206
K Vflti«


v sredo 2« septembra 1925.
Posamezna Številka 20 cent.
Letnik L
fxhaja, izvzemii pondety*k, fr«4fck d- . ^«tr*». T A«ike*m 20, L nadstropja. Dopisi na) * pisma se ne sprejemajo, iH. Janko Vovk. Lastnik tisi znaša za. maaeo L 7.—. 3 me:
vo: ulica sv. Fraačilka uredništvu. Nefrankirana — Odgovor«! mhnri k tiskarne Edinost. Naročnina - In cafo leto L 60.—»
Za inozemstvo mesečno 3 lir već. — Telefon uredn^va in uprave it. 11-5».
EDINOST
Posamezna Številke v Trstu in okolici po 30 cent. — Oglasi se raČunafo d iirokoeti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 ceott osmrtnice, aah*ale, poslanice in vabila po L 1—s oglasi denarnih ssfoM mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 oenft. beseda, aa)maaj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Rdlnosti, v Trstu, utief sv. Frančiška Asaikaga 8t«v. 20. L nad. — Telefon uredni It va in uprave 11-5V
Delanja, naj govorilo!
Orazio Marchesini je priobčil v milanskem «Secolu» svo* tretji članek o manr šinskem vprašanju v nemškem Poadižju-(Gl®j «Edinost» od 28. avgusta).
Posebnost tega tretjega članka je, da pisec mestoma podčrtuje svojo skoro ganljivo ljubezen do tamošnjega nemškega prebivalstva. Ničesar ne želi bolj goreče, nego mirnega sožitja med obema plemenoma. Mi smo — pravi — prinesli v Po-adižje zdrav dih bratstva, tako da je neki nemški volilec vzkliknil nekega dne: «Dobri, dobri Italijani!» Kot dokaz navaja dejstvo, da italijanski izletniki v Poadižju — oblačijo svoje otroke v nošo tamošnjega prebivalstva. Neki njegov kolega je vzkliknil celo: « Nismo mi tisti, ki asimiliramo, marveč se puščamo asimilirati.* Samo da je gospod Orazio v istem hipu — kakor se pravi — padel iz vloge, ko tiste Italijane, ki živijo stalno v Poadižju, poziva, naj poleg vsakdanjega trudapoinega dela za
in neminljive ljubezni do naroda in domovine. Spoštovati bi nas morali ravno zato, ker smo pošteni m iskreni, da očitno izpovedujemo istotako silno in neminljivo ljubezen do vsega, kar tvori naš« narodno bistvo: lfubezen zvestobo do svojega rojstva, svoje kulture, svojega jezika, svoje grude, do vsega, kar sta ustvarila naša narodna duša m njegova visoko razvita ura rt veno st!
Nekoč je neki govornik v tržaškem mestnem svetu menil: Besede so ženske, dejanja — možje! Same lepe besede o bratstvu, mirnem sočštju in sodelovanju nas ne morejo potolažiti, posebno še, ko vemo, da se skrivujo za njkni nameni, nevarni našemu narodnemu obstanku in življenju. Le dejanja, ki bodo dajala drugo-rodnim državljanom mirno zavest, da bodo mogli nemoteno živeti svoje narodno življenje — le taka dejanja morejo odpraviti tisto nezaupljivost, ki jo g. Orazio obžaluje kot oviro mirnemu sožitju in sodelovanju. Ker tudi za našo slovansko manjšino velja vzklik onega nemškega volilca, ki ga navaja g. Marchesini: «Ali razumemo se dobro. Karkoli utegnete storiti aH
asimilacijo mislijo tudi na svojo obrambo !	_
se pa — tako pripominja — vršila misiiti, srce tu notri fe in ostane nemško!«
bi se mogli hi-1 Priključeni smo k Italiji, državnopravno in
ki bi se pa, — tako pripominja — veliko učinkovitejše, če ... trejše in boljše razumeti s prebivalstvom.
Pravilno presoja stvari, ko pravi, da so Nemci spretni, zložni, vztrajni, da so vezani na izročila, ki da niso še povsem premagana, združeni v nezlomljivem medsebojnem soglasju!»
Čim pa je dal besedo pameti m pravilnemu spoznanju, ga že zajema ideologija tistih poHtikujočih Italijanov, ki v drugo-rodcih vidijo sovražnika. Očita namreč Nemcem, da «dehijeio in mislijo -v tajnem sovraštvu proti Rimu in njegovi vladi.» Namen piščev je tu očividen. Predočati hoče namreč antitezo med italijansko in nemško duševnostjo: Italijani so tisti, ki resnično želijo mirno sožitje in sodelovanje, Nemci pa ne!
Iz nadaljnjih njegovih izvajanj je razvidno, kaj si misli g. Orazio. ko opozarja na potrebo ^obrambe« od italijanske strani. Snujejo naj se številni otroški vrtci pod vodstvom italijanskih vzgojiteljev in odpravijo naj se «tajna in nedovoljena vzgoje vališča z — vsenemškim czadjem.!» Tu je pisec enostavno, in ne da bi ga bila zapekla vest, posegel po tisti metodi vseh, ti ne morejo drugače opravičevati politike nasilnega raznarodovanja drugorodnih manjšin: podtika kulturnim napravam dru-
rodcev protidržavno rovarenje, ne da — tako daleč ne segata resnicoljub je in politično poštenje talcih politikov — podal kakih konkretnih dokazov za tako svojo obdolžit ev.
Naj opozorimo še na neko drugo kričeče protislovje v trditvah piščevih. Dočim piše poprej, da so Nemci zložni, žilavi in ttezk*mi^vi v svojem edinstvu, trdi neposredno na to, kako da je sedanja politika z modro gospodarsko organizacijo že pridobila kmetski stan, kar da je «čete ire-dentizma» (že zopet!!) v Poadižju presenetilo in ogorčilo. Ta druga trcBtev izključuje ono prvo. Če so Nemci nezlomljiv* v svoji enotnosti, kako na<j bi verjeli, da so pridobili prav tisti stan, ki tvori maso »emškega tabora?!
V nadaljnjih razsežnih izvajanjih se bavi g. Marchesini s podrobnostmi akcije, ki bi jo. želel za asimilacijo Nemcev. Iz teh izvajanj naglašamo očitanje, da se z italijanske strani premalo podpirajo tisti Italijani, ki vršijo v Poadižju to nalogo. Morali da bi izdatno podpirati njih trgovino m obrt. Podružnicam italijanskih kreditnih zavodov očita, da podpirajo le velike obrate z dalekosežnim! in velikimi garancijami, dočim so pretirano previdni napram krajevnim zavodom. Na drugi strani pa da podružnice nemških in avstrijskih bank vse drugače pospešujejo industrijalno in trgovinsko delovanje Nemcev, katerih prihranki se stekajo v te banke. Mali italijanski trgovec pa se more zanašati le na samega sebe. «Braniti se mora, da ne bo on tisti, ki bo asimiliran!»
Nato pa postaja zopet sladak; hotel bi >e kazati pravičnika napram drugorodcem. Noče jim zasuti pridobitnih virov, ali jih ovirati v njih delovanju. Želi le, naj se Italijanom v Poadižju nudi moralna in duševna podpora, da se ustvari podlaga za mirno sožitje, v kolikor ga je z gotovostjo obljubil Benito Mussolini! Dalje: « Tisti Nemci, ki so še nezaupljivi, naj se prepričajo, da Italija ljubi z vso močjo sinove, ki se vračajo k nji. Nič se ne stori proti njim, razen kar je potrebno za varnost in mir.» Nato sledi grožnja na naslov tistih Nemcev, ki so ctrdovratni sovražnikih.
Gospod Orazio Marchesini je v usodni zm°ti. če misli, da s takimi sladkimi zvoki potolaži drugorodce ter da je s takimi zvoki iz take mirovne piščali Bog ve koliko pripomogel k zadovoljni rešitvi manj-, iraškega vprašanja. Drugorodci vedo do-
u	^ dehtcči cvetoči roži
skriva bodlfiv trn.
Črka je mrtva, duh je, ki oživlja. V manj-sinsko politiko mora pri« duh spravlji-vosti in pravičnosti dejanj, duh zaupanja napram drugorodcem. Izginiti mora iz n e z'» duh summčenj in podtikanj. Mesto teh naj pride spoštovanje! To tem bolj že radi tisuh čustev, ki so lastna italijanskemu narodu, iz spoštovanja do njegove lastne prošlosti, radi tistih idealov, ki jih je uresniči a epopeja zgodovinsko-slavnega italijanskega risnrgimenta. V imemi tiste klasične dobe v življenju italijanskega na-roda. ko je podžigalo duše čustvo silne delegacija.
politično, nje — da rabimo besedo g. Mar-chesinija — sinov« smo. Mari smo pa manj vredni sinovi zato, ker je v naa čustvo, ki nam ga je Stvarnik v sadil v dušo: čustvo ljubezni do svojega rojstva ki zvestobe napram dedščini očetov?! Kdor nam to čustvo šteje v greh, ta umiknje plemenitost italijanske duše in zgodovinskih tradicij rtaJSjanskega naroda.
Podmornlk „veniero" pogreftn
RIM, i. Agencija Štefani poroča: Pod-mornik «Veniero», ki je imel med pomorskimi manevri nalog, naj ostane med rtičem Passero i<n rtičem Murno di Porco (fužmovzhodno od Sirakuze), se še m vrnil •v pristanišče. Dne 25. avgusta so ga videli pri rtiču Granitola (južnovzhodno od Mar-sele), ko je phil proti svojemu pristanišču. Iščejo ga podmorniki, zrakoplovi, letala in torpedolovci noč in dan.
Podmorniku «Veniero» poveljuje fre-gatni kapitan Paolo Vandone, ki je že med vojno poveljeval podmornikom.
Posadka podmornika sestoji iz povelj« nika m 4 častnikov ter 35 mož. Podmornic je bil zgrajen med L 1917. in 1918. Dolg je 66.5 m, širok 5.9 in 4.3 visok; vozi z brzino 17 milj na uro.
Fašist ubil bivšega fašista
RAVENNA, 1. V vasici Villa S. Zac-caria se je neki fašist spri z Guglielmom Spadoni, ki je bil nedavno izključen iz fa-šistovske stranke. Poslednji je hotel napasti fašista z nožem. V silobranu je fašist oddal proti Spadoniju troje strelov iz revolverja. Spadoni se je takoj zgrudil mrtev, na tla.	_
DAnnunzio pojde na Snežnik?
REKA 1. Dne 12. t. m. se pričakuje D An-nun.zi.jev prihod v Ilirsko Bistrico. Prisostvoval bo pri otvoritvi planinske koče na Snežniku, ki bo nosila njegovo ime in ki jo je že zgradila reška sekcija Club Alpino Italiano. D Annunzio najbrž« prileti v Ilir, Bistrioo z letalom, ki mu ga je stavila vlada na razpo-polago, ker so tam že izvršili vse predpriprave za pristajanje letala. Mussolini, ki bi imel prisostvovati otvoritveni slavnosti skupno s prestolonaslednikom, se teh slavnosti glasom zadnjih vesti ne udeleži.
Venlzelos svetuje JusoslovlJl no] ne sklepa pogodb z Grčijo
Umor med igro «mora».
BERGAMO, 1. Iz Romano Lorabardo javljajo, da se je izvriil v Calcinate pretekle noči med igro mora» nenavaden umor. O poteku umora manjkajo še natančnejši podatki. Uvedena je preiskava potom karabinerjev iz Tre-viglio.	_
inčetek fnneosko-ipanske ofenzive proti Rlfancem
Obstreljevanje rifanske obali — Francozi zasedli višine v daharski okolici — Primo de Rrvera prispel v Tetuan
PARIZ, 1. «Journalu» poročajo iz Alge-sirasa: Pod predsedstvom gen. Primo de Rivera se je vršil važen vojni svet, katerega se je udeležil francoski admiral Hal-lier. Vojni svet se je sporazumel glede de-finitivnega operacijskega načrta v Maroku. «Journal>» je prejel iz Madrida, da so se pričele vojne operacije v zalivu Alhuce-mas. Francoske in španske pomorske enote in letaki so obstreljevala rifansko obal.
FEZ, 1. Uradno poročilo pravi: 19. zbor je zasedel, ne da .bi naletel na odpor, nekatere višine v daharski okolici. Abd El Krim je zaukazal v pokrajini Branes ope-rirajočim oddelkom, da odidejo v Kejab,
kjer se zbirajo rifanske čete. Od tu jih do-__~	t ~	., —»
v^ Abd E Krim,	rs?mbo^T,VPdoT20T JJgfc ttfpri-
liki so se izvolili specijalni odbori za naj razno vrstne jše kongresne	~
Enoten nastop Male	▼ Ženevi
BEOGRAD, 1. (Izv.) Zunanje ministrstvo je prejelo obvestilo, da je dr. Ninčič danes prispel v Ženevo. Jutri odidejo -v Ženevo ostafi člani jugoslovenske delegacije in se sestane^ s Čehoslovaškimt in romunskimi delegati, da se določijo smernice za enoten nastop na zborovanju sveta Društva narodov.
V beograjskih krogih pripisujejo veliko važnost zasedanju Društva, narodov, ki bo najbrž razpravljalo	o grškem pred-
logu glede sklenitve balkanskega garancijskega pakta.
BEOGtRAD, 1. (Izv.) V političnem življenju ni zaznamovati nrkakih novosti, ker se večina politikov nahaja na deželi. Še vedno se širijo v Beogradu govorice, da pride med muslimani in davidovičevci do fuzije.
Precej živahnosti je bilo danes opazki pri zemtjoradnikih, ki so se po zaključenem kongresu začeli razhajati.
Ljuba Davidovič je odiel na agitacijsko potovanje v južno Srbijo, odkoder se poda tudi v Čmo goro.
Med radikali in radičevci vladajo že del j časa nesoglasja glede premeščenja u radništva v prečanskih krajci. Politični krogi upajo, da se doseže v tem oziru popolen sporazum, čim prispe z Bleda minister Gju-ričič, ki zastopa Pašiča.
BEOGRAD, 1. (Izv.) Grška vUda je naročila vtsem svojim predstavnikom v inozemstvu, da prekinejo sleherne odnošaje z Venizeloeom. Iz zanesljivega vira se doznava, da je Venizelos- obiskal jugosloven skega posbn&a v Bernu ter mu nasveto-val, naj jugosloveniska vlada ne sklene ni-kake pogodbe z gr6ko vlado, dokler sc v Grčiji ne ustalijo politične razmere. Grško zunanje ministrstvo je ponudilo Ve nize losu poslaniiko mesto v Beogradu. Ponudbo je imenovani odklonil. 'Zatrjujejo, da je Venizelos pred nekaj dnevi naprosil Pašiča za razgovor. _
Ustanovitev jutfoslovenskega konzulata v Rima in Pfreju
BEOGRAD. 1. (Izv.) Zunanje ministrstvo „je odredilo, da se ustanovi jugoslovenski konzulat Rimu in Pireju.
Ukinitev zasebnih učiteljišč
BEOGRAD, 1. (Izv.) Prosvetno ministrstvo je odredilo, da se ukinejo učiteljišče šolskih <sester v Sarajevu, učiteljišče sv. Jožefa v Za$rebu, učiteljišče uršulink v Ljubljani in učiteljišče šolskih sester v Mostaru.	_
Bolgarska podpira macedonske komite
BEOGRAD, 1. Bitoljski in bregalniški župan sta poslala notranjemu ministru dokumente, ki se nanašajo na komitaško akcijo tekoan letošnjega leta in na zaslišanje prijetih botaarskUi komittašev v zadnjih bojih ob Vardarfu. Iz' teb dokumentov, zlasti pa Iz izpovedi ujetih komitašev je razvidno sodelovanje oficijelne Bolgarske z makedonskim komitejem. V svojih izjavah trdijo ujeti komitaši, da je makedonski komitfc dobivat od bolgarskega vojnega in notranjega ministrstva velike vsote denarja za svoje namene. Iz izjav komitašev se tucfi doznava, da je makedonski komite izposlorval od prometnega ministrstva za svoje člane breaplačno vožnjo na vseh bolgarskih železnicah in da uživa sploh razne ugodnosti od državnih oblasti. Med komitejem m bolgarskim vojnfcn ministrstvom obstoji najožje sodelovanje. Brez vednosti 'VOJ aških oblasti se ne more organizirati nobena komi tačk a četa, ker dobivajo ko-, mitaši vse potrebno orožje iz vojaških skla- j dišč. Vsaka četa ima posebne vojaške inštruktorje.
Na po<Bagi teli dokumentiranih dejstev bo jt^od. zunanje ministrstvo posredovalo pri bolgarski vladi radi preprečenja nadaljnje komštaške akcije.
Jugoslovenske represafije proti Bolgariji
BEOGRAD, 1. (lav.) Protest jugoslovenske vlade proti Bolgariji radi vpadov komitaikih čet na jugoslovansko 'ozemlje je ostal brecuspešen, radi česar so se od-nošaji med obema državama znatno poslabšali. Jugosl o vensko zunanje ministrstvo zahteva proti Bolgariji nove represalije. Za vsakega jugoslovanskega državljana, ubitega od komitašev, bo jugoslovenska vlada zahtevala 1 milijon dinarjev odškodnine.
Jugoslovenska delegacija za Waahlngtofi.
BEOGRAD, 1. JugojLov. delegacija za mad-parlamentarno konferenco v Wa«hingtonu je sestavljena tako-le: Od večine gredo v Wa-shington; radikala dr. Velizar Janković in Ljuba NeSić ter radićevec Nikola Precca. Od opozicije pa demokrat dr. Voja Marinko vic in samostojni demokrat dr. Srdjan Budisavljevič. V Ameriko odpotujejo med 13. in 15. septembra.	_
Zaključek Sw tistega velesejma.
BEOGRAD, 1'. Tukaj se je zaključila razstava in sejem v Suboiici. Razstava je bila odlično obiskana in je popolnoma uspela. Kakor se govori, se tudi prinodnje leto priredi v Su-botici razstava in sejem.
Lefldoflska konferenca za proučevanje garancijskega pakta
Angleški tisk o italijanskem sodelovanju
LONDON, 1. Agencija Reuter piše: Danes <se je pričela konferenca zavezniških in nemških pravnikov glede garancijskega pakta. Italijo bo zastopal na konferenci comm. Pilotti, ki prispe v London šele jutri. Angleški tisk pripisuje veliko važnost dejstvu, da se udeleži tudi Italija razprav glede garancijskega pakta. Nekateri listi dostavljajo: Chamberlain - Briandov sporazum je mnogo pripomogel, da se je Italija otresla predsodkov glede garancijskega pakta. _
Drobne vesti Iz JugoslaelJe
Samomor Slovenke v Zagrebu. 31. avg. se je ^ Grandhotelu zastrupila elegantna. otividno bolj&im krogom pripadajoča dama, ki je go* vorila s hotelskimi nameščenci slovensko. Na mizi svoje sobe je pustila pismo, v katerem pravi, da je zelo nesrečna in da je uničila vg# svoje dokumente, ker noče, da bi kdo vedet za njeno Ime. Samomor ;e v mestu povzročil veliko senzacijo. Dama se je zastrupila z večfa količino strihnina, katere-ga je pomešala v liker; smrt je nastopila že v par minutah
—	50-letnica herccgovinske vstaje. V N-eve-sin u je preteklo soboto cela Hercegovina na slavnosten način proslavila petdesetletnico« hercegovinske vstaje. Slavnosti se je udeležilo nad 10000 ljud:. Metropolit Diraovič sa je z navdušenim besedam: spominjal junakov, ki so šli v boj za osvobojenje ter ie potem blagoslovil temeljni kamen za spomenik kra! u P.etru T.. Osvoboditelju. Pri tej priliki je pol-kovih Magdič prečital zbran.emu občinstvu kraljevo odredbo, po kateri se 32. pehotni polk imenuje odslej -Nevesinjski polk*.
—	Vinarska in sadjarska šola v Mariboru, ki je bila doslej dveletna, se )e spremenila v enoletno. Pogoj; za sprejem so razpisani tudi v «Kmetovalcu» vd 15. avgusta. Prošnje za sprejem se morajo pošiljati Se do 1. oktobra, ker je začetek novega šolskega leta za novince preložen na prve dni novembra, o čemer bo vsak prosilec posebej svoječasno točno obveščen.
—	Usmrtitev morilca vojvode Miščevića.
V soboto je bil v Štipu usmrčen morilec ko-! mitskega vojvode S'.ojana Miščevića, Ciro ! Gligorovič Keleš. in sicer ravno tam, kfer : je izvršil svoj zločin. JustifikacLji so prlso-naiogu vojaškega; stvovaii ie uradniki, dočim je bilo od ostalega
Aretacije komunistov v Romuniji
BUKAREST, 1. Po
poveljstva je bilo aretiranih 18 članov od-j občinstva navzočnih Ie nekaj oseb. Morilca so bora rdečih sindikatov, ki so se tajno se- prepeljali z avtomobilom v spremstvu orožni
stali v Bukareštu. Aretiranci so razvijali revolucijonarno propagando med delavci, ker se v kratkem vršijo 'Volitve za osrednjo delavsko zbornico.
kov. Med vožnjo so 9e mu od 3trahu ves čas tiesla kolena. Po prečitan u smrtne obsodbe pa je vprašal svečenik, ali obžaluje svojte dejanje. KeleŠ je 3 krepkim glasom odgovoril; «Ne!» Nato je mirno stopil v izkopano jamo
Kriza v nemški komunistični stranki in t1 l^'1 ni Pu,tl1 ^vezati oči. Štirje streli ^»u««*	i orožnikov so napravili konec niegovismu ztv-
BERLIN. 1. «Montags-Morgen» poroča,; ljen;u.
da je moskovski izvršilni odbor komuni-: — Težka nesreča v Beogradu. Prt gradnit
stične internacijonale zahteval od komuni- državne bolnice v Beogradu se je v soboto
stične stranke v Nemčiji odstop Rutha Fi- pripetila grozna nesreča Na odru nove zgrad-
seberja H strankinega predsedstva. To se!*** * bilo v višini 12 metrov nad zemljo za-
smatra kot zmaga desnega krila izvršilnega Prepih osem delavcev. Nenadoma se ,e zru-j,	, . . % .	&	•	.	'i-L oder iu z venke višine so med tramovi in
odbora, ki ie vodstvo nemške komunistične	gradbenim materijalom treščili na tla
stranke zeLo krrtikovalo. Mafcšče moskov- deUvc\ \z ruševin so potegnili šest delavcev ske eksekutive ne bo brez posledic za po-1 in dve delavki ter jih prepeljali v bolnico. Vsi Ktiko nemških komunistov. Za sedaj je ra-. imajo težke poškodbe in je ie malo upanja, čunati z odstopom večjega števila radikal- > da eden ali drugi ostane pri življenju. Kakor nih in levičarskih komunističnih voditeljev, se zatrjuje, je bilo tramovje odra že trhlo.
: Uvedena je stroga pre.skava.
Pred amnestijo za ruske emigrante
BERLIN, 1. Kakor javljajo listi, namerava ruska vlada ob obletnici revolucije, t. j. 7. novembra proglasiti splošno amnestijo za ruske emigrante. Število emigrantov se ceni približno na dva milijona. Ruska vlada meni, da se bo vrnila približno polovica teh emigrantov.
MosKa bojkotira homunistinlo Ruth Ffscher?
BERLIN, 1. Neki tukajšnji jutranji list sporoča iz Moskve, da je tamkajšnja internacijo-nala zaključila odstraniti iz vodstva nem&ke komunistične stranke znano kiomunistinjo Ruth Fischer. Ta odločitev pomenja zmago desničarskega krila aksekutivtne internacijonale, ki stoji na stališču, da je vodstvo nemške komunistične stranke nesposobno. Kakor se javlja iz istega vira, bodo tej odstranitvi sledile Se druge važnejše.
Toča ub;la dva brata. Strahoviti ciklon, ki je divjal v torek v Bački, je zahtval v Starem Sivcu tudi dve človešk žrtvi. Brata Peter in Gustav Groshard sta delala v kritičnem času na polju. Nesrečneža nista mogla najti nikjer nobenega zatočišča in ;e toča oba ubila. Našli so ju naslednjega dne mrtva na polju.
— Veliko neurje v Zagrebu. V nedeljo dopoldne ie vladala v Zagrebu strašna sopara, kateri je sledilo popoldne s lno neurje. Okoli treh popoldne je pridivjal nad mesto mogočen ciklon. Oblaki prahu in močni vetrovni sunki so naznan ali bi žajočo se nevihto 2e oez nekaj minut se ie vlila strašna ploha. Prvi trenutek se je zdelo, kakor da se je utrgal oblak. Pocesti kanali niso mogli zadosti hitro požirati vodo, vsled česar so bile številne ceste pod vodo. Nevihta j,e trajala pol ure in izginila potem ravno tako hitro, kakor je prišla. Posebne škode v mestu ni napravila.
DNEVNE VESTI
Ha čelioslovaSRein znalo đrasaJeflSc: p£ar!?Lce,va
ProSle nedelje se je vriil v Karlovih Virih! !'nem Jna?r8fSfem. "rad"	Sanili Jt' 25J
sestanek centrale za povečanje tujskega pro- U" vrata sL 35) od 8 do	12. ure m to od Deta v čehostovaški republiki. Ugotovili so da je tujski promet v tem letu dospel do re
Ugotovili so, j <*anesdovkliučno8. septembra,
-	— Pozdravi naših lantov. Slovenski fantje,
Koagm jugoslor. pravnikov.
BEOGRAD. 1. Včeraj se je vršUa konferenca beograjskih pravnikov, ki se je bavila s pri-
skemu odseku. V pokrajini Tsoul, Branes in Beni Zeroal se plemena neprestano predajajo Francozom. Njilvovi oboroženi oddelki se bodo borili <v francoskih vrstah proti Rifancem.
TETUAN, 1. Semkaj je prispel general Primo de Rivera.
Cbamberlainov prihod ▼ Žtoero
PARIZ, 1. Danes predpoldne je prispel semkaj angleški zunanji minister Cham-berlain. Popoldne je nadaljeval vožnjo v Ženevo z vlakom, v katerem je odpotovala na zborovanje Društva narodov francoska
priprave. Predlagalo se je od nakaterih strani, da bi se kongres pravnikov spričo proslave na Lovčenu odgo dil. Vendar pa so se beograjski pravniki odločili, da se kongres ne odgodi in da se zaprosi vlada ter časopisje, da pomagata organiziranja tega kongresa.
prt
tm grški arbitražni pakt.
BUKAREST, 1. Pol ura dni «Independanoe Rumaine* aagovaija RendisoV program obvezne arbitraže na Balkanu ter ju^oslovensko. grško-francoski kondominij na železiiki progi Gjevgjelija-Solun; « tem naj bi se začele in-ternacijonalizirati železnice vse do Beograda in Bukarelta.
.kordne višine. Na sestanku se je nagla«ala tudi potreba gradnje novih hotelov in sklenili so zaktevati od vlade olajianja, koncesije, eventuelno tudi pote.rijalno podporo za zgradbo novih hotelov.
Tozadevno poročilo o rečenem sestanku činiteljev za povspeševanje tujskega prometa na Čehosifovaškem pa ne govori nič o kakih zahtevah, naj bi vlada razvijala vse svoje sile za ««počeŠenje>* zdravilišč in letovišč; nič o zahtevi, naj bi vlada uveljavljala tam svojo «zastavo»; nič o kaki nevarnosti za «narodno dostojanstvo* od strani tujcev; nič o omeje-vaju gostov v njih tamošnjem Življenju, nič, kar bi jh moglo žaliti v njih narodnem čustvu. Tudi ni besede, da v čehoslovaških letoviščih in zdraviliščih Čehi <miso vratarji, ampak go-spodarji», kakor je tako pisal «Popolo d'Italia» glede naših letovišč in zdravilišč. Praktični in razumni Čehi razmišljajo le o sredstvih, ki morejo čim najbolj povspešiti tujski promet in zahtevajo od vlade ukrepe in dejanja le v tej smeri. Oni vedo, kake koristi donaša tujski promet. Te koristi imajo pred očmi in jih nočejo žrtvovati zahtevam kakega nespametnega in nervoznega nacijonalizma. Ne prihaja jim na misel — nočemo reči: krivična, ker bi to bilo prečastno zahteva, naj bi na pr. Anglež na potovanju iz Londona vzel v roke kak žepni aiigle&ko-6eški slovar in medpotoma se učil češki jezik in se ga seveda — ne naučil niti toliko, da bi mogel peči: pane vrhni! Take neumnosti morejo servirati le v uredništvu kakega trža&kega «Pic-| cola* kot pameten in globoko premiftljen na-; ,svet! Čehi so sicer Slovani, vendar pa praktič-; nejši in pametnejši ljudje. Nadejamo se, da bo tudi naša italijanska vlada tako praktična in pametna, da ne bo poslušala nasvetov od strani ljudi, ki so sami najbolj potrebni pouka o koristnosti tujskega prometa m o načinu neogibno potrebnega pravilnega postopanja s tujimi gosti. __
ki se nahajajo pod orož,em v Bolonji kot top-ničarja. pošiljajo najlepše pozdrave vsem prijateljem in znancem, pevskim, godbenim in posebno pa tamburaškemu iz Rocola, katero je tol.kokrat udarilo kakšno lepo koračnico itd. ter upamo, da še vedno! Sedaj se nahajamo v Povullu za en mesec na va;ah. Topovi grmijo in streljajo, da je groza, ali vseeno se Mh ne ustrašimo. Torej ti veseli fantje so ti-le: Žerjal Milko iz Rocola, Purič Mirko z Opč n, Vel. Repen, Tomšič Andrej s Knežaka; Udovač Josip iz Jelšan, Žuljan Gabrijel iz Ricmanj, Brozina Franc iz Jelšan, Pertot Franc iz Na-brežine, Konestabo Franc iz Pregarij, Paravan Mihael iz Bodrež pri Kanalu, Frjančič Leopold iz Vipave.
—	Prihod dveh ameriških vojnih Ladij Včeraj sta priphila v naše pristanišče dva ameriška rušilca ^Charles Ausburn» in Osborna>-( ki sta se pred kratkim mudila v Dalmaciji. Ladjti sta pristali ob pomolu Bersaglieri in ostaneta več dn: v našem pristanišču.
Druitvene vesti
—	M. D. «Višava» - Konkonelj priredi v nedeljo, dne 6. t. m , ob 3. uri popoldne veliko vrtno veselico na dvorišču gostilne Ferluga.
ampak neslana in smešna! ^ sporedu so razne šal;ive točke in ples -__ a_„i_-_______;_ K. obiim udeležbi vabi — Odbor.
—	M. D. P. - Opčine. Danes zvečer točno ob 20.30 odborova seja širšega odbora. Ker so n» dnevnem redu zelo važne točke, so tov. odborniki naprošeni, da se seje gotovo udeleže. Shajališče pri postaji openskega tramvaja. —. Predsednik.
Poroka. Danes se je poročil član našega uredništva g. dr. Janko Votvk z gdč. Ido Della Savia, učiteljico na slovenski zasebni Šoli v Trstu. Uglednemu paru želimo obilo sreče!
Iz tržaškega življenja
— Volilne Uate za trgorsko in obrtno zbor	______ __ ___
ako. Mestni magistrat sporoča, da so že se-Ilice mesta poklicani zdravnik rešifae postaje
— Hada nezgoda voznika. Ko je 52-letni voznik Josip Udovnč, stanujoč v ulici del Prato št. 17, včeraj predpoldne okoli 11. ure peljaj s kolodvora pri Sv. Andreju s cementom naložen voz, sta »e mu konja, ki sta bila vpre-žena pri vozu, nenadoma splaš la; potegnila sta tako silno vstran, da se je voz prevrnil. Pri tem je UdoviČ, ki si je prizadeval, da bi' ustavil konja, priiel pod voz in vreče ce^ menta. Mimoidoči ljudje so priskočili nesrečnemu votfiiku na pomoč in ga netili iz mučnega položaja. Revež je imel številne rane na raznih delih telesa in — kakor je ugotovil na
n.
i— tudi notranje poškodbe. Po prvi pomoči }e bii prepeljan v mestno bolnišnico, kjer 'so ga •predeli v kirurgičn; oddelek.
— Otrok p*del z okna. V začasni odsotnosti matere je 6-letna Andre na Jaminek, stanujoča na Vrdeli-Scoglietlo št. 380, v&eraj predpoldfie varovala svojo enoletno sestrico Antonijo. iToda bila je slaba varuhinja. V svoji otročji neprevidnosti je posadila svojo varovanko na podboj pri oknu £e&, da se bo tam veselila
« EDINOST«
Francoskempoje meš. zbor; 3) «Jef.ejeva prisega= - deklamacija; 4) «Čašica kave» -burka v enem dejanju; 5) «Dom» - drama v 4. de>an;ih; 6} »Zamorec* - birrka v 1 dejanju; 7) «TeJcica» - poje meš. zbor. — V slučaju slabega vremena se prireditev ne bo vršila, — Pri veselici sodeluje tamburaški zbor iz Rihem-berka.
Vsi, ki vas tarejo težke misli« pridite, da
V Trsiti, dne 2. septembra 1925.
bosti in zapuačeiLosti. Za popravo zaneraar- i PRIMORCE, ki potujejo skozi Jesenice jene ceste Soikan-Trnorvo je določilo ministrstvo za |avna dela v L 1923. znesek 180 tisoč lir. Ali fte predao ee je po v letu 1922. »zvršeai cairftvi pričelo spomladi leta 1924. s popravo ceste, j? ceerta že tako shujšala, da je za popravo cefe 12 km dolge ceste v J. 1923. določeni znesek zadostoval
. • ~ ol^nn iei da. se bo Um veselila vsa, trenutno pozabite nanje; ne bo vam žal! komai za ooDravn oolovice ceste Vi 1024 razgleda na vrt. Nenadoma se e zgodilo aeka, Na veselo svidenje v lepi Branici! — K obilni I £	t^Vaj a l-i
Česar Andreina gotovo ni slutila. V hipu, ko udeležbi vab: - Odbor	1 >e ministrstvo za javna dete dovolilo novo
ai zadostno pazila na malo Antonijo, se je ta: __ Nov komisar Sentpeiseke občine. Na me-!pod?oro j	22DXXO Mr za popravo
nagnila naprej, izgubila ravnotežje in telebnila sto odstop.všega .komisarja šentpetrske občine, i ostaIega dela ceste. AH kiO SO pomladi 1. C okna, visokega kaka dva metra. Pri padcu proslulega viteza Galleussig-a, je bil imenovan! 1925. pričeli S pOprafVO ostalega dela, se je
z odlokom furlanskega pnefekta goriški nad- j izkazalo, da dovoljena podpora ne bo zadostovala za popravo cele druge polovice ceste, ker se je cesta v času med cenitvijo škode in pričetkom del še bolj pokvarila.
s« je ubogi otrok pobil po glavi ter si pretresel možgane. Alati, ki se je tedaj ravno irrnila domov, ga je prenesla v mestno bol-nitnico, kier so ga sprejeli v nevarnem stanju v kirurgičn oddelek.
—	Otrok, ki se je o paril z vrelo vodo, umrL Včeraj zjutraj je umrl po straSnih mukah v Ehestni bolnišnici enoletni otrok Ernest Bizjak, stanujoč v Ro-janu-Veriellis št. 502, o katerem smo poročali, da se je v nedeljo pri igri na ogniisču nevarno oparH z vrelo vodo.
—	Otrok zanetil požar. Včeraj predpoidne, je zibalo nad vodo. Ko so ga potegnili na breg, j« izbruhni v vasici Ancarano pri Kopru po- so dognali, da je utopljenka približno 40 let t ar, ki je bx!l skoro upepelil hišo kmeta Ivana • stara siromašno oblečena ženska. Po sodnem Babiča Ogenj je zanetil po neprevidnosti Ba- ogledu je bala neznana utopljenka prenesena bičev triletni sinek Krizant. Medtem ko je v prvaški
komisar za javno varnost vitez Diaz. Potem takem ostane uprava šentpetrske občine še vedno v viteških rokah. Želimo si pa, da bi
prešla čimprej tja, kamor spada, v — ljudske j T<yrej 400.000 lir ni zadostovalo za po
, - V valovit Vipave. Le malokdaj se do-lE^Jj? H^fe	W ?C V
gaja, da zahteva tudi motna Vipava svoie ,etu1921' P1" »hko popravi z zneskom žrtve,
da zabteva tudi motna Vipava svoje l&er pač ni tako deroča kot je prozorna Soča. V pondeljek zvečer pa so opazili orožniki v Vipavi pri Renčah mrtvo truplo, ki se
mati okoli 11. ure pripravljala kosilo, je fantič izmaknil v kuhinn škatlico vžigalic ter se na tihem splazil v senik, kjer se z Vžigalicami. Pri tej nevarni vžgalica, kakor je bilo pač pri
v prvaško mrtvašnico, kjer bo izložena tekoan treh dni, da se mogoče na ta način Idožene njena identiteta.
n '	* ie po-
'avšič cerkve,
neroden kolesar podrl s tako silo
T-ki
v seno, k je mahoma zagorelo z velikim pla- j jo je ne menotn. Ognjeni jeziki so objeli tudi dečka in j na tla, da revica obležala z zlomljeno desno mu vžgali obleko. Njegovo prestrašeno vpitje [roko. Domači so jo prepeljali v gori&ko bol-
kjer bo morala ostati približno tri
je privabilo iz hiše ljudi, ki so rešili otroka. nico, iz goreoega senika m mu strgali s telesa go- tedne.
Aretirani racprodajelec črni
2e ulicah
60.000 lir. Potem pa recite, da ni to zlata cesta! Zanimivo pri vsem tem pa je, da se prvi, najprej popravljeni del te zlate ceste zbog svoje zapuščenosti nahaja že v takem stanju, da bi bila nujno potrebna zopet na poprava.
DAROVI
V počastitev spomina pok. France dr. Per-totove je darovala obitelj dr. Slavilcova -Presveti* L 100.
G. viiji svetnik Anton Rebek je daroval L 50 za Sol. društvo.
- -	__ v Ju
goaiavij©, opoaarjam, da sem prevzel .Hote «Tri$av» na Jeeenicah, oddaljen pai1, minut od poeta je. — Na razpolago imam vač sob, domačo kuhinjo in prvovrstna vina — vse po zmernih cenah. Za obilen obiak se priporočam vipavski rojak Anton Furian.
1231
KMETIJSKO DRUŠTVO V VIPAVI ima v za-
logi izvrstno domače vipavsko vino. Cena: Namizno vino: Lir 230—250 desertno od 280 Lir naprej.	1144
Borsn« poročila*
DEVIZE:
Trst, 1. sept.. Amtardam od 1050.— do 1170 — Belgija ed 119.50 do 120.50; Pwk 124.- do 124.75 Lon.lon od 197 40 do 127.70 ; Few Tork od 26.35 do 3*5.70; Španija o4 170.— do 890.—; Švica od
rečo obleko. Nato so navzočni pričeli z vso
vnemo gasit: ogen;, ki se je širil z izredno dalj časa se ni razlegal po gor	^ ^ _______ ^ ^ ____
naglico Tužni krik «goni! gori!» je medtem mogočni bas 28.-letnega Fort imata Clede, ki je ! sio.^I do bJ*._Atene wd siT5cTdo 40.50;'Berlin
spravil pokoncu vso vas. Vaićani so naglo pr»- vsakega ponedeljka janrljal, da je izeel goriški 0<j 6*0. _ do 6do!_ ; Bukaeatt ed 12.A0 do 13.25:
hiieli na lice mesta in zastavili vse sile, da tednik «Isonzo» z najnovejšimi vestmi. Vzrok; Praga od 77.— da 73.—: Ogrska od 0.9362 do omejijo požar. Senik je bil že ves v plamenih,! tega čudnega pojava je tičal v tem, da je Cle-!0X£72; Dunaj md 9.0367 da 0.0375; Zagreb od
ki so že pričeli objemati bližajo h šo Po par- ] de razprodajal pred tedni po naročilu menjal-! 46.60 do 46.90. urnem napornem delu se je gasilceir končno niče Soli-er & Žiani srečtee za neko loterijo. '
VAlftfTE:
posrečilo omejiti in udušit ogen Senika n so mog! rešiti; pogorel je do tal; tudi hiša -e znatno poškodovana Škoda ni bt!& št precenjena, a zd: ce, da ni zelo velika
Malega Babiča, neprostovoljnega povzročitelja nesreče, je popoldne mati prenesla v mestno bolnišnico. Revček jc /.adobil hude;
Ko sreč'
pa je bilo treba oddati denar za prodane . ^r \\ ^P*", ke, je Fortunat izginil V potideljek pa so! J* i®'*
ske hrom« od 0.0367
je Fortunat izginil V poadeltek pa so' £	4Utartad2fi.86
orožniki zadel loterijT^ker sS iztaknili For-26	P° 30	^ 1W— **-»
tunata, katerega so odvedli v goriike zapore.
— Soško hidroelektrično poletje. Takrat ne poročamo o že davno projektiranem soš&em hidroelektričnem podjetju pri Solkanu, o ka-
fuut ŠVdrling od 127.30 do 127.60, Beoečgafee o4>rewi» 71.50.
opskline po hrbtu desni roki in desni roki, in' ter«m se je že toliko govorilo in pisalo, a nič se bo moral zdraviti, čko ne nastopijo kake naredilo, ampak o nekem drugem podjetju te komplikacije, najmanj tri tedne.	vrste, o katerem se je malo govorilo in še
— Smrtnonevsrna nesreča pri delu. Pr: ta- manj pisalo, pa bc postalo mnogo prei realno kozvanem svet Iniku zmage ki grade na deistvo neko toli razkričano zamišljeno pod-
Greti, se >e včera popoldne dogod la velika nesreča, katere je bil žrtev 31-letni podajač Alojzij Giririno, stanujoč v ulici Rena št. 2. Guirino je ob vznožju svetilnika nakladal raznovrsten gradben materija! v zidarske ka-dunje, ki jih je posebno mehanično dvigalo nosilo na vrh svetilnika n iih potem ko so jih drugi delavc tam razložili, spuščalo zopet
j-etje pri Solkanu.
Dne 24. avgusta je podpisal avtonomni od- i sek civilnega ženija v Gorici pogodbo, s ka- i tero se odstopajo vse vodne sile rabljskega . jezera, gornje in sredn'e Soče ter Nadiže ita-; fantki claktroželezniški družbi v Rimu v svrho izkor ščanja električne sile po smelem in obširnem načrtu. katerega jc izdelala ta
Ma Detla Savia Dr. Janko Vovk
poročena
Sv. Anton pri Kopru - Trat, 2. 9. 1926.
navzdol. Zaglobljen v svoje delo je Guirino	družba. Očividno gre v danem slučaju za ve-stal na prostoru, koder so se premikale ka-	Hko hrdroelektrično podjetje pri Kobaridu, o dunje, in predno se je domislil, da s-e tako iz-	katerem se je že dalj časa govorilo o Kobaridu, postavlja veHki nevarnosti, mu je težka ka-	Višje o m en ena družba, ki je be elektrificirala dunja, ki so jo v istem hipu spuščali navzdol,	železniški progi Cittavecchia - Orte in Rim -treščila na glavo. Revež je obupno kliknil, se	Ostia. se je obvezala dokončati vsa dela tekom zgrudil na tla in obležal ves krvav. —	enega desetletja od dneva podpisa pogodbe. Medtem ko so mu navzočn tovariši skušali	Po dokončanih delih bo podjetje proizvajalo podati kako pomoč, je bila obveščena o ne-	100 tisoč konjskih sil električne energije, sreč rešilna posta a Kmalu potem je dospel	Toda še pred dokončanjem vseh del bo podna lice mesta zdravnik, ki je dognal, da je	jetje proizva alo in dajalo na razpolago večje Guirinovo stanje zelo nevarno; revež je imel	množine eleklrične energije.
dve velik: rani na glavi, nevarno pretresene	V danem slučaju nimamo morda opraviti s
možgane in naibrž ud prebito Črepinjo Ne-	kakim šušmarskim govorjenjem in snovanjem
zavesten je bil prepel an v mestno bolnišnico,	načrtov brez potrebnega kapitala za njihovo
kjer se sedaj bori s smrtjo.	izvedbo, ampak z resnimi načrti, ki bodo tudi
_ Na delu ga je dohitela smrt. Med drugimi	izv.cdeni.
delavci, ki so včeraj oredpolene delali na po-	— V valovih Soče. V kanalu Brunner]eve
molu Bersaglier je bil tudi 60-letni težak An-	elektrarne v Strašcah je bilo najdeno truplo
ton Scabaz. stanujoč v ul. R borgc- št. 2. Nena-	utopljenca, ki je moralo ležati že delj časa v
doma jc mož sredi dela obstal, bolestno z^a-	vodi. Kaj kmalu je prišla sodna oblast do za-
ječal ter se zgrudil na tla. Zadela £a je — ka-	ključka, da utopljenec
nihče delo-za-
obnavlja prejšnji
POZOR! Naznanjava vsem svojim gostom, pri-jateljem in znance«, da m odprla svojo gostilno «Alta ctttd da Porfcoro*e» rra-ven kavarne Fabris, nad zidom. Za obilen obisk se to|>lo priporočava Bobnič in 2ivec, dosedanji gostilničar pri «Lančku».	1237
ČEVLJARSKI pomočnik iMe delto, najrajši na deželi. Kuk IvM, Tolmin 19.	1238
OBLEKO, svetioeivo, novo, prodam. Skedenj. Via Sancin 496 pritličje levo.	1240
BABICA diplomirana sprejema noseče na dom. Ljubezniva oskrba. Madoivnina 10. II.
1241
DVA ključavničarska pomočmika sprejme takoj v trajno delo Maks Krite v Postojni.
1209
ne more biti
kor e ugotovil na licc mestr ooklTcani zdrav- drug kot pr.ed več tedni ponesrečeni
rešilne postaje — srčna kap Truplo je bilo vodi. Peter Caminada. Uioplienec je bil prepeliano v mrtvašnico mes ne bolnišnice, poslen pri tvrdki Ragazzi, ki obr	_
-------- med vo no razrušeni železniški most pri bol-
'kanu Ko je, kakor smo svoječasno poročali, ^ ..	. , „ pred več tedni skupno s Solkanoem Antonom
_ P^ostovolpio gasilno društvo v Sezam bo P	napcnjal v 5olnu žico čez Sočo, so
prtr^d lo v nedeljo dne b. t m., na vrtu ho- , ■-	cvroiK čoin. Jug se jc rešil
lela «Pri treh kronah* veliko vrtno veselico g plrvantcm nesrečnega Caminado pa so po- ^["fo^o	nđ2liailiaJo ^ bffcMt° izgubo vsem"
. I S M ! k 1 —— A 1	V. r> A«	1	__' - * .	___
!i tržaška
Po dalgi in mučni bolazai. previđena s sv zakramenti, je umrla danes sjatraj v cvetoči dobi
MATILDA KANAUC
Žalosti potni stariš! Jakob in Marija, brst Ernasli ststr« Vafarlla in Lldl|at skupno z
z naslednjim sporedom: 1) Gasilne vaje z vsem	^
orodjem; 2) Nedved: Na goro« po,e pevski « _ ponesrečen	pomora
odsek gas dr. iz Sežane; 3) Vodopivec: «Ves	- •
\T.
dan je pri oknu^, poje pevki zbor iz Št. Petra; 4) Ferjančič: «Planinarica», poje pevsk zbor iz Koprive; 5) Foerster: Naše gore*, pevsko društvo »Zvon* z Opo.n; 6) Hajar;h: «Sirola», pevsk zbor iz Divače; 7) Adam č: Vasovalec^, pevski zbor iz štorij; 8) Schvab: Vinska^, pevsfko društvo «Hajdrih» s Prošeka; 9) Vodo-prvec: Ujetega ptiča tožba», pevsk' odsek gas dr iz Sežane
V pon,e-
delj.ek~ ob 12 45 se je vrgla na želzniiki progi med Štandrežem in Gorico s samomorilnim namenom poid vlak 31-letna Adela Barei por. Pinzin iz Via Trieste št 3. Barei pa ni hotela iti v smrt sama, ampak z njo bi morala umreti te strašne smrti tud: njena 18 mesecev siara hčerka, katero je imela v naročju. Toda pn izvedb' njenega obupnega čina jc revica prezrla eno zelo važno okolnost, in sicer, da pri
Pogreb d age pokojnice M bo vfflil v sredo, 2. m., oh 15. uri, iz hiš« 2ak>stl Via Tftvarnella
TRST, 1. septembra 1036. Pogrebno podjetje Capellan, Corso V,
,	Jo m.* haja nasproti ajdovski polž, pod katerim pač
Med posamezn im l,očkami sporeda igra ^ mogoče j najboljši volji izvršiti samo-drušlvena godba. Začetek ob 3. un popoldne. mora ® Jn ^ polievodja je ustavil svo ega Po končanem sporedu se bo vršil ples. srečo- Jža pre<jno ^ti prilezel do na pro^i lo- šaljiva pošta in druga prosta zabava. — ježetc Barei. Baje jc Barei gnalo v smrt su-K občini udeležbi vljudno vabi — Odbor. fov<> p<)Stopanje njenega moža Alo:^.ia P;nzin.
_ Zlata cesta. Da imamo na Goriškem
Vesli z Goriikefi«
— Gor. Braniča, V nedeljo, 6. t. m., bo
redilo prosvetno društvo *Branica» v vxui.----.. D .	±orn
Branici veliko vrtno veselico pri Kodretih ob poročah našim čitateljem. Kri vsem tem 3 uri popoldne ^ sledečim sjioredom: 1) «V je najbelj zanimivo, da postanejo^ goriSKe pepelnični noč.i> - deklamacija; 2) »Nekje na i ceste zlate ravno radi svoie
(for.
strašno slabe ceste, o tem smo že večkrat pisali v našem listu. Da pa imamo na Goriškem tudi zlate ceste, o Jem še nismo
vsem
velike sla-
i tužnim srcem naz jateljem in znancem, de
■t sorodnikom, pri-rttd vse ljubljena
MARIJA PONIŽ
po dosgi in mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti. danes mimo v Gospodu prenkiula.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v sredo, 2. t. m., ob 16. url, iz Mie Mosti Via S. Clltno 2.
TRST, 1, septemtan 182S. Bernard, soprog, toaipta«, totee, Martja por. Mice« in laraard otroci, in ostali sorodnik L
Pogrebno podjrtje Ziaoto, Cono V. E. lil, 41.
TRGOVEC, mlad, i5če za družabnico gospodično aii mlado vdovo, ki ima veselje do trgovine in razpolaga s 5 do 10 tisoč. Ponudbe na upravniltvo pod «5 tisoča. 1239
ŽENSKA, si^ckrje starosti, veiča iivan« in tudi nekoliko drugih del. želi primerne skižfce pri boljfe rodbini izven Trsta tako| ali pozneje. Ponudb« pod «Zaneafj>iva» na upravniStvo	1242
VINARSKA ZVEZA V GORICI naznanja, da se je preselila v svojo zalogo vina v ulico Formica št. 1, tik Piazza Gorno.	1232
BABICA, avtorieirana sprejema noseče. Govori slove«Ao. Slavec, via GiuHa 29.	64
Godbeni instrumenti in pnevmatični aparati
„EOLOS"
Bdlno zastopništvo za prodajo v Julijski Krajini, Jagodami In Avatr$.
AOENQJA:	(579)
IGNAZIO SLAVICH
Trst, Corso Gartbeidi St. 6, L nad.
plačuje	m
ALOJZIJ P0VH, Piazza Garibaldi Z
prvo nadstropje
Pazite na naslov! (63) Pazite na naslovi
Ako Mjo ml obraz
mozolčki madeži
trdnlce efelfs
bule tvori eczeml
vsi v to vrsio spadajoči kožoi izbruhi, ld skrr/ajo lepoto obraza in škodijo mehkobi kože in ki se porajajo posebno v vrečih mesecih v sled močnega sokica, se »dravrjo uspe&no z antifelidičao vods «Pertinax», ki je gotovo sredstvo, rabljivo z na^veifo lahkoto ki ki je na prodaj v vseh lekarnah.	66
Bri3jasife9 Mmre§ dragulje
platin, zlato, inozemaki denar, zobovje kupujemo za zunanje tvrdke in plačujemo ^o
najviših cenah. — Kupujemo tudi sastavne Katice S pondeljkom 24. t. m. preselitev iz uJ. PorMci di Cfalozza 1 v Via TOfP« blance M
Brezplačne cemtve v irnadu in na domu. Uradne ure od 9 do 13 iH od 14.30 do 18; v sobotah od 9 do 15.
481
COSTANT
LORENZI
Via S. Frsncesco 50, Trst, teief. 29-20
Zaloga materijala „80SER7 BOSCH"	Akumulatorji Dr. SCIUKI

Specijalizirana delavnica za naprave „BOSCH" na avtomobilih, motornih kolesih in motornih ladjah. — Poprave magnetov.
Poprave dinamov in električnih motorjev.	wj
Baterije, akumulatorji vseh tipov in za vsako rabo.
Poprave in polnjenje akumulatorjev.
Odhod posebnih vlakov iz Trsta 7.30. : ab ežine 8.20, Prošeka 8.40, Gorice 7.—, Opčin 8.50, Sežane 9.05, Divače 9.30, Št Petra 10.—, Bistrice 10.—.,,,
znižana vstopnina
mm
P O D L I S T
o svojem prihodu. Pismo ženi je bilo najtežje in napisal ga je po do/-
V. J. KRI2AN0VSKA:
(141)
Moč preteklosti
Roman o treh delih. Iz ruičine prevedel Ivan Voak.
Nebeškemu Očetu in silam dobrega, ima pravico do	sluga večja. In če je on v resnici čist, tedaj se mu ni	svojemu zastopniku m VaJen,i
pomoči, a čista, blaga bitja, ki jih vi imenujete	treba bati nalezijivosti in more brez strahu stopiti v	Pismo ženi >e bilo na,t"
nike, ne razpolagajo s posvetnim bogastvom. Toda	najzoprnejio družbo. Mislim, da sem te zadostno obo-	gem, zrelem premisleku
njih volja pripelje prositelja k onemu, ki raapolaga z	rotil za predstojeće borbo in upam, da bom v bodoče j>va dni pred odho
___• 1 ' •__•__ t___M___* - - - l^m. ma« n/\r t r> n/ M A	" J — 1 0«ffM/\ fvl\«A 1VM A t%S	1 1	»
minljivim bogastvom m mu pride na ta način do pomoči
obSirnejSe je polje za dobrodelnost v tvoji družbi. Strašno propadanje, duševno in telesno, vlada na »vetu. Istočasno z vero izginja vsako brzdanje; dobrega se ljudje celo sr
Sredi prazne in pokvarjene posvetne množice, ki te obdaja, ti je preizkusiti pridobljene moči in se prepričati, ali se zamoreš upirati skušnjavam in vplivu svojih poglavitnih slabosti: sebičnosti, samo-drštva, nagle jeze in čutnosti. Pred teboj se odpira Široko, vsestransko odprto polje delovanja. Vzemimo na primer samo to, kako boš uporabljal dohodke svojega premoženja. Žalostno je treba priznati, da so bogatini najbolj trdega srca in dajo veJiko premalo v primeri z drugimi; ti si bogat in tvoja dolžnost je pomagati onim, ki jim ni usoda tako naklonjena. Ne zasleduj in ne sodi malenkostno, kako bo revež obrnil po tebi darovano kopejko, zakaj drug sodnik — strožji in bolj dalekoviden od tebe, — sodi dejanja slehernega človeka.
Če se revež zateče z gorečo, iskreno prošnjo k
odhodom je pozval gos pod Zerald
barona v delavnico.
_ Sin moj, hoćem ti dati poslednje nauke in ti
izročiti nekatere predmete, ki ti bodo rabili. Evo ti najprej ta predmet, ki je videti kakor kniiga; v tej knjigi so zelo tanki kovinski listki: zlati, srebm> Jn bakreni, vdelani so z biserno matico črne in bele baTve^ Znaki, ki so zgoraj vrezani, predstavljajo formule s
postavi na pot, da videl samo tvoje zmage
— Oh, učenik, če bt me mogpl podpirati s svoj/ni svetil Toda ti boš* daleč, a jaz bom sam, — je rekel s potrtim glasom baron.
_ irTirT-_____________^___#_______________— Razdalja, sin moj, je prav odnoeen poj m in
jefo^'ostudno "slovstvo idealizka vse napake in zlo- jaz « obljubljam, da ohranim občevanje s teboj; tako čine' draži živalske nagone v človeku, poepeiut« « boi mogel vselej zateči k moji pomoči in mojim
kr^^Toie"^ene^r^krt^*;^	~*ovOT j. „apr„il na P.vla Bori.oviča glo- kateri « ^injajc elementi, .n imena duhjJ
^^S^lSSSS in razvratni mootfci to bok doj^in od tedaj se je začel pripravljati na Predno • od oftj ra kako de,an,e, preber. ^u dr<S)tii plamenCek ^tvojega ^ priv,^,^ ^ jjJrf. M, -^pri src. a±fo somu ^e-	Z^^^T^
zaposlen menti; navadno napadejo onega, ki ji« zna otrviadatu t in celo ko so pa premagani, puste posve čenča v miru. V ta __bila tudi zvezek sem napisal vse, kar je neobhodno potrebno,
m ne vzkipevaj a glavno - ne udajaj se čuvstvu	razmerja med njim in Valerijo. Tudi mu je da ne pozabiš kar si se naučil.-dal^
^ jJ^inV^	ISMJI^vezn^a v^otro^h kat™	^^^^^
je treba iskati kraj zla in sejati dobro ne oziraje se	ga fm neodoljivo vleklo, vendar pa ,e slutil, da mu bo	ne sme nihče doUk^tesfotnj^V fta«i^t> *
na obrekovanje m zmerjanje. Duševne bolezni so teže	Jrestati tefte prizore	.	vtlne trave,	^^ 3+rl
ozdravljive kakor telesne, zato pa je zdravnikova za- Ko je slednjič določil čas odhoda, ,e pisal Lolos	in vse, kar sem ti .d** pokazal, ,e moj poslovim,