Gospodarske stvari. Zoper peronospoi'o. Drugo škropljenje goric zoper peronosporo je na easu. Za to pa se pripravi zmes iz 100 litrov vode, V« kg. čiste galice in 2 kg. gašenega apna. Bakreni vitrijol ali galiea se raztopi v škafu vode, apno pa se prenapravi v apneno nileko s tem, da se priliva vode, poprpj pa sc mora apno presejati, da ne ostane v njem peska in druge nesnage, sicer trpi škropilnica in je delo sploh težavniše. Vse to se potern zmeša in dobro premeša vselej, prpdno se nalije škropilnica. Škropiti se ne sme v času, ko je listje inokro, torej ne v rosi in ne bitro po dežji. Nasproti pa so sme škropiti ves dan, tudi . v solnci, vendar se mora škropiti na drobne kapljice in kolikor je mogoče, vsaki liatič. Za drugo škropljenje je treba na pden oral goric po 400 litrov in če je treba še škropiti v tretje, po 500 litrov zmesi. Vsakokrat pa se mora škropilnica potem dobro izumiti, da ne ostane v njej kaj zmesi. Korist škropljenja pa je ta-le: Listje ne ovene pred časom in zato lahko opravija svojo službo do pozne jeseni pri trsji. Tako dozori lepo, kakor grozdje, tako tudi les trsov. 8 tem pa se doseže, da tudi zima ne škoduje trsju in apoinladi inianio zdrave trle — upanje, da bode v jeseni kaj Irgati na njih. Kako naj skrbinio za čistost kože pii kunjih, posebno pri žrebetili? Dasiravno je obče znano, kako važna da je koža za ves živalski organizem, vendar se Se vse premalo skrbi za nje čistost in čilost. Toda to zanemarjenje se hudo maščuje, zakaj koža ni le izvrstnta odeja za notran.je rahleje živalske organe, marveč po veliki innožici mišic in živeev upliva ona tudi na prebavljanje in posebno dihanje. Dibanje se ne vrši Ie s plučami, kakor bi menda kdo mislil, temveč velik del dihanja prevzame koža, ki s svojimi mnogobrojnimi luknjicami iz zraka sprejeina kislec, a ravno po islem potu oddaja ogljenčevo kislino iz notranjpga tplesa. A recirno, da so se te ravnokar imenovane luknjice kakor koli zadelale, tedaj se koža pri dihanju ne udelpžuje in prppušča to veleimenitno opravilo ediniin plučem. Ako mora tako zanemarjeno živinče — govorimo pa posebno o žrebetih — razun tega bivati v zaduhlem hlevu, tedaj tudi pluča ne morejo oskrbovati dibanja in kaj ,je naravneje, kakor da uboga žival postane mršava in medla in se ve, da tudi ne more onega dela opravljati, katero se zahteva od čilih konj. Navadno se pravi, da se že na dlaki vsake živali spozna, koliko da je zdrava. To ,je čisto prav, in vendar se tolikokrat greši proti temu reku, saj smo že po gostem videli, kako ljiidjp konje celo zimo v zaduhle, tesne hleve tlačijo, kako jih pustijo v blalu in gnojšnici, rneneč, da jim tako obranijo potrebne toplote, o kateri trdijo, da žrebetom jako ugaja in stori, da debela postanejo. V gnojšnici pa jih pustijo za to, naj bi jim ta gnojšniea nirčes odpravila. Kakšni eut pač mora pri takem pogledu prevladati umnega konjerpjea! Le kadar se je že prevee blata nasedlo na kožo, sprevidijo taki ljudje, da bi bilo menda vendar dobro ga odstraniti. A kako nepraktično, da celo krivo se tu ravna! Ubogo živinče drgnejo z ostriin gladnikom, ki kožo draži in poškoduje in posledica takemu ravnanju je, da se zlo le še povekSa. Se ve, da konjem na paši ali na polji pri delu čisti že deloma veter, deloma dež in solnce kožo in je torej ni neobhodno treba še posebej oskrbovati; vendar pa tudi tukaj ne bi škodovalo nekoliko več skrbljivosti. Kaj druga ,je pri žrebetih, ki so navadno v hlevu in jim je torej treba kožo bodi-si s slamo, bodi-si z lesno paveljo drgniti in jo vzlasti tudi mrčesa varovati. Pred vsem pa bodi ležišče subo in mehko, da se konji ne onesnažijo, pač pa si dovolje počinejo. Slpdnjič še omenimo, da je kaj koristno konje v poletni vročini kopati, tako se jim osnaža koža, in celi organizem se čudno pokrepča.  Sejmovi. Dne 22. julija v Ivniku, pri Sv. Heleni (župnije Šmarijske) in v Mariboru. Dne 25. julija v Lipnici, v Žitalab, na Valci, Slov. Ristrici in v Zalci. Dnp 26. julija v Framu, in v LaSkem trgu. Dne 30. julija v Kostrevnici in v Poličanab,,