MARIBORSKI Cena 1 Din VEČERNI Uradnlitvo In upravni Maribor, Ooaposka ul, 11 / Talafon uradnlitvn 2440, uprava 2468 Uhaja razan nadaija In praznikov vaak dan ab 16. url / Valja maaa&ta prajoman v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljon na dom 12 Din / Oglasi po osniku / Oglasa oprajama tud oglasni oddalok .Jutra" v LJ ubljanl * Poštni čokovai račun it, 11.400 JUTRA 99 Slovani in pakt štirih velesil NAŠA SAMOZAVEST JE NEPORUŠLJIVA. Dogodki zadnjih dni so znova pokazali, da obstojajo v mednarodni politiki sile, ki zasledujejo vedno ene in iste cilje, pa naj govore o vojni ali o miru, o razorožitvi ali o oborožitvi, o sporazumu ali o sporu. Eno kakor drugo jim je le taktika, in če je treba, jim je dobro Prav vsako sredstvo. Te sile vidimo doma, ko se oborožujejo in pripravljajo vse ljudstvo od zorne mladine do starcev za »dosego svetili nacionalnih ciljev«, vidimo jih na delu na razorožitveni konferenci, vidimo pri snovanju pakta štirih, pri pripravah za svetovno gospodarsko konferenco in pri delu za »zbližanje« med narodi. Tam. kjer je treba govoriti o razorožitvi in o ustvaritvi večjega miru, so te sile najbolj glasne in radikalne, prav njihova krivda pa je, da smo glede razorožitve in večnega miru še prav tako daleč, kakor smo bili takrat, ko sta se tl dve vprašanji pojavili! Voditelji teh sil so italijanski in P a u l-B o n c o u r j a vdala splošnemu pritisku ali se ne bo, ali še bo odločila za svoje iskrene zaveznike, ali pa za »prijateljstvo« volkov v ovčjih kožah. Z o-bemi ni mogoče iti, kakor morda edino v enem primeru, v tem namreč, da bi iz načrta pakta napravila navaden obliž Blaževega žegna, ki ne bi, tudi če se podpiše, bil ne koristen ne škodljiv. Ce se zgodi to, potem bo mogoča še naprej stara zveza, dasi bo princip enakopravnosti držav vseeno prekršen. Če se ne zgodi to, potem se bližamo času, ko bodo Slovani morali izgubiti iluzije v možnost bratstva in prijateljstva z Romani in Germani. Tedaj nam bo pa pot tudi takoj jasna in smo trdno prepričani, da bo še preden se bo Evropa dobro zavedela, ustvarjen na vzhodu blok, ki bo segal od Jadrana do Baltika in od Severnega ledenega morja do Črnega in daljnega Tihega oceana. Ta blok bodo tvorile Jugoslavija, češkoslovaška, Polj-nemški fašisti, na katere se obe-jsk®> Rusija in Romunija, morda pa prej šajo še nekateri desperadi, podporniki j kakor si mislimo tudi Bolgarua. Ste! bo Carinska vojna z Avstrijo Pa hote ali nehote, vede ali nevede An-glosasi, ki hočejo zaradi svojih k t a- skoraj 250 milijonov duš! Pakt štirih je ta skupina (razen Bd- NAŠA VLADA USTAVILA SKORAJ V ES UVOZ IZ AVSTRIJE. PREPOVEDAN JE TUDI VES TISK. VZNEMIRJENJE V AVSTRIJI. MNENJA PRIZADETIH IN TISKA. BEOGRAD, 27. maja. Naša vlada je odredila dehio prepoved uvoza blaga iz Avstrije, in sicer kot odgovor na avstrij- tnarskih poslov razorožitev in mir za j.garije, ki 'je tiho) že odklonila in Pmoka,; vsako ceno. Kdor misli drugače in pripi- j je povedala tudi izrecno, da bo ona i,:e ; suje n. pr. angleški politiki v teh zade- ■, vzela- iniciativo za realizacijo. Co tore’1 vali le način taktiziranja, gleda na sve-1 pogledamo stvari t;ko, kakršne so, po tovno politiko naivno in z dosti preveliko dozo idealizma. Čas je, da si priznamo odkrito: od Anglosasov ne smemo pričakovati pravične rešitve naših Zadev, premalenkostna so jim napram njihovim realnim kalkulacijam! Naše zadeve more zaradi skupnih stvarnih interesov braniti edinole F r a n c i j a, če Pa bi ta odpadla, naša lastna tnoč in moč združenega slovanskega sveta! Te temne sile in one, ki jih iz egoističnih namenov podpirajo, so skoro tudi pakt štirih Velesil: Italije, Nemčije, Anglije in Francije. In kakor je ta pakt na zunaj nedolžen in »namenjen le preprečenju vojne«, tako so njegovi pravi nameni popolnoma v skladu z vso njihovo dosedanjo niefistofelsko politiko. Poudarjamo to, kaT smo povedali že spočetka, ko je svet Vznemirila prva vest o predlogu tega Pakta: Italija bi rada s svojimi zavezniki in podporniki razbila francosko grupacijo v Evropi! Sedaj gre pač samo Še za to: ali se bo sedanja Francija D a Udi er ja in bili kdajkoli. tem moremo mirne duše reči: Za nas ni; nobene nevarnosti! Če se sklene pakt štirih, bomo videli, kako se bo manifestiral v praksi. Če bo hotel oškodovati naše interese, Jih bomo že znali braniti. Teritorialne revizije ne priznamo, panaj jo sklene kdorkoli in se brez odpora ne vdamo nobeni sili. Če se razbije sedanja obrambna zveza v okvirju Francije, bomo ustvarili svojo 250 milijonov svobodnih Slovanov skupaj z Romuni, kakor je danes, in pakt štirih bo dejansko brez realnega pomena. Zapad naj se torej nikar ne vara z mislimi,- da smo še quantite negligeable, kakor nekoč. Brez nas ni nobene Evrope! Trdno smo pa prepričani, da bo ostala Francija pri izbiranju: ali z nami ali z onimi, trdno pri sklepu, da smo Ji mi stokrat več kakor oni! V nas ima iskrene prijatelje, v onih pa hinavce z nožem za hrbtom. Zato ni izključeno, da smo sedaj bližje polomu v Ženevi, kakor smo sko prepoved uvoza svinj Iz naše drža ve, ki predstavlja težko kršitev trgovinske pogodbe. Naša prepoved obsega uvoz papirja, knjig, zemljevidov in slik, kovin in kovinskih Izdelkov, strojev, aparatov, raznih naprav, brzojavnih predmetov in prevoznih sredstev. Prepoved je stopila v veljavo preteklo noč o polnoči. DUNAJ, 27. maja. Z represalijami jugoslovanske vlade so bili prizadeti tudi vsi avstrijski časopisi. Jugoslovanske carinske oblasti so preteklo noč takoj po polnoči na vseh obmejnih postajah vračale vse liste, revije in knjige, ki so Mii poslani v Jugoslavijo. DUNAJ, 27. maja. Vest o prepovedi jugoslovanske vlade o uvozu skoro vseh j avstrijskih izvoznih predmetov je izzva*! la v vseh avstrijskih gospodarskih krogih veliko razburjenje. Industrijski krogi so se že prej izjavili proti poljedelskemu protekcionizmu Doliiussove vlade In so tudi že napovedali neizogibne posledice te zgrešene politike. S prepovedjo uvoza jugoslovanskih svinj avstrijskim svinje-rejcem ni bilo prav nič pomagano, ker ne morejo avstrliskl svinjerejcl kriti niti potreb dunajskega trga, do-čim je bil prizadejan zaradi njih avstrijski industriji težek udarec. Industrijska In trgovska zbornica je pravkar naslovila na zvezno vlado nujen protest, v prejšnjega znosnega stanja. Avstrijski industrijski krogi priznavajo, da je postopala jugoslovanska vlada do zadnjega nad vse tolerantno in je kljub avstrijskim uvoznim omejitvam za jugoslovanske poljedelske proizvode opustila vse, kar bi moglo poslabšati odnošaje med obema državama. Jugoslovanski protiukrepi so zato popolnoma utemeljeni. Ta energična intervencija avstrijskih gospodarskih krogov pri zvezni vladi ni ostala brez uspeha in je vlada že izdala dovoljenje za večji uvozni kontingent jugoslovanskih prašičev. Če bo trajala uvozna prepoved jugoslovanske vlade še dalje časa, bo pa moralo večje število avstrijskih industrijskih panog, ki izvažajo svoje izdelke pretežno v Jugoslavijo, ustaviti svoje obratovanje. Današnji list! se omejujejo le na registriranje ukrepov jugoslovanske vlade, nagiašajo pa pri tem, da bodo posledice te gospodarske vojne med obema država rodile neprimerno večjo škodo za Avstrijo, kakor pa za Jugoslavijo. To potrjuje tudi velika potrtost v vladnih krogih, ki niso vso noč izdali še nobenega uradnega sporočila. Nekateri listi skušajo opravičiti ukrepe avstrijske vlade, ki da jih je baje hotela omiliti, na kar pa Jugoslavija ni hotela čakati. Zato zahtevajo nadaljne protiukrepe avstrijske vlade. Socialistični Usti pa očitajo vladi, da je iznova začela nepotrebno »prešičjo vojno«, ki je že enkrat iztekla Razorožitev zopet na slepem tiru PRIZADEVANJE ZA ODGODITEV KONFERENCE Z RESOLUCIJO. — NEMČIJA ODLOČNO PROTI TAKEMU PROVIZORIJU. ŽENEVA. 27. maja. Vodilni krogi| razorožitvene konference razpravljajo o vprašanju, kako bi se moglo končati delo v Ženevi še pred sestankom svetovne gospodarske konference. Slišijo se že govorice, naj bi se raz-brožitvena konferenca zaključila pred hodno s sprejemom neke splošne resolucije. nakar bi se odgodila za več hiesecev. Ta resolucija bi vsebovala v glavnem točke, ki se nanašajo na vDrašanje varnosti in kontrolo, obenem bi pa vsebovala tudi prepoved oborožitve Nemčije, dočim se ne bi v ničemer dotaknila ukrepov glede razorožitve. Z nemške strani se že sedaj naglaša, da Nemčija ne bo pod nosnim pogojem sprejela take resolucije. Angleški krogi, ki so doslej še vedno gledali zelo optimistično na pologi v Ženevi, sedaj že priznavajo, da bo le izredno težko doseči do U. ju-hlja na razorožitveni konferenci kake nozitivne rezultate, vendar pa se An-R*eži skrbno varujejo, da bi valili fde de tega krivdo na kogarkoli. Edino Američani napadajo povsem odkrito Francijo zaradi sabotaže, ki je dosegla svoj vrhunec v času, ko je francoska delegacija odklonila novi ameriški predlog o varnosti kot podlagi za re-ševanje razorožitvenega problema. POMLADANSKI ZAGREBŠKI ZBOR 27. V. - 5. VS. 1933. Jubilejna OBRTNA RAZSTAVA Zveze hrvaUklh obrtnikov. X. SALON AVTOMOBILOV XIX. POLJEDELSKI SEJEM HIGIJENA V DELAVNICAH Z naprej nabavljeno legitimacijo Z. Z. na železnicah brezplačen povratek, na Jadr. parnikih višji razred za ceno nižjega. Legitimacije se dobivajo ,v vseli večjih, mestih pri »Putnlku«. v vseli podružnicah Prve Hrvat-ske štedionice in pri ostalih denarnih zgodili ali pa sc naj naroče neposredno pri upra vi »Zagrebškega Zbora«. 1828 3IUVI1« liči ATUJ IIO v lovivr Iiiijvu — -- katerem zahteva takojšnjo vzpostavitev | tako katastrofalno za Avstrijo. Kriza pogajanj za pakt štirih FRANCIJA ZAHTEVA KOREKTURO NAČRTA. KER SICER PAKTA PODPIŠE. - ANGLIJA IN NEMČIJA SE NE UKLONITA. NE' ŽENEVA, 27. maja. Pogajanja za sklenitev pakta štirih velesil so prišla na mrtvo točko. Francija noče niti slišati o tem. da bi bil v paktu tudi člen, ki govori o reviziji in zahteva, da se to vprašanje popolnoma izpusti Iz pakta in da bi se eventuelno moglo reševati le v Društvu narodov. Mimo tega stoji Francija na stališču, da more priti člen 19. pakta Društva narodov. ki predvideva revizijo, v poštev samo v zvezi s členom 10., ki govori o teritorialni integralnosti in pa s členom 16., ki določa zadevne sankcije. Nemčija sedaj samo še nasprotuje uporabi člena 16., to je sankcijam, dočim noče Anglija sprejeti prav nobene obveznosti v kakršnemkoli pogledu. Italija se sedaj trudi, da bi našla neko prožnejšo formulo, ki bi mogla zadovo Hiti vse prizadete strani, vendar pa je bil ves njen dosedanji trud brezuspešen, in sicer v glavnem zaradi odločnega stališča male antante, ki odklanja kar najodločiiejše vsak poskus, da bi se velesilam priznala kakršnakoli pravica do razpolaganja z ozemlji drtt glh držav. Angleški zunanji minister sir Simon je odpotoval v London. Glav ni namen njegovega potovanja je obvestiti angleško vlado o položaju, k! ie nastal zaradi odločnega stališča male antante in Poljske. PARIZ, 27. maja. Ministrski predsednik Daladier je imel sinoči daljše posvetovanje s predsednikom zunanjepolitičnega odseka parlamenta Edu-ardom Herriotom, ki mu je poročal o stališču tega odseka napram paktu štirih velesil. Daladier je dal Herrlotu zagotovilo, da bo Franclja podpisala pakt le tedaj, če bo korigiran s francoskimi protlpredlogl z vključitvijo členov 16. in 19. pakta Društva narodov. ki določata sankcije proti napadalcu in garantirata nedotakljivost sedanjih meja. Nemčija in Anglija sta pa slej ko prej nroti vključitvi omenjenih členov, tako da so pogajanja za sklenitev pakta prispela na mrtvo točko. SPOPADI NA DUNAJU. DUNAJ, 27. maja. Predsitiočnjim so nastali tu zopet veliki neredi. Pred domom katoliških dijakov, imenovanim »Kardinal Piffl«, so se spopadli hitlerjevski in krščansko-socialni dijaki. Več dijakov je bilo aretiranih. PREMIRJE NA DALJNEM VZHODU ŠANGHAJ, 27. maja. Kljub uradnemu demantiju se sodi, da je bilo pred-sinočnjim podpisano premirje med Kitajsko in Japonsko v Mijunu. Prav tako se domneva, da predvideva to pre- mirje, ki velja za vso dobo do podpisa formalne pogodbe, umik dveh japonskih armad, razpust kitajskih prostovoljskih čet in kitajsko kontrolo nad protijaponskim gibanjem. NESREČA AVTOBUSA. BUKAREŠTA, 27. maja. Avtobus, ki opravi: redno prometno službo preko Karpatov med Ploeštijem in Brašovim, je zavozil v obrambni zid ob cesti pri vasi Posade in strmoglavil po strmini v prepad. Pri tem je bilo na mdstu ubitih 7 ljudi, 40 pa je bilo nevarno ranjenih. Dnevne vesti ■ Popravek. V včerajšnjem članku »Na čegavih tleh je zrasel in stoji Maribor?« je v 15 vrsti tiskovna napaka. Zgodovi- jkupm izlet mariborskih narodnih društev k Sv. Duhu na Ostrem vrhu ie radi slabega vremena preložen na Bln-koštno nedeljo. Nov grob. V Ciril-Metodovi ulici je preminil včeraj popoldne oib 3414. uri v starosti 54 let g. Avgust Cejan, višji davčni kontrolor. Pokojnik je bil primorski rojak in je prišel kmalu po prevratu! v Maribor, kjer si je pridobil veliko število pri jateljev in znancev. Pogreb bo jutri ob po’ 17. uri iz mrtvašnice na frančiškansko pokopališče na Pobrežju. Bodi mu ohranjen trajen spomin, žalujočim 'preostalim pa naše iskreno sožalje! Smrtna kosa. V preteklem tednu so v Mariboru umrli: Marija Korenova, za- sebnica, stara 68 let; Marija Cafova, viničarjeva žena, 28 let; Vekoslav Kopše, ključavničarjev sin, star 4 dni in Frančiška Furekova, prevžitkarica, 68 let. Iz vojaške službe. Upokojeni je pehotni narednik vodnik Gustav Kumer, bivši okrajni vojaški referent pri tukajšnjem okrajnem glavarstvu za levi 'breg. Pred oltar. V zadnjem času so se v Mariboru poročili: France Mak, poštni služitelj in Terezija Schreinerjeva, pletilja; Jože Dikavčič, delavec in Barbara Gmajnarjeva, delavka ter Alojzij Mur-šec, delavec in Terezija Horvatova, hišnica. Bilo srečno! Spored jutrišnjega dopoldanskega promenadnega koncerta: Bizetova koračnica iz opere »Garmen«; Persejeva ouvertu-ra iz »Karnevalske noči«, Kalinov valček »Modri biseri«; Schbnherrjev pot-puri »Ruskih pesmi«; Griegova »Slavnostna koračnicat«; Rlimeutov, potpuri Straussove melodijo m Benatzkijev fox iz operete »•Pri belem konjičku«. Naša društva so v prvi Yrs^i poklicana, da s smotrenim sodelovanjem podprejo človekoljubno delovanje Pro-tituberkulozne lige v Mariboru. Le zdrav član lahko koristi svoji organizaciji in le zdrav človek more splosno-sti nuditi ono podporo, ki jo od njega pričakuje. Zato je dolžnost vseli društev, da slede pozivu Lige in se strnejo v boju zoper ljudsko morilko; saj je tudi v njihovem interesu, da sc zatre nase največje zlo, jetika. Boj proti tuberkulozi bo vsakomur jasen, ako po-mislimo, da je samo v našem obdravskem mestu lani na novo obolelo 697 oseb. Cilj, ki si ga je nadela Protitu-berkulozna liga v Mariboru, bo gotovo vsakdo pozdravil z veseljem in zadoščenjem. Gotovo ne bo nikogar, ki ne bi hotel po svojih zmožnostih podpret z malenkostnimi prispevki akcijo Lige, ki hoče v bližnji bodočnosti zgradit v Mariboru dom za tuberkulozne, ki naj ne bo dostopen le članom Lige, ampak vsemu prebivalstvu. Protituber kulozna liga je na svojem občnem zboru sklenila, da s svojim vplivom pridobi v svoj krog vsa mariborska in okoliška društva. Akcija Lige je hvalevredna in jo je le z veseljem pozdraviti, izvedba pa je mogoča le, ako se pritegnejo k sodelovanju vsa javna, kulturna, socialna in tudi stanovska društva vseh plasti prebivalstva. Upati je, da bodo organizacije v zaščito svojih članov v korist splošnosti drage volje po svoji moči podprle akcijo Protituberkulozne lige s primernim enkratnim letnim prispevkom. Dru štva, ki se sama borijo z denarnimi težavami, pa pri dobri volji kljub temu lahko z vsakim dinarjem zadostijo svoji moralni dolžnosti, ki jo nosi vsakdo do bližnjega kot posameznika in družbi kot celoti. Dobrodošel je vsak, še tako skromen prispevek! Velike gasilne vaje in občni zbor ma rlborske gasilske župe. Jutri dopoldne bo v Planinčevi gostilni v Framu občni zbor mariborske gasilske župe. Popoldne bo iv; Framu velika župna gasilna vaja, pri kateri bodo sodelovale požarne hrambe iz Frama, Hoč, Podove, Gorice, Spodnje in Zgornje Polskave, Slov. Bistrice, Hotinje vasi, Bohove, Razvanja, Radvanja, Peker, Studencev, Pobrežja in mariborsko gasilno in reševalno društvo. Začetek občnega zbora bo ob 10. uri dopoldne, gasilne vaje pa ob 15. uri. Za gasilno vajo je veliko zanimanje med našimi mestnimi iti podeželskimi požarniki, ki se že ves teden pridno pripravljajo. Seja pomožne akcije. V ponedeljek 29 trn. ob 17. uri bo v mestni posvetovalnici seja širšega odbora Pomožne akcije za siromašne sloje mesta Maribora z naslednjim dnevnim redom: poročilo o ■delovanju pomožne akcije v letošnji zimi in raznoterosti. Cirihnetodarji! Odbora moške in ženske podružnice CMD imata v ponedeljek 29. t. m. ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma skupno sejo z naslednjim dnevnim redom: otvoritev in zapisnik zadnje seje, dopisi in situacijsko poročilo, predlogi za spremembo družbenih pravil, cvetlični dan obeh podružnic, občni zbor obeh podružnic, predlogi, nasveti in raznoterosti. Udeležba odborni-kov in odbornic obeh podružnic je obvezna! Eleganten pisemski papir v mapah in blokih: Zlata Brišnik. Slovenska ulica 11 Važno za kolesarje iz okolice. Lastniki koles iz občin Tezno, Studenci, Pobrežje in Radvanje se pozivajo, da se zglase jutri v nedeljo od 7. do 12. ure v občinski pisarni na Teznem, kjer bodo dobili evidenčne tablice. S seboj naj prinesejo tudi evidenčne knjižice. Občni zbor Pomočniškega zbora brivske zadruge. Pomočniški zibor brivske ■zadruge v Mariboru bo imel jutri v nedeljo ob 349. uri dopoldne v dvorani De-avske zbornice svoj letošnji občni zbor. Poleg poročil društvenih funkcionarjev so na dnevnem redu tudi volitve novega odbora, razni predlogi in pritožbe ter raznoterosti. Udeležba pomočnikov na zboru je obvezna. Telovadnega nastopa srednješolske mladine v nedeljo zaradi neugodnega vremena ne bo. Ekskurzija v tovarno »Zlatorog«. Ljud skaj univerzai priredi v ponedeljek 29. t. m. ekskurzijo v tovarno mila »Zlatorog«. Udeleženci naj se zbero ob pol 14. uri pred veliko kavarno. Vodja ekskurzije bo meščansko-šolstki učitelj g. Šumaljak. Akademsko društvo »Triglav« v Zagrebu priredi v dneh 27., 28. in 29. trn. ekskurzijo v Maribor, Ruše in Falo. Prva državna dekliška meščanska šola na Slomškovem trgu priredi v nede-jo 28. trn. razstavo ročnih del in risb. Starši učenk in ljubitelji ročnih del vlju dno vabljeni. »Dvanajst let med Kitajci« je naslov izrednega predavanja, ki ga bo imel v ponedeljek 29. t. m. ob 20. uri slovenski misionar g. Jožef Kerec v dvorani Ljudske univerze. Malo bo Evropejcev, ki bi mogli prodreti do jedra bistva nam tako oddaljenega in tujega naroda, kot so Kitajci. Do tega pravega iti globokega spoznanja narodove duše pač najlažje pride misionar, ki se giblje dolga leta med vsemi plastmi naroda. Nedvomno nam bo vedel povedati g. misijonar izredno zanimive stvari o tem največjem, s staro kulturo obdarjenem narodu, ki je prav sedaj v središču naj večjega svetovnega interesa. Na podlagi skrbno sestavljenih in mnogoštevilnih skioptičnih slik nam bo predavatelj raztolmačil tamkajšnje življenjske razmere, ljudske navade in običaje, velike umetnine itd. Javna zahvala! Na prošnjo Pirotituber-kulozmc lige v Mariboru so se odzvali in darovali fondu za zgradbo azila PTL, sledeči dobrotniki: g. Ciril Pečovnik, trgovec pri Mariji Snežni Din 100, g. Peter Zorko v Pekrah Din 50, občinski urad Franu Din 100, g. Matija Arh v Svečini Din 100, g. Srečko Krajnc v Pesnici Din 100, g. Ivan Braun v Mariboru Din 100, g. Ivan Ašič, notar v Mariboru Din 50, g, dr. Franjo Lipold, odvetnik in župan v Mariboru Din 50, g.‘Anton Maoun, tr govec v Mariboru Din 50, g. I. Krajnc, trgovec v Spod. Dupleku Din 50, g. Ka*-rol Thomas tovarnar v Mariboru Dim 200, g. Avgust Losohnigg, industrialec pri Sv. Lovrencu na Pohorju Dim 50 ter g. Ivam Bezjak, tovarnar olja v Framu Din 50, in več drugih z zneskom pod 50 dinarjev. Vsem dobrotnikom, ki so s tem priznati in podprli s svojim sodelovanjem težko nalogo lige, izreka Profituberkulozna 11 ga v Mariboru najprisrčnejšo zahvalo! — Vljudno prosimo še vse ostale pridobitne in imovitejše sloje, da se blagovolijo odzvati klicu lige In slediti lepemu vzgledu že številnih darovalcev. Sokol II. priredi v nedeljo 4. VI. veliko tombohfc stavni dobitek 5000 Din. nar, ki se tam omenja ni Jahu, marveč Z a h n. Dimnikarska tarifa. V prihodnjih dneh bo društvo hišnih posestnikov razposlalo knjižico s pravilnikom in dimnikarsko tarifo vsem svojim članom. Ljubljanski velesejem. Med mnogimi našimi gospodarskimi ustanovami ima zelo važno vlogo za napredek domače industrije, obrti in trgovine Ljubljanski velesejem, ki je že dokončal 12 let svo jega plodonosnega dela za naše narodno gospodarstvo. Letos bo prirejen XIII Ljubljanski velesejem od 3. do 12. junija Razstavni prostori so že zasedeni po tvrdkah najrazličnejših panog. Tako bo tudi ta velesejem navzlic težkim časom najvemejša slika ekonomskega stanja naše države in majkompetentnejše merilo pulziranja vseh gospodarskih panog naše države. Močna udeležba našega gospo darstva na tem velesejmu je ponoven dokaz, kakšna važnost se polaga na Ljubljanski velesejem in kako je upošte vam. Velesejem bo obsegal v glavnem sledeče: strojna in kovinska industrija fina mehanika, radio m elektrotehnika bicikli, vozovi, lesna industrija, torbarstvo, ščetarstvo, igrače, klobuki, čipke krzno, papir in pisarniške potrebščine kemična industrija in industrija živil, razno. Specialne razstave: pohištvo, poljedelski stroji, tekstilno blago* usnje in konfekcija usnja, perutnina in kunci, raz stava fotografskih potrebščin, tujski promet, Dolenjska, živali in rastlinstvo stanovanju, razstava društva aranžerjev izložb, razstava male obrti. Posestniki imajo na podlagi sejemske legitimacije polovično vožnjo na železnici. Legitimacije se dobe pri vseh večjih denarnih za vodih, župnih in občinskih uradih, podružnicah kmetijske družbe, bi leta mah »Putnika« in večjih postajah v dravski banovini. Službeni list dravske banovine objav Ija v letošnji 42 številki: kraljevo od ločbo o ukinitvi konzulata v San Franciscu; naredbo o izrekanju in izterjevanju kazni za železniško-policijske prekrške in odškodnine za prizadeto škodo; pojasnilo o taksiranju vlog na trgovinske, indu strijske in obrtne zbornice in vlog te' zbornic; izpremembe navodil za poslovanje s poštno hranilnico; izpremembe in dopolnitve pravilnika za izvrševanje zatona o zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev; naredbo o pobijanju tuberkuloze ter objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu- TeniSki dvoboj med SSK. Mariborom i:i 9K Železničarjem na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu. Igre obetajo napet potek, ker nastopata obai kluba najmočnejšimi igralci. Senzadonelni koncert na plošče tvrdke K. Jugu bo v soboto in nedeljo popoldne v »Veliki kavairni«. Cenjenemu občinstvu se bo predvajala velika izbira najnovejših plošč. Vse te plošče dobite pri tvrdki Jugu, Tattenbachova ulica. Enkrat,za vselej velja, da sc s Katbrei nerjevo Kneippovo sladno kavo uporablja samo pravi »Frančkov« dodatek, ker se ta dva najbolj dopolnjujeta-! Grajski kino. Od danes dalje predvajamo največji in najlepši film »Pesem zn tebe«. V glavni ulogi Jan Kiepura Horbiger, Jetmy Jugo, Raiph Roberts Wfist, Junkermann in Falkenstein. Na, boljši pevec sveta, današnji Caruso, danes Jan Kiepura. Da je ta film res krasen, dokazuje dejstvo, da sl ga je v krajih, kjer je bil predvajan, ogledala publika pd večkrat. Krasni naravni posnetki dovršena godba in prekrasno petje. Kino Union. Danes zadnji dan »Tom Mix obračunava«. Od jutri nedelje dal; krasni velefilta »G Tori a«, z ljubljene' občinstva Gustavom Frohlidhom in Bri igito Helm v glavnih vlogah. Film izreč no lepe vsebine, ljubezni in sreče. Pn pravlja se najzabavnejša veseloigra »Pozdrav, poljub, Veronika«, s Paulom Hčrbigerjetn in Frančiško Gaal, tempe ramentno Madžarko, znano iz filma »Pa prika«. Pri hripl, bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem katarju, zasluzenosti nosu, požiralnika Hi jabolka, obolenju oči in ušes skrbimo za to, da često očistimo temelji to želodec in čreva z uporabo naravne »Franz JosefoVo* grenčice Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz osefova« grenčica prosto kroženje, krvi n poveča duševno in delovno sposobnost. Vodeči kliniki izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda odlične vrednosti tudi za duševne delavce, živčno oslabele in ženske kot dobro odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Mava iz Cirilove knjigarne v Mariboru! Na dopustu in počitnicah citatno Karla Birmanska darila, lepa in po nizkih cenah pri R. Bizjaku, urarju, Gosposka ul. št. 16. Vozne olajšave. Jadranska obala, zdra vilna kopališča in objezerska mesta, ^ po desetdnevnem bivanju polovična vožnja na železnici pri povratku. — Zagreb, sejem, od 27. maja do 6. junija, polovična vožnja, legitimacija- Din 30. Ljubljana, sejem, od 3. do 12. junija, polovična vožnja, legitimacija Din 30. Beograd, espe-rantski kongres, 4. in 5. junija, polovična vožnja za člane. Dunaj., svečani tedni 'od 4. do 18. junija1, vizum prost in 30% popusta pri povratku na podlagi izkaznice Din 45. Milan, sejem, od 6. maja do 30. septembra, polovična vožnja na italijanskih železnicah. Vse nadaljne informacije daje »Putnik«, Aleksandrova cesta 35, telefon 2122. Krščanska ženska zveza za Maribor n okolico opozarja cenjeno občinstvo, da dobrodelna tombola v prid »Doma- revežev« ne bo dne 4. junija, ampak dne 11. junija, če bo takrat slabo vreme, pa dne 18. junija na Trgu svobode. BHikoštni izlet v Rogaško Slatino. Za binkoštne praznike priredi »Putnik« Maribor dvodnevni izlet v Rogaško Slatino. V nedeljo, 4. junija odhod z vlakom ob 9.38 do Poljčan, od tam z avtobusom do Rogaške Slatine, popoldne ogled zdraviliških naprav, zvečer zabava v »Zdraviliškem domu«. V ponedeljek, 5. junija dopoldne poljuben izlet na Donaško goro, popoldne prosto, prihod v Maribor ob 18. Prijave sprejema do 2. junija »Put nik« Aleksandrova cesta 35, kjer se dobe vse nadaljne informacije. Nezgodna kronika. V tukajšnjo bolnišnico so pripeljali včeraj več ponesrečencev, med njimi 7-lotnega Dragotina Stanca iz Ruš, ki je padel doma v sobi »n si zlomil desno roko -nad komolcem, nadalje 37-Ietnegia delavca Ivana Hauptmana, stanujočega v- Krekovi ulici, ki je padel z zidarskega odra in si poškodoval desno nogo, 18-letnega ključavničarskega vajenca Franceta Pauka, ki je padel * kolesa in se potolkel na glavi ter 28-let-no šolsko sluginijo Ano Leskovarjevo, ki je padla in si poškodovala desno roko. Nočna lekarniška služba. Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Koni* gova lekarna pri »Mariji pomagaj« na Aleksandrovi cesti. Smrtna, nesreča. V Morju pri Framu se je včeraj dopoldne hudo ponesrečila 50 letna posestnica Marija Kohne. Padla je s podstrešja in si zlomila hrbtenico. Nezavestno so jo mariborski reševalci prepeljali v bolnišnico, kjer je preteklo noS umrla. Tatinska kuharica. Včeraj popoldne je bila aretirana 301etna kuharica Genovefa G., ker ie svojemu službodaijalcu ukradla večjo vsoto denarja. Ob aretaciji so našli agentje pri Genovefi 2.900 Din. Pri zaslišanju je priznala, da je vzela 900 Din. Izročena bo sodišču. Vremensko poročilo. Davi ob 7. uri je kazal termometer 9.2 stopinj nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 8.5 sto pinj nad ničlo; barometer je kaizal pri 15.8 stopinjah 729.6, reduciran na ničlo 727.7; relativna vlaga 99: od včeraj na danes je padlo 226 mm padavine; vreme je tiho in deževno. NI GA V NAŠEM MESTU ČLOVEKA, ki ne bi Imel doma tega ali onega, česar ne rabi. Kaj naj stori s tem? Zavreči ali podariti je v sedanjih težkih časih škoda! Edino pametno je zato, da Javi to v naših »VEČERNIKOVIH« MALIH OGLASIH. Za nekaj dinarjev bo dobil kupcev kolikor bo hotel! Zadnjič se je na en sam naš mali oglas javilo pri lastniku 36 INTERESENTOV in lastnik je za predmet, ki je mislil, da je vreden le 200, dobil 500 Din. ZASLUŽIL JE TOREJ S PAR DINARJI GELE TRI STOTAKE! Ne pozabite, da je »VEČERNIK« edini slovenski dnevnik slovenskega Maribora! Proslava štiridesetletnice tretje deške osnovne šole V sredo 24. t, m. popoldne je 3. deška osnovna šola na Ruški cesti na tih, a dostojen način proslavila v prostorih telovadnice štiridesetletnico svojega obstoja, Slavnosti so med drugimi prisostvovali gospa Majstrova kot zastopnica Slovenskega ženskega društva, gg. župan %dr. Lipold, okrajni šolski nadzornik Tomažič, profesor Fink, nekatero bivše učiteljstvo na tej šoli in starši. -Slavnostnemu nagovoru g. upravitelja Lukmana, ki je na kratko orisal zgodovino šole, so sledile mične in slavnosti prikrojene deklamacije in mladinski zbor pod spretnim vodstvom tamkajšnjega u-Čitelja g. Horvata. Mladi pevci so s prožnim spremljanjem ge. Špendalove na klavirju in ge. Lufcmanove na harmoniju, ki sta zaigrali lep uvod, s precejšnjo sigurnostjo izvajali niz mičnih, a tudi dovolj težkih skladb. Ni lahko delo postavit: deco pred občinstvo s takimi kompozicijami, kjer jih morejo tudi zavesti boben (»Popotnikova pesem«), trinožnik (»Valček«) in izvabiti iz ravnotežja, klepanje srpov. Poleg uglajenosti glasov smo slišali tudi dobro interpretacijo. Zato nas je otroški glas prijetno razgibal. Edino ljubezen mora položiti v. to delo toliko truda. Zato pa g. Horvatu vse priznanje! '■ - v •• - , • : Po slavnosti sta spregovorila gg. dr. Lipold in Tomažič. Prvi je s krepkim izrazom podčrtal ponien slavnosti,- ki predstavlja Od preobrata sem važen mejnik trudapolnega, a uspešnega dela. »Saj se je naše osnovno šolstvo vobče razvilo v ono višino, da nas najkulturnejši svet za to zavida,» je dejal. V tej smeri je kljub raznim ežkočam delovala tudi ta šola. Zahvalil se je za to učiteljstvu, obljubil da bo že pretesno šolsko poslopje kljub krizi skoraj razbremenjeno z novo šolo, in se nato obrnil na otroke. Spodbujal jih je k nadaljni pridnosti, da postanejo koristni člani: človeške družbe in dobri državljani.' • Gospod nadzornik se je spomnil prvotnih težkoč, ko je kot upravitelj te Šole z ostalim učiteljstvom vred preusmerjal vzgojo v novem pravcu. Veliko je bilo nezaupanje od strani staršev do nove slovenske Šole, a ljubezen do otrok in vzajemno požrtvovalno delo učiteljstva sta v razmeroma kratki dobi pričarala lepe uspehe. Spodbujal ;e stariše k tesne'-m.u sodelovanju s šolo, kar bo le v prid otrokom, narodu rn domovini. Posvetimo binkoštno nedeljo obmejnim planinami V nedeljo 4. junija k Sv. Duhu na Ostrem vrhu! Poletna turistovska sezona bo kmalu v Polnem razmahu. Ljubeznivi pohorski domovi se pripravljajo na zopetne rekordne obiske, saj bodo pohorski vrhovi nedvomno tudi letos privabili od blizu in daleč vse one, ki so jim naše planine nad vse drage in mile. Obmejni Kozjak se v svoji skromnosti ne veseli sezone. Na žalost ne premore luksuznega komforta, zato bo zapuščen |n osamljen tudi letos. Le številni nemški Izletniki kaj radi prihajajo v romantični Planinski svet tik državne meje. In kako Se znajo dobrikati L Posebno v zadnjem času so metode nemške ekspanzivnostl dobro preračunane: Maribor z vsem Ozemljem do Drave in še dalje jim baje leži že kar na dlani... Posebno boleča •n zanje najlažje dosegljiva se jim dozdeva meja na kubanskih planinah. K teinu naj pripomore nemška turistika, ki ima v posebnih »Grenzkkibih« svoje posebne namene. Pri nas je žal le majhen del turistike dovzeten za obmejne planine. In vendar bi bili mejaŠL tako veseli izdatnejših obiskov iz zaledja. Če že ne kot turisti, Pa smo vsaj kot narodnjaki dolžni, d? včasih posetimo naš planinski svet. se nam posreči v mejaših okrepiti za-^,st jugoslovanske pripadnosti ter utr- 1 /"'turno in gospodarsko stanje obmejnih Postojank, smo si s tem zasigu-raL^a,Jtrdnejšo obrambo zaledja! .“T o Je vse hvale vredna iniciativa onih mariborskih narodnjakov, ki hočejo vsaj etio Pomladansko nedeljo posvetiti obmejnim planinam. Središče kčbanskega višavja, S v. p uh na Ostrem vrhu, je ena najbolj eksponiranih obmejnih postojank. Državna meja deli vas tako nesrečno, da je ostalo več stotin naših rojakov v Avstriji in z njimi bivša. CMD šola — današnja potujčevalniea slovenske obmejne mladine. Duhovski zvonovi dan za dnem kličejo in vabijo izgubljene brate v okrilje domovine... V nedeljo 4. jun. se naj z nepremagljive trdnjave na Ostrem vrhu razlega Mic mariborskih narodnjakov, ki ne bodo nikoli prepustili niti pedi naše zemlje ’ačnim tujcem! Složno bomo mamifesti-rsli za našo stvar, ki ni samo v interesu ["uje, marveč je to zadeva nas vseh v dravski dolini! Naj sosednji Nemci vidijo, da se zavedamo hitlerjevskih na- an m da smo vedno pripravljeni parili vsak izpad vzdolž naše severne meje. Mejaši, planinci, Sokoil, strelci in vsi Prijatelji naše severne meje, v nedeljo na pian» Izleti za binkoštne praznike! Društvo G utnik* priredi za binkoštne praznike Redeče izlete: Od 4. do 5. VI. izlet v Ro-« A:sko Slatino, in sicer z vlakom do Polj- čan, od tu z avtobusom v Rogaško Slatino in nazaj. Bivanje in, hraua (2 obeda, 1 večerja, 1 za ju trk, l popold. malica., 1 prenočišče, postrežba, obč. davek, za ceno Din 160 po osebi, Izleti od 3. VI. do 6. VI. v Dalmacijo: Maribor—Kaštel Stari (pri Splitu), vožnja z vlakom tja in nazaj, bivanje in prehrana (2 zajutrka, 2 obeda, 2 večerji, 1 prenočevanje). Maribor—Omiš: Vožnja z vlakom do Splita tja in nazaj s parobrodom do Oirniša, nazaj z avtobusom, bivanje in prehrana (2 obeda, 1 večerja., 1 zajutrk, 1 prenočevanje) v Omišu, hotel »Belleveu«, večerja v Splitu na Bačvicah; Maribor—Makar-ska: Vožnja: z vlakom do Splita in nazaj z brzo ladjo do Makarske, bivanje in prehrana (1 obed, 1 večerja, 1 prenočevanje, 1 zajutrk v Maikarski, 1 obed in l večerja) v. Splitu na Bačvicah. Maribor—Split: Hotel »Central« ali »Bačvi-ce«, bivanje in prehrana, 2 obeda, 2 večerji, 2 zajutrka, J prenočevanje. Vpžnja do Splita in nazaj. Za poedine izlete v Dalmacijo so sledeče cone: II. razred Din 480, tretji razred Din 330; doplačilo za brzovlak Maribor—Zagreb in nazaj j e Din 40. Poseben vlak iz Zagreba gre prav. tako kot brzi .vlak oz. še hitreje. Prijave sprejema do. i, junija in vse informacije daje »Putnik«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. 21-22, Mednarodni velesejem v Lvovu. Polj-sko-jugoslovanska liga v Beogradu- je organizirala ekskurzijo, ki bo potovala. na 13. mednarodni velesejem v Lvov. Ekskurzija bo krenila iz Beograda-11. junija in se bo vrnila 21. junija. Stroški za potovanje in bivanje v Lvovu so predvideni na okroglo 2.500 Din. Prijave sprejema turistična sekcija Poljsko-jugoslovan-ske lige v Beogradu, Kraljev trg št. 5, najpozneje do 1. junija. pott potom NIVEA -treme-oSsa V/Oboje pospešuje zagorenje kože in zmanjšuje nevar-■V nost solnčarice. Pred solnčenjem se je treba dobro namazati. Na ta način lahko uživate brez skrbi svetlobo in zrak. Zavidali vas bodo za vaš zdrav in športno sveži izgled. Nivea-crema učinkuje pri vročini prijetno hladeče. Nivea olje vas ščiti ob hladnih dnevih pred velikim ohlajenjem. Obe sta nenadomestljivi, neponaredljivi, kajti le ti vsebujeta eucerit Crema: Doza Din 6’— do 25*—, tuba Din. 12 — in 17 — Današnji trg, je bil radi slabega vremena srednje založen. Kmetje so pripeljali 9 voz zaklanih prašičev in slanine. Na Vodnikovem trgu pa ni bilo niti enega voza. Cene blagu so zopet padle. Zelo poceni je bila zelenjava, zlasti solata. Na perutninskem trgu je bila srednja izbira. Prodajali so: race, gosi in purane po 30 do 60 Dim, kokoši po 20 do 35 Din in par piščancev 25 do 30 Din. Na trgu je bilo že precej letošnjega krompirja, ki so ga prodajale kmetice po 7 Din kg; beluše so prodajale no 16 Din kg, grah v stročju pa po 7 do 9 Din. Lesene in lončene robe pa na današnjem trgu ni bilo mnogo. Sejem za živino. Na sejem 23. tm. so prignali 548 ©lav živine, in sicer 13 konj, 7 bikov, 142 volov, 361 krav, in 25 telet. Kupčija je bila dobra in je bilo prodanih 279 glav živine. Cene so bile naslednje: debeli voli 4 do 4.25, poldebeli 3 do 3.50 Din, voli za rejo 3.75 do 4 Din, biki za klanje 3 do 3.50, debele krave 2 do 3.50, plemenske 1.50 do 2.50, krave za klobase 1.50 do 2 Din, molznice 2 do 2.25 Din, breje krave 2 do 2.25 Din, mlada živina 3 do 4.50 in teleta 4.50 do 6 Din; cene mesa: volovsko meso I. vrste 10 do 12 Din, II. vrste 8 do 10 Din; meso bikov, krav in telic 5 do 7 Din; teletina I. vrste 10 do 12 Din, II. vrste 6 do 8 Din; sveža svinjina 10 do 16 Din kilogram. Prihodnji sejem za živino bo 30. tm. Sejem za prašiče. Na včerajšnji sejem so pripeljali 265 prašičev. Prodanih je bilo 166. Cene so bile: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari 100---120 Din, 7 do 9 tednov stari. 18Č>—220 Din, 3 do 4 mesece stari 250—350 Dim 5 do 7 mesecev stari 450—550 Din, 8 do 10 mesecev stari 650 —680 in leto stari 750—850 Din; kilogram žive teže so prodajali po 7.50 do 8 Din, mrtve pa po 9.50 do 11 Din. Nogometni šport je nevarna strast. V Buenos Airesu so postale nogometne tekme v zadnjem času resna nevarnost za igralce in nogometne sodnike. Temperamentni gledalci ogrožajo namreč s svojimi strastnimi nastopi nogometaše tako zelo, da prisostvujejo sedaj vsaki nogometni tekmi mimo policije, opremljene z bombami za solzenje tudi gasilci s pripravljenimi brizgalnami. Pri nedavni tekmi v Buenos Airesu je bilo za golma-novirni vrati postavljenih 40 stražnikov na konjih in prav toliko stražnikov peš, imimo njih pa še cela četa gasiloev z mo-torkami. Nova potapljaška oprava angleške mornarice Poveljstvo angleške mornarice preizkuša te dni v Rokavskem prelivu novo potapljaško opravo, ki baje prekaša vse dosedanje. Oprava, ki je napravljena iz jeklenega cilindra, pokrivala in pregibljivih rok ter nog s prsti, ki se lahko svobodno uporabljajo, ima na hrbtu posebno pripravo za pridobivanje zraka. Dovajanja zraka z ladje je zato nepotrebno. Naša slika kaže potapljača v novi opremi v trenutku, ko ga spuščajo v morje. c Ptuj Dražba dobave gramoza. Ptujski o-krajni cestni odbor razglaša, da: bo na dražbi oddal dobave gramoza za banovinske, dovozne in subvencionirane ceste. Dražbe bodo: v torek 6. junija ob pol 9. uri v pisarni cestnega odbora v Ptuju za ceste v ptujskem okraju, levi breg Drave; v sredo 7. ob pol 9. uri istotara za vse ceste v ptujskem okraju, ki so na desnem bregu Drave: v četrtek 8. ob pol 9. uri v dvorani pri Skerčuču v Ormožu za vse ceste v ormoškem okraju. Pogoji so razvidni pri cestnem odboru v Ptuju, kjer se dobe vsa pojasnila. K umoru na Trnovskem vrhu. V za* četku preteklega meseca smo večkrat poročali o umoru, izvršenem 2. aprila nad prevžitkarjem Francem Bezjakom na Trnovskem vrhu pri Sv. Urbanu pri Ptuju. Radi zveze in soudeležbe pri umoru so takrat zaporedoma prijeli in zaprli Leopolda Zorčiča, Alojza: Polanca in sestro prvega Marijo Zorčičevo. Ker je preiskava proti njim na ptujskem sodišču medtem bila zaključena, so 26. maja na temelju sodnikove odreditve vse tri z močnim varstvom poslali okrožnemu sodišču v Maribor. Tatvina. Trgovcu Alojzu Stegarju iz Žabjeka pri Ptuju so ukradli kolo, ki ga je imel naslonjenega na zid ptujskega poštnega poslopja. Kolo je vredno 800 D in je znamke »8tyria«. Zvočni kino. Ptujski zvočni kino predvaja v soboto 27. maja, ob 8. uri in nedeljo, 28." Tnaja: ob pol 7. uri in pol 9. uri filmsko glasbeno komedijo »Žena in diplomat«. Pojeta teo Šlezak in Maks Hansen. — V sredo 31. maja in v četrtek 1. junija; obakrat ob 8. uri pa bo film »Gospodična, napačna zveza«. V glavni vlogi Magda Schneider. Poljčane Zadnja pot Julke Ritonjeve. V sredo popoldne so pokopali na magdalenskem pokopališču v Mariboru ob številni udeležbi tukaj splošno priljubljeno g. Julko Ritonjevo. Kako usodno je preostale prizadela smrt mlade, komaj 361etne mamice, je občutil sleherni, ki je videl ob odprtem grobu ob strani skrušenega očeta 4 neboalejene otročiče, ki so zrli nemo v globino, kakor bi še dvomili nad resnico, da mamice več ne bo. Zasolzila so se očesa, ko so ji pevci »Drave« v slovo zapeli »Vigred« in »Človek glej«. — Pokojnica je bila doma s Pobrežja, bila p? je že nad 10 let v Poljčanah, kjer se je tudi poročila. Sodelovala je kot maloka-tera z vso požrtvovalnostjo pri vseh narodnih društvih. Bodi ji ohranjen bi a? spomin! Nagradno kegljanje priredi v soboto ob 20. in v nedeljo ob 17. športni klub SK Boč pri Flisu. Prva nagrada moška ura, druga 100 Din in tretja 50 Din. Pridite! Rače Tukajšnja občina je v proračunu za 1. 1933 votirala za gasilno društvo 3000 Din, kar so vsi občani odobravali. Banska uprava je pa ta znesek črtala. Ker pa nima društvo nobenih drugih virov za vzdrževanje orodja, namerava članstvo iz društva izstopiti. Prvo društvo diabetikov. V Pragi so se pred dnevi organizirali tudi — diabetiki. Bolniki, ki bolehajo za sladkorno boleznijo, so se organizirali z namenom, da bi prišli čim cenejše do potrebnih zdravil, ker bi jih naročali v večjih množinah skupaj. Doslej se je včlanilo v novem društvu že nad 50 sladkorno bolnih Pražanov, Dunajski »Der PON EDINEGA. ODGOVORA V »DEU m&njšine wm\ mn Celjska' »Deutsche Zettung« je reagirala na objavo članka »Unser deatsches Marburg« s sledečim' člančičem: »‘Mariborski »Večermfc« prše v številki od 20. t. m. o v Avstriji izhajajočem iistu »Dor Kom/pi« objavljenem članku -Unser d&utsches Mainburg«. V, tem članku (v listu »Der Kamp!«) se ugotavljajo narodnostne razmere pred vojno, kakor tudi, da so Nemci za to mesto in njegovo okolico v marsičem veliko storili, dalje, da so Nemci po prevratu mnogo izgubili, in končno, da se mora v tej smeri mnogo popraviti (daB in dleser Richtung viel wleder gutgemacbt wer-den soli). To je v članku »Kampfa« seveda povedano z mnogo krepkejšimi izrazi, nekako tako, kakor se tu obravnava vprašanje Koroške. »Večemik« trdi k temu, da je bd 1 ta članek napisan v Mariboru in nas poziva, da povemo svoje stališče. Nam se to ne zdi potrebno, ker nimamo s tem člankom »Kampfa1« ničesar opraviti in ker pač ne moremo biti odgovorni za brez vsakega našega sodelovanja v tujem listu priobčeno objavo. Če »Večemik« misli, kakor zatrjuje, da je pisec tegia članka »iz vrst naših Nemcev ali renegatov«, potem naj izpolni svojo državljansko dolžnost in naj pokliče državno pravdništvo. Proti temu nimamo nič. Če pa nima »Večernik« za svojo trditev nobene nepobitae podlage, kar njegova navajanja jasno dokazujejo, potem je njegovo pisanje čisto navadno nevarno sumničenje in se samo obsoja. Mi stavimo »Večernik« pred odločitev: da se sam pokaže kot neizvrševalec svojih državljanskih dolžnosti, ali pa. cb ostane nečasten. Svojega poziva, naj bi se sklicalo javno zborovanje z glasovanjem za ali proti, si »Večemik« gotovo m dobro premislil. Če bi bil boljše proučil zakon o zborovanjih, potem bi moral vedeti, da javna glasovanja iz lastne iniciative — četudi z dovoljenjem »Večernika« — niso le nedovoljena, temveč telo kaznjiva. Tako glasovanje bi odredila lahko samo država. Sicer pa 'bi moral »Večemik« vendar vedeti, da manjka nemški manjšini v naši državi vsaka politična organizacija za izvedbo takeg^ zborovanja.« V. Geraud: Junaštvo srbske žene Srbske čete so se umikate veliki avstrijski armadi- Ena četa, od katere je ostala samo peščica mož, je prekoračila čakor v pogorju Mavditu, katerega najvišji vrh je 2000 metrov visok. . Močno je naletaval sneg, v vetru so poletavale velike snežinke. V kraju je vladala tišina, zamrl je sleherni glas. Bistrica je bila vkovana v leden oklep in je prenehala šumeti. Le zdaj pa zdaj si zaslišal obupen krik, ki pa je brez odmeva utihnil. Po stezi, ki se vije po rebri z gozdom porasle gore, se je počasi pomikata četa vojakov. Njim se je pridružila množica žensk, otrok in starčkov, ki so bežali pred sovražnim vpadom. Reveži so se do pasa vdirali v sneg. Mlad častnik, ki je imel eno nogo v okrvavljeni obvezi drugo pa zrnrzlo, je jahal lenega mezga. Bil je zvečer ranjen v boju, ko je ščitil umik drugih in poveljeval zadnjemu voju. Svoje tovariše ■vzpodbuja z glasom, žival pa z bičem. Trudovito se porniče truma. Po mnogih težavah so končnp prilezli na vrh in prišli k vaščanom. Izmučeni vojaki so hiteli v umazane bajte. Ranjenca so spravili v napol podrto kočo, kjer so ga položni na slamo. Tu so zagledali mlado žensko, ki je bila oblečena po šegi tistega kraja. Čepela je ob ognju. V naročju je držala komaj dveletno dete. Ro so prinesli vojaki ranjenega častnika, se je ozrla. Videlo se je, da je mož trpel grozne muke. »Revež«, je vzdihnila in začela prevezovati obveze, ki so varovale njegovo zmrzlo roko. Potlej mu je drgnila drugo zmrzlo nogo. »Sama bom skrbela za vašega poveljnika«, je pnpomn^ttjhfcom. Nato so ti odšli. Vso Kampi" m naši TSCHE ZEITUNG«. GLASILO -NEMŠKE BESEDICE OBSODBE. Objavljamo namenoma vi slovenskem prevodu članek »Deutsche Zeitung«, da ibo tudi naša javnost spoznala ton tega glasila naše nemške manjšine, ki je za njeno predrznost im oholost več ko značilen. V takem ironičnem tonu im bi mogel o tako pereči zadevi kakor je ta, pisati noben manjšinski list v nobeni drugi državi nai svetu, kakor w Jugoslaviji. To samo o tonu! Še neprimerno bolj karakteristična je vsebina, V noši državi izhajajočemu listu je pisava »Kampfa« le »ugotavljanje narodnostnih razmer pred vojno«, dejstva »da so Nemci za Maribor in okolico veliko storili«, »da so Nemci po prevratu veliko izgubili« m »da se mora v tej smeri veliko popraviti«! To, dapravi čkvnkair v listu »Der Kampi«, da se mora Maribor s Spodnjo Štajersko odtrgati od Jugoslavije in priključiti Veliki Nemčiji, je torej piscu članka v »Deutsche Zeitung« le ugotovitev, »da se mora veliko popraviti«! Nadalje trdi »Deutsche Zeitung«, da nimajo naši Nemci s člankom v listu »Der Kamp!« ničesar opraviti in da jim zato ni treba ničesar izjavljati, mi pa mislimo, da od tona tega odgovora našemu listu do onega v dunajskem glasilu Hitlerja ni niti en sam korak! Zato ponavljamo na nesramno izzivanje »Deutsche Zeitung« ponovno, da je mogel biti omenjeni članek napisan samo v Mariboru in to že iz zelo preprostega vzroka: ker nima »Večernik« na Dunaju nobenega naročnika, pa tudi v ostali Avstriji samo nekaj zavednih Slovencev, Id listu »Der Kampi« prav gotovo niso dali na razpolago potrebnega materiala! Pisec članka je pa pokazal, da čita naš Ust redno! Mimo tega govori vedno le v imenu mariborskih Nemcev in se poslužuje izrazov kakor »tu«, »pri nas«, »mi tu« itd. Pozivati nas, naj navedemo konkretno kdo je pisec, je pa spričo poznanja uredniške prakse navadna hudobija*, da ne rabimo krepkejšega izraza, ki bi bil več ko na mesto! Namerno izmikanje je pai trditev, da javno zborovanje z glasovanjem za ali proti članku pri nas ni le nedovoljeno, temveč tudi kaznjivo. Ugotavljamo, da to ni res, kajti v tem primeru bi bili na- noč je prebedela požrtvovalna žena pri bolniku. Pojavila se je vročinska bolezen in ranjeni je začel blesti. Poleg tega mu je še noga tako otekla, da nikakor ni mogel drugi dan na pot. Ko se je zato vznemirjal, je rekla njegova strežnica: »No, ostanite pri meni, pa je«. »Nočem pasti v roke Avstrijcem, ki nas zasledujejo.« »Skrila vas bom.« In res, Avstrijci in Bolgari so vedno 'bolj pritiskali za umikajočimi se Srbi. A tisto, česar se je častnik bal, je bilo že blizu. »Vstanite! — Sovražnik!« je straža zarana zaklicala. Nemudoma so bili ostanki voja pokonci, da bi ušli ujetništvu. Pridružili so se jim begunci iz prejšnjih dni, njih število je uaraslo s prebivalci zadnje vasi. Preden pa so zapustili vas, so znosili na kup ves kruh, žito, in vse kar je še bilo v kaščah in shrambah v vsej vasi, in so zažgali. Nekaj sodov vina pa so razbili. »Ni treba, da bi tisti tapi (Avstrijci) našli troho živeža«, se je culo od vseh strani. Grmada je še gorela, ko so prikorakali »kaiserliche«. Tik vasi pa je poveljnik z vojaki postal, ker se je bal, da bi ne padli v zasedo. Ampak iz vasi ni bilo slišati niti najmanjšega glasu. Nekaj vojakov je bilo poslanih na ogled. Našli so zapuščeno prazno vas. Avstrijci so bili do smrti utrujeni. Preganjalci bežečega sovražnika so pustili vse zaloge daleč za seboj. Prevarjeni v svojih na-dah, da bodo dobili v selu dovolj jedi in pijače, so kar besneli, ko so našli upepeljena živila In razbite vinske sode. Zato so se še hitreje razpršili po hišah, da bi poiskali, če je vendar tam kaj ostalo. P? zastonj. Mislili so, da v tem samotnem kratju ni ostala živa duša. Vendar so v neki hiši le našli mlado Ženo z otrokom. Vojski so jo pripeljali išl Nemci dobili takoj dovoljenje, če bi .bili zanj zaprosili, toda tega n i« o štorih, ker nočejo! Prav tako je laž, da ‘nemška manjšina nitma organizacije, ki •bi zborovanje lahko sklicala. Ta organizacija je »Deutsch-SchwaWscher Kultur-bund« kot najvišji predstavitelj celokupnega nemštva v Jugoslaviji! Bolj značilno kakor vse drugo je pa dejstvo, v tudi oltar sv. Štefana iz 1. 1731. Isto-'Sl’° .ie bil tudi posvečen oltar sv. Mi-keo na obeh oltarjih kronografi- Chi-iT' klavni Mtar v vuzeniški cerkvi hu bhoro Rudolf, icotnographo Cla-Senf "‘l °'>ra'(ni strani naprs: altare jie(j “Uensi extructum dem a Joane Bede ° Eroniiiller pietore Marnberger.si j 'pjlratimi fuit 1739.« Glasom kronike je a;t_ rr>niii»er, ki je mlajši brat znatne n ~_-v, . .... ftjt 1 win;i j m jis iiihiaM>i i/i ai aiuiiiiu- (resk'' lcorn'i’Rei'ra baročnega slikarja in (l()9j'1!t.:i Jcf;s Ferdinanda Fromillerjn 1760) in o k^tcnjin piše II. Ham- 27 Din za zletfii znak. ker bo v teh dneh samo ta veljal skupno s posebno železniško in člansko legitimacijo kot overe-nje za četrtinsko vožnjo. — Na prijave, ki bodo dospele pozneje, se ne bo moglo več ozirati, ker je treba znake in legitimacije pravočasno pri zvezi naročiti. Šport Ustanovni občni zbor krajev- |nega Olimpijskega odbora Sinoči je bil pri »Orlu« ustanovni občni zbor krajevnega Olimpijskega odbora v Mariboru ob navzočnosti zastopnikov vseh športnih,panog in Sokola. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik pripravljalnega odbora, narodni poslanec g. Anton Krejči. Uvodoma je pozdravil delegate raznih društev in korporacij ter nato v vznešenih besedah pozval vsa društva k složnemu delu za procvit športa in propagiranja olimpijske misli. V svojem nadaljnem govoru je g. Krejči o-risal pomen olimpijskega odbora. Sledilo je poročilo pripravljalnega odbora, ki ga je podal g. Bergant. Nato so bile volitve v »Krajevni Olimpijski odbor v Mariboru«, in sicer je bila izvoljena tale uprava: predsednik narodni poslanec g. Ant. Krejči, I. podpredsednik okrajni glavar g. Milan Makar, II. podpredsednik magistrat™ ravnatelj g. Rodošek, tajnik gosp. Bergant, blagajnik g. Loos, namestnik g, Pfeifer; v odboru pa gg. Pinter, dr. Sta-mol, Antončič, Štukelj, Mačus, Rosen-berg, polkovnik Putnikovič, Šepee, dr. Robič in Markovič. Nadaljna točka občnega zbora je bila določitev olimpijskega dneva, in sicer bo ta v Mariboru 16. julija t. 1. Določitev razporeda in način izvedbe sta bila prepuščena odboru. Pri raznoterostih je g. Štukelj podal še smernice o delovanju olimpijskega odbora, nakar je predsednik g. Krejči občm zbor zaključil. Rekarjeve »Vipavske povesti« stanejo broširane 28, vezane 34 Din in se naročajo pri Tiskovni založbi v Mariboru, Grajska 5, ali pri upravi »Večernika«. Naročite jih takoj, ker sicer bodo vezani izvodi že razprodani! Sokolstvo Jubilejno leto Sokolskega društva Ljutomer 1903 1933 Še nekaj tednov nas loči od velikega sla vi ja, ki ga bo deležno vse Mursko polje. Dne II. junija t. 1. proslavlja ljutomerski Sokol 301etni jubilej, jubilej neprekinjenega, trdega dela. Mlado drevesce, ki ga je zasadil leta 1903 n takrat od Nemcev ogroženo zemljo češki rodoljub. naš prvi starosta dr Chlouoek. se je razraslo v mogočno drevo, ki razgrinja danes svoje veje preko vsera Murskega polja in vzhodnih obronkov slovenskih goric. Sejalci šokokske misli, mrki Sokoli, gledajo ponosno na svojo diužino, ki šteje danes samo v Ljutomeru preko 500 pripadnikov Proslava tega jubileja je združena z žtipnim zletom Mariborske Sokolske ž.upe. Nj. Vel. kralj Aleksander je prevzel nad to prireditvijo pokroviteljstvo. Na dan 11. junija bo do preplavile rdeče srajce Mursko polje ljudstvo muropoljsko bo slavilo zmago Sokolstva, ki ga bo privedlo v lepšo, z zarjo obžarjeno bodočnost. .Vsemu So kolstvu naše župe naj bo ta dam častna reč, da pripomore na ta dan k najsijajnejši slovesnosti. Ob enem bo ti tudi revija prostih vaj kot priprava za Pokrajinski zlet v Ljubljani. Pohitite vsi na ta dan v metropolo Prlekije — v naš sokolski Ljutomer, ki vas bo objel v bratskem krogu! Zdravo! Teniški turnir za nacionalno prvenstvo dravske banovine. ISSK Maribor bopri-redil 3., 4. in 5. junija na svojih teniških igriščih v- Ljudskem vrtu teniški turnir za nacionalno prvenstvo dravske banovine. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel ban dravske banovine g. dr. Drago Marušič, v častnem predsedstvu pa so gg. mestni župan dr. Franjo Lipold, senator dr. Miroslav Ploj, narodni poslanec Anton Krejči, banski svetnik in predsednik Tujsko-prometne zveze dr. Fran Rataj, okrajna glavarja dr. Marko Ipavic in Milan Makar, predsednik Auto-khfba Ferdo Pinter, gimnazijski ravnatelj v P. dr. Josip Tominšek, veleindustrijaiec J. Hutter in predsednik mariborske podružnice Slovenskega lovskega društva ravnatelj Bogdan Pogačnik. Igra se po pravilih- JTS. Pravico sodelovanja imajo samo igralci amaterji, ki so državljani kraljevine Jugoslavije. Rok prijave do 1. junija na naslov: ISSK Maribor, Maribor, Grajski trg 2. Žrebanje igralcev Im 2. junija. Za zmagovalce v posameznih konkurencah so določena krasna častna darila, med drugimi tudi dve krasni darili g. bana dr. Marušiča. Iz Sokola Maribor III. Upravni odbor m prednjaški zbor Sokola Maribor 111. i i ata drevi ob 21) uri važno sejo. Ude-hžba >e za člane upravnega odbora in prcdiijake strogo obvezna, - Pridite točno! Starosta. Sokolsko društvo Tezno poziva svoje neielovrdeče članstvo, ki bi hotelo na predzletnc dneve dne 18. junija v Ljubljano s četrtinsko vožnjo, da sc javi do 29. maja pri br. starosti Tušaku ali pri br. blagajniku l.cberju in nakaže 5 Din za železniško legitimacijo. Četrtinska vožnja velja samo za članstvo, ki se bo moglo izkazati s člansko in še posebno železniško legitimacijo. ŽG glavne zletne dneve 27. 29. junija pa naj se javijo u-deleženci do 10. junija In položc znesek Varaždinska Slavija v Mariboru. Jutri v nedeljo 28. tm. gostuje v Mariboru SK Slavija iz Varaždina ter bo odigrala proti ISSK Mariboru prijateljsko tekmo. Tekma bo na igrišču ISSK Maribora s pričetkom ob 15.30. Sodil bo g. dr. Planinšek. V predtekmi se bosta srečala SK Svoboda rezerva in ISSK Maribor rezerva. Reklama pesnika v parlamentu. Med proračunsko debato se je pripetil v madžarskem parlamentu med govorom poslanca Štefana Friedricha nenavaden dogodek. Na galeriji je nenadoma nekdo zaklical: »Oprostite, gospoda!«, v naslednjem trenutku pa je vrgel v dvommo okrog 100 broširanih knjižic. Policija je neznanega »atentatorja« takoj aretirala, vendar ga je pa kmalu izpustila, ko je ugotovila, da je neznanec še nepriznani pesnik Aleksander Berek, ki je vrgel v dvorano svoje pesniške zbirke, da bi si tako napravil uspešno reklamo. Spričo dejstva, da so bile njegove pesmi lirične in ne politične, mu je policija njegovo kaznjlvo origumiuost zaenkrat oprostila. k skrivnostne prostosti človeške kulture BaBHsONSKO- Kakor v Masira v dolini Nila, se je razvila človeška kultura tudi med Evfratom in Tigrisom v Mezopotamiji. Ondi je vzniknila tudi umetnost, ki ji segajo kakor pri egipčanski začetki nazaj do štiri tisoč let pred Kristusovim rojstvom. V južni del te dežele, v Babilonijo, ki so jo pozneje imenovali tudi Kal-deja, so se naselili iSumeri, narod neznanega izvora, ki je dosegel visoko stopnjo kulture, pa se je kesneje izgubil v semitskem življu, ki je tik njega prebival v ondotnih pokrajinah. Že pri Sume rib se je razvila vera in so se rodili prvi začetki umetnosti. Oni so tudi prvi izumitelji abecede, ki so iz pisanja v slikah sestavili tako imenovano klinasto pisavo, ki je postala na vsem Vzhodu splošno sredstvo sporazumevanja. Na dvoru egipčanskega kralja' Amenofisa IV. v Tel Amarni so našli tablice z babilonskimi klinastimi pismenkami: to so bila pisma, ki so jih azijski vladarji, vazali in eden izmed babilonskih vladarjev pošiljali Amenofisu IV. in njegovem« očetu. Ohranjeni spomeniki v Babiloniji nam ne dajejo niti približne slike o umetniškem razvoju kakor v Egiptu, ker v deželi ni bilo kamna, ampak so zgradbe zidali is opeke, posušene na solncu, in jih ometavali z asfaltom. Zato niso mogle kljubovati zobu časa in so se zgodaj porušile. Toda mi vemo iz poročila grških in rimskih pisateljev, da te stavbe niso bile nič manj veličastne od egipčanskih stavb, a iz velikanskih, po večini še ne-preiskamih gričev in razvalin lahko sodimo o njih veličini. Še v veliko večji meri kakor pri Egipčanih, je služila tu umetnost bogoslužju in proslavljanju vladarjev, katerih glavno opravilo so bile vojske in lov. Zato so bila tudi svetišča in dvori najodličnejše zgradbe, kjer se je razvijala umetnost. Batbfkmci so častili zvezde, ki se jih je ljudstvo balo in od katerih je pričakovalo vsako dobro in zlo. Svetišča so bila pri njih zidana! kakor stopnice v tiad- ASIRSKA UMETNOST. stropja, v višino proti nebu in zvezdam in so bila od nadstropja do nadstropja tenjša in tenjša. Grški zgodovinar Herodot nam pripoveduje o najveličastnejši zgradbi tega rodu, o svetišču starega sveta, ki se je iz temelja, obsegajočega d85 kvadratnih metrov, dvigalo v istem sorazmerju v osem nadstropij. Spomin na to poslopje se je ohranil v Starem zakonu v zgodbi o babilonskem stolpu. Številni in pomembni so ostanki in razvaline palač, trdnjav in grobnic. Iz prvih se vidi, da je bilo jedro in središče po navadi zelo prostornih palač odprto dvorišče, okoli katerega so se vrstili zidani prostori. Palače babilonskih vladarjev so bile vzor njih naslednikom Asircem, ker so pa asirski dvori bolje ohranjeni, sodimo lahko po njih, kakšni so bili babilonski. Dasi se je zidovje že podrlo, vendar vemo, da je bil zid zunaj in znotraj obložen z rzglajenimi in po-steklenelimi opekami, ki so bile mozaično razporejene in pritrjene na podlago iz mavca ali pa iz zemeljske smole (asfalta). Morda so že Babilonci oblagali zidovje s kamni, v katere so klesali bogove in vladarje. Vsekakor je bila likovna umetnost pri njih precej napredna, o čemer pričajo izkopnine pri Tel« v Babiloniji izza leta 3500. pred Kristusom. Takrat je tvorilo Babilonijo več držav, a tam kjer stoji dandanes Tel, je bila prestolnica kralja Judeja, o katerem nam priča več tablic z liki in nadpisi. Tvorbe asirske umetnosti so nam ohranjene zlasti na razvalinah Nimroda, Hor-zabeda in Kujundžika, in tam, kjer stojita zadnji dve mesti, so utegnile biti stare Ninive, ki so bile porušene leta 506. pr. Kr. V obrazovanju ljudi se Asirci niso povzpeli visoko: glave njihovih bradatih figur so precej okorele in brez izraza One niso niti najmanj poosebljene, čemur utegne biti kriv strog dvorni obrednih". Srečni ljudje Iz pokrajine gorenjega Nila. Nikjer na svet« ni ljudi, ki bi se tako malo zmenili za čas in za ostali svet, ki bi živeli tako.-brezskrbno in vedro med puščavo in nebom, ki bi tako strastno in prisrčno plesali, ki bi se tako od srca smejali kakor nekatera zamorska plemena ob gornjem Soba.tu. Visoki so povprečno čez dva metra ter so najštevilnejši in najmočnejši narod ob gornjem toku reke Nila in njegovih pritokov. Najbojevitejši in najhrabrejši so med afriškimi zamorskimi plemeni, in dasi podjarmljeni, kljubujejo še vedno civilizaciji kakor prej. Žive samo od živinoreje in ribolova in goje proso, iz katerega delajo pivo. Poleti žive na višinah, a ko pride suša, sc pomaknejo s svojo živino k rekam. Žive veselo in brez skrbi. Moški ravnajo živino, težja dela pa opravljajo žene in dekleta. Starci ne delajo drugega kakor samo kade in jedo, mladeniči pa love ribe, pojo in plešejo. Ti in oni pa mislijo na žensko, ki jim je najlepši vir življenjskega veselja. Vsak si kupi ženo za deset do dvajset krav. Omožčne ženske skrbe za gospodinjstvo, varijo pivo in obdelujejo manjša polja. Na delo gredo s pipo v ustih in z jerbasom n« glavi, v katerem nosijo dojenčke, tobak in jed. Puščava daje tem divjakom zadosti prostora, deževno, vreme pa dovolj hrane zanje in za njih živino. Samo omože-ne ženske imajo kratek predpasnik okrog ledij, deklice, dečki in odrasli pa samo pas iz biserov. Tako žive oni čisto demokratično, nedotaknjeni po civilizaciji, brez potreb in brez denarja, ki giai ne poznajo. Edino merilo za vrednost jim je ženska. A kupujejo jih z govedo, zlasti s kravo, ki je sicer ne prodajajo in ne ubijajo, pač pa uporabljajo njeno mleko. V žarkih tropičnega solnca in v srebrnih mesečnih nočeh poteka srečno, brezskrbno življenje teh divjakov. Angleški petelinji boji SADISTIČNA STRAST KLJUB STROGI PREPOVEDI. Že od prastarih časov se poslužujejo Angleži koit ene izmed najpriljubljenejših zabav — Petelinjega boja. Nekaj časa je že izgledato, da bodo prenehali s to tra»-dicijo, vendar pa je morala prav v zadnjih tednih angleška policija že ponovno intervenirati v Petelinjih bojih in ločiti besne nasprotnike, prireditelje in občinstvo pa aretirati. Petelinji boji so biti v XVIII. stoletju največja strast angleške aristokracije. Za te boje so izdali bogati Angleži dosti več denarja! kakor za konje, lov in razne umetniške zbirke. Petelini so v tej dobi vznemirjali celo odlični mir aristokratskih jedilnic. Kakor se danes igra po obedu bridge, tako so nekoč sledili obedom angleške višje družbe petelinji boji. Za te 'boje so imeli Angleži posebne mize, krso jih prrnesliv jedilnice po končani jedi, kakor prinašajo danes mize za bridge. Znameniti umetniki tedanje dobe so izdelovali te mize, ki so še danes vediko raritete v posameznih zasebnih in javnih' zbirkah. Večina teh miz je izginila; v tek« XIX. stoletja, ko so se ti nekulturni boji kaznovali zelo ostro. Te »Petelinje mize« so stale sredi salona, na njih pa so bile velike kletke, ki so služile kot bojne arene. Petelini so se menjavali patr za parom, kakor nekoč rimski gladiatorji. Odlična družba je posedla okrog mize, pila, kadila in izgubljala ogromne vsote na strastnih stavah. Kljub visokim kaznim tega športa le ni ■bilo mogoče popolnoma izkoreniniti. Go-{vori se, da se je ohranil še dandanes v nekaterih angleških vzhodnih grofijah. V ta namen se še danes izobražuje večje Število strokovnjakov, ki si služijo z dragocenimi eksemplarji takih bojnih petelinov ogromne vsote. Posebni sindikati se bavijo s prirejanjem takih petelinjih bojev. Člani teh sindikatov so v glavnem farmarji, posestniki, jokeyi, trenerji in trgovci s konji. Z oarrom na dejstvo, da so te zabave po Zdravljenje »bolnih« draguljev. Tudi dragi kamni obolijo, prav kakor ljudje. Toda draguljarstvo pozna danes že razne metode, po katerih zdravi »bolne« kamne in jim vrne niillov nekdanji blesk. V Londonu je znan kot najboljši »zdravnik« bolnih draguljev neki Charles Dra\v, ki izvaja svojo zdravniško prakso že dolga leta. Doslej je uspešno ozdravil raznih-dragih kamnov v skupni vrednosti nad tri milijone funtov šterlingov. V svoji operacijski dvorani ima veliko zalogo najrazličnejših dragocenih bolnih kamnov, briljantov, biserov, safirjev, smaragdov i. t. d. Zdravljenja draguljev so poznali tudi že stari vzhodni narodi. Zdi se, da. mora nenavadno zdravljenje omenjenemu Drawu precej nesti, ker bi sicer ne mogel vzdrževati cele čete detektivov, ki noč in dan naj-sfcrbnejše varujejo njegove dragocene pacijente in hišo. finska maska kot rešiteljica pri vloma. V Marseillu so te dni kaj slabo odrezali neki vlomilci, ki so se poslužili pri svojem »delu« najmodernejših tehničnih sredstev. Vlomili so v neko vilo in najprej vrgli vanjo več plinskih bomb, nato pa čakati na vrtu, da domačine v vili omami plin, nakar bi se šele podali na delo. Lastnik vile, ki je organiziran in aktiven član maTseillskega društva za obrambo proti zračnim napadom, si je naglo nataknil plinsko maisko, vzel v vsa-co roko samokres in pričel streljati n* nič hudega sluteče zločince, ki so se rta vrtu razgovarjali o plenu. Etueigia izmed njih je ubil, dva pa ranil, dočim so ostali pobegnili. zakonu prepovedane, se zbira občinstvo samo z ustmenimi vabili. Kljub temu pa so prireditve vedno razprodane. V kakih velikih skladiščih, enako kot pri boksanju, se postavi poseben ograjen oder, na katerem se potem bore petelinji »šampioni« vzhodne Anglije, Škotske, Wale-sa in južne Anglije. Boji se odigravajo po rundah, namesto boksarskih rokavic pa se uveljavljajo ostre petelinje ostroge, ki izključujejo vsak sum v resnost položaja. Na znamenje zvona se prične boj izstradanih petelinov, podobno, kakor med delegati razorožitvene konference. Petelini se izogibajo nevarnim in smrtonosnim udarcem z naglim spuščanjem glav. Sem pa tja postane žrtev takega boja oko, večinoma po se konča boj z obojestransko smrtjo. Seveda so ti boji tesno zvezani z visokimi stavami, pa tudi obveznih totalizatorjev ne manjka prav tako, kakor so potrebni pri drugih športih. Tihotapstvo je nevarno. Nemškim tihotapcem gre v zadnjem precej slabo. Tako so carinske in finančne obmejne oblasti aretirale v mesecu aprilu samo v kolinskem in aachenskem področju 2751 tihotapcev in jim zaplenile 583.000 cigaret, 29.000 zavitkov cigaretnega' papirja, 2600 kg tobaka, 10.000 kg kave, 2500 kg žita, 1300 kg moke, 5200 kg sladkorja, 1300 kg kruha, 35.000 jajc, 73 dvokoles, 13 avtomobilov in 1 motorno kolo. Večna luč povzročila požar. V Kothemi v Nemčiji imajo tamkajšnji knezi v neki kapelici v bližini gradu svojo rodbinsko grobnico. Pred dnevi pa je v grobnici nastal nenadoma požar, ki je uničil vso notranjost i« so se zaradi silne vročine raztopile kovinaste krste, dočim so trupla popolnoma zgorela. Preiskava je ugotovila, da je požar zakrivila iskri ca, ki je padla iz večne luči na spodaj ležeči suhi nagrobni venec. - * Kaj vse zbirajo ljudje? Na Madžarskem je nekaj izrednih dragocenih zbirk, kakor, jih skotraij ni najti na svetu. Neki čudaški hotelir v Budimpešti je v doteih letih svojega življenja zbral ogromno kolekcijo najrazličnejših jedilnih orodij, pričenši z antičnimi rimskimi noži pa do najmodernejših izdelkov kovinske industrije. Neki vneti zbiralec hrani v svoji zbirki okrog 3000 najrazličnejših naprstnikov, nekdp drugi pa se postavlja s 700 različnimi pipami za kajenje. Madžarski pravosodni minister ima velikansko zbirko grotesknih kipov, dočim je baron Skerlecz nenavadno ponosen na nepregledno zbirko vseli vrst vina na svet«. Vinske vzorce hrani v tisočerih stekleničkah, ha katerih so prilepljene etikete z: imenom vina, države, lastnika in letnico. Greta Garbo se brani dolarjev. Znana švedsko-ameriška kinemafo grafska zvezda Greta Garbo mora imeti v resnici ogromno denarja, kar seveda nii nič čudnega pri njenih horendnih honorarjih. Kljub temu pa ni razumljivo kako je mogla odkloniti neko zelo zape Ijivo ponudbo neke ameriške radio družbe, ki ji je ponujala 25.000 dolarjev, če bi med svojo vožnjo iz Švedske v Ameriko izrekla v radio naslednje besede »Veselim se vrnitve v Ameriko!« Greta Garbo je ponudbo brez premišljanja od' klonila. Kljub temu pa seveda ni nič ka, verjetno, da se božanstvena Greta res ni veselila vrnitve k dolarskim plačam! Poštar analfabet. V neki vasi blizu Madrida je bit te dni aretiran neki 70letni starec, ki je opravljal v vasi dolga leta odgovorno službo poštarja, čeprav ni znal ne brati in ne pisati. Ko je prejel pošto, je enostavno izobesil desko, na kateri je imel napis »Danes so prispela neka pisma. Kdor pri čakuje kako pismo, naj pride in pogleda če je kaj za njega!« Ljudje so hodili po pošto, če so znali čitati. sicer so pa za to naprosili vaškega župnika. Pač P«' je bil stari poštar toliko zvit, da se je razumel dobro na otipavanje pisem, če je namreč zaslutil v.pismu denar, ga je enostavno odprl, pobral denar in pismo se' žgal. Madridski listi sedaj energično zali tevaijo revizijo vseh državnih nameščen cev, med katerimi je po njihovih trdit vah še mnogo analfabetov. Mednarodni potemni kongres. V Kopenhagnu zaseda mednarodni po-ar ni kongres, ki mu predseduje kopen-laški meteorolog La Court. Med udeleženci kongresa so sama svetovno znana imena učenjakov, meteorologov in polarnih raziskovalcev, kakor n. pr. Dominic, prof. Stromer, Sverdrup, dr. Simpson, Vara Dyk i. dir. Profesor Schmidt, ki se tudi udeležuje kongresa, je dal zastopnikom kopenhaiškega itiska naslednjo izjavo: »S pomočjo uporabljanja magnetizma so bile odkrite v zemeljski notranjosti ogromne vrednote, katerih vrednost gre v visoke milijarde. Magnetizem je odkril ležišča raznih rud in zemeljskih proizvodov. Spoznavanje zemeljskega magnetizma in drugih prirodnih sil, ki so v naši zemlji, bo le še izpopolnjeno in povečano z delom v polarnem letu*« Zapuščina stare device. V Kremnici na Češkoslovaškem je untf-la 351etna poštna, uradnica Margareta Švabyjeva, ki je bila pred leti upokojena. Govorilo se je, da je bila zelo boga* ta, ker je bila vzor varčnosti, mimo te' ga pat je v svojih mladih letih podedovala lepo premoženje po nekem svojem sorodniku v Ameriki. Po njeni smrti pa dediči niso našli ničesar in so morali z* pogrebne stroške celo prodati njeno pohištvo. Neka vdova je kupila stari divah Švaibyjeve za 40 čeških kron. Ko ga je dala popraviti, je tapetnik pred njenimi očmi razparal prevleko in potegnil J*2, divana zavitek dragocenega nakita in dolarskih bankovcev v skupni vrednosti 200.000 čeških kron. Pokojničini sorodniki so sedaj zahtevali, da jim vdov® izroči najdeni zaklad, čemur pa se Joj8 seveda uprla Z zadevo se bavi sodišč* in šc ni znano, komu bo pripadlo najdeno bogastvo. Nova pasja moda na Angleškem. Po raznih drugih več ali manj lep& pasmah so .v Angliji trenutno v modi zopet psi jazbečarji, ki so bili doslej h* pasjih razstavah precej redki gostje. N* letošnji razstavi »Ladies Kennel Associ®' tion« v londonski »Olimpiji« pa je bi'1* razstavljena cela fronta krivonogih ja** bečarjev, ki jih je bilo nič manj kak^ 230. Najštevilnejše za njimi so bili stopani irski sef ter ji s 177 predstavnih svoje pasme. Kje bo židovski svetovni kongres? Letošnji XVIII. svetovni cionističm kongres se bo pričel 18. avgusta v Karlova1 Varih. Na kongresu sc bo »bralo 350 delegatov iz 50 raznih držav sveta. RaČUfl* se, da se bo kongresa udeležilo skupu okrog 2000 Zidov. Mariborski »VEČERNIH« Jutra BammamumamuBsmaaasaamggmgamgmmmaas^asism Mali o Razno FIŽOLOVKE ravne, od 3—4 m dolge, prodala Gnilšek, Razlagova 25. 1958 JOS. T1CHY IN DRUG. Konces. elektrotehnično podjetje, Maribor, Slovenska ul. 16, tel. 27—56. proizvaja elektroinstaJacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga po kom kurenčni ceni._____________ OBLEKE, ČEVLJE, če tudi potrebne popravila, knjige, nakit, porcelan, pohištvo, perilo, plača najboljše Grajska starinarna. Trg svobode. 1662 DNEVNO SVEŽI JOGHURT na debelo, na drobno. Mlekarna Bernhard. Aleksandrova cesta 51- Koroška cesta 10. 1668 Prodam Sobo odda SOBO S ŠTEDILNIKOM. električno razsvetljavo, oddam v najem. Pobrežje, Zer-kovska cesta 38. ? 1864 MIZARSTVO. prvorazredno, ^a pohištvo ter ostala mizarska dela. Naročila pod ugodnimi pogoji. Ciril Razboršek. Maribor. Dravska ulica 4. 1819 ENTLANJE, 1 m 1 DIN In vso posteljno, moško in damsko perilo po meri, iino in po zmernih cenah, izdeluje Marica Petrovič, Maribor, Frankopanova ulica 51. 1876 VINOTOČ ZORKO. KOŠAKI. odprt. 1890 OSAMLJENI DRŽAVNI UPOKOJENEC želi stanovati z drugim takim upokojencem v skupnem stanovanju in skupnem gospodinjstvu, bodisi v Mariboru ali v kateri izmed okoliških občin. Interesenti naj napravijo pismeno ponudbo na upr. »Večernika« pod šifro »0-samljeni«. 1904 POBIRAM nevidno izpuščene zanjke pri svilenih nogavicah. Kormann, Gosposka ulica 3. 1912 VINOTOČ CURK otvOrjen. Vinarje (Rošpoh). 1927 STARO ZLATO brilante in srebro kupuje po najvišji ceni Anton Kiffmann, Maribor, Aleksandrova cesta 11 (nasproti gostilne Spatzek »Pri grozdu«),__________1930 PIJTE DNEVNO BRAZIL-MATTE-ČAJ. 1 zavitek Din 5.— pri Z. An-derlu, Maribor, Gosposka ul. 20. 1937 najboljše in najcenejše pohištvo, ^Čne vložke, madTace. otočane, ter vsi tapetniški izdel-f‘. samo pri F. NOVAKU, Velenjska 7, Koroška 8. Glavni ______________________1939 PRVOVRSTNO mleko za . OTROKE. v steklenicah, dostavljeno na dom, oddaja Twickelnovo oskrbmštvo, Tomšičeva ul. 1, Krčevina pri Mariboru, Telefon 2478. 1949 POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zalo-Ka pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ul. 22, nasproti tvrdke V. Weixl. _________ MLEKO. Prvovrstno, vsak dan sveže. Izstavimo na dom po 1.75 Din ‘Iter. Naslov v upravi Večera. 1951 _____ ENODRUŽINSKO NOVO HIŠO s 3 sobami, kuhinjo in lepim vrtom prodam. Pobrežje, Delavska ul. 11. 1880 LEPO, SNAŽNO SOBO oddam takoj. Krekova ulica 14, vrata 9. 1875 OPREMLJENO SOBO prostim vhodom, takoj oddam. Tomšičeva ulica 32. 1889 Na prodaj ENONADSTROPNA HIŠA z velikim stanovanjem, lep gostilniški lokal in parna pekarna. Cena Din 320.000. Potrebno samo polovioo v gotovini, drugo hran. knjižica. Pisarna »Rapid«, Gosposka ulica 28. Maribor. 1900 ODDAM TAKOJ ali s 1. junijem veliko opremljeno sobo, event. prazno, v bližini parka. Koroščeva ulica -20, pritličje. 1914 HIŠICO '100 m2 vrta, na Pobrežju, Din 13.500. — Gostilno, 14 oralov posestva v Marenbergu, ugodno proda Posredovalnica Maribor, Frančiškanska ulica 21. 1917 STAVBIŠČE na Betnavsiki cesti na prodaj. Vprašati pri Penku Francu, Meljska cesta 34-11._____1922 RADI SELITVE ceneno na prodaj dve omari, dve postelji z vložkom. Fran čiškanska ulica 14, pritličje. 1938 ODDAM PRAZNO SOBO s prostim vhodom. Tvorniška cesta 22, I„ vrata 4. 1943 NOVA HIŠA, petstanovanjska, moderno urejena, z večjim vrtom, na prodaj. Maribor, Marksova ul. 11. 1944 VINOTOČ PUH. liski hrib pri Dravi v Me-otvorjen Izvrstno vino 11-Din 6.-. 1959 MODRA GALICA J® Din 5.65 za kg je družbe "hn članom v vsaki množini Ja razpolago pri Kmetijski družbi. Meljska cesta 12. 1537 STF.NICOL “n‘či stenice z zarodom. Drobila Kanc. 1403 PRILOŽNOSTNI NAKUP Pianino, skoraj nov, krasen zvok. Tattenbachova ulica 21. 1924 POŠTENEGA GOSPODA vzamem na stanovanje. Mesečno s perilom Din 100. Koroška cesta 74. 1935 OTROŠKI VOZIČEK. skoraj nov, bel, modern na prodaj. Naslov v upravi »Ve-černika«. 1942 RAZNO POHIŠTVO prodam. Naslov pove uprava »Večernika«. 1946 ČISTOKRVNO PSICO dobermanske pasme, z dve ma psičkoma, prodam. Naslov v upravi »Večernika«. 1948 NOV GRAMOFON. obiika kovčega, ceneno prodam. Kramžar Franc, trgovec. Šmartno, Slovenjgradec. 1953 RABLJENA MOTORNA KOLESA Touring in Šport, raznih znamk, brez in s prikolico, na prodaj. Tatra, Cankarjeva ul. št 26. 1905 Sfanovan/e DVE SOBI IN KUHINJO z električno razsvetljavo in vrtom, 15 minut od glavnega kolodvora, oddam v najem. Naslov v upravi »Večerni ka». 1901 STANOVANJE enosobno s kabinetom ali dvosobno, išče za 1. julij sa-stojna vdova brez otrok. Cenj ponudbe pod značko »Solnčno in čisto« na upravo »Večernika«. 1919 DVOSOBNO STANOVANJE s kuhinjo oddam s 15. junijem ali 1. julijem mirni stranki brez otrok. Naslov v upravi »Večernika«. 1923 ŠTIRISOBNO MODERNO STANOVANJE z vsem komfortom se odda s 15. junijem ozir. 1. julijem 1933. Naslov v upravi »Ve černika«. 1925 STANOVANJE, dve sobi in kuhinjo, oddam , najem. Pihlar, Gosposka ulica št. 5. 1940 LEPO, ČISTO TRI- ALI ŠTIRISOBNO STANOVANJE oddam takoj ali s 1. julijem KoTOŠčfcva ul. 8, I., Hlebš. 1945 RENOVIRANO DVOSOBNO STANOVANJE. vrt in pritikline, oddam. Cena Din 300.—. Zeilhofer, Polj 1965 cane. Kovtekl za potovanje, dam ske torbice, denarnice, aktov ke, vsa po najniljlh cenah J. KARLO, MARIBOR, Trg avotod* • OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, poleg sodišča, takoj oddam. Wilden-rainerjeva ul. 11-IlL 1915 LETOVIŠČARJI POZOR! Pri Sv. Lovrencu na Pohorju oddam dve opremljeni sobi, tudi vsako posebej, vsaka z dvema posteljama, proti jutranjem solncu in sadovnjaku, z vso oskrbo. Cena po dogo voru. Naslov v upravi »Ve černika«. 1918 Prihod vlakov v Maribor Odhod vlakov iz Maribora Cas Vrsta Cas Vrsta V smer prih. vlaka Iz smeri odh. vlaka 2.35 brzi D 187 Berlin, Dunaj 2.56 brzi 50l Ljubljana, Trst 3.20 502 Zagreb, Ljubljana 3.50 D 188 Dunaj, Berlin 6.44 potniški 512 Ljubljana 5.24 potniški 515 Ljubljana, Zagreb 7.37 9011 Prevalje 5.35 9012 Prevalje, Celovec 7.40 meš. 9611 Št. Ilj 5.39 lili Mur. Sob., Kotoriba 8.22 potniški 615 Dunaj 6.55 614 Št. Ilj, Dunaj i 8.58 1124 Kotoriba, Mur. Sob. 9.38 519 Zagreb, Ljubljana 9.15 516 Ljubljana, Zagreb 9.55 ii 612 Št. Ilj, Dunaj 11.13 518 Postojna, Zagreb 11.55 » lll3 Mur. Sob., Kotoriba 12.20 1213 Gradec, Št. Ilj 13.05 11 622 Št. Ilj. Dunaj 12.31 9013 Celovec, Prevalje 13.18 ,, 9014 Prevalje, Celovec 13.45 brzi D 181 Praga, Dunaj 14.10 brzi 505 Ljubljana,T rst,Beograd 15.40 506 Ljubljana, Trst 14.18 potniški 523 Ljubljana, Trst 17.52 potniški 524 Ljubljana, Zagreb 14.40 i» 9022 Brezno-Ribnica*) 18.12 611 Dunaj. Št. Ilj 16.00 brzi D 182 Dunaj, Praga 18.13 1126 Kotoriba, Mur. Sob. 17.08 potniški 1115 Mur. Sob., Kotoriba 19.59 9023 Brezno-Ribnica*) 17.47 9« 525 Ljubljana, Zagreb 20.57 9015 Celovec, Prevalje 18.20 meš. 9612 št. ns 21.36 1128 Kotoriba, Mur. Sob. 18.31 potniški 9016 Prevalje, Celovec 21.48 613 Dunaj, Št. Ilj 20.15 M 616 Št. Ilj. Dunaj 1 23.40 •• 526 Zagreb, Ljubljana 22.05 99 527 Ljubljana I SOBICO s prostim vhodom oddam. Fochova ul. 16.___________1936 OPREMLJENO SOBO. čisto in solnčno, takoj oddam. Tattenbachova ulica 16, vrata 12. 1941 OPREMLJENO SOBO s prostim vhodom, oddam. Tržaška cesta 20, vrata 4. 1947 OPREMLJENO SOBO, lepo, solnčno, separirano, elek trična luč, takoj oddam. Stri tarieva ulica 5, I. 1957 SOLNČNO SOBO. opremljeno, poseben vhod uporaba kopalnice, oddam takoj. Vprašati Strossmajerieva ul. 8, pri hišniku. 1962 SOSTANOVALKO sprejmem v lepo. snažno so bo. Vprašati Aleksandrova cesta 81, trgovina. 1964 Poletni vozni red veljaven od 15. maja. *) Vozi samo ob nedeljah in praznikih. Je izletniški vlak, pri katerem je dovoljen popust na vozne cene. Kupim VALJAR (Tenniswalze) železen, 450 do 500 kg. kupimo takoj. Ponudbe na upravo veleposestva Josipa Orniga, . Št. Janž na Drav. polju. 1950 OTROŠKO POSTELJO kupim takoj. Ponudbe na upr. .Večernika pod »Otroška po-.stelja«. 1952 Posolilo IŠČEM POSOJILO 8000 DIN proti varnosti. Za obresti dam hrano in stanovanje zastonj. Ponudbe na upravo lista pod štev. 370. 1934 KRATKOROČNO POSOJILO Din 300.000.— iščem proti sigurni vknjižbi na prvo mesto v Mariboru. Sprejmem vložne knjižice denarnih zavodov v Mariboru: Mestne hranilnice. Spodnještarjerske ljudske posojilnice ali Posojilnice Narodni dom. Posojilo vrnem v gotovini. Ponudbe na upravo Večernika pod »Vknjižba«. 1870 Pouk INSTRUKCIJE daje brezposeln dipl. učitelj. Ponudbe na upravo lista pod »Dipl. učitelj«. 1616 Spomnite se CMD! PROFESOR POUČUJE srednješolce za izpite (za maturo in popravne izpite). Naslov v upravi. 1790 Službo dobi DEKLE staro do 18 let, se sprejme za vsa hišna dela. Horvat, Koroščeva ulica 54-11. 1921 VAJENCA sprejme A. Kfifmaam, Aleksandrova cesta H. 1931 Službe lile POSTRE2N1CA išče dek> za celi dan. Naslov v upravi »Večernika«. 1864’ ŠIVILJA, pomočnica, išče mesto. Dopise na upravo lista št 1851, Kupujte svoje potrebščine pri naifh Inserentihl NOGBVICE predtiskarija v veliki izbiri, kakor tudi vse ostale modne predmete, najcenejše v modni trgovini 7» Mara Kumše Maribor, Stolna ul. 1 amel Kako se boste spomladi oblekle? Velika izbera MODNIH LISTOV v knjigarni Tiskovne zadruge Maribor, Aleksandrova c. 13 Selitve s pohištvenimi in odprtimi vozovi, kafeor ttudi vskladiščenja izvršuje najceneje Prva iugeil, transportna d, d. Schenker & CoM Maribor-Meliska c. 16 tel. 2044 šmuE NE POZABITE, DA IWA KNJTGAlŽflfeA TISKOVNE ZADRUGE V MARIBORU MA ALEKSANDROVI C. 13 NAJLERSE MODNE LISTE Oglašulte! Za tirna moške zapestne ure od Din 100*- naprti ■rebrne ženske ure od Din 140*- naprej zlate ženske ure od Dilt 250*- napni moške žepne ure od Din 90-, 70-, 80’-, 100-, 120—, 140—, 180—napnj Reklamne cene za Sehaffhauaen, Omega, Doksa in vse druge ure raznih znamk. 1«2D A. Kiffmann, Maribor Aleksandrova c. 11, tuspli ukIUh Ssslnb »Ri stsiis'). TKANINE ZA POHIŠTVO IN SOLNCNE PLAHTE GRADL ZA MADRACE ZIMA - AFRIK v spedjatoidrgovin i 15 Birmanska darila dobita pocanl prt Albertu EccariU$U, urarju, MARIBOR, Slomškov trg štav. S. Mariborski »V E Č E R NI K« Jutra Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje. — Rentni davek plačuje iz svojega. Ustanovljena i. 1882. Stanje hranilnih vlog 70 milijonov Din Rezetvni zakladi 8,800.000 Din 14 karatna zapestna ura Din 250** srebrna moška ura Din 290*- Za deco, iz platna, usnjeni podplat. Štev. 28—35 Din 55.—. Za deco močne sandaiice, podložene z usnjeni. Št. 26—28 Din 65.—, štev. 29—30 Din 75.—. Damski platneni čevlji. V raznih kombinacijah la z visoko peto Din 95.—. 2enske opanke solidne izdelave. Razni deseni Din 115.— in 125.— moška ura iz kovine Din 60*- Damski čeveljčki iz prvovrstnega belega usnja v raznih kombinacijah. Damska sandaleta v vseh barvah. damska zape* stna ura iz val- Moški letni čevlji iz usnja. Slični v raznih barvah Moški platneni čevlji s krom-ppdplatom v sivi in Din 125.—in -145.—, beli barvi. ■ i'■ 'M t r Okusna Izbira nogavic, kopit In drugih potrebščin. »Peko« kreme, poll-ture jamčijo Vam le pod pristno znamko »Peko« za trajnost oblike, lep sijaj in izgled čevlja. URAR IN JUVELIR MARIBOR, GOSPOSKA UL. 15 M. 3LGER" SIN Citajte ..Veternik"! aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiil...,,,iil!l.lliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiniiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiimiuiiiiji: nmm ujm bikovih mm Centralo : MARIBOR v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenske ulice Podružnica : CELJE nasproti pošte prej JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA ae. Sprejema vloge nct knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obratovanju Najbolj varna naložba denarja, ker |amči asa vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno UllIlllUIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIlillllltlllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllfllflllllllllllltllllllllllllllllliiilllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIlllllllll! iiHHlIlUiil 111!l!IIIIIIIIIIIIIIIIIHUtw= Dražestne novosti v pralnem blasu - Tekstilana BudefeSdt ]||||llll[l[l[lllllllll[llll[lill[lilll|]WimiWllll|]|||ll[IIIIUIIIilllliJlllllllllllllltll]lllUllilllUtll]|||lllllllilliaillllLllllllillll.i IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII I Hill Illllllllllllllllllllllllllllllllll llllllllllll n Poznate prireditve ljubljanskega velesejma! Da? Potem Vas gotovo zopet pozdravimo kot drage goste. Ne? Oglejte si velesejem od 3. do 12. junija, ne bo Vam žal in vedno boste prihajali. Legitimacije se dobe v večjih denarnih zavodih, župnih in občinskih uradih, biletarnah Putnika in pri večjih železniških postajah Dravske banovine. Polovična vožnja na železnicah. 1896 Preselitev Podpisana tvrdka generalno zastopstvo 6ENERRL m0T0R5 CONTIHEHTRL za DRRUSKO BRNOUINO (Chevrolet, Pontiac, Oakland, Buick, La Salle, Cadillac, G. M. C. Truck in Bedford tovorni vozovi) obvešča, da se preseli njena podružnica u fTlariboru, Trg svobode 6. (zastopstvo Chevrolet) s 1. junijem 1933 na Tržaško cesto 16 v lokale njene pogodbene delavnice g. Rlfreča mRRlNl in da je bilo poverjeno vodstvo podružnice g. Uillyju L1HH1HEER1U Priporočamo se svojim cenj. odjemalcem, zagotavljamo nadaljno vestno in solidno postrežbo ter prosimo, da se naslovijo vse poizvedbe za naše najnovejše modele, kateri bodo v kratkem dospeli, na naš naslov 44 č. Z O. z. )) Ben. zastopstvo BEHERRL-mOTQR5 podružnica (DFiRlBOR, TRZR5KR TESTR 16 Telefon Z8-50 Otvoritev vinotoča Podpisani javljam p. n. občinstvu, da bom odprl dne 31. maja t. 1. na Špičniku št. 1 VINOTOČ, kjer bom točil svoja vina. katera so priznano najboljše kakovosti. Špičnik nudi eno najlepših razglednih točk celih Slovenskih goric. Oddaljen je od Svečine 1 uro hoda. Redni avtobusni promet med Mariborom in Svečino ter obratno je vpostavljen. Za obilen obisk se priporoča: Ivan Dreisiebner, lastnik vinogradov. • , 1899 Cenena me birmanska darila v zlatu, srebru in double priporoča po najnižjih cenah zlatar A. Stumpf, Koroška c. 8 10 11 >2 1 2 Birmanske ure zlatnina itd. najceneje S pri nrarjn 3 IGNACU JANU Maribor, Glavni trg 23 8 7 6 5 4 Vinotoč HOFRAT Meljski hrib i82b otvorjen Dne 26. maja ob /42. uri zjutraj je umrl naš nadvse dobri oče, gospod AVGUST CEJAN višji davčni kontrolor. Pogreb biagopokojnika bo v nedeljo, dne 28. t. m. ob 1415. uri na frančiškanskem pokopališču na Pobrežju. V Mariboru, dne 26. maja 1933. 1932 Žalujoča soproga In otroci. cisnriK TRPIN-ovega TEKSTIL-BAZARJA Pri večjem nakupu znaten popust od Platno belo . . . Platno za rjuhe . Varaždinsko sukno Kamgarn, češki Angleško sukno Doubi-sukno « . Modne hlače Tweed ’ za plašče Kasha za obleke Crepela za obleke Popelini za obleke Tweed za obleke Pliši .... Flanel za pižame Flanel za plenice Flanel za domače obleke Barhent za domače obleke Pralne delene . . Pralni popelini Cefiri ............ Crepe de chine svila Taft svila . . . Bemberg svila „ . Pralna svila . . . Svila za podlogo . Brisače .... Blago za zavese , Odeje ............ Kakor tudi slamnjače, gradi za madrace, vseh vrst frotirk, flanel odej, moško, žensko in otroško pletenino in nogavice itd. Oglejte si pred nakupom! Maribor, Vetrinjska ulica it. 15 od Din za meter 7, 8, ! 9, 10 16, 20, 24 24, 44, 64 120, 150, 180 180, 280, 320 90, 120, 180 80, 120, 180 44, 88, 120 14, 20, 32 48, • 88, 120 20, 28, 36 20, 44, 88 80, 120, 180 10, 12, 14 8, 10, 12 10, 12, 15 10, 12, 18 6, 8, 10 18, 28, 32 8, 10, 12 40, 58, 80 68, 88, 98 20, 28, 48 20, 24, 28 24, 28, 32 8, 10, 16 8, 10, 16 JO, 120, 150 kom, znamke »Tungsram" in domače znamke ter vse potrebščine za elektriko kupite ugodno v novi elektro-trgovinl K. Florjančič Maribor Glavni trg 23 ,B«rgov dvor Pismena ali telefonična naročila se takoj izvrše. Telefon 24-28 NaltrpeineJii osebni in tovorni vozovi *a naše ceste. — 2, 4, 6 in 12 cilinderski, dvojne nihalne OSi, brezokvirna šasija. TATRA-AVTO žajtrcb. Kustosija 6,____ Maribor, Cankarjeva uHca 26.__________________ ____ Čedni vzorci blat n konalne obleke in clžame. Tekslilana BMelelf ^"''^daja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavi" izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO. DETELA v Mariboru e samo kratek ča$ traja oblastno dovoljena razprod pri Kormannu v Mariboru, Izrabite brezpogojno pred opustitvijo trgovine ta priložnostni nakup. Oglejte si moja izložbena okna. Tako ceneno še niste nikdar kupili! 20 de 501 pop eeneiel Za binkoštne oraz V vročih poletnih dneh morate predvsem posvetiti čim večjo pažnjo svojim nogam. V vsaki naši prodajalnicl Vam postrežemo z odgovarjajočo obutvijo tako za praznike kot tudi za vsakdanjo nošnjo, najsibo za delo, sprehode ali pa za dom. Naša let.ua obutev je lahka, udobna in poceni. Obiščite nas. Oglejte si našo letno obutev brez obveznosti za nakup. ŽENAH: MOŽEH Štev. 27—34 Vrsta 242 Otroški telovadni čevlji s prožnim chrom-podplatom. Ženski Din 35.—, moški Din 39.—. . Vrsta 2947-00 Sandale s crep-gumijastim podplatom ne žulijo ne nog ne žepa. Zelo so lahke, zračne in udobne. Ženske Din.59.—. Vrsta 3335—10 Vrsta 2445—09 Udoben ženski platneni čevelj z gumijastim Praktični letni čevlji z zaponko, iz najbolj-podplatom in nizko peto. Praktičen za vsjik- šega platna, neobhodno potrebni vsaki ženi danio nošnjo. za vsakdanjo^ nošnjo. Lahki in poceni. Vrsta 4561—29 Za šport. Idealen in najcenejši čevelj za vse vrste športa, turistiko in razne igre. Vel. 27—34 Din 35'.—. Vrsta U37—27 Elegantni moški letni polčevlji iz belega ali sivega platna, kombinirani z rjavim ali črnim usnjem. Krasna izpopolnitev letne garderobe vsakega gospoda. Vrsta 2925—07 Vrsta 3925—23 Platneni čevlji na vezaljke z elastičnim gu- Za gospodinje, ko gredo kupovat na trg. mijastim podplatom in ravnotako peto. Za praktični in trpežni čevlji z elastičnim gu-počitirice. mijastim podplatom. g te v. 19—27 Vrsta 3661—00 Lep otroški spomladanski visoki čevelj iz rjavega boksa s, podplatom iz krupona. ^ Vrsta 2927—41 Zračne in lahke sandale s chrom-podplatom V toplih dnevih neobhodno potrebne. Vrsta 2942—00 Otroška sandala s crep-gumijastim podplatom, elastična in trpežna. Št. 22 do 26 Din 35.—. št. 35—38 Din 59.—. Vrsta 3945-03 Vrsta 8865—11 Praktičen in udoben čevelj iz črnega' boksa K lahki letni obleki nosite te idealne in okus-z gumijastim podplatom. Za vsakdanjo upo- no kombinirane opanke. Zelo so zračne, lah-rabo nenadomestljiv. ke in udobne. Rdeče ali modre. P lil Vrsta 1937—29 Iz močnega boksa z elastičnim gumijastim podplatom. Za vsakdanjo uporabo. Rjavi ali črni. * Štev. 20—26 Vrsta 5851—30 Za Vaše ljubljenčke lakaste ali Tjavo kombinirane čeveljčke. Zelo lepi in okusni. Vrsta 2845—11 111 ■ Vrsta 9645—38 Za vsak dan te čevlje iz črnega ali rjavega »Eleganten čevelj iz rjavega boksa ali črnega boksa. Ravnotaki lakasti za nedeljo in praz- laka s kombinacijami iz kačje kože. nik Din 99.—. __ _____ ™ Vrsta 5351—Ob Krasen čevelj iz belega mibuka za svečane prilike Vašim ljubljenčkom. Velikost 27—34 Din 79.—. Vrsta 1637—21 Iz prvovrstnega telečjega boksa, rjavi ali črni. Lakasti za isto ceno. Zelo praktični ih udobn,. , x Vrsta 1505—68 Eleganten čeveljček iz ševroja, kombiniran s semišem v isti barvi. Idealen čeveljček za vsako damo za sprehod in obisk. Isti iz laka Din 129.—. CENENE NOGAVICE PRVORAZREDNEGA MATERIJALA. Vrsta 2605—16 Zelo okusno okrašen čevelj k športnemu kostimu. Izdelan je iz temnorjavega boksa. Štev. 27—34 Vrsta 5842—40 Za deklice te udobne fleksibl čeveljčke, kombinirane, iz laka ali rjavega boksa. Vrsta 1637—80 Polčevlji iz prvovrstnega telečjega boksa, okrašeni s perforacijo Nosijo se k športni obleki. Usnjena peta. POIETI NOSITE LAHKO IN UDOBNO OBUTEV. Ženske nogavice: la svila Din 29.— Svilene Din 19,— la flor Din 19.— Bombažaste Din 15,-Bombažaste, norm Din 9.-Za spori, iz sukanca Din 10,— Otroške nogavice: Visoke bombažaste Din 8.—. 10.—. 12.-Kratke iz sukanca Din ,7.—. 9,-Za šport Din 10.—, 12. -Moške nogavice: Iz sukanca ali polsvile Din 15.-Egiptski bombaž, z de senl ... Din 10,-lz polsvile Din 7.-močne bombažaste Din 5.— „ Vrsta 3967—22 Udoben širok čevelj iz močnega boksa z gu* mijastim podplatom, ki traja trikrat toliko kot usnjen podplat. Vrsta 4431—00. Za poletje. Udoben in trpežen čevelj iz sivega platna z gumijastim podplatom. Lahek in poceni. Neobhodno potreben za vsakdanjo nošnjo v soparnih poletnih dnevih. Vel. 27—34 Din 25.—. Vel. 35—42 Din 39.—. vel. 43—47 Din 39.—,