudili.
Družina Sušnik, Bevško 1, Trbovlje
Odločen ne Cementarni
V zadnjem Zasavcu berem o dokončanju vodovoda v Ravenski vasi. Tudi znanci so mi povedali, kako veselo in svečano je bilo ob otvoritvi. Čestitam! Le kdor je živel brez vodovoda ve, kaj to pomeni. Pri tem me moti le zahvala Cementarni. Desetletja jim je pošiljala tone prahu na Zeleno travo, na Kraj in druge zaselke. Saj menda še niso pozabili, da bi kmalu ne bilo mogoče sploh živeti tam. Zadnje čase je prahu manj, kaj pa je občasno v zraku, se ne ve. (Saj se okrog tiste Kmpe tudi ni prašil PCB, pa so sedaj vsi ljudje zastrupljeni).
Prispevek Cementarne, kakršenkoli je že bil, je le majhna odškodnina za nazaj za vso škodo na imetju, zdravju in počutju. Pa še njihove nepremičnine nimajo zaradi bližine Cementarne nobene realne vrednosti. Zato naj se raje zberejo in sedaj rečejo odločen NE za predvideno sežiganje strupenih odpadkov. Najprej je Cementarna desetletja prašila, potem
po tihem zastrupljala, sedaj pa bi rada javno zastrupljala ljudi in okolico. Njihove izjave so prazne, saj noben direktor ali znanstvenik ne odgovarja za škodo. Samo za boljši kruhek zaposlenih, pa za kakšne provizije odgovornim se gre. Vsi so tako brezbrižni, neodgovorni, da bi za svoje majhne koristi prodali sebe ter dovolili zastrupljati tudi svoje otroke in okolico. Zato Ravenska vas, Bevško, Dobovec, Nasipi in vsi Trboveljčani, streznite se! Če še ni prepozno, razpišite referendum in recite Cementarni: NE! Vaša dolina je že dovolj uničena!
Antonija Dvoršak, Sv. Jurij, Hrastnik
Neresnične navedbe
V rubriki kronično pod naslovom "Pes ga je napadel" so bile v Zasavcu dne 28.7.1994 objavljene tri neresnice: 1. pes ni napadel otroka (izjava priče), 2. klic na postajo policije ni bil anonimen (na postajo policije je poklical in dal izjavo g. Ivan Poljan), 3. pes ni bil ovčar. V tem primeru je šlo le za spopad psov, ki sta bila neustrezno zavarovana.
prof. Ana Žagar, Cesta padlih borcev 17, Hrastnik
Kje se hladimo
Iz Rimskih Toplic je v uredništvo poklical Marjan Bremec in nas prijazno opozoril na nekaj nejasnosti, ki so bile objavljene v zvezi z glavno temo z naslovom Kje se hladimo Zasavci v prejšnji številki časopisa Zasavc. Rimske Toplice niso običajen bazen, temveč termalno kopališče, kar pomeni, da je v bazenu zdravilna voda, ki je bogata z mineralnimi snovmi. S kopališčem upravlja družinsko podjetje Forum Terma četrto leto in ne četrto sezono. Karte v Rimskih Toplicah niso najdražje, saj to niso sezonske, ampak letne karte. Za nerodnost se prizadetim opravičujemo.
Uredništvo

lil


Otroci brez očeta
Ta fotografija je bila posneta leta 1945 po osvoboditvi pred sokolskim domom v Zagorju! Vsi ti otroci so ostali brez očeta. Bolečine te krute usode se ne da opisati, še nerojeni otrok ali pa komaj par dni star, pa ga je oče moral zapustiti. Odšel je za vedno, padel je v borbi proti okupatorju,
mnoge strahote vojne. Družine so bile izseljene, mnoge se niso vrnile. Številni otroci so ostali sami, vojnajim je vzela vse, očeta, mater, brate in sestre. Nekateri so odraščali samo ob materi in v spominu na štiriletno vojno, okupatoijain domače izdajalce, z nj imi in nam vsem ne gre v pozabo!
drugi je preminil v koncentracijskem taborišču, tretji je bil kot talec ustreljen, tako se je končalo v neizprosni borbi protiokupatoiju in domačemu izdajalcu na naših tleh! Ko je otrok odraščal ob mami in jo spraševal, kje je oče, mu je mati odgovorila, tvoj oče se je boril za svobodo nas vseh, svoje življenje je daroval za otroke, za njihovo lepše življenje. Mati je bila potrta od žalosti, pretrpela je
Blagor otrokom, ki niso odraščali v vojni - ljubili so starše, brate in sestre, živeli v miru v krogu svojih najdražjih. Mi, ki še živimo, želimo, da se ne bi nikoli več ponovila strahotna vojna v naši lepi Sloveniji! Na željo g. Joži Pungartnik roj. Kolčan sem napisala te vrstice, priložila fotografijo, katero zvesto hrani v premislek današnji mladini!
Pavla Sajovic - Vogrič
Ladu Ambrožiču
Gospod Ambrožič, jaz Vas ne razumem.
Saj niste neizkušeni in rosno mladi, da bi po vsem, kar rekli ste, ne vedeli,
da ste zamerili se vladi.
Res žal mi bo,
ker Vas nič več ne bom videvala na "strankarski" TV.
Morda pa Vaše jasne misli bom srečevala kje drugje.
Manja Goleč
-	■	->J
1

Dobrota je sirota
Je mar človek kriv, da nam gre v življenju večkrat slabše kot bi radi ali kot bi si zaslužili? Prav gotovo, bi dejal mislec. Pa tudi tisti, ki bi malce globlje razmišljal o različnih dogodkih, bi mu pritrdil. Čeprav gre za ljudi in njihove medsebojne odnose, imen ne bom omenjala. Preveč je podobnosti na vsakem koraku, da bi imena kaj pomenila. Kraj in čas pa le določimo. Brez tega besede ne bi bile nikomur namenjene in bi ostale brez vrednosti.
Ob neurju, ki je konec junija divjalo v Zasavju, je odneslo tudi cesto v Znojile in Razlake. Stanovalci iz dvaindvajsetih hiš so bili začasno odrezani od trgovine. V takšnih trenutkih v družbi seveda začne takoj delovati prijazen in sočuten človeški faktor. Vsak od ogroženih je prepričan, daje prav njega nesreča n ajhuje prizadela. S strani CZ in RK so ljudem ponudili, naj naredijo spisek potrebnih stvari, zbrano pa jim bodo dostavili. Ljudje so napisali spiske hrane, pralnih praškov, plenic in še drugih potrebščin za gospodinjstvo za mesečno porabo. Prva pošiljka, čeprav zelo zajetna, seveda nibila tolikšna kot spiski. Z zadnjim sosedom, do katerega je bil prevoz še omogočen, ta pa je po naključju tudi poverjenik CZ v tem kraju, je bilo dogovo rjeno, da bo roba do naslednjega dne shranjena v njegovi garaži■ Družina je pospravila garažo in iz nje odstranila vse, da je bilo dovolj prostora in pakete so nanosili vanjo. Pa so s spiski pridrveli, res ne vsi, pač pa nekateri krajani in zahtevali vse iz svojega seznama Že kar tisti večer. Ko jim je bilo razloženo, da vsega ne bodo mogli dobiti, ker je brezplačna pošiljka manjša od zahtevanega, razdeljena pa mora biti vsem stanovalcem, so brž obdolžili poverjenika, da ne izroči robe zato, ker jo bo obdržal zase. Ukradel. Vse "svoje" so naložili v samokolnice in odpeljali.
Zgodba s tem dnem ni bila končana. Poldrugi mesec je že od neurja, cesta je bila prej usposobljena, kot je bilo pričakovati, odrezanost pa je tudi v določenem času bila le za prevoz Z avtomobili. Peš se je dalo priti tako v dolino kot v trgovino, in če je šlo od garaže s samokolnico, bi slo tudi iz trgovine s cekarjem. Pa pustimo sedaj, ali je bila pomoč v hrani in ostalem sploh potrebna ali ne, čut za sočloveka je bil izražen spoštljivo. Žal so jo slabo odnesli le krajani, ki so bili dovolj dobri, da so v akciji sodelovali. Še vedno je nad njimi senca krivde, navržene z lažjo in temnimi človeškimi strastmi, v majhnem okolju, kjer dolgo ne dovoli prodreti lepi jasnini. Ostali so čudni pogledi, zbadanja in nesramnost. Le ljudje se znajo potruditi, da z eno nesrečo privabijo še drugo. Toda cesta je že popravljena in iz zgornjega konca Znojil se da priti do spodnjega. Tudi, če bi še bila presekana, je pešpot na voljo. Za obisk in opravičilo še ni prepozno. Veliko lepše bo vsem.
Ivana Laharnar

m

i Illlillliliilli!
SšsšSS??
Slikarska poletna šola za otroke na Dobovcu je bila ena med prvimi v Sloveniji. Nastala je iz prijateljstva med akademskim slikarjem Janezom Knezom in Tošem Polcem, ki je dejal: "Z Janezom sva ugotovila, da seje treba z vzgojo otrok spoprijeti bolj spontano in neprisiljeno. Tako sva se odločila pred štirimi leti za šolo slikanja." Prvo leto sta jo organizirala in vodila sama. Pomagal jima je akademski slikar Mišo Knez. V prvi je sodelovalo kar preko 30 otrok, kar je bilo nad pričakovanji. Glavna sponzorja letošnje četrte poletne slikarske šole, kije potekala od 18. do 20. avgusta, sta Adriatic in SO Trbovlje. V šoli sodelujejo še akademski slikarji Branko Klančar, Severina Šproger, Sanja Černko -Pavkovič in Nikolaj Beer, šola pa je namenjena otrokom iz Zasavja. Na razstavo mladih umetnikov, ki so jo odprli zadnji dan, so povabili Metko Volčič, dr. Matjaža Kmecla, starše mladih slikarjev ter tiste, ki so pri šoli kakorkoli pomagali. "Slike bodo jeseni razstavljene na Izlakah ali v galeriji v Trbovljah ali pa v kakšni šoli," je povedal Janez Knez.
Ker j e letos bila razstava otrok iz vrtcev v Delavskem domu Trbovlje zelo uspešna, so se odločili, da bodo v šolo povabili predvsem predšolske otroke in njihove vzgojiteljice, ki so pomagale v šoli. Otroci, sprva malce plašni, so se kaj kmalu vživeli v novo okolje. Med njimi, vzgojiteljicami in slikarji so se stkala prijateljstva. "Namen šole j e predvsem vzgajati mlade, da bodo znali prenašat i likovno sposobnost tudi na svoje starše. Letos je v šoli 29 otrok. Ker bo drugo leto šola jubilejna, nameravamo povabiti okrog 50 otrok, predšolske pa tja do 16. leta starosti," je povedal Janez Knez. Prvi dan so se otroci lahko sami odločali, kaj bodo slikali. Drugi dan so prešli na pokrajino, ko so si otroci ogledali domače hiše na Dobovcu. Popeljali sojih tudi v hlev, kjer so si ogledali domače živali. Za risanje so uporabljali barvo policolour, akrilne barve in večje čopiče. Risali so na plošče, ki sojih prej premazali na belo. Ko niso risali, so se igrali z žogo in hodili na sprehode v naravo. Toš Polc j e dodal: "Velik interes imamo, da bodo otroci znali ceniti kulturo in ne samo slikarstvo. Prvo leto sem šolo investiral sam in potem vsako leto manj. Letos smo pridobili glavna sponzorja Adriatic in občino. Smo zelo veseli, ker so pokazali posluh za kulturo. Organizirani so bili prevozi za otroke in tudi hrana za otroke, ki sojo pripravljali v vrtcu. Šola je uspela, kar lahko tudi sami vidite, lepše ne bi moglo biti."
Za vtise o slikarski šoli smo povprašali slikarki Severinu Šproger in Sanjo Černko - Paukovič. "Mislim, daje to eno večjih doživetij,
tako za otroke, kot za nas, ki se z umetnostjo ukvarjamo. Vsi smo polni lepih vtisov. Trud organizatorjevje bil poplačan s temi deli, ker imamo zelo veliko za pokazati. Za večino otrok je bila šola prva slikarska izkušnja in mislim, da si jo bodo za vedno zapomnili. Otroci so dejali, da midve sploh nisva ta pravi tovarišici, da sva preveč otročji, kar pa je bilo rečeno seveda v pozitivnem smislu," je povedala Severina. Sanja pa je dejala: "Lani so bili otroci do 16. leta starosti in organizirana je bila tudi fotografska skupina, ki je letos ni, ker so tukaj otroci do 7. leta starosti. Imeli smo se lepo, slikali smo in se igrali. Počutim se zelo dobro, tako zaradi družbe, narave, otrok in seveda prijateljev. Tudi na Hrvaškem so slikarske šole za otroke, vendar s to razliko, da se ne slika toliko v naravi. Sodelovala sem kot sodelavec v eni izmed teh šol, ki je bila pravzaprav namenjena otrokom vojne. Tukaj je drugačna funkcija te šole, vse je bolj svobodno." Za Zasavca pa je spregovorila tudi mlada udeleženka slikarske poletne šole Desirec Žnidarič:" V šoli sem bila pri tovarišici Sanji. Imela sem se dobro. Narisala sem papigo in hišo. Prvič sem v šoli, vpisal pa meje oči. Še bom prišla."
Otroci so bili zadovoljni, saj so tri dni preživeli daleč od mestnega vrveža. Zadnji dan so se neverjetno razživeli, umirili so se le, ko je bil čas kosila. Zadnji dan j e potekal v prijetnem klepetu med slikarji, starši in drugimi gosti poletne slikarske šole. Kar nekako žalostni smo se poslovili en od drugega, vendar z željo, da se drugo leto zopet srečamo.
mm:
Katarina Gavranovič
Korajža velja je zabavnoglasbeni festival slovenskih osnovnih šol, ki sodelujejo s Studiem H iz Trbovelj. Mladim talentom v šolskih klopeh omogoča, da preizkusijo znanje in talent v petju ali igranju določenega instrumenta na prireditvi Korajža velja v svoji šoli. Predstavi se lahko prav vsak. Najuspešnejšim s teh prireditev je omogočena predstavitev na pokrajinskem festivalu, najkvalitetnejše pa izbira strokovna komisija priznanih glasbenih strokovnjakov. Najboljši so se predstavili 9. julija v Termah Čatež, na zaključnem festivalu Korajža velja "94".
Kot nagrada za njihovo celotno delo, je bilo desetdnevno gostovanje v Nerezinah na Lošinju, natančneje v naselju Bučenje, ki je v lasti Počitniške skupnosti Krško, katere direktor je Mirko Štajner. Za prevoz je poskrbela Vida Ban in podjetje Hamer.
let. No, tisti zadnji res niso več otroci, prav vsi pa potrebujejo budno
Preživeli so čudovite počitnice, ki so bile hkrati delovne in koristne. Kvaliteta mladih talentov je občutno naraščala in s tem tudi samozavest in razpoloženje pred nastopi. Prvi nastop je bil v Cresu na otoku Cresu. Voden je bil v štirih jezikih (hrvaškem, italijanskem, nemškem in slovenskem). V pomoč pri vodenju Nataši Burger je bila simpatična domačinka Lara Bressan, sicer študentka na Pedagoški fakulteti v Puli, kjer študira v italijanskem jeziku. Drugi nastop je bil v naselju Bučenje. To je bil hkrati vrhunec gostovanja. Nastop je bil enkraten. Poslušalcev je bilo približno 1500, večina slovenskih turistov, ki so nas z navdušenjem sprejeli. Na koncert so prišli tudi posebni gostje, predsednik Zveze prijateljev mladine Krško Robert Kerin, ki je imel tudi uvodni govor in župan oz. predsednik skupščine občine Krško Danilo Siter, ki je za konec zapel s pevci in zaigral na kitaro in orglice. Tretji nastop je bil v turističnem naselju Poljana, ki je v lasti Lošinjske Plovbe. Tudi ta nastop je uspel.
V Nerezine je odšlo 37 mladih talentov in spremstvo brez katerega ob takih velikih projektih ne gre. Otroci so bili stari od 7 do 16
oko vzgojiteljev.
Največ dela je imela predstavnica staršev - višja medicinska sestra iz zdravstvenega doma Žalec Marjana Jager, ki je bila najbolj iskana oseba. Najbolj iskana rastlina pa žajbelj. V vrsti so mladi talenti z bolečinami v grlu čakali na čaj, ki ga je kuhala Marjana. Drugih zdravstvenih problemov skoraj ni bilo, razen redkih pikov žuželk. Na splošneje bilo počutje v redu. Desetdnevne počitnice so minile kot bi mignil. Mladi talenti so se domov vračali polni novih doživetij in spoznanj. Navezala so se mnoga nova prijateljstva in
I? slovo je bilo prav boleče, m
In za konec se le še vprašajmo, od kod pravzaprav takšen uspeh in kvaliteta? Talenti se rodijo in treba jih je odkriti. Znanje pa si morajo še pridobiti. Ti mladi talenti se izpopolnjujejo ob pomoči Studia H oz. strokovni pomoči Boga Hvale, avtorja prireditve Korajža velja in se predstavljajo v raznih radijskih in TV oddajah. Za glasbeno spremljavo vseh skladb poskrbi njegov sin Marjan Hvala.
Nataša Burger

Sveaje danes tisto podjetje, katerega izdelki zadovoljujeo kupca in katerega delavci ob svojih rezultatih izražajo zadovoljstvo. Desetletje nazaj, ko je vodenje in z njim sanacijo prevzel Miroslav Strajhar, je bila slika dokaj črna. Kljub težkim trenutkom pa v tem podjetju niso povzročali socialnih pretresov - niso določali tehnoloških viškov, niso razprodali podjetja - obdržali so se in zrasli v sodoben kolektiv, v enega od vodilnih v lesni branži. S kuhinjami je njihovo ime znano doma in po svetu. Eden od največjih pogojev za uspeh je izobraževanje in razumevanje ljudi, ki so pripravljeni dobro delati. To je eno redkih podjetij, ki stalno štipendira deset odstotkov svojih kadrov, veliko delavcev se šola ob delu. Vedo pa tudi, da h kupcu lahko pridejo le s kvalitetnim blagom. Že letos pričakujejo pridobitev certifikata ISO 9001, kar jim bo na široko odprlo pot na vse trge. Presegajo tudi republiški kriterij bruto dodane vrednosti, ki kaže na perspektivno podjetje. Za današnjo številko časopisa smo na pogovor povabili mag. Miroslava Strajharja, generalnega direktorja Svee iz Zagorja, ki mu je letos občinska skupščina podelila naziv častni občan.
Svea je postala zelo uspešno podjetje. Verjetno pa je bila za vas desetletna pot precej mučna.
Vsekakor mi je danes lažje kot takrat, ko sem v Sveo prišel. Pred desetimi leti smo morali veliko narediti na novih programih, na razvoju trga in na razvoj u kadrov. Danes mi ni žal, da sem sprejel takrat ponujeni izziv.
Ste v teh letih kdaj rekli:"grem"? Je kdaj človeku ob vseh tegobah tako nevzdržno, da bi vse najraje pustil?
Ja, tudi na to sem pomislil. Vendar pa sem trmast človek. Kadar se česa lotim, ne popustim.
Uspehi so odvisni od ljudi. Nekdo jih sicer mora voditi, to pa je tudi sodelovanje. Ali radi sodelujete s svojimi sodelavci?
Z ljudmi, ki so tu, vsekakor zelo rad sodelujem. Kader sem nasledil. Res je prišlo do nekaterih zamenjav, nikdar pa si ne bi dovolil ocenjevati, da so tisti, ki so odšli po moji ali lastni želji, slabi. Prišel sem z določenim konceptom, s konceptom sanacije firme in za tak koncept je pač potrebno imeti ljudi, ki so prepričani, da so pri njem voljni sodelovati in ga speljati. Smo pa v vseh teh desetih letih poskrbeli za štipendiranje in prišlo je veliko novih mladih kadrov. Danes je v Svei povprečna starost kolektiva med 31 in 32 leti in na ta kolektiv vsekakor lahko računam.
V Svei je zaposlenih 188 delavcev. Na katere trge prodate največ izdelkov, ki jih ustvarijo ti delavci?
To zaposlenost ohranjamo že vrsto let. Zdi
se mi zelo pomembno, da smo bistveno povečali produkcijo, posebej mislim na kuhinje. V fizičnem smislu bomo letošnjo produkcijo vprimeijavi z letom 1990 povečali za 35 odstotkov. Močno smo se usposobili za konkurenco tako doma kot v tujini. Med državami, kamor redno izvažamo, naj izpostavim Rusijo, Madžarsko, Hrvaško, Makedonijo, Češko, Albanijo, Francijo, Italijo. Občasno pa izvažamo tudi drugam.
Trg je danes trd. Ali so potrebne zveze, jih je potrebno plačati, se to dogaja?
Ko govorimo o razvoju, izpostavljam štiri kij učna področja. Gre za razvoj izdelka, razvoj tehnologije, razvoj trga in razvoj kadrov. Trg stane, in tudi tu se moramo pogovarjati o razvoju trga. Načrtovani cilji so dolgoročni in posebej je tenkočutna obdelava poti, ki segajo do teh ciljev. Vsekakor pa je nekoliko lažje tistim obdelovalcem trga, ki imajo za sabo fundament v dobri robi. V Svei smo do tega že prišli. Imamo kaj ponuditi.
Bo šlo tako tudi v prihodnje? Dobra roba ta hip za Sveo verjetno ne pomeni dolgoročno neke samozadovoljnosti. Načrtovanje je večno, kajne?
Ja, točno to trditev bi potrdil in pojasnil. V vseh letih smo zahtevnostni nivo kvalitete povečevali. Tega ni mogoče narediti čez noč. Določen čas smo to počeli tudi na račun osebnih dohodkov, s pretiranimangažiranjem. Ko stvari gredo naprej, se v sistemu špiral kaže vedno več možnosti, v prihodnosti bomo dosegli še več kot smo doslej. Smo pa tudi finančno trdnejši in vedno večje kadrov, ki so pripravljeni ustvarjati kvaliteto. Že sprojektom
ISO standardov, ki jih vpeljujemo, smo se zaposleni v Svei veliko naučili in tudi filozofijo razmišljanja smo spremenili v tej smeri, da se zavedamo, da ustvarjamo za kupca, ki je zahteven.
Kaj pomeni projekt ISO standardov?
K temu projektu smo pristopili pred dvemi leti. Odločili smo se za standard 9001, najzahtevnejši, ki zajema proces od nabave materialov do montaže kuhinje. Ta projekt vodimo v sodelovanj u z zunanj im sodelavcem-Povabiti smo firmo, ki ima mednarodni certifikat za ocenjevanje sposobnosti neke produkcijske celote, da pridobi ta standard. Predpresoja je že opravljena in računati je, da nam bo po dokončni preverki funkcioniranja našega sistema firma do konca leta izdala mednarodni certifikat o zagotavljanju kakovosti ISO 9001. Zunanji kupci pogosto vprašajo po tem certifikatu saj to pomeni, da je firma tako organizirana, da zagotavlja kvalitetno blago.
Svea je podjetje, ki je skoraj sredi mesta. Kako se vklaplja v okolico?
Zavedamo se, da imamo v neposredni bližini sosede. Tudi sam sem do nedavnega živel v Kisovcu ob betonarni in občutil sem, kaj pomeni moteča okolica. Investirali smo, da
‘omo Brc

smo ugodili zahtevam sosedov. Odrekel sem se tudi ekološko vprašljivim proj ektom, čeprav profitno mikavnim. Tudi v okolici smo že kaj prijetnega storili in še bomo. Želim pa, da nas občani, kadar jih kaj moti, pokličejo. Reagiramo lahko le, če vemo za primer.
Proces lastninjenja v Svei že poteka. Ali je za delavec neznanka ali vedo, za kaj gre?
Sprememba lastninskih razmerij je zahteven projekt, tudi v smislu razumevanja. Uspeli smo, da smo pretežni lastniki. Res pa je, da smo se letos, in še štiri leta bo tako, odločili plačati iz žepa, iz prihrankov in tistega, kar bomo ustvarili. Tako zaposleni čutijo to solastništvo. Z zadovoljstvom ugotavljam, dajih jek temu pristopilo, seveda z različnimi zneski, dobrih 70 odstotkov zaposlenih. To mi pomeni dvoje; da spremenjen sistem lastništva razumejo in še posebej, da zaupajo v to hišo.
Rekli ste, da kadar človek da iz žepa, čuti drugačc.Toda pred leti je bilo razmerje med najnižjio in najvišjo plačo 1:3. Sedanje veliko višje razmerje je tudi merilo, koliko lahko kdo da iz žepa. Kolikšno je razmerje pri vas?
Prav gotovo razlike so in na te je treba tudi v bodoče računati. Je pa vprašanje meja teh razlik. So okolja, poznam jih, predvsem gre za nekatera izven Zasavja, kj er me pravzaprav samega preseneča, od kod jim takšna nesramnost in tudi korajža, da si privoščijo takšne razlike. Razmerje v Svei je 1:4 povprečne plače v neto zneskih in očitno je to za moje sodelavce sprejemljivo in tudi zame je. Moti pa me, da se na nivoju političnih strank o tem posplošuje, nič se ne definira, ne locira firm, pa vemo, katere so. So firme, ki so si privoščile neprimeren način lastninjenja, pa se vedno le posplošuje. Ne krademo vsi direktorji. V Svei trdim, da se ne krade, pa mislim tudi na zaposlene v produkciji, na celoten kolektiv. Mi smo v vseh teh letih veliko ustvarili. Če bi kradli, tega ne bi dosegli.
So vam kdaj rekli kolegi ali pa tisti, ki ste jih poznali, da ste bedak, ker niste izkoristili Poti, ki je bila možna, bolj v svojo osebno korist?
Moram povedati, da sem o tem tudi sam razmišljal in lani marca sem priporočil sindikatu, da izvede tajno anketo o tem, ali mi podjetjepo devetih letih vodenja še zaupa. Pri sebi pa sem imel razčiščeno naslednje: če bom dobil podporo dveh tretjin zaposlenih, potem ostanem, sicer bi v šestih mesecih prenesel posle na nekoga drugega, se umaknil in začel Privatno. Ne na način, da bi odnesel del Svee, tudi poslov ne. Glede na mojo poslovnost in prakso iz tega naslova sem videl možno rešitev. Ker pa je bila podpora kolektiva več kot
tričetrtinska, sem se odločil, da ostanem.
V podjetju verjetno pozitivno ocenjujejo to, da se lahko ob delu šolajo. Je ugodeno
vsem?
Praktično bi rekel, da vsem, ki imajo za to voljo. Seveda pa morajo tudi na delovnem mestu nekaj pokazati. Mi imamo okrog 5 odstotkov ljudi, ki se šolajo ob delu. Sam sem se izobraževal do magisterija organizacijskih znanosti, raziskoval sem kakovost. Mislim, daje študij ob delu koristen. Če po sebi sodim, sem ob tem vedno razmišljal tudi o Svei. V tem smislu lahko moji sodelavci računajo, da bom vesel kadrov, željnih študija, tudi v bodoče.
Skupščina občine Zagorje vam je letos dodelila naziv "častni občan". Ker sta po novem statutu naziva zaslužnega in častnega občana združena, ste prvi občan Zagorja, ki ste prejeli tako visoko priznanje. Naziv kaže na vse to, kar ste dosegli pri svojem delu, ne le v podjetju, pač pa tudi znotraj in zunaj občine.
Priznanje, ki sem ga dobil, zelo visoko cenim. Kot sem rekel ob podelitvi, je to tudi priznanje moji delovni sredini, Svei, to je tudi priznanje drugim organizacijskim oblikam, kjer sem imel priložnost ustvarjati skupaj z drugimi. Tudi v bodoče se iz Zagorja ne umikam in bom voljan delati, kjer bo priložnost za ustvarjanje. Zame pa je vsak občan časten, ki je pri svojem delu upravičil pričakovanja.
V Svei boste ostali in politično delo, ki ste ga imeli za vmesno lastno izgrajevanje, en mandat ste bili predsednik medobčinskih sindikatov, verjetno ne pride več v poštev.
Točno takoje. Bile so pred leti kombinacije, da bi šel kam ven, seveda v gospodarstvo. Ko pa seje v Sloveniji to takole razvilo, vključno z lastninskimi razmerji, in ko smo direktorji dobili določena pooblastila, da se da realno računati na razvoj, posebej pa, ker so mi sodelavci pred letom dni dali tako visok odstotek zaupanja, bom tu ostal. Ob nivoju, ki smo ga dosegli in ob trdnosti Svee, ki jo imamo, bomo lahko naprej ustvarjali. To pa so zame izzivi.
Kje pa ste vključeni v družbenem življenju?
Ogromno časa sem porabil za študij. Kljub temu pa sem vklju čen v mnoge organiziranosti. Sem podpredsednik medobčinske gospodarske zbornice, sem v vodstvu strokovnega združenja lesne branže, v okviru Ministrstva za gospodarske dejavnosti sem v skupini za razvoj lesne industrije, pa v upravnem odboru društva manageijev Slovenije. To so stalne naloge, dobim pa tudi občasne.
Ste pa nestrankarski človek?
Ne. S politiko se sicerneukvarjam, posvetil sem se izključno gospodarskim in razvojnim problemom. Sem pa prestar, da bi stranke menjal. Še vedno sem član Združene liste, kot sem tudi ves čas bil. Imam pa do nekaterih strank večje simpatije kot do drugih. Razliko delam izključno po tem, kaj jebolj ustvarjalno.
Vam je družina odsotnost od doma kaj zamerila?
Mogoče tudi kdaj. Res pa je, da nisem nikoli imel posebnih težav in žena meje pri študiju in pri zahtevnem delu v Svei, tudi časovnem angažiranju, v vseh letih podpirala. To mi je veliko pomenilo.
Kako to, da ste se preselili iz Kisovca?
Tam sem živel petindvajset let. Seveda se nisem preselil zaradi ropota. Na Jesenovem sem se rodil, doma so mi ponudili parcelo in tam sem naredil manjšo stanovanjsko hišo. Hči seje poročila in njeni družini sem zapustil hišo v Kisovcu. V Jesenovem se odlično počutim. Tam se najlepše spočijem, v tem miru imam tudi odlične pogoje, da razmišljam, kako naprej.
Kako pa naprej osebno?
Glede na izkušnje se bom strokovno še vedno izpopolnjeval. Še dobrih deset let imam do upokojitve in zastati ne smem, razvoj gre hitro naprej. Moral pa si bom vzeti tudi čas zase, za mojo družino.
Pa tudi za svoje zdravje?
Tudi na to bo treba računati, čeprav se zelo dobro počutim in tudi energije imam še zelo veliko.
Ivana Laharnar

m
V nedelja so gasilci gasilskega društva Litija slovesno odprli in blagoslovili nov gasilski dom - orodišče v vasi Veliki vrh.
Ob položitvi temeljnega kamna 8. septembra 1991 si nihče še pomisliti ni upal, da bo v slabih treh letih na tistem mestu stala prelepa stavba kot okras vasi nad Litijo. Toda litijski gasilci niso držali križem rok. Pričelo se je s pridobitvijo zemljišča (daroval ga je domačin Anton Okorn), nabiranjem prostovoljnih prispevkov in iskanjem sponzorjev (SCT industrija apna Kresnice, ABI obrat gradnje Litija itd.) za kar ima veliko zaslug načelnik oddelka za obrambne zadeve Karlo Lemut.
Za samo gradnjo je Gasilsko društvo Litija porabilo 800.000 SIT (denar od veselic, prvomajskega srečanja na Sitarjevcu, prevozov vode ob suši v lanskem letu itd.). Dom danes še ni dograjen. Urediti je potrebno še okolico, nabaviti potrebno orodje za požarno preventivo
in odpreti trgovino z mešanim blagom (za kar je potrebno izvesti razpis), da ne bo potrebno hoditi krajanom po vsako najmanjšo stvar v oddaljeno Litijo.
Trak je prerezal in izročil objekt svojemu namenu eden najstarejših gasilcev v Litijski občini in predsednik Občinske gasilske zveze Jože Rappl.
Marjan Šušteršič
Nov vodnik
Ljubljana - Pred kratkim je Planinska založba pri Planinski zvezi Slovenije, izdala nov planinski vodnik Slovenska planinska pot. Napisal ga je Jože Dobnik. Tokratna izdaja vodnika je že sedma po vrsti. V njej je znova opisana Slovenska planinska pot, ki poteka od Maribora preko Pohorja, Uršlje gore, Smrekovca, Raduhe, Kamniško-Savinjskih Alp, Storžiča, Karavank, Julijskih Alp, Porezna, Nanosa, Slavnika, Socerbapa vse do Ankarana, kjer se ta planinska pot konča. Vodnik je žepnega formata, ima 248 strani, vsebuje pa poleg opisa poti z. vrhovi, planinskimi kočami in domovi, še vrsto fotografij, zemljevidov, nakoncu je dodan še pregled točk razširjene Slovenske planinske poti. Dobi se pri planinskih društvih ali v knjigarnah, pa tudi v nekaterih planinskih domovih.
Izdaja vodnika po Slovenski planinski poti ima določen namen. Pomaga nam pri načrtovanju izletov, seznanja nas z našo domovino ob tej poti, pričara nam tudi lepote slovenskega gorskega oz. planinskega sveta in življenja v njem. Slovenska planinska pot je bila uresničena leta 1953 kotplaninskatransverzalaštevilka 1, z namenom, da spoznamo domovino, našo lepo deželo. Prvi vodnik, kije opisoval to pot pa je izšel leta 1958. V drugi izdaji tega vodnika leta 1964, je bilažeohjavljenain opisana tudi Zasavska planinska pol od Kumrovca do Kuma. In po Slovenski planinski polije od začetka pred 41. leti pa vse do danes hodilo in jo prehodilo na tisoče slovenskih pa tudi tujih planincev. Med temi pohodniki je bilo tudi stotine planincev iz Zasavja.
T.L.
Razširjena planinski pota
Ljubljana - Na Planinski zvezi Slovenije so oktobra 1991 sklenili, da uvedejo poleg slovenske planinske poti (slovenska transferzala) novo razširjeno planinsko pot. Jože Dobnik je za to pot napisal planinski vodnik pod naslovom Razširjena slovenska planinska pot, ki gaje izdala Planinska zveza Slovenije leta 1993. Tapot ima 35 točk
-	vrhov, planinskih postojank. Razširjena planinska pot zajema nekatere vrhove in postojanke v Julijskih Alpah, Karavankah, Kamniških in Savinjskih Alpah, Severovzhodni Sloveniji, Posavskem hribovju, Škofjeloškem pogorju in Primorski. V Posavskem hribovju so v tej razširjeni poti upoštevane naslenje točke: Bohor -Koča na Bohorju ali Lisca - Tončkov dom, Resevna - planinski dom na Resevni, Mrzlica - planinski dom na Mrzlici ali Kum - planinski dom na Kumu ter Geometrično središče Republike Slovenije -GEOSS. V omenjenem planinskem vodniku so vse te točke dobro opisane, predvsem dostopi do teh točk. Precej zasavskih planincev in planink je tudi Razširjeno slovensko planinsko pot že prehodilo in vsem tem se vsako leto pridružujejo novi pohodniki -mlajši in starejši. In nikomur od teh ni bilo nikoli žal, da so se podali na to pot.
T.L
Srečanje na Mrzlici
Mrzlica - V nedeljo, 18. septembra bo na Mrzlici tradicionalno srečanje Revirčanov in Savinjčanov. Za organizacijo zborovanja bodo letos poskrbeli Žalčani. Ti bodo pripravil zborovanje / govorom in godbo na pihala na Štorovem travniku, takoj za tem bo pred planinskim domom na Mrzlici izpeljano srečanje zasavskih planincev. Za to srečanje bo poskrbelo Planinsko društvo Trbovlje v sodelovanju meddruštvenega odborazasavskih planinskih društev. Na srečanju bodo nastopili pevci, recitatorji, zabavni ansambel, možnost pa bo tudi za razna spontana srečanja vseh navzočih.
T.L
Izleti
Trbovlje- Planinsko društvo Trbovlje pripravlja preko svojega izletniškega odseka, skupinski izlet na relaciji Dravograd - Košenjak
-	Pernice - Podlipje. Izlet bo 3. in 4. septembra, vodil pa ga bo planinski vodnik. Prijave zbirajo v pisarni PD Trbovlje.
T.L


s/5 JE w
m
	1	1	■
■lillli:
Izleti
Na Čemšeniški planini
Čemšeniška planina - Danes je potekal izlet na Čemšeniško planino, ki ga je pripravila planinska skupina pri Društvu upokojencev Trbovlje.
Nekateri jo imenujejo tudi Velika Planina in je visoka 1206 m. Na njej ima PD Zagorje svoj planinski dom, poimenovan po dr. Francu Golobu, dolgoletnemu predsedniku tega društva in velikemu planinskemu prijatelju. Čemšeniška planina je drugi najvišji vrh v Zasavju in nanjo se ni mogoče pripeljati z avtom. Izletniki se z avtom lahko pripeljejo le do spodnjih Prvin. Sicer pa je s tega vrha in njegovega grebena lep razgled na bližnje in daljne hribe, pa tudi na vrsto krajev, zaselkov in kmetij.
Upokojenci - planinci se bodo podali na ta vrh s Čemšenika, z vrha pa se bodo napotili na Vrhe in dalje mimo Doma pod Javorjem nazaj v Trbovlje.
T.L.
Upokojenci na Grossglocknerju
Trbovlje - Prejšnji četrtek so planinci upokojenci bili na nekoliko daljšem planinskem izletu. Z avtobusom so se odpeljali na Grossglockner v Avstriji.
Slovenci imenujemo ta vrh Veliki Klek. Iz planinske zgodovine vemo, da je prvi stopil na Grossglockner pred mnogimi leti, slovenski alpinist, duhovnik iz Kanala ob Soči, Valentin Stanič. Grossglockner je visok 3797 m in je najvišja gora v Avstriji, v Visokih Turah. Znan je ledenik Pasterza. Zelo visoko pripelje pod vrh alpska cesta. Ta povezuje dve dolini in to Fuscher Tal (Salzburška) in Molltal (Koroška).
Izleta se je udeležilo blizu 50 izletnikov. Spotoma so si ogledali tudi znano alpsko letovišče Heiligenblut, ob vznožju tega vrha.
T.L
V domu Franca Salamona so slavili
Trbovlje - Prejšnji četrtek pozno popoldne so v družabnih Prostorih doma upokojencev in oskrbovancev Franca Salamona na Tereziji v Trbovljah pripravili slavje v počastitev rojstnih dni oskrbovancev, ki so ali bodo imeli rojstni dan v avgustu. Ta srečanja jubilantov organizirajo vsak mesec že vrsto let. Tokrat so srečanje popestrili s sodelovanjem narodno zabavnega ansambla Kreže. Kot vedno, je bilo tudi tokrat veselo in živahno ob številnih izrečenih dobrih željah in čestitkah.
T.L.
Certifikati
Trbovlje - V prostorih Društva upokojencev Trbovlje še vedno poteka vpisovanje lastniških certifikatov za nekatere Pooblaščene investicijske družbe. Te je mogoče vpisati ob uradnih urah, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 11 ■ ure. Pri predstavnikih pooblaščenih družb lahko dobe lastniki lastninskih certifikatov, podrobnejše informacije.
^—T——
| Polemično o pokojninah )
Kdorkoli spremlja vedno bolj bolj vroče razprave o neizbežni nujnosti sprememb pokojninsko-invalidskega sistema lahko nemudoma ugotovi, da se spleta okoli proračunov pokojnin čedalje več nasprotujočih si mnenj, pogledov, stališč in sodb. Olje na vroč ali že tako in tako pregret ogenj je bil nedvomno pogovor s svetovalcem vlade na ministrstvu za delo, socialo in družino, Markom Štrovsom, objavljen v sobotni prilogi časnika Delo konec prejšnjega meseca.
Nimamo namena ponavljati nekaterih njegovih poudarkov, podatkov in številk; lahko rečemo le, da so nakatere ne le dvomljive, marveč tudi napačne, kot vzemimo tiste, ki se nanašajo na številčno zelo visoke upokojitve v letih 1991 in deloma še leto pozneje. Nemalo je upokojensko srenjo presenetilo njegovo dobesedno navijanje na to, da se bodo delodajalci zdaj zdaj z vso vnemo lotili prispevkov, ki jih plačujejo za pokojninsko -invalidski sistem. Zdi se, kot da jih kar ščuva, naj za božjo voljo vendarle že pohitijo in se vprežejo v voz, na katerem je vse nared za zmanjšanje prispevne stopnje.
Doslej objavljeni odgovori na njegova mnenja, se pravi poglede svetovalca v ministrstvu za delo, socialo in družino, so bili večinoma tehtni, argumentirani in, kar je razumljivo dokaj polemični. Vsi, ki so se vključili v razpravo so naglašali, da pokojnine res niso nekak Catc the Cash, da so takšni pogledi najmanj kar lahko rečejo, žaljivi in za ljudi, ki so svoj čas, ko so bili zaposleni prav tako prispevali od svojih prejemkov, nespremenjivi. Predlogi o odpravi sedanjih poračunov bodo zagotovo doživljali jeseni še dosti več polemik, kot smo se jih nadejali. Toda eno naj bo nedvoumno: upokojenci niso nekaki posebneži v tej družbi, nekaj, kar živi zunaj države. Pripravljeni so sodelovati pri razreševanju svojih gmotnih problemov, toda le kot enakopravni partnerji.
Milan Vidic
	j-
/T~	
Moja prva setev
Že kot petnajstletna deklica sem morala začeti opravljati vsa gospodinjska dela, ker sem imela mamo pogosto v bolnišnici. Spomnila sem se, da je čas posejati solato. Šla sem po grablje in seme in posejala gredico solate. T o sem povedala očetu in rekel mi je, da je radoveden, kako sem jo posejala.
Ko je prišla solata iz zemlje, je oče takoj šel na vrt pogledat. Rekel mi je, da bo drugo gredico malo kasneje posejal on, da bom videla kako se seje. Res jo je posejal. Pospravil je grablje in se pošalil, da si je sedaj zaslužil četrt litra vina.
Ko je odšel v gostilno, sem pohitela po grablje in seme in še enkrat posejala solato na njegovo gredico. Čez kak teden je bila njegova gredica že zelena. Novico sem hitro povedala očetu. Zelo je bil začuden, ko je ugotovil, da je njegova solata pregosta. Rekel je, da je vsako seme gotovo dvakrat vzklilo. Takrat je oče rekel, da gredico prepušča kar meni, saj sem solato veliko lepše posejala. Z veseljem sem to sprejela.
Angela Lipovšek
iz glasila Jesen življenja

V	Spodnjem Hotiču, tik ob odcepu ceste na Vače, stoji domačija Tomaža Dernovška - Vinčija. Več kot 100 let stara hiša, je samevala prazna, odkar jo je nadomestila nova. Zob časa jo je že močno načel, vendar njenemu gospodarju ni čisto vseeno, kaj se z njo dogaja. Tomaž ji je skupaj s prijatelji v preteklem tednu vtisnil novo dušo. Zaživela je kot galerija. Na kmetiji je ves teden potekala slikarska kolonija, v kateri so sodelovali Tomaževi prijatelji - slikarji: Mateja Sever, Boštjan Plesničar, Gregor Nemec, Igor Bravničar, Oliver Marčeta in Bruno Rihard. Ideja o projektu Impresije Vinčijeve domačije je vzniknila lani, saj so stari znanci iz slikarske šole Sava Sovreta v Ljubljani že izvedli Nacionalni projekt Ljudska kuhinja. Ob obisku Vinčijeve domačije so se odločili oživeti tudi to častitljivo hišo.
V	tednu dni, ki so ga preživeli v Hotiču, niso le ustvaijali. Najprej so se lotili pospravljanja domačije, očistili so staro hišo, se z zavzetostjo lotili vseh kmečkih opravil in tako bili Tomažu v veliko oporo. Vsak je vložil v Vinčijevo domačijo energijo zato, da se ohrani stara hiša, saj sami takih domačij nimajo, ni jimpa vseeno, ker po Sloveniji propadajo. Zadnje tri dni so slikali, v petek, 12. avgusta ob 20. uri pa so brez velikega pompa razstavili svoja dela. Prav zanimivo j ih j e bilo poslu šati, ko so pripovedovali, da bo zaprtje te razstave pomembnejši dogodek. Vendar so se domačini tega večera kar radi sprehodili skozi sobane, okrašene z novonastalimi slikami in razstavljene s svečami.
In kdo so bili umetniki, ki so si zamislili ta projekt:
Šestindvajsetletni Boštjan Plesničar iz Ljubljane je absolvent Akademije za likovno umetnost pri prof. Emeriku Bernardu. Za letošnji oktober pripravlja samostojno razstavo v galeriji ŠKUC. Na kmetiji je doživel veliko zanimivega: "Najprej smo krepko pomagali pri delu Vinčiju. Skrbeli smo tudi za zdravo prehrano in se poskušali čimbolj vživeti in vtopiti v okolje, kjer smo živeli. V četrtek smo odigrali nogometno tekmo z domačini in jih gladko premagali z 10:6. Risal sem Sv. Florijana, ki ga bodo dobili domači gasilci. Zelo smo uživali. Hišo puščamo dva meseca odprto, da bi se v njej lahko še kaj dogajalo."
Triintridesetletni Ljubljančan Igor Bravničarje študent 2. letnika Akademije Royale de beaux-arts v Bruslju. Imel je skupinske razstave
v Avstriji in Ljubljani, samostojno pa v Bruslju. "Po stažu sem mlad slikar, saj sem se resno odločil slikati leta 1991. Delam fantazijske slike, ki so vedno velike. Slikam v olju, uporabljam vse vrste materiala, da le dosežem efekt. Moja slika je nastajala v tej stari hiši."
Petindvajsetletni Oliver Marčeta je študent 2. letnika Visoke šole za uporabno umetnost smer slikarstvo in animirani film na Dunaju. "Med pospravljenjem domačije smo nabirali inspiracije in se tudi marsičesa naučili. Jaz sem začel voziti traktor. Inspiracij a za moje slike je bil Vinči, ki sem ga upodobil na treh slikah in njegov pokojni ded. Upam, da bo po našem odhodu ostal utrip na kmetiji isti. Vinci je velik talent, ki vsa dela opravlja sam, zato nima časa za slikanje."
Štiriindvajsetletna Mateja Sever je diplomirala na ALU pri prof. Berniku, specializira pa pri Metki Krašovec. Sedaj za pol leta odhaja v Madrid. Samostojno razstavo je imela v KUD France Prešeren, skupinske pa na otvoritvi Mreže za Metelkovo in na Carpe diem v Smeltu. Napisala je dve knjigi: pesniško zbirko Knjiga in knjigo poezije in proze Privlačnost nesramnih ustnic. Njen je tudi grafit Sonček j e in ti si skuštrana. "Slikala sem na materiale, ki sem jih našla na domačiji, na les. Motivov za delo je zelo veliko."
Štiriintridesetletni Francoz Bruno Rihard je diplomiral slikarstvo pri Hundertu Wasserju na Likovni akademiji na Dunaju. Na Vinčijevi kmetiji je veliko delal. "Ne zdi se mi tako pomembno, da smo slikali, kajti slikamo lahko povsod. Bolj pomembno je, da je stara hiša zaživela. Z belo barvo, ki semjo uporabil za barvanje okolice hiše, sem hotel povedati, daje bela barva začetek. Tudi nedokončane linije so simbol novega življenja. Slovenijo imam rad in rad bi tu živel."
Gostitelj, osemindvajsetletni Tomaž Dernovšek, pa je na koncu rekel: "Bilo je enkratno. Pravzaprav smo našo domačijo v tem tednu reinkarnirali in jo rešili propada."
Razstava j e torej odprta . Ko se boste vozili mimo Vinčijeve hiše, se za hip ustavite in si jo oglejte. Pridite tudi na prireditev ob koncu razstave, ki bo konec septembra ali v začetku oktobra, točen datum še ni znan. Stregli bodo domače žganje z ocvirki in sveže kravje mleko. "Pomembnejše od tega pa je druženje, ne samo nas, tudi domačinov in vseh, ki imajo radi umetnost," pravijo slikarji.
Joža Konjar

ZABELotO
Janez Knez razstavlja v Kranju
Znani zasavski akademski slikar Janez Knez razstavlja skupaj z akademskim slikarjem Henrikom Marchelom v Galeriji Mestne hiše v Kranju. Otvoritev je bila v četrtek, 18. avgusta, zvečer. Umetnostni zgodovinar Andrej Pavlovec je v vabilu napisal, daje to skupna razstava dveh avtorjev, ki sta se z vso odločnostjo odločila za slikarstvo govorice barv. Razstavo je pripravil Loški muzej iz Škofje Loke.
D.H.
Hrastnik
Popoldne ob citrah, ki se
prične v soboto, 27. avgusta ob 13. uri na Kopitniku, smo v Zasavcu že najavili. Prizadevni planinci iz Rimskih Toplic ponovno vabijo, da preživite zadnjo avgustovsko soboto v prijetni družbi in prijetnem okolju. "Prav gotovo pride Miha Dovžan, saj smo datum podredili prav njegovemu prostemu terminu... Od 45 povabljenih jih je svoj obisk potrdilo že 20 - od teh Cita Galič, Heričko... prvič bo igral na Kopitniku tudi citrar Jože Roban iz Robanovega kota," optimistično razlaga profesor Peter Napret, ki ho letos že četrtič zbral slovenske citrarje na našem koncu. Popularna etno skupina Kurja koža svojega prihoda še ni potrdila,
alternativni ansambel vikenda-šev s Kopitnika - Fračkarji - pa bodo skoraj gotovo navduševali svoje oboževalce.
F.M.
Trbovlje
Slikarka Ivanka Uršič,
članica Relik Dadasa, je postavila v prostorih rudarskega počitniškega doma - gostišča Planina na Planini novo slikarsko razstavo. Tokrat je na ogled osem del.
Slikarka Anka Župan -Prelesnik, dr. med., jepripravila v mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja samostojno likovno razstavo svojih del. Predstavlja se s 16 deli v oljni tehniki, na katerih je upodobila pasemske pse. Na ogled so do konca avgusta. Razstava je namenjena
počastitvi I. državne razstave pasemskih psov, ki bo 28. avgusta na stadionu ŠD Rudar v organizaciji Kinološkega društva Trbovlje.
Slikar Vinko Hrovatič razstavlja v prostorih RSH v Šuštarjevi koloniji 42 v Trbovljah.
V prostorih Razvojnega inženiringa v Dolnjem Lazniku v Trbovljah je razstavljenih 25 del prav toliko avtorjev iz VVZ Trbovlje, ki so bila odbrana iz številnih likovnih del predšolskih otrok, s strani
poklicnega slikarja. Razstavo je pripravilo Društvo revirskih likovnikov Relik Dadas.
T.L.
Zagorje
Zagorska knjižnica v DD bo
začela z intenzivno sposojo 1. septembra.
Čcmšeniško kulturno-prosvetno društvo bo v tem poletju dokončno uredilo dodatne prostore v Prosvetnem domu. Tako bo njihovo delo zagotovo še prijetnejše.
D.H.
Citrar iz Savinjske dotine
Karli Gradišnik je eden tistih slovenskih citrarjev, ki uspešno zabavajo ljudi obraznih priložnostih. Na Doln je igral letos že drugič. Oh dnevu državnosti na Majccnovi kmetiji. Sicer pa je doma v Logarski dolini, kjer kmetuje malo pod tisoč metri nadmorske višine.
Za citre je tudi njega j navdušil stari oče že pred I vstopom v šolo. Spominja j se svoje prve pesmice, ki jo je znal zaigrati - Lisica je.,. Kasneje se je učil sam iz knjig in tako postal eden izmed citrarjev samoukov, j Začelje z nastopi na šolskih proslavah, kasneje na kmetijski tehnični šoli Rakičan pri Murski Soboti. Tretji in četrti letnik je končal v Mariboru. V tem času je igral v ansamblu Larix iz Luč - po petih letih se je osamosvojil. Sezona zacitre traja celo leto, Karli
Gradišnik ima po sto nastopov na leto. Igral je že v vseh evropskih državah - vsako leto gre v tujino najmanj desetkrat.
"Nikoli nisem imel managerja. Vabila dobivam ob nastopih, ko me slišijo igrati. Tako tudi za tujino. V slovenskih društvih doslej še nisem igral... Izdal sem tudi dve kaseti z lastnimi skladbami. Leta 1489 Veseljak in 1991.1etaLjubezen. Obe kaseti so posneli v Novem mestu - studio Sraka."
Se zgodijo ob nastopih tudi kakšne neprijetnosti?
Če je vroče, mi lahko zraste v
dveh urah krvav žulj. Enkrat sem ga moral predreti s priložnosno značko, sicer ne bi mogel več igrati... Neprijetno se počutim tudi taki at, če ne morem pritegniti občinstva. To se zgodi, če me povabijo le za kuliso - na zabavo pridejo zaradi drugih
----------- ~
stvari. No, taka povabila so j redka...
Pridete tudi na citrarsko popoldne na Kopitnik?
Navadno sem ob sobotah že dogovorjen za nastop, zato najbrž tudi letos žal ne bom mogel priti.
Triintridesetletni Karli živi v Logarski dolini s starši in dvema sestrama. Imajo sicer deset glav živine, 1 vendar živijo od gozda. Kmetija je hribovska, zato ima pogoje za kmečki turizem. "O tem govorimo že petnajst let," se smeji simpatični Karli. Če mu pišete, bo dobil pošto, čeprav bo v naslovu samo Karli Gradišnik, Savinjska dolina.
Fanči Moljk

:xN::x’x::’x::-X\-:-xix;
Alberto Gregorič kljub svojim 59. letom drvi iz nastopa na nastop, od obale do prekmurskih ravnic. Zadnje čase sodeluje s skupino Oliver Twist in kot sam pravi, kakšno snemanje ni izključeno. V svoji pevski karieri ie izdal dve kaseti in CD. Njegov repertoar ihscga pretežno španske melodije in tudi takšna slovenska pesem se najde vmes. Alberto e bil rojen v Argentini kot sin primorskih zseljcncev. Zato še vedno malo "vleče" po trimorsko, ko govori drugače nesporno dovenščino. O svojih latino napevih pa pravi, la tudi mladi vse bolj ugotavljajo, da ta glasba li le izročilo nekega oddaljenega ljudstva, impakje to nekaj mednarodnega. "Ta glasba je /sekakor nekakšna poživitev, popestritev med judskimi napevi in evergreeni." Alberto rad -idi. da mu med nastopi pomagajo peti tudi
judje iz občinstva in tako skupaj napravijo lobro vzdušje. Njegov zaščitni znak na nastopih e velik latinsko ameriški sombrero, ki mu trasi glavo. Včasih si nadene tudi pončo in lika je popolna. Alberto rad prisluhne željam loslušalcev in jim ustreže kakšno glasbeno 'cljo. O svoji glasbi pravi: "Pesem naj ne bi iribliževala samo človeška srca, ampak tudi ibčutkc. Če bi bili ljudje večji prijatelji tudi >kozi glasbo, hi bilo super. Potrebna ne bi bila ikakršna sprava."
Ze spet smo dočakali novi Novi rock. Novi rock se je skozi leta spreminjal in nadgrajeval. Od začetka v osemdesetih, ko je bil razdeljen na dva dela, seje spremenil v enovečerni koncert, na katerem dobijo priložnost pokazati svoje sposobnosti predvsem mladi bendi. Poklicanih bendov je vsako leto mnogo, izbranih je le nekaj. Letos se bodo predstavili Link der Wasscr, Baby can dance, Ana Pupedan in hrastniško trboveljska naveza Agenfs Limited. Kot gostje so napovedani amerikaneri, ki slišijo na ime Barkmarket in Cop shoot cop, domači gostje pa so Strelnikoff. Torej po dolgem zatiš ju bo v ljubljanskih Križankah v soboto, 3. septembra, spet ropotal pravi zasavski bend.
J.N.
r	N
Trboveljska noč
Tradicionalni Nohšiht, ki sc je letos imenoval kar Trboveljska noč, je 19. avgusta spet privabila dosti obiskovalcev. Ti so poleg gostinske ponudbe lahko izbirali med prizoriščem pred DD, kjer je estradna zvezda Simona VVciss promovirala svojo novo kaseto, ali pa so sc namestili na ulici pred Pivnico in zaplesali ob domačih zvokih Zasavcev. Glasba, ki seje "tolkla" med sabo, najbolj navdušenih ni pretirano motila, saj so se zabavali vse do zgodnjih jutranjih ur. Mnenja tistih, ki te tradicionalne prireditve letos niso prvič obiskali, so na eni strani pohvalna, na drugi razočarano nostalgična. Vsekakor, zabavalo seje In za to se imajo gostje zahvaliti prireditelju, gostinskemu podjetju Rudar ter sponzorjem: Banka Zasavje, d.d., Zavarovalnica Triglav, Pivovarna Laško, Radio Trbovlje in Zasavc, d.o.o.
T.L. InT.P.
s,___________________________>
Najlepši obraz v Sloveniji ima po mnenju strokovne žirije Koprčanka Urška Zorko, ki jo prav gotovo poznate s TV ekranov, saj
skupaj s kolegi redno predstavlja oblačil a kluba
Origano v oddaji Karaoke. Urška se bo jeseni odpravila v Španijo, kjer bo tekmovala za naslov The lookof the year 1994 in upajmo, da bo tako uspešna, kot je bila lani Martina Kajlež (bila je druga).
Nataša Bolčina Žgavce nebo nič več vodila oddaje Ona in on, ki sojo mnogi radi gledali-Zakaj? Mito Trefalt meni, da morajo takšne oddaje voditi ljudje, ki so za tako zahtevne oddaje dovolj sposobni. Nataša se bo s televizije sedaj za nekaj časa umaknila. Mito Trefalt pa bo moral iskati in najti dovolj sposobne ljudi (upamo lahko le, da oddaje ne bo zopet vodil kdo od njegovih najbljižjih)!
S. G.
J. N.

Jute Naqode
"" NOVO' V vi DEOT E'ki' N ANO " " NOVO VVipEOTEKl' NANO'"'
Ekološko osveščena zqodbA
(ABC/ Polybros)
Dolg naslov ima tale film, res. The Sinking Of The Rainbovv Warrior. Zgodba ima vse tisto, česar On Deadly Ground nima: pridih verodostojnosti in verjetnosti, zgodbo črpa iz resničnih dogodkov, realen zaplet in razplet (Martin Copland, Scott Booby) in igro, kakršno se spodobi. Sam Neill je s Stevenom Seagalom primerljiv le po barvi las.
Osnova zgodbe je novica, ki je pred leti pretresla svet ob potopitvi "udarne" ladje Greenpeacea -Rainbow NVarrior. Slabi fantje so bili tokrat (seveda) Francozi, dobri
pa novozelandski policaji. Dve podvodni bombi, ki sta povzročili med drugim tudi smrtno žrtev, se na boku Bojevnika mavrice najbrž nista znašli slučajno. Problem je bil samo dokazati, da j ih je nekdo res podtaknil in kdo (beri: čigava tajna služba) je tičal(a) v ozadju. Večna dilema, "ali je sploh v interesu države, da se krivca tudi razkrinka", je bila rešena in njega dni je zaradi tega čisto zares prišlo do incidenta in škandala mednarodnih razsežnosti...
Režija Mihaela Tuchnerja je zadovoljiva, bolj vprašljiva je najbrž montaža filma in sama
tehnična obdelava. Tudi scenarij bi lahko bil boljši, a je glede na ceno samega fdma več kot zadovoljiv. Film bi nekako uvrstil med ekološko - politične khm... no ja, thrillerje z znanim koncem in bi ga mirne duše priporočil vsakemu, ki mu zunanje politični dogodki preteklih let niso neznanka.
Reference igralcev... Sam Neli: Piano, Jurrasic Park, Memoirs Of An Invisible Man, The Hunt For Red October, Cry In The Dark...
Jon Voight: Corning Home, Midnight Cowboy, The Odessa File, Runaway Train...
Bruno Lawrencc:	The
Efficienci Expert, The Quiet Earth,...
Tommy
VIDEOTEKA NANO/ Sollaumines £ (na bnim). tej .V 26-441
ned. ob 18. in 20. uri.
30.-1.9. HOKUS POKUS ČAROVNICE PRIHAJAJO
(kom.), tor., čet. ob 18. in 20. uri, sre. ob 18. uri.
27. - 30. ČAROBNI SVET
(drama), ned. pon. ob 20. uri, tor., sre. ob 19. uri.
31.-1.9. MOJ OČKA, JUNAK
(kom.), sre., čet. ob 19. uri.
20. uri.
31.-1.9. MOJA PUNCA 2
(kom.), sre., čet. ob 20. uri.
KINO DOL PRI HRASTNIKU
TRBOVLJE - DELAVSKI DOM
25.	KUŠTRAV« (kom.), čet. ob 18. in 20. uri
26.	-29. MOJ OČKA, JUNAK (kom.), pet., pon. ob 18. uri, sob.,
ZAGORJE - DELAVSKI DOM
25.-28. POLICAJ Z BEVERLV HILLSA 3 DEL
(kom.), čet., pet. ob 19. uri, sob., pon. ob 18. uri.
KINO HRASTNIK
25.	-26.	POLICIJSKA
ZASEDA (kom.), čet. ob 20. uri, pet. ob 18. uri.
26.	-28. FINI GOSPOD (kom ), pet. ob 20. uri, sob., ned. ob 18. in
27.	POLICIJSKA ZASEDA
(kom.), sob. ob 18. uri
KINO IZLAKE
28.	POLICAJ Z BEVERLV HILLSA 3 DEL (kom.), ned. ob 20.15. uri.
Ob 20. letnici skupine Veter bo v soboto, 27. 8. od 10. do 4. ure naslednjega dne potekal mega žur, na katerem bo nastopilo ogromno slovenskih estradnih umetnikov, med njimi Pop Design, Čudežna poUa, Avtomobili, 12. nasprotje, Orlek, The Drinkers, Vikend+, Ringlšpil, Don Juan, New Swing Quartet, Helena Blagne, Big Ben, Miran Rudan, Malibu, lx bend... Poleg tega bo prireditev obsegala še tekmovanje za najmočnejšega Zasavca, proglasitev zmagovalcev kajakaškega državnega prvenstva mladincev v spustu po Savi in finalno prireditev karaok Zasavja in Posavja. Poskrbljeno bo tudi za otroke, saj bo prireditev Ringa raja poskrbela, da se bodo zabavali ob Spidiju & Gogiju, Snoopyju, klovnu Živku, tekmovali na otroških karaokah, se vozili s pravim otroškim vlakom, risali, plesali, se skratka zabavali. Gostje bodo lahko poskušali srečo na bogatem srečelovu. Čisti izkupiček prireditve bo namenjen obnovi hrastniških otroških vrtcev. Prireditev bo potekala na rokometnem stadionu na Logu v Hrastniku. Vsi zasebniki, ki jih zanima stoj nična prodaja, lahko še vedno pokličejo na tel. št.: 0601/41-824.
Juhuhul Počitnic je skoraj konec in šola je tu.


Radiestezija je znana že tisočletja. Ljudje se z njo ukvarjajo z namenom pomagati drugim. Eden njih je tudi radiestezist in kristaloterapevt Albert Krašovec. Pred 26. leti je bil rojen v Ljubljani, kjer je končal srednjo tehnično šolo za strojništvo. Poročil se je z Zagorjanko in zdaj že šesto leto živi v Zagorju. O področju, s katerim se ukvarja, ne pove veliko, pa vendar dovolj, da pritegne sogovornikovo pozornost.
Kdaj ste se seznanili z radiestezijo?
Kot otrok. Oče je prebiral alternativne revije, ki so prihajale k nam še iz delov stare Jugoslavije. Seveda sem vse tiste knjige prebral in se "poigraval" tudi z nihalom. Pozneje sem naročil dodatno literaturo in tudi instrumente (op.p. bajalica, nihalo), kijih še danes uporabljam. To je bilo pred 12. leti.
Se z radiestezijo lahko ukvarja vsak?
Vsakdo. To je podobno kot s petjem: vsak lahko poje, ne zna pa vsak dobro peti. Petja se da tudi naučiti. Bolj kot se izobražuješ, na višji duhovni nivo prehajaš.
In kako ste se izobraževali?
Potem, ko sem prebral že vso možno literaturo, sem opravil tečaj. Pozneje sem spoznal svojega duhovnega vodjo in učiteljalvanaNovaka, radiestezista, bioenergetika, kris taloterapevta regrcso t crapevta. Še vedno me usmerja.
Katere sposobnosti mora radiestezist najbolj razvijati?
Z vajo mora razvijati sposobnost prehajanja v alfa stanje, to je stanje, kjer človek dosega pravilne odgovore. To je stanje brezželjnosti,... Na začetku je tako stanje težko doseči, moti te šum okrog tebe, vse... Toda z vajo, meditacijo pride do tega, daje človek zmožen rutinsko prehajati z normalnega v alfa stanje. Drugi in najvažnejši pogoj je delo. Treba je delati. Poznam dosti ljudi, ki so nihalo kupili in konec. Ne vem, tudi sam sem tako začel, toda nekaj meje gnalo naprej. Seveda nisem imel vedno 100 odstotne potrditve, toda...
Začetki?
Najlažje je začeti s svojci, jih spraševati o stvareh, ki jih sam ne poznaš in ugotavljati odgovore z nihalom. Lahko poskusiš narisati tudi skico tokov škodljivega sevanja v svojem stanovanju in jo daš preveriti bolj izkušenemu radiestezistu. Pozitiven odgovor človeku vsekakor utrjuje samozavest in voljo do nadaljevanja dela. Poskušal sem ugotoviti tudi priimek svoje bodoče žene. (smeh) Pred seboj sem imel njeno pismo
Nihalo je pomemben instrument.
in za hec sem želel izvedeti, kako je ime njeni mami, moji bodoči tašči. Nihalo mi je pokazalo pravilen odgovor. Lahko bi izvedel še kaj drugega...
Če vas ljubi, mogoče?
Ne, ne, tega pa nisem hotel. Čebi pokazalo ne, bi bil preveč razočaran. Možno pa bi bilo tudi to, da mi ne bi pokazalo pravilno, ker bi si preveč želel, da bi bil odgovor pritrdilen.
Zdaj so vaša iskanja globja?
Napreduješ po stopničkah, kar naenkrat se ne da doseči vsega. V materialnem svetu naprimer se lahko preskakuje, v duhovnem svetu pa ne. Sam vsak dan meditiram in se programiram. Navkljub karmi ima človek tako velike možnosti vpliva nase, da sijih ne zna predstavljati. Lahko že naprej programiramo dogodke, za katere želimo, da bi se zgodili. Govorim o dogodkih, ki so pozitivni za vse in ne o čmi magiji. Jaz v svoj program vstavljam misli o tem, da sem dober radiestezist, kristaloterapevt... To programiranje je povezano z meditacijo.
Pa se vaš program uresničuje?
Seveda. S programiranjem sem se naprimer odvadil tudi kajenja. Prej sem kadil 12 let in bil prepričan, da ne bom mogel nikoli nehati. Na osnovi programa, ki sem ga en mesec "vadil", sem kaditi prenehal.
In kaj področje radiestezije obsega?
Radiestezija j e široko področj e. Češe izrazim kratko gre za odkrivanje škodljivih sevanj. Geopatogena sevanja vključujej o kozmična, tehnološka in vodna sevanja. Poleg tega so škodljiva tudi radioaktivna sevanja. Pri tako širokem področju, kot je radiestezija, človek ne more biti nikoli samozadovoljen. Na osnovi izkušenj in odkrivanj se radiestezij a razvij a. Pred leti smo poznali samo Hartmannovo mrežo, zdaj poznamo tudi Curryjevo. Vemo, da sevajo vsi električni aparati. Z razvojem radiestezije se razvija naše znanje in možnost preprečevanja negativnosti.
Kako poteka vaše radiestezijsko delo?
Odkrivam vsa tri sevanja: kozmična, tehnološka in zemljska. Z instrumenti se da odkrivati vsa sevanja, potek pa se razlikuje od načina, kje to počneš. Lahko delaš v hiši, stanovanju, na parceli ali doma samo na osnovi načrta. Raziskujem položaj dveh osnovnih mrež: Hartmanove in Curryjeve, ki obdajata zemeljsko oblo. Po La Mayu ta sevanja prihajajo iz kozmosa, se na zemlji odbijajo in se vračajo v kozmos. Sama zemeljska sevanja pa so geološki lomi, dva različna materiala imata različno prevodnost (kot baterija, na primer) kar povzroča telursko sevanje. Na osnovi električnega sevanja se ustvari valovanje in s tem sevanje. Kdor spi na točki, kije kombinacija sevanja vodnega toka (1 -4. in 7. signal) ter kombinacija s Hartmanovim križiščem bo skoraj 90 odstotno zbolel za rakom. Že na osnovi opravljenih meritev ležišč je možno predvideti, za katero boleznijo trpi človek. Če naprimer odkriješ vodni tok, ki gre osebi čez področje trebuha, ni nujno da gre za raka, ampak oseba ima gotovo neke težave v tem predelu telesa. Pri ženskah so zelo pogoste motnje na rodilih, pri moških pa bolehen mehur. V Zasavj u so zelo pogosti primeri raka na grlu. Morda je poleg sevanj a kri v tudi zrak, ne vem.

RADIESTEZIJA	m

Ugotavljanje pravilne lege ležišča.
Obstaja zaščita pred škodljivimi sevanji?
Obstaja več vrst zaščite. Najcenejša in enostavna zaščita je, če se človek umakne sevanju. Zato bi bilo dobro, da bi se ljudje odločali za meritve še preden začno graditi hišo. Na splošno pa obstaja več rešitev. Sam se zavzemam za rešitev s ploščami. Ta se postavi na določen kraj v stanovanju in tako spreminja frekvenco škodljivih sevanj, na tako frekvenco, ki je za človeka sprejemljiva, neškodljiva. Plošče so se
(pripomoček pri kristaloterapiji) se ne more igrati vsakdo, ker je lahko tudi smrtno nevarna. Ta palica ima lahko od 6 do 10 krat več energije kot jo ima človek.
Namen kristaloterapije?
Zdravljenje. Kristali zdravijo do naj višjega telesa, ne le fizičnega, tudi astralnega. Ne tako kot bionergija, ki zdravi le fizično telo in to s polaganjem rok. Tak način zdravljenja velja za najbolj primitiven način zdravljenja. Kristali pa so najvišji nivo. Z njuni lahko posežemo v vse dele aure. Za kristale j e potrebno skrbeti, z njimi odgovorno ravnati in jih imeti rad. Če jih polniš s pozitivno energijo in jih potem pravilno 'b aktiviraš, ti lahko vrnejo 10 krat bolj pozitivno energijo. Če jih polniš z c1 negativno energijo, ti tako tudi vrnejo. Prav zaradi tega je ukvarjanje z. ^ njimi nevarno.
Nosite tudi osebni kristal?
Vedno ga nosim s seboj. Pri meditaciji ga polnim s svojimi pozitivnimi željami in on mi pomaga pri uresničevanju le teh.
Kristaloterapija je seansa?
Da. Po drugi seansi kristaloterapije zagotovo vsakdo nekaj čuti. Morda rahlo vrtoglavico, spremembo, karkoli, nekaj zagotovo. In človek si želi potrditve, želi zaznati, da se nekaj dogaja med seanso, šele tedaj verjame. Zato je nad kristaloterapijo več navdušenih kot nad bionergijo. In to zaupanje je potrebno.
Vaši občutki med delom?
Če je v nekem prostoru veliko škodljivega sevanja se hitro napolnim z negativno energijo. Takrat se moram izprazniti. Pri delu si v alfa stanju in moraš imeti odprto osebno čakro in tako si še toliko bolj občutljiv.
izkazale za najbolj univerzalne, ustrezne v mnogih primerih sevanja.
Iz česa je sestavljena ta plošča?
To je poslovna skrivnost. Povem lahko le toliko, da je sestavljena podobno kot rezonator. Poznamo dve različni plošči. Ena ščiti pred geopatogenim sevanjem, druga proti radioaktivnemu sevanju. V Zasavju je dosti radioaktivnega sevanja, ker so hiše zidane iz opeke iz elektrarniškega pepela. Ljudje, ki živijo v takih hišah imajo največkrat težave z dihali, ožiljem in srcem.
Za zaščitno ploščo so se odločili tudi v parlamentu."
Opravljene so bile meritve, plošča pa še ni nastavljena. Seveda so mnenja o nastavitvi plošče različna.
In kdo je naročil te meritve?
(smeh) Nekdo iz parlamenta.
Radiestezija je v povezavi z bioenergijo?
Seveda sta področji povezani, čeprav je bioenergija nekaj povsem drugega kot radiestezija. Z radiestezijo odkrivamo preteklost in dejansko stanje. Bioenergija je energija okoli nas. Z njo pomagamo človeku, ki rnu energije primanjkuje, kar se kaže v njegovi bolezni, nepravilnem delovanju čaker. Osebno menim, da eno brez drugega ne gre.
Kako ljudje najdejo stik z vami?
V	Ljubljani deluje društvo radiestezistov, katerega član sem tudi sam in na katerega se obračajo ljudje iz vse Slovenije. Edini smisel mojega dela je, da pomagam drugim. Vem, da ljudje vedno povprašujejo po ceni. Ko me po telefonu to vprašajo, me dobesedno zaboli. Ljudje smo žal vse vajeni meriti z denarjem, tudi zdravje.
V	zadnjem času se ukvarjate tudi s kristali?
Temu področju sem trenutno v celoti predan. Kristali mi predstavljajo en lep živ svet. Kristali so živa bitja, imajo svojo dušo, svojo auro.
Se lahko tudi s kristaloterapijo ukvarja vsakdo?
Lahko, toda z določenim predznanjem. Z energijsko palico naprimer
Vaši cilji?
Poleg radiestezista postati dober kristaloterapevt in s tem tudi dober diagnostik. Poleg tega si želim toliko napredovati, da bom sposoben videti kristalovo auro in s tem tudi človekovo. Moj duhovni vodja (op. Ivan Novak) vidi pod poljem kristalove aure tudi auro človeka, znajo tudi zakrpati. Za to bo potrebno prehoditi še nekaj stopničk. Ko preide človek na višji duhovni nivo, se mu odpre tretje oko in pri delu ne potrebuje več instrumentov.
Se v Zasavju dobro počutite?
Moram reči, da sern se kar navadil na to kotlino in tudi na ljudi, ki so pač specifični. Zdaj mi je že skoraj lepše priti za vikend v Zagorje kot biti v Ljubljani, kjer sem med tednom zaradi službe. Zasavje sem spoznaval med svojim delom, ko sem opravljal meritve, in nešteto vasi, ki sem jih obiskal so mi bile všeč.
Tatjana Polanc
Med kristaloterapijo.
O)
N
C
s
(D
“N
O

Sl



Ml
V i
Trbovlje - Atleti tudi med počitnicami ne mirujejo. Po Olimpijskem teku, ki so se ga na stadionu udeležili vsi udeleženci atletske in še nogometne šole, so se najboljši udeleženci udeležili 13. maratona Kralja Matjaža v Črni na Koroškem. Na 10 km
km, v pionirskih kategorijah pa na 400 in 800 m. Romeo Živko je bil v absolutni konkurenci 2. za njim pa so pretekli Franc Guzej na šesto (v svoji skupini 4. mesto), Luka Rus na 12. (zmaga med mladinci), Lovro Petrin 14. in Pavle Kreže na 23.
■■m
bhiii
				se
	UgB			
	'f	.m		R
progi je absolutno zmago dosegel
Romeo Živko, Franc Guzej je
bil tretji, Luka Rus šesti in Lovro Petrin osmi. Heda Kotar je bila zmagovalka v skupini st. članic, Meta Rajšek je zasedla četrto mesto, Neda Avramovič je bila tretja pri članicah, medtem ko je Pavle Kreže zasedel 5. mesto pri članih nad 35 let. Med maratonci na 21 km seje odlično odrezal Bojan Kotar in bil v absolutni konkurenci na 11. in v svoji skupini na 5. mestu. V pionirskem teku na 3 km je Uroš Zupan zasedel četrto, Tomaž Kovačič peto, Boštjan Kosec deveto in Jure Gorjup enajsto mesto pri st. pionirjih. Med mlajšimi je bil Miha Režun 26.. Med deklicami je zmagala Aleksandra Tomovič, Spela Gorjup je bila tretja, Maruša Eberlinc četrta, Jasmina Zakonšek osma, Zečija Misimi deveta. Maruša Misimi je bila šesta pri st. pionirkah.
V avstrijskem Velikovcu pa so se uličnega teka udeležili v močni mednarodni konkurenci številni tekači. Člani so tekli na 5
mesto (4. v svoji skupini). Med pionirji so zmagali Svetlana Komljenovič, Boštjan Košec in Aleksandra Tomovič.
Odlične rezultate so atleti dosegli na teku okoli Klopinskega jezera v Avstriji. Med udeleženci iz 7 držav je absolutno zmago dosegel Franc Guzej in prejel pokala v svoji skupini in za zmago v absolutni kategoriji 15 kg težak pokal. V pionirskih skupinah so zmagali Aleksandra Tomovič, Uroš Zupan in Tomaž Kovačič. Na trejte mesto so se po kategorijah uvrstili Spela Gorjup, Jure Gorjup in Jure Berčon med mladinci. Na četrto mesto so se uvrstili Jasmina Zakonšek, Maruša Misimi ter Zečija Misimi.
Pionirska atletska šola 94 je pred zaključkom. Finalni nastop bo v soboto, 27. avgusta ob 9.30 uri. Najboljši udeleženci te dvomesečne PSŠ bodo dobili kolajne in nagrade pokroviteljev, za gledalce pa bo pripravljen srečolov in zaključna prireditev z prijateljskim srečanjem

'izšSšSŠt.
		
M		”1
udeležencev šole in njihovimi starši.
Ob koncu tega prispevka je potrebno opozoriti na pomemeben prispevek vseh pokroviteljev, ki so prispevali sredstva in material za atletsko šolo, Olimpijski tek in udeležbo na tekmovanjih. Za PAŠ 94 je AK Rudar zbral za okoli 1.000.000 tolarjev materiala - le tega pa so prispevali: Dnevnik, Kolinska, Union, Lek, Fructal, Zavarovalnica Triglav, LB Banka Zasavje, Salon pohištva Intera in Europrima, Trg. STIK
- Avtotehna, SPOT Vene, Euro-trade, Kozmetika Kahne, Gradex, Palma bar, Medica bar, Avtoservis Špajzer, Henkel Zlatorog, Belinka, Kompas Holidays, Adriatic, MMT, Prototip C.C., Rudis, Cementarna, Foto Weiss, Slovenske Novice, Trgovina in šivilstvo B in B, Zlatarstvo Trbovlje, TIKA ter številni posamezniki in podjetja iz okolice, SO Trbovlje pa je omogočila za udeležence šole kopanje v bazenu.
Pavle Kreže

NOGOMET
Odpor strt v nadaljevanju
Zagorje - Mengeš 2:0 (0:0)
Hrastnik, igrišče NK Hrastnik, gledalcev 600, sodnik Kerčmar (Hodoš), strelca: 1:0 Petrušič (70), 2:0 Žlak (86).
Zagorje: Stankovič, Kurež, Povšnar, Hadžič, Buovski, Uranič, Kern, Barič, Barbek(Žlak), Petrušič, Grčar (Šink).
Mengeš: Trampuž, U. Pišek, Jeglič, Hajdinjak, Dimeč, Zajc, Testen, Kralj (B. Pišek), Kepic, Budin, Seretinek (Oražem).
Zagorjani so imeli precej težav z borbenimi gosti, a so si na koncu vseeno priborili povsem zasluženo zmago. Domačini bi najbrž imeli lažje delo, če bi Barbkov projektil v 8. minuti zadel mrežo in ne prečke. Na drugi strani je okvir vrat sredi prvega dela zadel Testen. Igralci trenerja Vinka Žibreta so znova bolje zaigrali v drugem delu, ko so imeli zaradi izključitve Dimca od
51. minute naprej tudi številčno premoč. Že nekaj minut pred tem bi sodnik po dvoboju Trampuža in Pctrušiča v kazenskem prostoru lahko dosodil najstrožjo kazen. V 63. minuti je Kepic žogo izbil z golove črte potem, ko je Petrušič že ugnal bivšega soigralca. Odpor gostov je bil strt 20 minut pred koncem. Akcijo je začel Žlak, ki je nekaj trenutkov pred tem stopil v igro, Baričje lepo podal Petrušiču, kije z natančnim strelom premagal Zagorjana v vratih Mengša Trampuža. Že v naslednjem napadu je Barič zadel vratnico, tik pred koncem tekme pa je Kern prodrl po desni strani, nato pa zaposlil Žlaka, kateremu iz neposredne bližine ni bilo težko žogo potisniti v mrežo.
S.	F.
Fenomenalni
Dizdarevič
Beltrans - Rudar 0:1 (0:0) Veržej, igrišče Beltransa, gledalcev 200, sodnik Lacko vic (Maribor), strelec: 0:1 Holešek
/--- ■ ^
Hudi časi za rokomet
Zagorje - Zagorskemu rokometu se že dolgo niso obetali tako hudi časi. Denarja ni, prav tako ni podjetij, ki bi si upala investirati v rokomet, j Medtem, ko sploh ne vemo, ali še obstaja RK Zagorje (moški), pa se le stežka skozi vse prepreke prebijajo pri ženskem rokometnem klubu Zagorje. Kljub temu. da igralke še niso I začele s pripravami j (predvidoma po 20. avgustu), si uprava kluba na čelu s predsednikom Dragom Resnikom na vse kriplje prizadeva, da hi obdržali vse igralke, ki so se uvrstile na sredino lestvice v 2. republiški ligi-vzhod. Sicer je v klubu prišlo do nekaterih kadrovskih sprememb. Oto Pavlin, kije v prejšnji sezoni vodilčlanice, bo sedaj treniral deklice, rojene leta 82 in mlajše, Marjana Bolte pa bo prevzela starejše deklice. Najbolj nejasen položajje nastal
V------------
glede izbire novega članskega trenerja. Upravaklubanaj bi se na naslednji seji odločila ali bo to Borut Dolanc ali Matjaž Cukjati. Dolgoročni načrt uprave je vzgoja rokometašic, ki naj bi bile v štirih letih sposobne uvrstitve v 1. slovensko ligo. V prejšnji sezoni so bile mladinke prvakinje mladinske lige -vzhod in vse so napredovale v člansko ekipo. Lani so izgubili glavnega sponzorja, kljub temu pa jih niso zapustili delni sponzorji, kot so Aqva, Kmetijska zadruga, ETI, S IZ, Lisca in Varnost. Kar se tiče gradnje nove dvorane nam je Drago Resnik dejal, da so projekti za novo dvorano že v delu, po zagotovilih zagorskega župana se bodo dela začela novembra, dvorana pa naj bi bila dokončno pripravljena za prve tekme že spomladi.
Peter Motnikar
J
Zasavski nogomet v modi
Zasavje - Nogometni enajsterici Rudarja in Zagorja sta v uvodnih dveh nastopih osvojili vse štiri možne točke in skupaj s Solinarjem iz Pirana krojita vrh drugoligaške lestvice. Poleg tega sta Goran Stankovič (Zagorje) in Adnan Dizdarevič (Rudar) edina vratarja v ligi, ki doslej še nista prejela zadetka. Zagorjani so obe tekmi igrali doma, tako da je bilo pričakovati zmagi proti Beltransu in Mengšu. Drugače je s Trboveljčani. Po slabih predstavah v pripravljalnem obdobju niti največji optimisti niso pričakovalitako blestečega štarta prvenstva, še posebej ob dejstvu, da so morali kar dvakrat v goste. Pogled na lestvico je vsekakor lep. Igralcem trenerjev Vinka Žibreta in Milana Ocvirka zato veljajo vse čestitke. Pohvaliti moramo tudi ekipo iz Radeč, ki
je v zadnjem trenutku z zdruiitivijo s Slavijo iz Vevč postala drugoligaš. Četa trenerja Janka Benčine je v prvem kolu s tremi goli Drobne-ta zmlela dovčerajšnjega prvoligaša Krko Novoterm, v drugem kolu pa je po vodstvu z 1:0 klonila na Ptuju.
Zasavski nogomet je hit drugoligaškega prvenstva. Ljubitelji nogometa si želimo, da ne bi bil v modi samo avgusta, ampak tudi jeseni. V naslednjem kolu bodo Trboveljčani v Hrastniku gostili Domžale, Papir Radeče na svojem igriščuNafto, Zagorjani pa bodo gostovali v Šmartnem ob Paki. Vse tekme bodo v nedeljo ob 16.30 uri. Pa ne pozabite: prvi letošnji zasavski obračun bo že naslednjo nedeljo, 4. septembra v Hrastniku, ko se bodo pomerili Zagorjani in Radečani.
Sašo Fabjan
(79).
Beltrans: Balažič, Hošpel, A.Osterc, Vozlič,Puklavec, Stojko, Z.Osterc, Zrim, Brunec, Čisar (Slana), Modlic (Posavac).
Rudar: Dizdarevič, Grešak, Košak, Florjane, Kic, Žibret, Zai-movič, Sotenšek. Holešek (Brundič), Mešanovič, Kirbiš (A. Ranzinger).
Trboveljčani so se tudi z drugega zaporednega gostovanjanazačetku sezone vrnili s polnim izkupičkom. Štiri točke v uvodnih d veh tekmah najbrž ni pričakoval nihče. Vsi v klubu bi bili zadovoljni že z eno, z dvemapaprezadovoljni. Po uspehu v Mariboru so "zeleno-črni" v Veržeju seveda lahko zaigrali povsem neobremenjeno. Prikazana igraje bilanekoliko slabšakot teden dni prej v štajerski metropoli, toda štejejo šele točke. In Rudarje doslej zbral prav vse, ki so bile na voljo. Beltrans, kije v prvem kolu gladko izgubil v Hrastniku z Zagorjani, je bil večji del boljši tekmec. Prleki so si pripravili več imenitnih priložnosti, enkrat so zadeli tudi vratnico, toda v vratih Rudarjaje bil nepremagljivi Dizdarevič, ki je branil zares fenomenalno. S Štajersko pivovarno je odločilni zadetek dosegel najboljši zasavski nogometaš minule sezone Bojan Žibret, v Veržeju pa seje izkazal še
najuspešnejši nogometni strelec Igor Holešek. Zanimivo, daje gol dosegel ravno v trenutku, ko gaje strokovno vodstvo hotelo zamenjati. Iznajdljivi "Holi" je gol dosegel z glavo, pred tem pa mu je izvrstno podal Sotenšek.
S. F.
Nepričakovani
točki
Tehnomont Branik - Litija 0:1
(0:0)
Koper, igrišče Kopra, gledalcev 70, sodnik Šumavac (Vipava), strelec Mele (54).
Tehnomont: Frankarli, Babič, Varljan, Nadal, Labori, Miličič, Bibič (Baruca), Grižo n, Kravanja, Gauran, Kavalič (Pahor).
Litija:	Grošelj, Vehovec
(Groboljšek), Uršič, Horžen (Lakovič), Medved, Begič, Simič, Šter, Mele,, Gnjatič, Rozina.
Domači igralci so zapravili vrsto lepih priožnosti za zadetek, ki pajih je preprečil litijski vratar Grošelj, med njimi pa so bile tri tudi stoodstotne. V enem redkih protinapadov gostovje v54. minuti žogo dobil Mele in z močnim strelom presenetil nemočnega vratarja Frankarlija. Lilijani so igrali v novi postavi saj staTomažBartel in Zoran Poglajen odšlak Zagorju, novi okrepitvi, Marjan Medved in
vffMMM SB3F	m,m‘MM
Trboveljski rokometaš in do nedavnega tudi državni reprezentant Jani Čop bo v novem državnem prvenstvu znova zaigral v dresu Rudarja. Ta igralec, ki bo oktobra dopolnil 24 let, je bil v minulih letih že nekajkrat blizu vrnitve v Trbovlje, a se je vedno premislil. Po sedmih letih igranja v Borcu iz Banja Luke, Medveščaku iz Zagreba in francoskem Creteilu izpredmestja Pariza pa se je vendarle odločil za povratek domov in bo ob Tomažu Čatru seveda velika okrepitev edinega zasavskega prvoligaša v igrah z žogo, ki naj bi v novi sezoni znova igral vidno vlogo.
"Slovenske lige sicer ne poznam in bi težko sodil o moči Rudaija. Nekoč smo bili igralci v Trbovljah sijajni prijatelji. Ekipa je sedaj skoraj enaka. Če bo vladalo pravo vzdušje, potem bomo vsekakor u vrščeni bolje, kot je bil Rudar zadnjih nekaj sezon," pravi Jani Čop. Jani se je v matični klub vrnil predvsem zaradi poškodbe. Pozimi je imel namreč hude bolečine v križu, tako da je moral aprila na operacijo. Francozi so mu predlagali prekinitev pogodbe. Uprava Rudarja je bila tokrat dovolj hitra. Z Janijem je kmalu našla skupni jezik in "levoroki
bombarder", ki ima povrh še izvrstno tehniko, seje znova znašel v matičnem klubu. Zdravljenje poteka po načrtu. Jani je moral najprej mesec dni mirovati, nato je prišla na vrsto terapija z vajami v bazenu, sedaj pa so v ospredju vaje za okrepitev mišic.
"Zaenkratnimam težav pri vadbi. Res, da še ne treniram spolno močjo in da na treningih zelo pazim. Do prvenstva bom zanesljivo nared in mislim, da bom lahko igral tako kot znam. Verjetno bom že konec tega meseca, brez dvoma pa v začetku septembra začel vaditi popolnoma enako kot soigralci,” optimistično razmišlja igralec, kije še vedno zelo mlad, a si je pridobil že bogate izkušnje, tudi reprezentančne. Jani je sicer odigral nekaj kvalifikacijskih tekem za nastop na evropskem prvenstvu, nato pa je prišlo do "kratkega stika" in ni bil več na spisku bivšega selektoija Toneta Tislja. Bo sploh še kdaj oblekel dres z državnim grbom? "To ni povsem moja stvar. V primeru, da se razmere v in okrog reprezentance izboljšajo in postavijo na višjo raven, sem zanjo vedno pripravljen igrati. Če pa bo vse ostalo nespremenjeno, pani nobenih možnosti, da bi še zaigral v reprezentanci, kije z uvrstitvijo na svetovno prvenstvo dosegla lep uspeh, čeprav sem na evropskem prvenstvu pričakoval boljšo uvrstitev. Francoska televizija žal ni prenašala nobene tekme, tako da
Jani Čop - znova doma.
sem tekmovanje spremljal le prek časopisov, zato ne morem komentirati njene igre.”
Jani Čop je z Rudarjem podpisal enoletno pogodbo. Kaj papotem? "Časazaodločitevje še dovolj. Imam že nekaj ponudb za odhod v tujino. Vse je odvisno od te sezone. Mislim, da sem se z vrnitvijo domov pravilno odločil. Tu imajo več razumevanja za poškodbo in imam zato več časa za rehabilitacijo. Ko bom naslednjič šel v tujino, bom zares dobro premislil. V poštev pride le država z razvitim rokometom in okolje, željno uspehov. V kako "divjo" ligo bom šel le za zares velik denar," je ob koncu pogovora dejal Jani Čop.
Sašo Fabjan
Branko Lakovič pa sta prišli iz Jevnice oz. Kresnic.
M.Š.
ROKOMET
Priprave se nadaljujejo
Trbovlje - Rokometaši trboveljskegaRudaijaso v minulem tednu odigralikarpet pripravljalnih tekem. Najprej so se udeležili improviziranega turnirja v Celju, na katerem je več evropskih sodniških parov polagalo izpit mednarodne kategorije. Teoretične in fizične teste sta uspešno opravila tudi slovenska para Repenšek (Rečica) - Požežnik (Celje) ter Krašna - Vodopivec (oba Ajdovščina). Rudar je najprej izgubil z Dobovo s 17:22 (strelci: Voglar 7, Čater in Fajdiga po 3, Medved 2, Lipovšek in Žibret po 1 zadetek), nato so premagali Šešir s 26:25 (Senčar, Čater in Voglar po 6, Kosec 4, Medved 2, Žibret in Fajdiga po 1), naslednji dan pa s Sesirjeni izgubili s 24:26 (Medved
6,	Voglar 5, Fajdiga 4, Čater 3, Žibret 2, Šikovec in Senčar po 1).*V soboto so igralci trenerja Dušana Žagarja in njegovega pomočnika Vilija Kneza igrali na turnirju v Dobovi, kjer so kljub temu, da niso nastopili Čop, Voglar, Čater, Medved in Kosec prikazali zelo dobro igro. "Rezervisti" so najprej s 24:23 premagali Sevnico (Vrbnjak
7,	Senčar 6, Žibret 4, Podbregar 3, Šikovec, Teržan, Lipovšek in Fajdiga po 1), nato pa klonili v tekmi zDobovo z31:27 (Podbregar 7, Fajdiga in Vrbnjak po 5, Kirn 3, Senčar, Lipovšek in Žibret po 2, Šikovec 1). Zmaga na turnirju je tako pripadla Dobovi, Rudarje bil drugi, Inles iz Ribnice tretji, zadnje mesto pa je osvojila Sevnica.
"Omenjenih pet igralcev v Brežicah ni nastopilo iz varnostnega razloga. Na takšnih tekmah so namreč poškodbe zelo pogoste. Pohvaliti moram vse novince, pa tudi kadete Podbregarja, Teržana in Šikovca, tako da se za bodočnost trboveljskega rokometa ni treba bati," je zadovoljno po povratku s turnirja pripovedoval trener Žagar in obenem pripomnil, da bodo odslej na sporedu težji obračuni. Prvi bo na vrsti že danes (četrtek), ko se bo Rudar v športni dvorani v Hrastniku pomeril s slovenskim podprvakom - ekipo Gorenja iz Velenja.
S. F.
KOŠARKA
Slovo Sostranov
Janče - Iskra Litus 60:107 (22:51)
Sostro, telovadnica OŠ, gledalcev 50, sodnika Koščak in Rom (Lj).
Janče: Rokavec 9, Kučej 4, Jagodic 4, Kutmer 4, Pelhan 8, Vidmar 2, Kandžič 4, Roudi 12. Ivanuša 8, Kralj 5.
Iskra Litus: Kandžič 6, Bassin 20, Peterlin 11, Polanec 2, Ibiši 2, Narat35, Bošnjak 10, Japič 1,Soško 9.
V 2. kolu predtekmovanja za pokal KZS so Lilijani suvereno premagali domačine in se tako zasluženo uvrstili v nadaljevanje tekmovanja. Domačim je uspelo
povesti v 2. minuti srečanja, kaj več pajim Lilijani niso dovolili. Z dobro igro v obrambi so prestregli veliko žog, v protinapadih pa napake domačih kaznovali z zadetki. Najboljši igralec je bil Janko Narat.
M.Š.
Zagorjani
prepričljivo
Hrastnik - Zagorje 68:103 (32:48)
Hrastnik - Športna dvorana, gledalcev 150, sodnika: Dečman (Teharje) in Štruklec (Polzela).
Hrastnik: Gorjup, Durmiševič 15, Lucu 8, Stradar, Kellner 17, Deželak 2, Štefane 3, Majes, Kontrec 2, Grmšek 8.
Zagorje: Remic 13, Florjančič 10, Kobal, Čop 12, Ponjevič,
Mlakar 6, Lavrač, Kofol 17, Koren 22, Kastinger 15, Poznič, Omahne 8.
Srečanje je bilo kolikor toliko enakovredno le prvih 16 minut. Pri rezultatu 30:34, pa soobčutno boljši gostje, ki so dobršen del prvega polčasa igrali brez reprezentanta Korena, z delnim izidom 14:2, dobili prvi polčas z prednostjo 16 točk.
V drugem delu, ko je kljub trem osebnim napakam, pridobljenim na začetku tekme, zaigral še Korenje bilakvalitetnarazlika vkorist gostov šeobčutnejša. B -1 ligaši iz Zagorja, so se tako več kot zasluženo uvrstili v naslednji krog pokalnega tekmovanja. Od treh kamniških okrepitvah v zagorski vrstije največ pokazal temperamentni Kastinger, pa tudi preostala dva - Remic in

Hillllllllll
M
Florjančič sla povsem zadovoljila, čeprav je resnici na ljubo treba priznati, da gostitelji vendarle niso bili nasprotnik, po katerem bi kazalo dajati sklepne ocene.
J.P.
Groba igra Američanov
Iskra Litus-BYU88:95 (45:51)
Litija, športna dvorana, gledalcev 500, sodnika Kamnikar (Černomelj) in Povše (Lj).
Iskra LitUS: Kandžič 4, Bassin 13, Peterlin 22, Polanec 10, Narat 19, Deležan 17, Šiško 3.
BYU: Fish 9, Stencn 12, Larson 6, Reid 17, Durrant 17, Roberts 8, Wilcox9, Knight 16, Thompson 1.
Ljubiteljem košarke v Litiji seje pretekli teden predstavila ekipa ameriških univerzitetnih košarkarjev, ki so z izredno grobo igro premagali domačo ekipo Iskre Litusa. Povedli so v drugi minuti s košem Reida in potem vodili skozi vse srečanje. Domačinom je uspelo v 17. minuti sicer rezultat izenačiti, vendar pa kljub izključitvi Thompsona zaradi namernega udarca niso uspeli nadigrati ameriških košarkašev.
M.Š.
BALINANJE
Z Žalcem za drugo mesto
Trbovlje - Balinarji trboveljskega Partizana so odigrali že tri tekme spomladanskega dela prvenstva v šaleški podzvezi. Ker v ligi nastopa le pet ekip, se bo prvenstvena sezona končala že v soboto. Najpomembnejše srečanje so Trboveljčani odigrali že v prvem spomladanskem kolu, ko so na svojem balinišču gostili ekipo Trcbeliškega iz Velenja. Z zmago bi še lahko osvojili naslov prvaka. Za ekipo Partizana je kazalo dobro: vodila je z 8:7, v zadnji klasični igri posameznikov, ki prinašadve točki, Pa je imel Bruno Jazbec prednost 't 10:3. V končnici tekme je zaigral slabše, takodajenasprotnik zmagal s 13:11, skupni izid pa je bil 9:8 za Trebeliško. V ostalih dveh tekmah so bili trboveljski balinarji uspešnejši. Obakrat so igrali v Velenju.Najprej sozl 1:6 premagali Vegrad, nato pa z 12:5 še BK Velenje. Minulo soboto so bili Prosti, v zadnjem kolu pa bodo gostovali v Žalcu. Z zmago bi si Priigrali drugo mesto v ligi šaleške območne balinarske lige.
S.F.
f?
Teniški klub

Zagorje - Tudi Zagorjani so končno dobili svoj klub, v katerem bodo lahko izkazovali privrženost nekoč aristokratski, sedaj pa igri za vse družbene razrede. Klub bo imel svoja igrišča pod streho teniškega centra Z.AS - TEN, poleti pa bodo člani kluba vihteli loparje na zunanjih igriščih istega centra.
Letos je tečaje tenisa, začetne ali pa nadaljevalne, opravljalo že 80 tenisačev vseh starosti. Med poletjem na igriščih sreča največ mladih osnovnošolcev, odrasli pa bodo prijavnice za tečaje izpolnili septembra in v
prvih jesenskih mesecih. Tudi za odrasle bodo organizirani začetni in nadaljevalni tečaji, ki trajajo dvanajstkrat po 45 minut, tečaj pa lahko opravite v enem tednu ali pa v enem mesecu, kakor vam bolj ustreza.
Posebna novost kluba Tufi je teniška šola, ki traja skozi vse leto, dvakrat tedensko po dve šolski uri. Iz te šole naj bi v prihodnosti zrastli vrhunski tenisači. Mladi nadobudneži bodo najprej nastopali na turnirjih zaotroke in mladino, že v sezoni 95/96 pa naj bi Zagorjani po zastavljenih ciljih že imeli dva igralca na slovenski K IM lestvici.
Tečaje največkrat vodi Mirko
Grahek-Fifi. kije tudi tehnični vodja kluba. Je pravi učitelj tenisa z licenco Teniške zveze Slovenije, v svoji petnajstletni učiteljski karieri paje poučeval že preko600 tenisaželjnih ljudi. Tenisa je naučil tudi premieja dr. Janeza Drnovška.
Vse informacije lahko dobite na TK Tufi, Polje 28, Zagorje ali na telefon 61 434. Že sedaj pa Viun lahko povemo tudi to, da so v klubu za tečajnike priskrbeli tudi vso potrebno opremo.
P. L.
Hrastnik - S pripravami na novo rokometno sezono so v taboru drugoligaša z Dola pri Hrastniku pričeli sredi tega meseca, ko seje vabilu na prvi trening pod vodstvom novega trenerja Borisa Vrhovnika odzvala večina kandidatov za prvo ekipo in domala vsi najbolj perspektivni kadeti. Na prvih treningih so od kandidatov za prvo ekipo manjkali Raušl, Kranjc in Tauš, ki so še na dopustu, Žagar, ki se vabilu ni odzval, ter dosedanji kapetan ekipe - vratar Marko Premec, ki se je vabilu sicer odzval, vendar seznanil vodstvo klu ba, da zaradi hujše poškodbe, katero je staknil sredi jesenskega dela prvenstva, zaključuje svojo športno pot. Škodazaekipo,saj jebil Marko ne - le dober vratar ampak predvsem človek izrednih kvalitet.
Sicer pa je bilo obdobje od konca spomladanskega dela prvenstva v dolskem klubu kar precej razgibano. Po nekaterih kadrovskih zamenjavah v vodstvu kluba, o katerih smo v našem časopisu že pisali, je sledil prestopni rok, v katerem so klub zapustili Lipovšek in Fajdiga, ki sta prestopila k
trboveljskem Rudis Rudaiju ter Fabjan in Oblak, ki sta se odločila za dokončen prestop med sodnike. Na drugi strani paje klubu uspelo angažirati vrataija Darka Šuštarja, ki je prej branil vrata Zagorja in' Usnaija iz Šmartnega, iz Trbovelj, kjer je igral pol sezone za kadetsko ekipo Rudaija, pa seje vrnil Dejan Selak. Med okrepitve, če temu lahko tako rečemo, pa sodi tudi vrnitev Mitje Bekavca in Robija Plevnika iz TO.
Čeprav igralska zasedba ni takšna, kot jo je pričakoval, pa novi trener težav zastran obstanka v ligi ne bi smel imeti. Več težav se očitno obeta vodstvu pri zagotavljanju materialnih sredstev. Po enostranski prekinitvi pogodbe s strani To varne kemičnih izdelkov je klub ostal brez generalnega sponzoija in s tem tudi brez okrog tretjine potrebnih sredstev. K sreči je na pomoč priskočila firma KAJ z Dola pri Hrastniku, ki je prevzela pokroviteljstvo nad kadetsko ekipo in tako vsaj delno nadomestila izpad s strani dosedanjega generalnega sponzorja. Medtem pa se še vedno nadaljuje akcija iskanja sponzoija članske ekipe.
Še najmanj težav imajo v klubu s strokovnim kadrom. Ob Borisu Vrhovniku, ki bo vodil člansko ekipo, bo nad kadetsko ekipo še
naprej bedel Darko Planinc, s čigar strokovnim delom so v klubu že leta zelo zadovoljni, vadbo z najmlajšimi paje pred meseci prevzela ambiciozna Barbara Kus, ki se je že izkazalaz resnim in kvalitetnim pristopom k vadbi. V vlogi tehničnega vodje članske ekipe bo še naprej Alojz Štcrbucl, koordinator in vodja strokovnega štaba paje postal Marko Planinc.
Do pričetka prvenstva, ki bo 24. septembra, bo ekipa vadila štirikrat tedensko, že ta vikend bodo opravili krajše priprave na Gorah, ki so z izgradnjo špotnegacentra, ki vsebuje tudi asfaltno igrišče za rokomet, postale zelo primeren kraj za pripravo športnih ekip. Od številnih prijateljskih tekmah načrtujejo tudi organizacijo močnejšega turnirja, na katerem bi lahko dokončno ocenili vrednost ekipe.
"V klubu delamo na tem, da bi do izgradnje dvorane na Dolu ostali zanesljivi drugoligaši. Potem? Potem so tudi želje in cilji nekoliko drugačni," razmišlja Marko Planinc, ki se po nekajletnem premoru vrača v klub.
Jože Premec

/


m
v^J
Počitnice se končujejo in na cesti bo kmalu spet mrgolelo šolarjev. Tudi tistih, ki bodo letos prvič prestopili šolski prag. Prav zaradi teh igrivih bitij, ki se bodo vrnili s počitnic ni odveč opozoriti vse udeležence cestnega prometa, naj se v teh dneh, kot seveda v vseh naslednjih zavedajo, da na cesti niso sami. Kolikokrat se zgodi, da voznik prepozno pritisne na zavoro, ko pred njim prečka cesto otrok, šolar, mladoletnik. Ni nujno, da so vedno krivi vozniki, dostikrat se zgodi, da so povzročitelji prometnih nesreč tudi otroci sami. Pa vendar, pozoren voznik, ki upošteva cestno prometne predpise, bo prej opazil, kdaj so na cesti otroci in tako preprečil, da bi do nezgode sploh prišlo.
Seveda velja opozorilo tudi otrokom in mladoletnikom, saj statistični podatki kažejo, da se število le teh v prometnih nesrečah povečuje. Tudi statistični podatki .kijih beležijo na zasavskih policijskih postajah.
Hrastnik
Povzročitelji prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženci tudi otroci ali mladoletniki so bili letos: 3 vozniki osebnih vozil, 2 na kolesu z motorjem, 1 voznik del. stroja, 1 kolesar. Hudih telesnih poškodb ni bilo, bile pa so lažje.
Vzroki: v glavnem prevelika hitrost in nepazljivost. Drugi vzroki, ki jih navajajo na hrastniški PP: vožnja po levi strani (sekanje ovinkov), izsiljevanje prednosti v križiščih in nepravilno prehitevanje.
Letos beležijo 12 nesreč z udeležbo otrok in mladoletnikov. Od sedmih primerov je le en tak, da ne bi bili tudi povzročitelji nesreče otroci in mladoletniki; v petih primerih so bili otroci in mladoletniki le udeleženci (3 kot sopotniki v osebnem vozilu, 1 pešec in 1 potnik na kolesu z motorjem).
Trbovlje
V	prvih sedmih mesecih lani so zabeležili 10 prometnih nesreč z udeležbo otrok in mladoletnikov. Prav tako so obravnavali 2 prometni nesreči z udeležbo polnoletne osebe kot pešca.
V	sedmih primerih mladoletni vozniki kolesa z motorjem, ki so bili udeleženi v prometni nesreči in od tega so bili šestkrat obravnavani kot povzročitelji prometnih nesreč. V enem primeru je bil mladoletnik udeležen kot voznik motornega kolesa, enkrat kot otrok - kolesar in enkrat kot potnik v osebnem avgtomobilu.
Skupaj so tako zabeležili tri hude telesne poškodbe, tri lahke telesne poškodbe, dvakrat sled poškodbe in v štirih primerih le materialno škodo v prometnih nesrečah, kjer so bili udeleženi otroci oz. mladoletniki.
V	istemobdobju letos so v Trbovljah žabe leži h 16 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi otroci ali mladoletniki. Obravnavali so 4 prometne nesreče z udeležbo polnoletne osebe kot pešca.
V	treh primerih so bili v prometni nesreči udeleženi mladoletni vozniki kolesa z motorjem in bili v vseh primerih obravnavani tudi kot povzročitelji.
V	dveh primerih sta bila mladoletnika udeležena kot voznika motornega kolesa.
Otrok kolesar je bil v prometnih nesrečah udeležen 7 krat in v šestih primerih obravnavan kot povzročitelj.
V	treh primerih je bil otrok udeležen v prometni nesreči kot pešec.
V	enem primeru pa je bil otrok udeležen kot potnik v osebnem avtomobilu.
Skupaj so tako zabeleži h šest hudih telesnih poškodb, pet lahkih telesnih poškodb, šestkrat
sled poškodbe in v treh primerih le materialno škodo v prometnih nesrečah, kjer so bili udeleženi otroci oz. mladoletniki.
Iz danih podatkov je razvidno, da se je letos število udeleženih otrok ali mladoletnikov v prometnih nezgodah povečalo v primerjavi z lanskim letom. Predvsem se je povečalo število prometnih nesreč otrok - kolesarjev (šest več). Hujše pa so tudi posledice (tri več HTP, dve več LTP in štiri več SP).
Na PP Trbovlje navajajo kot glavni vzrok prometnih nesreč: premik, stran in smer vožnje, kot sekundarni vzrok pa neizkušenost in nepazljivost v cestnem prometu.
Zagorje
Na zagorski PP smo dobili statistične podatke le za letos. Tako beležijo do 31. maja 154 udeležencev prometnih nesreč, od junija dalje pa je število naraslo že na 190. Je pa res, da seje število otrok ali mladoletnikov udeleženih v
prometnih nezgodah odjunijanaprej (časpočitnic) zmanjšalo.
Do 31. maja letos j e bilo v prometnih nezgod ah udeleženih 15 otrok ali mladoletnikov, pri čemer jih je bilo 6 tudi povzročiteljev. Otroci mlajši od sedem let niso evidentirani kot povzročitelji prometnih nezgod.
Za čas od junija letos dalje podatki še niso bili evidentirani, kljub temu so nam na PP postregli s podatkom, da so štirje otroci stari od 7 do 14 let povzro-čili lažjo prometno nezgodo in to v času šolskih počitnic. Udeleženka prometne nezgode pa je bila tudi deklica, ki jo je lažje poškodoval neznani voznik kombija.
Po evidentiranih podatkih do konca maja so bili v štirih primerih v prometni nesreči udeleženi pešci, v mopedisti in motoristi, enkrat kole-sar, stod vaintridesetih primerih vozniki osebnih vozil
in v devetih primerih vozniki tovornih vozil.
Vzroki prometnih nesreč: poglavitna je neprimerna ali prevelika hitrost, sledi ji stran in
smervožnje, izsiljevanje prednosti in nepravilnosti
pri raznih premikih (npr. vključevanje v promet)
Nazagorski PP so statistično določili tudi najbolj kritične dneve, v katerih se dogajajo prometne nesreče: najhujši je četrtek, sledi mu sobota, sreda in nedelja. Ob sobotah in nedeljah predvsem v času od 17. do 20. ure in od 22. do 02. ure.
Pozornost ob pričetku šole
Ob pričetku šolskega leta bodo v bližini šol policisti okrepljeno nadzirali cestni promet. Prav tako morajo udeleženci prometa upoštevati tudi pionirskeprometnike.Policisti sodelujejo s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. O preventivnih ukrepih, o katerih se ravno v tem času pogovarjajo, bomo obširneje poročali prihodnjič.
Tatjana Polanc
Te noge se dobro znajdejo na nogometnem igrišču. Kako se bodo na cesti?
m
Promet
Zagorje - 16. avgusta ob 18.00. uri je J.O. iz Izlak med vključevanjem iz stranske na glavno cesto trčil v vozilo, s katerim je po glavni cesti vozil Ž.M. Nastalaje manjšamaterial-na škoda. Zoper J.O., ki je s krajaprometnenezgode odpeljal domov in bil izsleden naknadno, bo podan predlog sodniku za prekrške.
Zagorje - 17. avgusta ob 20.10 uri - je K .Z. vozil po regionalni cesti Kisovec - Izlake ter na ovinku v bližini spomenika s preveliko hitrostjo prehiteval. Pri tem je vozilo zanslo s ceste in ga vrglo na drugi breg potoka. V vozilu je bil poleg voznika tudi lastnik vozila D.M. iz Kotredeža. Oba sta se pri nezgodi huje poškodovala in bila odpeljana v trboveljsko bolnišnico. Nastalo je tudi za okrog 400.000 tolarjev materialne škode.
Hrastnik - 17. avgusta ob
23.50. uri se je na PP zglasil D.E. iz Hrastnika in povedal, da ga je okoli 21.30. ure, ko se je peljal s kolesom v službo oplazil neznani voznik osebnega vozila
tako, daje padel. Neznani voznik še ni izsleden.
Trbovlje - 20. avgusta ob 03.08 je M.M., ki je vozil v smeri Sušnik proti Praprečam pred Mesečino zapeljal levo in trčil v betonsko ograjo. Nastalo je za okrog 600.000 tolarjev materialne škode.
Vandalizem
Zagorje - Policisti so bili 16. avgusta obveščeni o tatvini večjih delov z delovnega stroja v lasti Cestnega podjetja Ljubljana. Delovni stroji so bili začasno parkirani ob lokalni cesti Sentlampert - Tirna, zaradi asfaltiranja ceste. Storilec še ni znan.
Trbovlje - Po obvestilu, da gostje lokala Cerar razbijajo steklenino, so 17. avgusta ob 20.10. uri policisti na kraju ugotovili, daje neznani gost v vinjenem stanju zahteval pijačo, ker pani bi! postrežen, je odvrgel steklenico na sosedovo dvorišče. Pred prihodom policistov je odšel neznano kam.
Trbovlje - Poškodovanje bil še en delovni stroj, ki se je nahajal v kamnolomu nad
Aufbiks
Okrog polnoči je bilo, ko sta zabavno prireditev pred Pointom v Hrastniku popestrila s skomom v lase K.R. in G.B. Ker skoki v lase niso bili predvideni v programu prireditve, bosta morala svoje početje razložiti sodniku za prekrške.
Dandanes si ljudje omislijo marsikaj, da pridejo do 9 zastonj dobrin. Tudi do kozarcev. M.S. na primer, ki je v hrastniškem bifeju Lara kelnaril na vrtu, je vmes spretno "odtujeval" kozarce. Kar 20 jih je odnesel domov. Lastnik bifeja tega ni spregledal in je zbiralca steklenine prijavil sodniku za prekrške.
žj Polna luna pač na vsakega posameznika vpliva 9 po svoje. Na G.U. iz Trbovelj tako, da pride do stanovanja P.S., ne pozvoni, temveč raje razbije šipo, vstopi in brez vednosti gospodarja zaspi na kavču.
Planinsko vasjo. 19. avgusta so bili o tem obveščeni policisti, vendar kdo je na delovnem stroju razbil šipe in uničili armaturno ploščo, še niso ugotovili.
Razgrajači
Zagorje - Stanovalci Levstikove ulice so 17. avgusta ob 00.05. uri obvestili policiste, da jih skupina mladoletnikov s prepevanjem in razgrajanjem moti pri nočnem počitku. Patrulja je na kraju dogajanja zalotila B.I., B.T., A.A. in J.M. in jih opozorila na kršitev. Vsi opozorjeni so prizorišče zapustili in odšli domov, razen vinjenega B.I., ki je grozil, da ne bo prenehal s kršitvijo. Zaradi tega je bil priprt do prevzema staršev. Zoper B.I. bo podan predlog sodniku za prekrške.
Trbovlje - V menzi samskega doma na Slovenski cesti 9, so 19. avgusta policisti med intervencijo ugotovili so, daje K. H. v menzi GZS Betona razmetaval mize in nato še v hodniku razbil steklenico. Storilec se bo srečal s sodnikom.
Trbovlje-Vinjeni K.U. je 20. avgusta ob 23.19 razbijal na Leninovem trgu ter s početjem prenehal šele, ko so ga policisti priprli do streznitve.
Vlomilca ujeli
Zagorje - Iz litijske PP so 17. avgusta ob 15.40. uri obvestili zagorsko PP, da je na Savi lastnica garaže opazila vlomilca, kateri naj bi pobegnil proti Zagorju. Organizirana je bila skupna akcija in vlomilec je bil kmalu prijet na železniški postaji v Zagorju. Izsleden B.H. je državljan Hrvaške stanujoč v Zagrebu. V nadaljni postopek je bil predan PP Litija.
Sin pretepel mater
Zagorje - V zasebnem stanovanju na Polju je 18. avgusta prišlo do hujšega pretepa med vinjenim sinom in materjo in vinjenim sinom. B.R. je tudi v prisotnosti policistov grozil materi z ubojem, zato je bil priveden na PP in pridržan do iztreznitve.

n
Čeprav je vročina avgustovskih dni, predvsem noči, že malo popustila, je bilo v petek v Hrastniku pred dnevnim barom Point 21 precej vroče, predvsem pa se je vse treslo. Lastnici lokala Point 21 (jaja, tuje doma namizni tenis), sestri Ojstršek sta namreč priredili Karaoke show s skupino Vikend plus. V pavzah med igranjem ansambla pa seje še marsikaj dogajalo.
PlNG-PONG NA ODRU
Več kot tisočim ljudem, ki so prišli v Hrastnik, smo predstavili slovensko namizno-teniško reprezentanco. Prišlaje trenutno najboljša slovenska igralka iz KranjaPolona Frelih, paZvezdana Ignjatovič, ki poleg tega, da dobro igra namizni teni s, tudi redno in pridno študira medicino. Tudi njen brat Sašo Ignjatovič je prišel, pa Robert Smrekar in eden izmed starejših uspešnih igralcev, ki je bil letos na turneji v Ameriki, Stefan Kovač - Pišta. Tudi pionirska evropska prvakinja Petra Dermastja, kijev soboto praznovala svoj petnajsti rojstni dan, ni manjkala. "Mislim, da so priprave na Koreji, kjer sem bila s ostalimi kolegi iz reprezentance, pripomogle kmojemu uspehu," je dejala Petra. Slovenskanamizno- teniškareprezentancaje trenutno na pripravah v Hrastniku.
Zvezdano Ignjatovič, Petra Dermastja in Polona Frelih.
Pivo se te treslo
Petra Dermastja sodelovala pri podelitvi nagrade nagradne igre "Zasavčevo poletje s pivovarno Union" Stanislavu Kozarju, naša druga nagrajenka Iris Bravec pa na žalost ni utegnila priti.
Za najmočnejšega Zasavca seje prijavilo kar enajst interesentov, toda njihova koncentracija ni bila najboljša, saj se jim je roka s trilitrskim kriglom polnim piva, ki bi morala biti čim dlje stegnjena, hitro pokrčila. Bolj jih je mikalo piti pivo v kriglu. Ob bodrenju publike jenajdljezdržalMirko Hodej iz Hrastnika. Njegov čas je bil minuta in štiriindvajset sekund. Drugi je bil Milan Pavlovič iz Hrastnika in tretji Edo Džogič prav tako iz Hrastnika. Najmočnejši
Zasavci iz Hrastnika so prejeli vrečke z darili pivovarne Union, prvi pa je zraven dobil še plato pločevink piva. Vsi trije so se uvrstili v finale.
Karaoke
Karaoke pa so, vsaj za otroke, pomenile vrhunec.
Prijavilo se je kar štirideset zagretih pevcev. Vidi se, da Slovenci res radi pojemo in karaoke, ki so k nam prišle i z Italije, so se lepo udomačile. Prvo mesto si je s skladbico La bamba pripel Marko Močilar z Dola pri Hrastniku, druga je bila Tjaša
Marko Močilar z Dola.
(5
O
ca
5
0
1 m
Najmočnejši Hrastničani.
Mahkovič, tretje mesto pa sta si delili Tina Tomažin in Jana Mrežar. Zmagovalec Markoje dejal, da že dolgo prepeva. Je vokalist pri skupini Bel ami iz Logatca. "Tekmoval sem že na karaokah v Eldoradu, na Pohorju... Na koprskih karaokah sem dosegel prvo mesto in drugo na finalu v diskoteki Eldorado," je povedal Marko posebej za Zasavca. Najuspešnejši pevci se bodo pomerili v finalu skupaj s finalisti iz šestih krajev Zasavja in Posavja v soboto na megažuru skupine Veter.
Katja Božič

Nova nagrajenka Pivovarne Union in časopisa Zasavc je Milena Kranjc iz Hrastnika. Milena je naročnica Zasavca. Srečno naključje, da je ena izmed izžrebanih številk bila natisnjena tudi na njihovem
časopisu, j e odkrila nj ena šestnaj stletna hčerka Moj ca. To j e ugotovila
že zgodaj zjutraj in mamico takoj po telefonu poklicala v Jutranjko, kjer je zaposlena. Srečna nagrajenka seje odločila, da bo iz Unionske ponudbe izbrala deset platojev Union piva in deset platojev Sola orange. Milena bo tako prejela dvojno nagrado vseh treh potencialnih nagrajencev, saj se razen nje do predvidenega roka ni javil nihče drug s pravo številko.
V uredništvu smo tudi tokrat izžrebali pet novih številk: 78497, 80465,80301,77965 in 79588. Številke so natisnjene na zadnji strani
32. številke Zasavca in če boste katero izmed navedenih opazili na vašem prejšnjem Zasavcu, se oglasite po telefonu ali osebno v uredništvo	Zasavca
najkasneje do petka, 26. avgusta, do 12. ure. Čakajo vas bogate Unionove nagrade, kijih bodo prejeli prvi trije, ki se oglasijo s pravo številko.
Prvi nagrajenec bo tako prejel pet platojev (120 pločevink) proizvodov Pivovarne (Union pivo, Uni, Sola cola in Sola orange). Drugi nagrajenec bo dobil tri platoje (72 pločevinke) proizvodov, tretjega nagrajenca pa bosta čakala dva platoja (48 pločevink) izdelkov
Di\zrt\/QmA T Tmnn
M.J.
Aktiv kmečkih žena in Podeželska mladina iz Vač ter Kmetijska svetovalna služba iz Litije so v nedeljo na Vačah pripravili že tretji tradicionalni Vaški dan. Prikazali so stara, danes že pozabljena, kmečka opravila, kotso: predenje, trenje lanu, žaganje hloda, izdelovanje koša, soda, metel... Vse to so se prikazovalci naučili od svojih staršev. Na žalost ni naslednikov, ki bi se za ta dela še zanimali in gredo v pozabo.
kar kaže, da so nekje na podeželju taki vozovi še v uporabi.
Dva tekmovalca iz vsake ekipe sta sodelovala pri "pajsanju" hloda. Morala sta v čim krajšem času prestaviti hlod za celo njegovo dolžino. Tišina! Slišal se je samo sodnikov žvižg in težak ter moker hlod sta začela premikati s cepini. Delo ni bilo lahko in osvojene točke sta si tekmovalca težko zaslužila. Najhitrejša sta potrebovala za to delo dobrih 36 sekund.
Naslednji prikaz starih običajev je bil nošenje vode. Vsak tekmovalec, kije nesel vodo v buči na glavi preko različnih ovir seje dodobra osvežil, mokri pa so bili tudi gledalci. Da pa je bil prenos težji, je bučo lahko držal le z eno roko. K sreči je buča vzdržala vse tekmovalce, ostala je cela.
Borba za pašni kolje bila igra, ki naj bi odločila zmagovalca med domačini ter Štangarskimi Poljanami. Vsi prisotni so z zanimanjem gledali, katera ekipa je močnejša. Poslušali so sodnikove ukaze in glej, zmagala je ekipa iz Vač in zmagovalca je morala določiti nova igra. Tako sta se na koncu zmagovalni ekipi pomerili še v skoku v daljino in s seštevkom dolžin vseh tekmovalcev določili zmagovalca. Domačini so bili daljši za 70 cm (12.70 proti 12.00) in osvojili prvo mesto.
Marjan Šušteršič
Naj zanimivejši del dneva so bile težko pričakovane kmečke igre s sodelovanjem pet članskih ekip Kmečke mladine iz Zgornje Jevnice, Filič Vrha, Kresniškega Vrha, Štangarskih Poljan ter domačinov iz Vač. Pri izdelovanju pletenice sta sodelovala fant in dekle iz posamezne ekipe. Skupaj stajo morala izdelati v pol ure. Dekletom je šlo delo dobro od rok. Fantje, ki bij im morali pomagati pri izdelavi, so se pokazali kot dobri gledalci, ki še vedno živijo v prepričanju, da je kuha izključno žensko delo. Le zakaj bi se potili v vročem soncu.
Kmečki lojtmik so sestavljali trije tekmovalci in se ga trudili sestaviti v čim krajšem času in čim bolj pravilno, da ne bi dobili preveč kazenskih točk. Toda glej. Ostro oko sodnikov je videlo vsako nepravilnost. Najboljša ekipa je voz sestavila v manj kot eni minuti,
<2

i—U

Pika je obiskala Evo, ker je potrebovala prijateljico, da ji razodene svoje srčne težave. Eva je šele tedaj spoznala, da se je Pika zapletla z Maretom, njenim nekdanjim prijateljem in ljubimcem. Šele tedaj ji je postalo jasno tudi to, da živi Mare v Litiji. Spomnila se je na zmenek, ki gaje obljubila Janiju, ko sta skupaj kosila naVidrgi. Odločila se je, da gre k Labu.
Ne zaradi Janija, ta ji ni ničesar pomenil. Komaj se je še spominjala, kako izgleda. Na zmenek se je odpeljala zaradi Moreta. Če ji bo usoda mila, ga bo morda srečala. Litija navsezadnje ni velemesto in bog, ko bi ga le. Ni vedela, zakaj ji je toliko do tega. Toliko let je že minilo, mogoče bi bilo bolje, da bi pozabila. Parkirala je pred lokalom in se medtem, ko je izstopala iz avtomobila, ozirala po mimoidočih. Nobenih svetlih kodrčkov ni zasledila. Vstopila jev zatemnjen in zakajen barček in s pogledom ošinila goste. Ni mogla zgrešiti, samo en mladenič je sedel za mizico in seveda je bil Jani. Pristopila je in hladno sedla. Ni smela delovati prijazno, da mu ne bi vzbujala lažnega upanja. "Eva," je Jani zasanjano izgovoril njeno ime.
Kolena so se mu tresla, kar k sreči ni mogla opaziti. "Živijo!" Eva je privlekla cigarete iz torbice in si takoj eno prižgala. Polomila ga je, ker je prišla, zdaj ji je postalo jasno. Kaj za vraga naj mu reče.
'Pogrešal sem te," jo je Jani prehitel. Sklonil se je bliže k njej in jo pobožal po dlani, ki ji je počivala na mizi. Odmaknila jo je. "Ne razumi napak, Jani. Prišla sem, dati povem...” težko je izgovorilo, "da se danes zadnjič vidiva." Opazila je, kako so se mu orosile oči. Planil je pokonci, pa spet sedel. Pogledal jo je: "Zaljubljen sem, tega mi ne moreš storiti." Nervozno je zmajal z glavo in ponavljal: "Samo nate sem mislil ta dva dni, samo nate... Ljubim te, ne morem živeti brez tebe..." Eva je vstala, ne da bi sploh kaj naročila natakarici, ki je prišla k mizi in rekla, kolikor je le mogla, trdo: "Mlad si še, Jani. Kmalu boš spoznal, da življenje ni fair play, še manj ljubezen. Žal mi je, toda bolje zate bo, da me čimprej pozabiš." Ko je to izgovorila, je skoraj stekla ven. Zunaj se je naslonila na steno in si otrla pot, ki ji je oblival čelo. Zavzdihnila je in se hotela vrniti k vozilu, ko
je obstala. Pred seboj je zagledala Ernija. Pa saj to ne more biti res. Takoj ga je prepoznala, še vedno je bil skuštran, iz oči mu je še vedno sijala privlačnost, le sledovi ponočevanja pod njimi so se malenkost poglobili. Bil je z žensko, ki je ni poznala. Svetlolasa je bila, oblečena v kratke kavbojske hlačke in oprijeto majico. Zelo lepa. Ker je Erni ni opazil, je tvegala in ga poklicala. Zaustavil je korak, pri vhodu v Lab se je obrnil in jo za trenutek meril s
pogledom. Tudi ženska ob njem je buljila vanjo. "Jaz sem," je Eva zdaj izgubljala pogum. Je ne prepozna, za vraga. Zakaj ničesar ne reče. "Vidim, kdo si," seveda jo je prepoznal, le očem ni mogel verjeti. Mučno tišino je prekinila Ernijeva spremljevalka: "Halo, naju bo kdo predstavil." Erni se je opravičujoče ozrl k njej in malce hripavo dejal: "Polona, naj ti predstavim Evo, imenovano tudi Knorči." Zdaj je zadelo Polono. Kaj ji ni Mare govoril o njej. To je bila tista fatalna ženska, ki je njenemu ljubemu krajšala spanec. V trenutku jo je zasovražila. Potem se je zlobno nasmehnila in ji podala roko: "Najbrž poznate Moreta, no jaz sem njegova zaročenka. Me veseli, da sva se spoznali." Eva je prikimala. Torej, Mare je bil zaročen s Polono, naskakoval pa je Piko. Toliko o njegovi kristalni morali. Erni je zaznal napetost, ki se je porojevala
Tatjana Polanc
med ženskama, zato je zinil: "Kaj, ko bi stopili noter na kozarček." Eva je odkimala. V prvi vrsti ni hotela ponovno videti Janija, pa tudi s Polono si nista imeli ničesar povedati. Toda, kadar obstaja možnost, da bo šlo kaj narobe, narobe tudi gre. Jani je izstopil iz lokala. Zabuhle oči je imel, Eva je takoj opazila, da je jokal. Potem je bila toliko bolj presenečena, ko je slišala Polono reči: "Hoj, dragi bratec, saj res, danes je bil tvoj "D day"." Polona in Jani - brat in sestra? je Evo spreletelo. Polono pa: Kaj ni Jani govoril o Evi - je to mar ta ženska? Po načinu, kako je Jani strmel vanjo, je lahko na dvom odgovorila pritrdilno. "Kaj se je zgodilo?" je vprašala brata. Ta je skomignil z rameni, Evi poklonil še zadnji zaljubljeni pogled in odšel. Prizadela ga je, mrha! je Polono zbodlo. Kaj ni dovolj, da je prizadela Moreta, zdaj se je spravila še nad Janija. "Mislim, da bom šla," je Eva zamrmrala, saj je lahko slutila, kako močno jo Polona sovraži. Toda Erni je skoraj vzkliknil: "Pod nobenim pogojem, Knorči. Kadarkoli je kje zaškripalo,	si
pobegnila, tokrat ne boš." Eva je prebledela: "Kaj naj zdaj to pomeni, Erni?" Ni mu bilo treba pojasnjevati, sama je prav dobro vedela. "Saj," je rekla čez čas, "tudi jaz bi se rada pogovorila s teboj, toda na samem." Iz torbice je izvlekla blokec in vanj načečkala svojo telefonsko številko. "Pokliči, kadarkoli hočeš," mu je izročila listek in odšla.
Mare se je pozno zvečer vrnil domov. V Ljubljani se je bil dogovarjal s člani Rumene stranke. Vsi se bodo udeležili konference v njegovem novoodprtem hotelu, celo Kanižar bo prišel. Ja, Kanižar je bil loj. V trboveljski gimnaziji sta bila sošolca in takrat si Mare niti v sanjah ne bi mogel predstavljati, da bo suhljati Carli, imenovan tudi Ranta, kdaj prilezel na ministrski stolček. Hvala bogu, da ni bil zraven, ko so sošolci ubogega Ranto privezali k radiatorju in vanj ciljali krede. Cez sedem let vse prav pride, pravi jo.
... se nadaljuje
■:	: :	""	s;,-.'	S
%
:
Z V 'I
TRBOVLJE
■S"-"	ixm-CY|o, i 'u'u iimiu, «..
t
Telefon |
(0601)21-358 J
26-056 m — yi 26-333 I
Telefax 1
(0601)26-228 J
m
s
'■M
Oddajnik
Oddajniški center KUM
m
Naslov
Radio Trbovlje d.o.c Trg svobode 1 1 a 61420 Trbovlje
«<r
F-
j
X
7
Dodatne dejavnosti |
Organizacija glasbenih in drugih H prireditev, ozvočenja, izdelava propagandnih sporočil,
M#


oc
<
o
Iti
GOSTINSKO
RUDAR p.o.
=>■■■> PODJETJE tel Mt trg revolucije 26 TRBOVLJE
Gostinsko podjetje
RUDAR
vas vabi v svoje prenovljene lokale:
*	Pivnica ZLATOROG KLUB v hotelu Rudar
*	Bar FONTANA
*	Hotel RUDAR
*	Slaščičarna ZANZI BAR
Vabimo vas tudi v naše lokale:
	
SERVIS HRIBAR	SERVIS HRIBAR
* Prodija novih vozil	* Prodaja originalnih rezervnih delov
-	FORD FIESTA . FORD ESCORT -	FORD MONDEO	* Prodaja originalnih rezervnih delov	LANCIA
- FORD TRANZIT •	Vozila na zalogi *	Prodaja rabljenih vozil ’ Leasing; kredit ' Staro za novo, staro za staro	• Prodaja dodatne opreme za vozila rfzftr* aaan lancia
POOBLAŠČENI SERVIS TER VSA	VOZILA	BOPO LANCIA KLEPARSKA IN LIČARSKA DELA Z	®	1*1	
61410 ZAOORJEo/SAVI, Selo 72; tel.: 0601/64 033	
*	Slaščičarna KEKEC
*	PIVNICA,
v kateri vam ponujamo kvalitetne pizze. Vsaka deseta pizza je zastonj
*	Bife KOLODVOR
*	Bife ZASAVJE
*	BISTRO 75
*	Gostilna Klek
ponujamo vam sobotna in nedeljska družinska kosila
V vseh naših lokalih nudimo tudi sadne kupe ter SHELERJEVE in NIZOZEMSKE SLADOLEDE.
IN DA SE BOSTE RADI PRIHAJALI V NASE LOKALE/
MTummms maleaj
--------— joo te—
-	prodaja novih vozil
-	prodaja rabljenih vozil
-	staro za novo
-	kredit, leasing
-	pooblaščeni servis
Vozila na zalogi, dobava takoj!
$
RENAULT
VW - AUDI TRBOVLJE
-----------j 00 te------
-	prodaja novih vozil
-	prodaja rabljenih vozil
-	staro za novo
-	kredit, leasing
-	pooblaščeni servis
Vozila na zalogi, dobava takoj!
S)®1 B
r Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le™1 _ priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta _ I 20. julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 | - besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo -I le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino I ^pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
«1	V TRBOVLJAH zamenjam
garsonijero s centralnim ogreva-KUPIM stanovanje (70- 80 m2) njem, toplovodom, balkonom in v Zagorju ali zamenjam za kabelsko TV za večje stanovanje, manjšega v Trbovljah (45 m2). Tel.: 64-250.
Tel.: 21-582 ali 25-560.	DVOSOBNO stanovanje 60 m2

Iščemo ulične prodajalce časopisa no območju HRASTNIKA, UTIJE in ZAGORJA.
Pokličite telefon; 64166,64 250 int. 14 ali 16
Delo je dobro honorirano!!!

in garažo 43 m2 in drvarnico za
20.000	DEM. Tel.: 42-557.
NAJAMEM garsonijero ali enosobno stanovanje v Zasavju. Tel.: 64-166.
PRODAM gradbeno parcelo v izmeri 760 m2 v KS Turje, občina Hrastnik z delno dokumentacijo. Tel.: v službi na ime Vida Vuga, Jutranjka. Tel.: 43-506 ali 42-388.
PRODAMZ 101 - 1300 m3, letnik 1979 - po delih. Tel.: 73-615.
PRODAM kamion MAN 13 -192, kiper, letnik 1975. Tel.: 73-615.
PRODAM jugo 45 koral, letnik 88, lepo ohranjen, reg. do 6/95. Tel.: 063/715-034.
PRODAM škodo 105L, letnik 81. Zelo ugodno. Tel.: 24-498 ali 27-316.
PRODAMZ 101 comfort, letnik 80, prevoženih 98.000 km, avtoradio, odlično ohranjena, 1300 DEM. Tel.: 61-947.
PRODAM izpušno cev za star tip Z 101. Tel.: 65-110.
PRODAM R 5 GT turbo, letnik
1989, črne barve. Tel.: 64-340 popoldan.
•r-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:
PRODAM otroško posteljico z jogijem. Tel.: 43-476.
PRODAM smrekovo stensko oblogo. Cena 560 SIT/m2. Tel.:
063/725-025.
PRODAM otroško kolo -znamke Kekec. Tel.: 061/884-075.
PRODAM novo dvojno pomivalno korito z ocejevalnikom. Cena po dogovoru. Tel.: 44-444.
PRODAM purane težke od 8 do 10 kg po 3100 SIT/kom. Tel.:
42-297.
PRODAM perzijskega mucka z rodovnikom vajenega čistoče. Tel.: 61-529.
UGODNO PRODAM 3
komade oken 180 x 140cm. Cena po dogovoru. Tel.: 71-816.
NA RAČUNALNIK tipkam vse
vrste tekstov. Tel.: 27-098.
i> ttu UW
INŠTRUIRAM nemščino in francoščino. Če potrebujete pomoč pri učenju ali če ste željni znanja, pokličite 73-719.
r

!NIQUE
{ČE N JE
►TUJIH
I JEZIKOV
OTROCI
UČENCI
DIJAKI
ODRASLI
Sproščeno, hitro in zabavno, brez večjega truda
X
y
razpisuje JEZIKOVNE TEČAJE:	ANGLEŠČINE
NEMŠČINE
ITALIJANŠČINE
FRANCOŠČINE
po sledečih programih:
A: jezikovne igralnice za predšolske otroke
B: za osnovnošolce od 1 -4. razreda in od 5.-8. razreda
C: za srednješolsko mladino
D: osvežitveni programi in konverzacija ter vikend seminarji za odrasle Informacije: (JNIQUE d.o.o., Gabrsko 69, Trbovlje; Tel/fax.: 0601/22 517 ,

<&> •
444
KRONA
S lastniškimi certifikati ste dobili priložnost, da povečate svoje premoženje. Ali vam bo to uspelo, je sicer odvisno od vaše odločitve, v katero družbo boste certifikat vložili. Odločitev ni lahka, vendar bo tveganje manjše in postopek enostavnejši če presojanje varnosti naložbe svojih certifikatov prepustite strokovnjakom KRONE, družbe za upravljanje investicijskih skladov in družb d.o.o.,
ki stajo ustanovila UBK banka d.d. in EVROIN FOND d.d.
Vabimo vas med delničarje naših pooblaščenih investicijskih družb Krona Senior d.d. in Krona
Krona d.d.
Vpisna mesta so v Zasavju in Posaviu:
V Hrastniku v družbi MODULUS d.d., v Trbovljah v družbi RENTAX d.o.o., v Rimskih Toplicah v FORUM TERMAH d.o.o., v Sevnici v podjetju KIN - poslovne storitve d.o.o. na Trgu svobode 1 in naselju b. Maroka 17 ter v Brežicah na Cesti 1. borcev 42;
Vpisna mesta so tudi podružnice in ekspoziture SDK Slovenije v Krškem, Brežicah, Laškem in Sevnici, organizacije upokojencev in zveze združenj borcev v vseh občinah ter na vseh poštah. Z zaupanjem v Krono ste izbrali preudarnost, stabilnost in varnost vaših naložb.
c&o
DIMNIKARSKO PODJETJE LJUBLJANA, p.o.
Linhartova 62 a, LJUBLJANA
JAVNA DRAŽBA ZA PRODAJO OSNOVNEGA SREDSTVA
Po sklepu zbora delavcev DIMNIKARSKEGA PODJETJA LJUBLJANA, p.o., Linhartova 62.a., Ljubljana, se proda poslovni prostor vZagorju ob Savi, Kidričeva 2, pod sledečimi pogoji:
1.
Proda se poslovni prostor v pritljičju stanovanjske zgradbe v Zagorju ob Savi, Kidričeva 2, v izmeri 49,31 m2;
2.
Izklicna cena osnovnega sredstva, ki je predmet javne dražbe znaša 5.319.382,00
SIT;
3.
Pravico udeležbe na javni dražbi imajo vse pravne in fizične osebe, ki v korist ž. rč. Dimnikarskega podjetja Ljubljana št. 50105-601-13929 ali pri blagajni vplačajo kavcijo v višini 10% izklicne cene;
4.
Prodaja poteka po načelu 'videno-kupljeno1. Dvigovanje cen ne more biti nižje od 100.000,00SIT;
5.
Kupec mora izlicitirano sredstvo plačati in prevzeti v roku 8 dni. Vsem ostalim udeležencem, ki nad ražbi niso uspeli se kavcija vrne v roku 3 dni. Kupcu se kavcija šteje v izlicitirani znesek;
6.
Prometni davek, stroške prepisa in morebitne druge prispevke plača kupec;
7.
V kolikor se javne dražbe udeleži samo en kupec, se poslovni prostor proda edinemu kupcu po izklicni ceni;
8.
S kupcem poslovnega prostora se sklene kupoprodajna pogodba najkasneje v roku 8 dni;
9.
Javna dražba bo v četrtek, dne 01.09.1994 ob 10,00 uri v poslovnih prostorih, v Zagonu ob Savi, Kidričeva 2.
Vse, še dodatne, podrobnejše informacije dobite na sedežu podjetja DIMNIKARSKO PODJETJE LJUBLJANA, Linhartova 62.a„ Ljubljana ali na telefon št. 061/137-22-15 ali 061/ 137-22-17
Direktor:
Milan Brezovec, dipl.inž. org.

A LDEBARA& d.d.
//LJUBLJANA
Šlandrova 10
Iščemo sposobnega mladega delavca za opravljanje računovodskih del.
Zaželjena Je najmanj V. stopnja Izobrazbe ekonomske smeri, poznavanje računovodstva, poznavanje del z računalnikom, sposobnost prilagajanja in ambicioznost.
Dela in naloge se opravljajo v Trbovljah.
Prijave naj se pošljejo na ALDEBARAN d.d. LJUBLJANA, Šlandrova 10, 61000 LJUBLJANA.
\________________________________________/
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pošljite do 31.8.1994 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. Julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo).
Nagrade, ki vas čakalo:
1.	nagrada: Blago v vrednosti 4.000SIT,Trgovina Čebelica, Dol pri Hrastniku
2.	nagrada: Blago v vrednosti 2.500SIT,TrgovinaČebelica,Dol pri Hrastniku
3.	nagrada: Blago v vrednosti 1.500Srr,TrgovinaČebelica,Dol pri Hrastniku
Izžrebanci nagradne križanke 31/94
1.	nagrada: Blago v vrednosti 4.000 SIT, KZ Izlake, Franc Lekše, Prešernova 47, Zagorje
2.	nagrada: Blago v vrednosti
2.500	SIT, KZ Izlake, Jože Jerič, Krnice 32, Hrastnik
3.	nagrada: Blago v vrednosti
1.500	SIT, KZ Izlake, Blaž Umek, Keršičev hrib 27 C, Trbovlje
Vsem Izžrebancem čestitamo!
Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisaZasavc, C. 20. julija2c,Zagorje,dol.9.1994. Če
se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke 32/94:
DORA, CVETKA, KOPALCI, RIAD, INNADRUGE.NM, SPA, ABRAHAM, Dl, LOKAR, INARI, ER, UVOZ, RTINA, ATILA, INKI, AST, CAN, DAL, SAVNIK, AHAT, OBI, RVAR, OTS, LET, O, OSE, SEKT ANT, RE, DEDEC, TRATNIK,T, ERO, ERAR, KAHLA, RA, EMPIRIK, OLAV, UTICA, GIDE, LEBON, HOOKE, AJAS, ACEVA.
EBELICA
SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA Z
MEŠANIM BLAGOM tel.: 0601/43 144
PERSIL 3/1 ARI El, 3/1
MEHČALEC SILAN 41 PIVO ZABOJ KAVA BAR 100g
948,60 SIT
1.099.00	SIT
549.90	SIT
1.799.00	SIT
149.90	SIT
KAVA MINAS - EMONEC 1/1	1.290,00 SIT
DODATNI POPUSTI ZA GOSTINCEI PLAČILO S PLAČILNO KARTICO AKTIVA IN LB.

w
					/*	SLAVNI BRAZILSKI NOGO- METAŠ	ZIDNA OBLOGA	INDIJSKI FIZIK. NOBELO- VEC	ZADEVA, SPOR, PRAVDA	NORVEŠKI PISATELJ (JOHAN)	PRigTANI- SEVERNEM ČILU	
s	■ —!				POTROŠNJA TRGOVEC SSOUO, SO U N AR							
					>							
ALEKSANDRINSKI MATEMATIK, ASTRONOM IN ZEMUEPISEC											< I	
PARJENJE SRNADI												
DRŽAVLJAN BREZ PREMOŽENJA V STAREM RIMU												
UBOŠTVO, SIROMAK						RIMSKI BOG LJUBEZNI	STARA JAPONSKA PRESTOL- NICA					
PRIPRAVA ZA STISKANJE							GOROVJE V ZAHODNIH ALPAH V ŠVICI	DREVESNI POGANJEK	MUSU- MANSK1 UČENI TEOLOG	MOŠKO IME, EGIDU	OSKAR NEDBAL	
PROSTOR V CERKVI, ZBOR					GLAVNO MESTO MOZAM- BIKA							
AVTOR: KARU DREMEL	CINK				RASTLINA, ŽABICA							
	STARO- JUDOVSK1 KRALJ				JAPONSKA NABIRALNA BISEROV							
SLOVENSKA PEVKA ‘LEP JE DAN'											ŽARO TUŠAR	
STARO IME ZA TAJSKO						DEL PLUGA						
LUKA V IZRAELU (ENA OD PISAV)						OKRAS KORINTSKIH STEBROV						
iii :
Hilli...
.................hi..h hhip
M .	<
1
Od ognja njenega.
žari kar pol neba, a radi njega ni doslej
če preveč, preplah.
koder hoče%e podi,
ŠAHOVSKI PROBLEM
1IELI NA POTEZI MATIllA V TREH POTEZAH!
problema in anaarama boste
Odlično pripravljena r i b a, po obedu sem si oblizal vseh pet PRSTOV.
Anagram

KANAL 10
09.00	KORISTNE INFORMACIJE, 12.00SATELITSKI PROGRAM,
18.00	KORISTNE INFORMACIJE,
20.15	REZERVIRANO..., 21.15 SATELITSKI PROGRAM CtfDFHDTA Vt ft
14.00	KORISTNE INFORMACIJE, 16.00 MLADINSKI PROGRAM (STO NA URO ALI VIDEOSPOTI),
17.00	SATELITSKI PROGRAM
PONEDELJEK »,,»4
09.00	KORISTNE INFORMACIJE, 12.00S ATEL1TSKI PROGRAM,
18.00	KORISTNE INFORMACIJE,
20.15	MLADINSKI PROGRAM (STO NA URO ALI VIDEOSPOTI), 21.15SATELITSKI PROGRAM
TCbORlf ™ ft 1004
09.00KORISTNE INFORMACIJE,! 2.00SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE,
20.15	KONTAKTNA ODDAJA,
21.15	SATELITSKI PROGRAM
09.00	KORISTNE INFORMA-CIE 1200 SATELITSKI PROGRAM. 18.00 KORISTNE INFO RMACIJE, 20.15ŽEB LUČKI, 2130 FILM TEDNA, 23.00 SATELITSKI PROGRAM

09.00	KORISTNE INFORMACIJE,12.00SATELITSK1 PROGRAM,
18.00	KORISTNE INFORMACIJE,
20.15	REZERVIRANO ZELENA DOLINA ali IZZIVI ŽIVLJENJA ali S N OOP Y LIVE ali DANNY PREROKUJE, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
RADIO TRBOVLJE
D,
6.00	-	8.00 JUTRANJI
PROGRAM.8.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM,
17.00	MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
■
8.00	-14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30 ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA,
16.45	OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 SLOVO
8.00	- 9.00 DOB RO JUTRO, 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI SO..„ 11.00 TEDEN JE ZA MAVI UD SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA,
13.00	ČESTITKE POS LUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 SLOVO
p™,ek™
6.00	-	8.00 JUTRANJI
PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 1430 POROČILA,
14.45	OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM,
16.45	OBVESTILA EPP, 17.00 SNOOPV, 18.00 ODDAJA O KULTURI , 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
"
6.00	-	8.00 JUTRANJI
PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 1430 POROČILA,
14.45	OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM,
16.45	OBVESTILA. EPP, 17.00 ŠPORT. 18.45 POROČILA. 19.00 SLOVO
SREDA 31.8.1994
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM,
8.00	-14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16JOO INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
6.00	-8.00 JUTRANJI PROGRAM,
8.00	- 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE 16D0 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJS KO OKENCE, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO
TV SIGNAL LITIJA
m

	
930 RISANA SERIJA, 10.00 INFORMATIVNA ODDAJA; CELOVEČERNI FILM.
DEŽURSTVA
Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih: Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855).
Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. - 13. ure, v Litiji od 7. - 19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah.
Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110)
Veterinarska služba Zagorje, Trbovlje, Hrastnik: od 19. avgusta do 25. avgustaje dežurni veterinar Matjaž Pokorn dr. vet. med.
Naša bodočnost
Rojstva v trboveljski porodnišnici od 12. do 21.8.1994:
12.8.	: Mira Pavelšek, Trbovlje, hči Patri cija;Nataša Količ, Trbovlje,
hči Eva;
13.8.	:Nataša Čretnik, Žalec, sin;Dolores Glušič, Trebnje, hči Ema;
14.8.	: Mojca Poplas, Sevnica, sin David;
15.8.	: Marija Pišek, Trbovlje, hči Tjaša;
16.8.	: Nataša Marko, Hrastnik, sin Aljoša;
19.8.	: Andreja Tratar, Zagorje, hči Laura;
20.8.	: Mateja Polajžar, Celje, hči Anja; Amira Hamzič, Trbovlje,
sin Adis;
21.8.	: Vanja Božič, Trbovlje, sin Jure; Metoda Sotenšek, Zagorje,
hči Barbara; Loti Sihur, Hrastnik, sin.
Iskreno čestitamo!
OVEN Pri denarnih zadevah vam teče voda v grlo. Morali boste resno stopiti v akcijo, če boste hoteli splavati na zeleno vejo. Naslednjič pri velikih izdatkih pamet v roke.
Št.: 68.
BIK Nenadna službena pot vam bo podrla vse privatne načrte. Zaradi tega boste cel teden slabe volje. V petek vam bo dmžina pripravila presenečenje. Št.: 74.
DVOJČKA Čeprav vas zdravje pusti na cedilu vedno, ko je čas za ležanje v postelji najmanj primeren, vam na dopustu ne bo delal nobenih težav. Ne zganjajte panike! Št.: 63.
RAK Ta teden boste neveijetno zgovorni in očarali nasprotni spol. To se bo poznalo tudi v povečanem številu privatnih telefonov na službenem telefonu. Št.: 77.
LEV Ne boste dobili tistega, kar si že od začetka pomladi želite. Zaradi tega bo ste nataknjeni in tečni. Stvari ste se pač lotili iz neprave strani. Št.: 82.
DEVICA Vesel dogodek v družini vasje zelo osrečil. Podelite svojo srečo tudi z drugimi. Št.: 65.
TEHTNICA Spet niste naredili prave poteze v pravem času. Čakate na primernejši trenutek, kateri se vam vedno bolj oddal juje. Še nekrat razmislite in hitro ukrepajte. Št.: 89.
ŠKORPION Nepričakovano vasje osrečila vrnitev starega prijatelja. Ni več takšen, kot je bil pred odhodom. Slabe izkušnje so ga naredile tršegain odpornejšega proti vsemu slabemu. Št.: 69.
STRELEC Po čudovitem vikendu vas čaka prijetno umiljen delovni teden z manjšimi neprijetnostmi v odnosu s starši. Uvideli boste, daje bolje popustiti.
Št.: 75.
KOZOROG Nek pripetljaj s sodelavcem vam ne da spati. Vendar ne zaradi kmalu rešenega nesporazuma, ampak zaradi iskre, ki je preskočila od vas na njega in obratno. Št.: 66.
VODNAR Pred vami je lep tedenvdmžbi starih in novih prijateljev, med katerimi se bo ustvaril čudovit odnos. Ni časa za slabo voljo in pritožbe partnerju. Št.: 59.
RIBI Znova ste prikrili pomembna čustva To vas bo še dolgo morilo. Naučite se že enkrat, daje bolje povedati, pa čeprav vas ne razumejo, kot pa stiskati v sebi.
Št.: 62.
Saša

Sposojeno iz BBS
Na obisku
Zagorjan j e prišel k Trboveljčanu na obisk, ki je ravnokar počival na kavču v dnevni sobi. Le ta ga prosi: "A bi bil tako dober in mi prinesel copate iz zgornjega nadstropja?" Zagorjan se odpravi nadstropje višje in na stopnicah sreča Trboveljčanovo ženo in njegovo osemnajstletno hčerko. Žena ga vpraša: "Kaj pa ti tukaj?" Zagorjanu se porodi ideja in reče: "Sem prišel, da vas pofu..." "A si ti normalen? Moj mož te bo ubil," pravi žena. "Tvoj mož nima nič proti," jo prepričuje Zagorjan. Žena mu še vedno ne verjame. Takrat pa Zagorjan zavpije prijatelju: "A obe?" "Obe," odgovori Trboveljčan.
Penis
Srečale so se Hrastničanka, Trboveljčanka in Zagorjanka. Pogovarjale so se o moških in Hrastničanka reče: "Vesta, da ima moj mož mrzel penis. Sinoči, ko sva seksala, sem ga prijela za penis, in bil je mrzel." Drugi dve je pričelo zanimati in sta rekli, da bosta še oni dve preverili. Naslednji dan poroča Trboveljčanka: "Tudi od mojega je bil penis mrzel. Izgleda, daje pri vseh tako." Tudi Zagorjanka obljubi, da bo preverila pri svojem možu. Naslednji dan pa pride na srečanje s plavim očesom. "Kaj pa se ti je zgodilo?" jo vprašajo prvi dve. "Sinoči, ko sva seksala, sem ga prijela za penis, ki j e bil vroč. Pa sem rekla možu, kako daje tvoj penis vroč, če je od vajinih dveh mrzel. Potem meje pa kar prebutal."
Javna hiša
Janezek je bil v šoli nevljuden, tudi deklice je mučil, pašo ga zatožile učiteljici. Učiteljica jim je rekla, da ko bo Janezek rekel kaj grdega,naj takoj gredo iz učilnice. Janezek pride naslednj i dan v šolo in reče: " Čez cesto so začeli graditi javno hišo." Deklice so pospravile svoje stvari in stekle iz učilnice. Janezek pa zavpije za njimi: "Počasi, kurbe, saj jo bodo odprli šele čez eno leto."

čez dvajset let:
l*«. » !*>* vonli Z avtomobili na atomski :	pogon, ki bodo imeli instalirane elektronske naprave,
bodo ta posel opravili ultra zvočni valovi. Prav tako gospodinje ne bodo več likale, ker bo to opravil avtomatični likalnik ob pritisku na gumb.
Podpredsednik trgovinske zbornice Združenih j držav Amerike, kije napovedal takšne perspektive je^ tudi napovedal, da bo imela Zemlja leta 1D75 vq umetnih satelitov. Američani se bodo lahko prepeljfili iz Washingtona do Pariza v treh urah, v stanovanjih pa bodo imeli več flourestenčnih naprav, tako da si podo lahko izbirali svetlobo po potrebi in razpoloženju.
Avtomatična očesa bodo sama odpirala in zapirala okna in vrata in tako uravnavala temperaturo v sobah.
V trgovinah z živili bo na razpolago skoraj deset tisoč različnih živil, ki bodo zavita v posebne snovi, da bodo ohranila primemo temperaturo.
Seje zelo zmotil?
Irena I. Lebar
iz starih Zasavcev
r
i i i i i i i
ajjsoj :tm?j8euv
trnu 8PC1 'E ‘ZPN+^CI 'Z ‘83N+ZJG T tje jetu go g ‘9P5LZJI1 'c ‘Z.Jl+Lia 1 :uio[qojd jPjsAotjes
jojoA epoA -Z
e [jez : j ejpieSfi
'LNVMV
‘VNNV ‘£3IAI3T ‘LMVIS ‘IBdllti VfNV ‘NITOGO ‘NZ ‘OlfldVIN ‘dON ‘VHOAS ‘VHVN ‘VA3ŽI ‘D3ŽIV1330M ‘IfSlAISTOld ‘H03VM3S ‘VSVdOd tapeiut e/. e^uezuM

Le kaj je tako smešnega?
JeTKniCemp
[_| Vodena. Prvi vladni mož Janez Drnovšek - Gable ni niti
trenil, ko je natočil prvi kozarec vode iz novega vodovoda v Ravenski vasi. Je pa zamižal, ko je vodo spil kot se spodobi, kadar Slovenec kaj dobrega požene po grlu.
Lojze Peterle: A si ti tudi prosil za italijansko državljanstvo?
«
c
Miran Potrč: Vam povem, v parlamentu je vse v redu - sedaj, ko so počitnice.
Dušan Plut: Gremo raje na tobogan.
j I Plinska. Pavle Gantar - Prvi ekolog je moral pri reducirni postaji v Ulici talcev slovesno odpreti prvo fazo priklučitve za zemeljski plin. Ko so mu izročili baklo, s katero je prižgal plin v loncu, se mu je roka kar pošteno zatresla. Ni čudno, saj se šele privaja na take in podobne dolžnosti. Ali pa ve, da je lahko plin v povezavi z ognjem nevarna zadeva.
| Zidarska. Predsednik zagorske občinske vlade zagorske Vlado Kojnik - Električarje 9. avgusta nekaj po deseti uri dopoldan moral vzidati temeljni kamen za nov poslovno - stanovanjski kompleks. To je storil zelo spretno. Vaja dela mojstra, so komentirali prisotni. Kaj ne bi bil mojster, ko pa je pravkar dogradil garažo in obnovil fasado na svoji hiši.
! I Fračkarska. Člane vikendaškega ansambla s Kopitnika so opozorili, da so v Zasavcu, ker so igrali na Zasavčevem pikniku. "Nismo opazili, pa smo vse pregledali..." "Na kulturni strani je zabeleženo..." "A na kulturni? Tam pa res nismo gledali - prej pri Aufbiksu..."
mmc
Franc Grošelj: Le kaj naj dodam?
Mercator
Splošno trgovsko podjetje Hrastnik, d. o. o. HRASTNIK, TRG FRANCA KOZARJA 1
nnonnr vit
POSODE ZA VINO
SE PRIPOROČAMO
m
STP HRASTNIK
TISKARNA
GRAFEX
IZLAKE
ŠTAMPILJKE IN PEČATI, KLIŠEJI IA BIAGAJNE SAMOLEPILNI NAPISI, TISKARSKE STORITVE STUDIO IA GRAFIČNO PRIPRAVO
Od belega papirja do dobre tiskarne s tiskarno Grafex Izlake
VSE IZ ENE ROKE
vizitke, nalepke, vabila in priznanja, obrazci, barvni prospekti in katalogi, vrednostni papirji,
■ štampiljke in pečati vseh vrst, klišeji za registrske blagajne, samolepilni napisi in transparenti, filmi,...
Litija
Tiskarna GRAFEX Izlake, Podlipovica 31, tel.: 0601 -74 - 180, 73 - 730, fax: 74 -110

TRBOVLJE
Trg svobode 1 la, 61420 THiovlje Jk tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228
Celje - skladišče
D-Per
6/1994
5000001643,33
Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje
20.8.1994
je dospela v plačilo
SEDMICA -
COBISS o
dvodelni blagajniški zapisz
ki ga je banka Zasavje d.d. Trbovlje izdala 20.1.1994.
Varčevalci, ki zapisa niste predčasno vnovčili, ga sedaj lahko vnovčite v bančnih enotah.
Hkrati vabi banka k vpisu NOVE SEDMICE,
ki je še boljša, še bolj prilagojena varčevalcem. Sami namreč lahko izberete znesek in datum dospetja.
LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi.
NAROČI
LNI
ZASAVC. Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi
tel.: 0601 /64 250. 64 1.66; 1ax:
Naročam časopis ZA
tme in priimek
I
Datum
kraj
ulica
datum
rojstva .
•'. :. .
::
.	NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
I
\	sproti, trimesečno:,! polletno (ustrezno obkmZi);j
....................
.
CA
'jim
poštna
telefon
podpis
PLAČE
0601/64 494
SAVC
—

!™ši/