SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po posti prejeman velja: Za eelo leto predplaian 16 (Id., za pol leta 8 gld„ za četrt leta i (ld., u jedem
meaec 1 gld.40 kr.
V administraciji prejeman velja: Z« cele leto 12 fld., ca pol leta S (ld., za ietrt leta 3 (Id., <a jeden mesec 1 (ld. V Ljubljani na dom pošiJjan velja 1 (ld. 30 kr. va£ na leto. Poiamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (in ser a te) »«prejema npravnlStvo in ekapedlelja v „Katol. Tlakami", Vodnikove ollee It. 2.
Rokopisi le ne vračajo, nefrankovana pisma ne viprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulleah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, iivzemli nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne,
i^tev. 92.
V Ljubljani, v sredo 22. aprila 1896.
Letnik XXIY.
Socijalna demokracija in — mi.
Doe 1. maja prične izhajati „Delavec", slovensko socijalno-demokratično glasilo po štirikrat na mesec. L. 1894 spomladi je sklenil socijalno-de-mokratičui strankarski shod na Dunaja, da mora cela stranka podpirati „Delavca" in sploh soc. dem. gibanje na slovenskem jugu. Podpora res ni izostala. „Delavec" se je moral sicer preseliti iz Ljubljane v Zagreb in iz Zagreba na Dunaj, toda opešal ni. Javno se baha, da ima sedaj 1800 naročnikov, ki se mu še vedno množe.
Po imenovanega strankarskega shoda sklepih so se jela ustanavljati po vzgledu angleških strokovnih delavskih zvez tudi v Avstriji strokovna društva na socijalno demokratičnem temelju. Avstrijska socijalna demokracija, ki se je preje organizo-vala samo v političnih in izobraževalnih društvih, je s tem pridobila novih močij. Po vseh večjih mestih, kjer je že preje živela socijalno demokratična agitacija, so se pričela snovati v smislu dunajskih sklepov imenovana ,strokovna' društva. Agitatorji in agitatorice z Dunaja in od drugod so kar švigale krog; prirejali so se shodi, h katerim so nagnali nekateri pripravljeni in zavedni socijalni demokratje nevedne tovariše svojega stanu in tekom par ur so se do mala vsi poslušalci vjeli in se zapisali novemu društvu.
Celo v Ljubljani, kjer je socijalni demokraciji vrlo neugodno vreme, so se zlepila po socijalno-de-mokratičnih vzorcih razna .strokovna' društva: mizarsko, krojaško, pekovsko, kovinsko, knjigoveško, vzlasti pa železničarsko.
Priznati moramo sicer, da je večina udov v teh društvih poštenega krščanskega mišljenja <n da noče imeti nobene zveze s socijalno-demokratičnimi kri-
čači. Toda to dobro mišljenje ima nebrojno nevar-nostij.
Ta društva imajo vsa na Dunaju svoje osrednje odbore, ki so brez izjeme strogo socijalno-demokra-tični. Mej nje se sili očitno in po tihem liberalno in socijalno-demokratično časopisje. Vsaka stroka ima svoje glasilo in udje so tako-rekoč zavezani, da je naročajo. „Die Eintracht" (knjigoveški list), „Der Eisenbahner", „Der Metallarbeiter" i. t. d. so v mnogih izvodih razširjeni mej našimi delavci. Poleg teh listov si naročajo imenovana društva tudi „Arbeiterzeitung", „Delavec" in „Narod".
Eazven časopisov se razširjajo socijalno-demo-kratične knjižice, ki v poljudni besedi sejejo strup v neizkušena srca. Pred vsem se pa goji sovraštvo proti krščanskemu delavskemu gibanju in proti katoliški organizaciji sploh. Z gotovim načrtom po določeni poti sili torej socijalna demokracija mej ljudstvo in grozno se moti, kedor meni, da je vse to le nekaka šala in igrača. Slovensko katoliško delavsko društvo v Ljubljani se dosedaj jedino postavlja v bran naraščajočemu zlu. Njegova ualuga jo tc£ka in resna; težji in resnejši, nego si marsikedo misli, ki ne pozna moči novih prevratnih idej, krožečih mej ljudstvom.
Zato vporabljamo priliko, ko napoveduje „Delavec" četirikratno mesečno izhajanje, da opozarjamo na pretečo nevarnost. „Delavec" je sicer po svojem napisu glasilo socijalno-demokratičnih železničarjev, toda v resnici je dejanjski prvoboritelj za najgorji materijalizem in razširjevalec upornosti proti vsaki, vzlati pa cerkveni oblasti.
Ni ga skorej kraja, kamor ne bi prišel. Po mestih in na deželi ima svoje bralce ; delavci, obrtniki, pa tudi kmetje se štejejo mej njegove pristaše.
Socijalni demokratje, ki so še pred nedavnim tičali samo v Ljubljani in v Zagorju, obiskujejo sedaj zaporedoma mesto za mestom, trg za trgom; Kamnik, Idrija, Radeče, Vrhnika, Novo Mesto, Kočevje so že imele socijalno - demokratične shode ali jih pa v kratkem izkusijo. — Marsikoga se prime krepko zabavljanje in rohnenje; naš družabno bolni čas in povsod že več ali manj vkoreninjeno liberalno mišljenje, ki je trobijo naša liberalna glasila mej ljudstvo, sta agitaciji v najboljšo oporo. Misel na večnost, na izveličanje, po katerem moramo hrepeneti v vsem svojem javnem in zasebnem življenju, se izgublja vedno bolj; sovraštvo proti duhovstvu in vsaj posredno proti cerkvi in veri kali povsod svoje korenine in potem pač ni čuda, da se „Delavec" širi. Z njim se pa zlo tako rekoč ustali v določni, konkretni in dosledni obliki.
S prvim mahom sicer še ne izruje vsacega verskega prepričanja, toda nezaupnost, iz katere se rode dvomi, konečno vender le uniči tudi najsvetejša čutila in najblažje spomine. Zagorje in Idrija
ot. nam v tem o&tru jacua T&glodft. Cooijalni dumo
kratje ondu še večinoma hodijo v cerkev in se udeležujejo verskega življenja, toda to udeleževanje je le mrzlo, bolj iz navade, nego iz prepričanja. Nasprotno je pa živo in čilo v njihovi zavesti vse tisto, kar jim razlagajo socijalistični agitatorji in kar piše „Delavec". Težko že pričakujejo dnč, ko izide, in z vidno slastjo ga prebirajo ali poslušajo, ko ga jim bere kdo drugi. V srce mora pretresti človeka prizor, ki se često dogaja, da n. pr. otrok - šolar, ali šolarica celi družini na glas prebira najostudnejše psovke proti vsem, kar bi moralo biti Slovencu sve-
Kjer ne morejo ali nočejo plačati „Delavca", ga dobe zastonj. Razmetava se tako rekoč po cesti.
LISTEK.
Črtice iz somatologije.
XVI. Obraz.
(Konec.)
Nekateri imajo tudi tak obraz, da je videti, kakor da bi se vedno na smeh držali, t. j. če imajo jamice na vsako plat ust. Pri nekaterem je to že od rojstva, pri drugem pa lahko po nesreči. V zabavo čitateljem teh črtic naj sledi tukaj dogodba, ki jo pripoveduje nek vojak iz svojih vojaških spominov iz leta 1864:
Janez Vesel z obrazom „na smeh".
Ko smo se ravno pripravljali, da naskočimo trdnjavo, pride nam na pomoč nekaj novincev. Vsi so bili nekam preplašeni videti, le jeden izmed njih je bil veselega obraza, čegar ime smo takoj izvedeli, ko je njihov korporal zavpil: „Prostak Vesel, že lopet se držite, kakor ,arenk', kadar nori!" A kljubu temu svarilu držal se je na smeh Janez Vesel.
„No, temu bo smeh že prešel", — dejali so tovariši, — „da le enkrat začuje žvižganje krogeljl" Pa tudi to ga ni spravilo iz ravnotežja. „Kaj pa čemo zahtevati od osla druzega, kakor dolga ušesa !"
—	odreže se korporal izročivši vojake častniku. Ko jih ta pregleda ter sleharnemu kaj „izvrže", vpraša Vesela: „No, kaj pa se ta smeje? Kako se piše?"
—	„Janez Veseli" „No, on dela čast svojemu imenu,
so preklicano sme smejati se.
pa sedaj ni prilika smejati se, časi resni! Sicer pa vojak v službi ne Zapišite si to za ušesa!"
Granata, ki je na to priletela iz sovražnega tabora, razbije nekemu vojaku koleno. Vsi osupnemo, le Vesel se smeji svojo pot, za kar je bil zopet okregan in obložen s primernimi priimki. Prizadeval si je sicer v resne gube spraviti obraz, — a ni šlo.
Proti večeru prijaše stotnik ter pregleduje moštvo in pride tudi do Vesela. „No, čemu se pa smejete?" nagovori ga. „Vojak mora svojim višjim naravnost in zvesto v oči gledati, niste li tega učili sa?! ne pa držati se, kakor zaljubljen maček! Naredite pameten obraz!"
Vesel si je sicer vse prizadeval, da bi ubogal, pa le ni šlo. — „No, sedaj se še spakuje! Korporal, zapišite ga, da pojde za kazen na stražo 1"
V mraku smo v šatoru polegli okoli ognja; zraven sebe zapazim tudi Vesela, ki se je še vedno držal na smeh. Vprašam ga to in ono, od kod je doma itd., na kar mi je vse razložil in tudi povedal, zakaj se na smeh drži, koliko jih je že moral pre-slišati zavoljo tega in tudi kazni prestati. Tolažil sem ga, kakor sem vedel in znal, in mej tem smo pozaspali.
Drugi dan o poldne prijaše major ter nam veli nastopiti. Ko smo ga obstopili v kolobarju, imel je nekemu podčastniku podeliti srebrno svetinjo s primernim nagovorom. V sredi govora pade njegovo
oko na prostaka Vesela, ki se mu je na vsem svetu lepo v obraz „režal". To je seveda majorja razdra-žilo in dal mu je tri dni zapora. Veselu so se jele utrinjati debele solze iz očij, obraz pa je bil še vedno obrnjen na smeh. Ko ga major zopet vjame z očmi, zadere se nad njim: „To je že preneumno ! Kisa se, ko stara baba, ob jednem pa smeje in mi zob6 kaže! Narednik, zapišite mu šest dnij zapora, ki ga ima nastopiti še danes, in sicer v šupi, kjer je spravljena brizgalnica!"
Drugi smo šli v šator ter sedli h „menaži", — Vesela pa so odvedli v zapor. Tri dni ga nismo videli. Ko pa je bilo treba iti na stražo, izpustili so ga za 24 ur, da opravi službo stražnika. — „Se zmeraj se smeje", pravi nek podčastnik, — „tacega debelokožnika še nisem videl svoj živi dan nel Naj bi ga imel jaz pod saboj!" — Enake je moral slišati od častnika, ki je še pristavil: „Čakaj, ko bo treba naskočiti trdnjavo, boš že djal drugačno krinko na obraz 1"
Ko je prišel čas za naskok, bil je Vesel že prestal ,arest'. Videl sem ga, da je pridno prožil puško, korajžno vpil ,hura' in bil eden prvih na obzidju. Tam pa je s svojimi tovariši^ nam kmalu izginil izpred očij. Po končanem boju je manjkal mej ostalimi četami. Med mrtvimi in ranjenci ga nij bilo, torej smo sklepali, da je vjet, kar je tudi res bilo.
Sklenili so premirje in pri tej priliki tudi izmenjali vjetnike. Proti noči pa stopi v naš tabor pro-

Agitacija zanj je vstrajna; za pridobitev jednega naročnika se trudi agitator po več ur, če je treba, da le doseže svoj namen; če ga odženeš, pride zopet in zopet.
Morda poreče kedo: Saj ljudje ne razumejo tako zmešano pisanega lista. Deloma je to res; vkljub temu, da se baha .Delavec", da se je mnogo slovenskih vseučiliščnikov že zbralo krog njega, ven-der ni zaslediti druzega v njem, nego slabe prevode iz socijalno demokratičnih listov in — psovke. Prve seveda malokedo razume, a druge tem bolj. To pa zadostuje za njegov namen.
Kaj nam je storiti, si vsak sam lahko odgovori. Noben katoliško misleč Slovenec ne sme prezreti razširjajoče se socijalne demokracije mej nami. — Boljše ne moremo opozarjati sebe, nego, da si kličemo v spomin: „Delavec" izhaja od lega maja 1.1. poštirikrat namesec. „Delavec", to je tisti slovenski list, ki je očitno tajil Boga, ki napada duhovski stan, cerkev in sploh vsako oblast z najpodlejšimi psovkami, ki širi sovraštvo in obup mej ljudstvo, ki slepari pod židovskim poveljstvom delavske stanove, list, ki služi materialističnemu ateizmu, nihilizmu, — revoluciji, se širi po Slovenskem !
Zavedajmo se tega in — pojmo na delo!
Državni zbor.
Dunaj, 21. aprila.
Državni zbor je danes nadaljeval generalno debato o volilni reformi. Posl. Kramar polemizuje s posl. dr. vit. Madeyskim, češ, da je zastopstvo interesov le fikcija. Dedno veleposestvo se bode moralo umakniti bogatinom. Tako na Češkem veliki fabri-kantje kupujejo posestvo za posestvom. Sedanja zbornica je sestavljena po interesih, ali kaj je storila? V socijalnem oziru pač nekaj, a to je večinoma zasluga ministra dr. Steinbacha, katerega pa je zbornica strmoglavila, ko je prišel z volilno reformo. Načrt volilne reforme je krparija. V zbornici morajo sedeti zastopniki vsega prebivalstva, da bode izražala njegovo mnenje. V ta namen pa bi se morala vpeljati občna, jednaka in direktna volilna pravica.
Minister dr. R i 11 n e r naglaša, da je vlada že povsem označila svoje stališče. Zahteva po volilni reformi je stara kakor ustava, in sicer iz državno-pravnih, narodnih in socijalno-političnih ozirov. Sedaj se obče zahteva, da se razširi volilna pravica. Splošna volilna pravica je bojni klic, dasi mnogi nimajo pravega pojma o splošni volilni pravici. Vlada pa ni nameravala upeljati splošne volilne pravice, temveč le sedanjo nekoliko razširiti.
Zakaj pa je vlada nasvetovala novo, peto kurijo z občno volilno pravico ? Vlada se drži načela, da morajo biti zastopani razni interesi v človeški družbi. Ker pa po dosedanjem volilnem zistemu to ni bilo, hoče vlada volilno pravico razširiti na vse one, katerih interesi niso imeli zastopnikov v zbornici. V tem načelu ni nasprotja, kajti po novi kuriji se bode t	¡^^^sBBBbSBBBBEBB^^^^BB
stak Vesel — prav veselega obraza. Radostno smo ga vsprejeli in tudi stotnik, pri kojem se je „po dolžnosti" izglasil, ni ga pokaral. Obstopili so ga tudi častniki in mu čestitali. Nato veli stotnik, naj nam pove, kaj je doživel kot vjetnik.
„Bil sem mej prvimi, ki smo naskočili most" — začel je pripovedovati — „in razven nas prvih ni bilo še nič „naših" zraven. Sovražnik je nas par mož hitro zajčl in vse druge postrelil ali pa s puškami pobil. Strašno je bilo, kaj menite, in že sem mislil, da mi bije zadnja ura, kar slišim nekega častnika reči svojim tovarišem: „Tega mi pustite pri življenju; ne more biti napačen človek, ker se tako prijazno smehlja!" Potegnil me je na stran, rekoč mi: „Fant, tvoj prijazni obraz ti je otel življenje !"
Nato pride še več „naših" na trdnjavo, ki so bili večinoma vjeti ter so nas vse skupaj djali na ladjo. Eden izmej veslarjev mi ponudi steklenico in pravi: „No tovariš, potegni ga požirek, ker tako prijazno gledaš 1" Izstopivši iz ladje na suho so nas ogledovali radovedno in čul sem nekega častnika, ki je djal: „Tako divji in srditi so, kakor sam hudir, le ta le z rumenimi lasmi ima prijazen obraz; videti mu je, da mu ni'hudo, ker nam je prišel v roke. Stopi sem, tu imaš smodko!" In dal mi je celo pest najbolj finih smodk.
Tudi v zaprtiji mi je bilo prav po volji. Prišel je k nam general z drugimi častniki ter nas po-
spopolnilo zastopstvo raznih interesov. Sicer pa je težko ustreči raznim zahtevam. Pri nas se zahteva od mnogih stranij občna volilna pravica. V Nemčiji in Franciji n. pr. imajo občno volilno pravico ; a ravno od ondi se ponavljajo pritožbe, da občna volilna pravica ne zadošča, ker se ne pošteva z raznimi interesi. Na obe strani nekoliko ustreza sedanji načrt. Sedanje zastopstvo interesov je potrebno reforme, a ta reforma je v današnjih razmerah ne-izvršljiva. Torej, ali odložiti sploh volilno reformo, ali pa zadovoljiti se začasno s tem načrtom.
Kakor noben zakon ni za večnost, temveč le za sočasne potrebe in razmere, tako je tudi z volilno reformo. Ko bodo druge razmere, bode mogoče volilno reformo preosnovati v dotičnem smislu.
Baron D i p a u 1 i naglaša, da nobona stranka ni zadovoljna z volilno reformo, in vendar bode večina glasovala zd-njo, ker nobena stranka drugi ne privošči boljše. Grof Taaffe je s svojo volilno reformo hotel dobiti zbornico, ki bi se v prvi vrsti pečala z gospodarskimi in socijalnimi vprašanji. Volilna reforma sploh ni sama sebi namen, temveč sredstvo v dosego namena. Pravi namen pa bi se dosegel, ko bi se volilna pravica osnovala na podlagi poklicnih zadrug. Glede petakarjev, katerim se na podlagi nove davčne reforme zelo omejuje volilna pravica, izjavlja govornik, da bode odločno zagovarjal njihove pravice. Ako se je sedanjemu mi-nisterstvu posrečilo prodreti s svojo predlogo v odseku, je temu le vzrok strankarski egoisem, ki raji pripomore do triumfa vladi nego kaki stranki. Ko-nečno je pojasnoval govornik, da je treba vsprejeti predloženo preosnovo le iz tega stališča, ker je upanje, da Se tem potom vsaj nekoliko vstreže najnujnejšim zahtevam v krščansko-socijalnem oziru, ter izražal upanje, da se novemu parlamentu posreči na podlagi krščansko socijalnih načel zadostiti svojim nalogam.
Posl. Kaltenegger izraža bojazen, da bode uvedba volilne pravice za posle ugladila pot soci-jalni demokraciji v poljedelskih krogih. Dosedaj posli še ne hrepene po volilni pravici, toda sedaj se bode vsled silne agitacije kršil še dosedanji mir in kmet ne bode več gospod v lastni hiši. Posebno se je bati raznih štrajkov. Ako dobe vsi posli volilno pravico in gredo volit, mora gospodar ostati doma, da opravi delo mesto njih. fo nekaterih pojasnilih o < razmerju mej gospodarji in posli izjavi govornik, da bode glasoval za predlogo, ako se izpusti točka glede poslov.
Posl. R i c h t e r izjavi v imenu svojih somišljenikov, da glasuje za predlog posl. Slavika glede uvedbe splošne jednake volilne pravice, ker je prepričan, da se narodna zavest tem bolj ukorenini v ljudske slojeve, čim več se jih pozove na politično polje. Ako se pa odkloni Slavikov predlog, glasuje govornik in njegova stranka za vladno predlogo. Nadalje izraža željo, naj se preosnovi gospodska zbornica, v kateri naj bi bilo zastopanih polovico izvoljenih ljudskih zastopnikov. Konečno polemizuje
vpraševal, koliko je naših vojakov, če jih je dosti padlo itd. Tovariši moji so odgovarjali kratko in ne-voljno, ali trdili, da nič ne vedo. „Prebiti ljudje to", djal je general svojemu pribočniku, „in obraze imajo tamne ko noč! Le ta le ima prijazno lice", kažoč mi me. Potem seže v žep ter mi stisne velik srebrnjak v roko.
Stražniki v zaporu so bili z manoj kaj prijazni; dajali so mi tobaka in piva v obilnosti, — „ker sem tako prijazen fant". Jesti sem dobival prvi in največji „porcijon", piva in tobaka tudi le zavoljo prijaznega obraza, kakor so rekli.
Danes so nam povedali, da je sklenjeno premirje in dva častnika sta mi dala še vsaki en srebrnjak in — sedaj sem tukaj. In g. Stotnik, jaz ne morem pomagati, da se vedno na smeh držim. Se kot otroku mi je nekdo s krogljo prestrelil lice, ki se je pa tako nerodno zacelilo, da je obraz vedno na smeh obrnjen".
„2e dobro", de nato stotnik. „Od sedaj zana-prej ne bo ti več treba nobenih sitnostij prestajati zavoljo tega. Z veseljem sem čul o tvoji hrabrosti in tukaj sem ti nekaj prihranil, kar ti bo v posebno veselje". Nato izvleče iz žepa srebrno svetinjo ter mu jo obesi na prsi. „Čestitajte svojemu tovarišu", pravi nam drugim ; na kar smo ga obstopili ter mu krepko stiskali desnico. De-te šment, kako je bil tedaj Janez Vesel — vesel!
proti posl. Kalteneggerju radi volilne pravice poslov, povdarja, da morajc dobiti zvesti posli jednake pravice, kakor tovarniški delavci, zahteva, da se vrši volitev v peti skupini ob nedeljah, da se jih vde-leži lahko delavec in posel, ter izjavlja, da bode glasoval za prehod v nadrobno razpravo.
Posl. Kronawetter govori za splošno in jednako volilno pravico in ostro graja sedanji parlamentarni zi8tem. Vladna predloga hoče zjediniti ne-zjedinljive stvari, veleposestvu se nameravajo ohraniti dosedanje predpravice. V predlogi se na jedni strani nekaj neznatnega ponuja, na drugi pa odvzema na umeten način. Kapitalistični slojevi so vsled tega nasprotniki občne in jednake volilne pravice, ker se boje parlamenta, ki bi pravičneje razdelil razna bremena. Govornik si pridržuje pri glasovanju popolno prosto roko.
Na to govorita šo posl. Perič in Steiner, katerih poslednji se izjavi proti vladni predlogi. Potem se debata zaključi.
Nato se prične razprava o nujnem predlogu posl. Romauczuka, v katerem se vlada poživlja, naj naroči upravnim sodiščem, da pravičneje postopajo z ozirom na družabni in zborovalni zakon.
Posl. Romanczuk utemeljuje svoj predlog ter pojasnuje razmere v Galiciji, povdarjajoč, da je Rusinom nemogoče vsako zborovanje.
Ministerski predsednik izjavlja, da mora biti popreje poučen o prestopkih političnih oblastev in raznih pritožbah ter zvedeti resnico. Minister povdarja, da ni došel letos še noben ugovor v tej zadevi, in v letu 1895 le jeden, in tedaj je notranje ministerstvo odobrilo razsodbo drž. sodišča.
Posl. L e w a k o v s k i pritrjuje posl. Roman-czuku ter govori za nujnost predloga.
Posl. Pernerstorfer izjavlja, da, ako je sploh kaka dežela, katere ljudstvo je popolno upravičeno k uporu, je gotovo Galicija in tam živeči ru-sinski narod.
Posl. Szczepanovski zavrača predgovor-nika, češ da hujska ljudstvo k uporu, vsled česar ga predsednik nakuadno pozove k redu.
Za nujnost sta še govorila posl. Eaizl in Lueger, proti pa posl. Sigmund.
Pri glasovanju je bila nujnost odklonjena.
Prihodnja seja jutri.
Politični pregled.
V Lj ubij a ni, 22. aprila.
Dunajsko vprašanje. Danes popoludne se snidejo ministri, da se posvetujejo, kaj ukreniti glede izvoljenega dr. Luegerja za dunajskega župana. — Vspeh današnjega posvetovanja se naznani najbrže še pred 28. t. m. V slučaju nepotrditve se razpiše takoj nova volitev in ako bode, kar je popolno gotovo, zopet izvoljen dr. Lueger, se po mnenju dunajske „Montags Revue" z nova razpusti mestni zbor. Merodajni krogi so pa lahko prepričani, da se v tem oziru ne obrne prav nič na bolje.
Občinske volitve v Uncu. Te dni se vrš6 v glavnem mestu Gorenje Avstrije dopolnilne volitve v mestni svet, pri katerih bodo skoro gotovo na vsi črti zmagali nemški liberalci in nacijonalci, združeni z obrtno stranko. Mej imenovanimi strankami se je namreč pogodil kompromis, ki pa velja samo za te volitve in kateri zagotavlja nemškim liberalcem pet, nemškim nacijonalcem ter obrtni stranki pa po dva mandata. Ta kompromis se je sklenil jedino iz tega vzroka, ker nobena izmej omenjenih strank ni mogla upati na zmago in da s tem prisilijo konservativno stranko, da se umakne s pozorišča. Po najnovejšem poročilu se jim je to v I. razredu posrečilo, ker se jim nasprotna stranka ni hotela postaviti v bran, kako se jim pa godi v ostalih dveh razredih, pokazalo se bode pozneje. Glavno „zaslugo" ima pri imenovanem kompromisu znani Scbonerer, ki je po daljšem trudu zbral pod zastavo vse razcepljene stranke. Upajmo, da se v po večini konservativni deželi v tem oziru kmalu obrne na bolje in da jim kompromis ne bode mnogo koristil.
Francoski senat je pokazal v včerajšni seji, da prav nič ne zaupa Bourgeoisovi vladi. — Takoj pričetkom seje je stavil senator Demolč predlog, naj se o kreditu za Madagaskar glasuje še le tedaj, ko se osnuje kabinet, ki bode užival zaupanje obeh zbornic. Ministerski predsednik je na vse mogoče načine ugovarjal temu predlogu ter posebno pobijal trditev, da je kabinet s tem, da je še ostal na krmilu, kršil ustavne pravice. Skušal je tudi dokazati, da morata o tej zadevi odločevati obe zbornici, toda

vse njegove besede so bile zaman in Demole mu je kratko odgovoril, da bi lahko vedel on in njegovi tovariši, r Lakošnem položaju da se nahajajo, ker jim je senat že štirikrat izrekel nezaupanje. Slednjič se je oprijel Bourgeois zadnje bilke ter poživljal senatorje, naj v imenu patrijotizma skušajo pozabiti obstoječa nasprotstva ter, oziraje se na potrebo, dovolijo zahtevani kredit. Njegov predlog je podpiral tudi senator Baduel. Toda vse prošnje so bile bob v steno, posebno ko je še senator Trarieuz opomnil, da se vsled tega nič ne bode škodovalo vojakom na Madagaskarju, ker so preskrbljeni za nekaj mesecev z vsemi potrebnimi stvarmi. Po tem pojasnilu se je vršilo glasovanje po imenih in predlog senatorja Demole je bil vsprejet s 171 proti 90 glasovom. Tako je senat opetovano pokazal, da neče zaupati Bourgeoisovi vladi. — Prihodnja seja se vrši jutri in tedaj se bjde pokazalo, kakošne posledice izvaja Bourgeois iz te nezaupnice.
V južni Af riki so se jele stvari zelo resno razvijati. Upor Matabelov zavzema vsaki dan širše kroge in velika nevarnost preti glavnemu mestu naselbine Bulow<>yj. Vkljub temu resnemu položaju se vender angleška vlada še prav nič ne gane in noče dovoliti, da bi se odposlale ondotne čete v Bulo-wayo. Jedioi korak obstoji v tem, da namerava Ghamberlain zbirati nove kolonijalne čete na stroške Cbartered-Companj. Naravna posledica je torej, da navdaja tako postopanje trausvaalsko vlado z nekim nezaupanjem, in vsled tega se sme tudi verjeti glavnemu transvaalskemu konzulu, ki trdi v Times, da se Buri prav dobro pripravljajo na neizogibno vojsko. Poslednji že itak dovolj trpe vsled nasilskega postopanja oderuške družbe in se torej ni čuditi, ako se širi mej njimi razburjenost vsled imenovane naredbe. V malo dneh je torej pričakovati izvan-rednih dogodkov v južni Afriki. Mesto Bulovvajo je sicer prav dobro zavarovano, vender ni prav veliko upanja, da bi se moglo trajno zoperstavljati veliki premoči Matabelov.
Razgled po slovanskem svetu.
Hrvati na Ogerskem.
Iz Zagreba, 10. aprila.
V zadnjem dopisu sem razjasnil v kratkem položaj mažarskih naseljencev na Hrvatskem. Dokazal sem, da se jim pri nas ne godi nobena krivica, marveč da si dozvoljujejo sami mnogo več pravic nego jih imajo po postavi. Obrnimo se zdaj pa na Ogersko ter poglejmo, kako se godi tamkaj našim najbližjim rojakom. R&zun Medmurcev, katere Mažari v novejšem času v narodnem pogledu stiskajo, kar se le da, živi Hrvati v veči celini okoli Subotice (Theresiopel).
Poznati so pod imenom Bunjevci in Sokci, pa mora biti vseh najmanje do 300.000 duš. Po veri 80 katoličani ter spadajo pod nadškofijo v Kaloči, kjer živi tudi njihov največi domoljub kanonik An-tunovič. Le ti Hrvati so se vzdržali do dandanes vkljub vsemu pritisku od mažarske strani v celem obsegu. Pridni so in pobožni, pa tudi prav pre možni, ter jih cenijo tudi njihovi sosedje, ker so miroljubni in dobročudni.
Do najnovejšega časa niso imeli niti svojih zagovornikov v narodnem pogledu, pa so se vendar vzdržali med Mažari kot Hrvati. Največo oslombo so imeli deloma v cerkvi in pa v rodovini, kjer edino se je slišala in rabila domača govorica. V novejšem času se je našlo pa nekoliko vrlih domoljubov, ki so začeli za ta narod izdajati knjige in celo časopise.
Ker so Bunjevci prav bistrega uma, poprijeti so se branja koristnih knjig in časopisov, ter so se v kratkem popolnoma preporodih. V Subotici, kjer jih živi do 50.000, so se že tako združili, da imajo velik upliv na tamošnje društvene odnošaje. Mažari se jim seveda protivijo, pa ker je hrvatski jezik izključen iz vsakega mažarskega društva, osnovali 80 si sami svojo Čitalnico, ki bolje napreduje nego mažarska njim nasprotna. V Subotici izhajata tudi dva njihova lista namreč „Neven" in „Subotičke Novine".
Za probujenje Bunjevcev ima v vsakem pogledu največ zaslug omenjeni kanonik Antunovid, kate remu so ue pridružili v novejšem Času še mnogi drugi rodoljubi kot Sarčevid, Matkovič, August in Lazar Mamužič, VujicS, Miladanovič. Ti možje pišejo podučne članke v omenjenih časopisih in v izvrstno urejevanem koledarju, ki se nahaja seveda v vsakej rodovini. Na ta način se bo ohranila zna-
menita betev slovanskega roda, katerej je pretil potop v mažarskem morju.
To je najbolji dokaz, da Mažari vkljub vsem državnim sredstvom niso sposobni iz ršiti one namere, po katerej bi se morali vsi narodi spremeniti v pristne mažarske državljane. Kaj takega se ne da tako lahko izvesti, kakor oni mislijo, posebno pa ne pri njih, ki nimajo toliko kulturne nadmoči ko-ikor gmotne, kajti le prva je odločilna, ne pa druga, takor oni mislijo.
Pred nedavnim je opozoril nekdo v mažarskem jeziku pisauej brušuri, kako se krivično ravna s tem marljivim narodom. Nikjer se ne sme rabiti hrfatski jezik. Vsi uradi, eodnije, šole, vse je ma-žarsko. Naj veča krivica se godi otrokom, ki pridejo v šole brez vsakega znanja mažarskega jezika, in vendar se mora v njem učiti vseh predmetov. Za-toraj zahteva pisatelj omenjene brošure, da se odstranijo take krivice, pa da se ravna z narodi po državnih postavah.
Naj se da priložnost vsakemu, da se nauči ne samo mažarski nego tudi svoj materinski jezik, da dobi država potem tudi sposobnih činovnikov, ki bi imeli služiti v takih krajih, kjer je prebivalstvo pomešano. Ta izjava je poštena in pravična ter bi se morala izvesti na celem Ogerskem, ali mi smo prepričani, da se je ne poprime državua oblast, katerej je bila do zdaj glavna nalcga zatirati vse narodnosti na Ogerskem na korist mažarske. Tukaj se tedaj najbolji vidi, kakšni so Mažari in kako krivično obsojajo oni Hrvate radi onih 70.000 mažarskih naseljencev, katerim se pa ne godi nobena krivica, dočirn doma zatirajo kar cele narode.
Probujeni Bunjevci, ki pohajajo višje mažarske šole, so v veliki nevarnosti, da postanejo sčasoma, ko se ločijo od doma, v narodnem pogledu če že ne renegati vsaj indeferentni. Zatega del bi bilo jako dobro, ko bi mogli vsaj premožneji med njimi, priti na hrvatske visoke šole, kjer bi se nauzeli pravega narodnega duha ter ga potem tudi doma širili, kakor to zdaj delajo zgoraj omenjeni domoljubi. Skoda je za vsakega naobražeuega Bunjevca, če se zgubi za Slovanstvo, posebno v sedanjem času, ko potrebujejo ogerski Slovani v vsakem pogledu čimdalje več pobornikov za svoje pravice.
Glasbena Matica.
Poročilo tajnika „Glasbene Matice" dr. Vlad. Foer sterja, podano slavnostnemu občnemu zboru dne 15. aprila t. I.
(Dalje.)
Poklonila se je dalje deputacija cesarskim visokostim nadvojvodoma Ludovik Viktorju in Evgenu ter vojvodi Cumberlandskemu, ki so se vsi najlaskaveje izrazili o vzletni ideji društva.
Poklonila se je nadalje deputacija vsem ministrom, vodstvu južne železnice, generalni intendanci in ravnateljstvu dvorne opere in predstavila se je vodstvom prostovoljne rešilne družbe, ljudske kuhinje in vredništvom znamenitejših dunajskih časopisov.
Dunajski odbor odposlal je pa deputacijo treh članov, gospoda dvornega svetnika S u kije, državnega poslanca gospoda K 1 u n a in cesarskega svetnika gospoda Hostnika k vodju dunajskega občinskega sveta, gospodu c. kr. okrajnemu glavarju dr. F r i e b e i s u in h gospodu namestniku grofu Kielmannsegg-u.
Bodi na tem mestu priznano, da je dunajska žurnalistika, izvzemši nemškonacijonalne liste, po-zdravljala prihod „Glasbene Matice" na Dunaj zelo simpatično; potrudila se je, da vzdrži zanimanje Dunajčanov za koncerte Ljubljančanov. Donašalo je časopisje dunajsko vsak dan poročila, zadevajoča koncerte, prihod ali bivanje zbora na Dunaju in ko-nečno obširna poročila in kritiko o izidu koncertov.
V petek dne 20. sušca odpotoval je zbor tja na Dunaj, spremljan od vročih želj celega naroda za ugoden vspeh.
Odhod iz Ljubljane, vožnja po slovenskih pokrajinah in na posameznih postajah pojavljajoči se prisrčni pozdravi Slovencev in Slovenk vseh slojev pričali so, da čuti ves narod z društvom in da si je svest velicega pomena prvih slovenskih koncertov na Dunaju.
Tu izpolnila se je želja Slovencem. Prodrla je pesem slovenska na Dunaju, naudušenje, koje je naudajalo zbor „Glasbene Matice' pri delu, rodilo je krasen sad, naudušilo je občinstvo in budilo je občudovanje do takrat širjemu svetu nepoznane vi-
soke stopnje umetnosti slovenske. In kakor ostaneta posamezniku koncerta „Glasbene Matice" na Dunaju nepozabno v spominu, trne tudi ves narod šteti dneva 23. in 25. sušca 1896. leta med dneve, kojih spomladanski sijaj bode blagodejno vplival na njega razvoj in razevitanje.
Njega Veličanstvo presvitli cesar sam izkazal je društvu čast, naklonivši mu darilo 400 gld.
Da je želo društvo resnično občudovanje v tujini, znano je slavnemu zboru iz kritik dunajskih listov.
Da ohrani društvo poročila o častnem prvem nastopu slovenskega zbora v tujini trajnemu spominu, sklenil je odbor, da je izdati brošuro, v koji bodo zbrane vse kritike, zadevajoče dunajska koncerta „Glasbene Matice". Knjižica, koje redakcijo je prevzel tajnik pevskega zbora, gospod Ivan Belš, razdeli se brezplačno med društvenike „Glasbene Matice" in člane njenega pevskega zbora.
„Glasbeno Matico" imenovati je danes najpri-ljubljenejše in najpopularnejše društvo slovensko. Dokaz temu je radostni sprejem, koji je doživel nje zbor ob povratku v domovino in velike ovacije, koje ji je pripravila posebno Ljubljana. Dokaz temu so tudi mnogoštevilni telegrafični in pismeni pozdravi in naudušeni članki vsega slovenskega Časopisja. Spominjajo se „Glasbene Matice" pomenapolnih vspehov tudi drugi bratski narodi; došlo je društvu prisrčnih čestitk pevskih društev iz Zagreba, Prage in Levova, ki prosijo hkrati za doposlatev kompozicij, proizvajanih na Dunaju.
Bodi izrečena na tem mestu najtoplejša zahvala slavnim vredništvom „Slovenec", „Slov. Narod" in „LaibacherZeitung" za pospešen je društvenega podjetja; posredovalo je časopisje med odborom in občinstvom, budilo je interes za stvar, bilo je vselej pristopno vsaki želji odbora in širilo je po dovršenem delu naudušujočim načinom vest o društvenih vspehih.
Zihvala hodi izrečena tudi vsemu drugemu slovenskemu časopisju za laskave in društvo časteče članke, kojih vsak širi kar najvspešneje ime „Glab-bene Matice" med narodom.
Kei čuti vse domače časopisje tako toplo in soglasno za „Glasbeno Matico", je pričakovati, da ne ugasne zanimanje naroda za njegov prvi glasbeni zavod; upajmo, da se vzdrži to harmonično soglasje vseh slovenskih listov trajno v korist društvn ih narodu.	(Konec «lždi.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 22. aprila.
(Milostljivi knezoškof celovški dr. Kalin} se je danes pripeljal iz Gelovca v Ljubljano obiskat našega prevzv. knezoškofa.
(Blagotvoriteljne predstave) v korist zavoda „Jozefiaum" se vršd ta in prihodnji mesec, in sicer je nemška predstava 29. aprila ter se ponavlja, ker so sedeži za prvo predstavo že razprodani, 30. apr., slovenska pa 9. maja. — Karte za blagotvoriteljne predstave 29. in 30. t. m. prodaja Kari Till na Kongresnem trgu.
(Dopolnilne volitve v mestni zastop ljubljanski.) Pri današnji dopolnilni volitvi za drugi razred so bili izvoljeni nastopni kandidatje „Narodove" stranke: dr. Iv. Tavčar s 146, Hraskj Iv. Vladimir s 145 in dr. L. Požar s 131 glasovi.
(Moški zbor „Glasbene Matice") ima drevi ob 8. uri skušnjo in po skušnji važen razgovor.
(Časten večer), katerega priredi pevsko društvo „Slavec" svojemu bivšemu za društvo mnogo-zaslužnemu pevovodju gospodu S. Stegnarju, vršil se bode v nedeljo, dne 26. aprila t. 1. v salonu restavracije pri „Lloydu". Začetek ob 8. uri zvečer. Odbor vabi na ta večer vse p. n. člane in prijatelje petja.
(Potres.) Iz St. Jurija pri Smariji: Danes 21. t. m., ob 11. uri 7 minut dopoludne čutili smo par sekund trajajoči potres. Potres je spremljevalo votlo podzemeljsko bučanje. Smer potresa je bila od zahoda proti vzhodu.
(Iz Vel. LaSič.) Naša veličastna cerkev je dobila pred kratkim mogočen zvon, ki tehta blizu 49 stotov ter velja s pripravami v zvoniku vred gotovo nad 4300 gld. Res trud in stroški niso bili majhni
_ toda vstrajnost g. župnika L. Gerjola in darei-
ljivost ljudstva, ki je radovoljno prispevalo prostovoljne doneske, — odlikoval se je zlasti blag. gosp. D. Sudaj, tukajšnji c. kr. sodnije svetnik, ki je daroval v ta namen 150 gld., — sta premagali vse težave
— in dne 14. aprila je zvon prvič močno zadonel po dolini v veselje faranoui. — Toda že isti dan popoludue je napolnil glas istega zvona ljudi s strahom, ker je naznanjal ogenj, ki je nastal v Lušičab. Hvala Bogu, da je ugoden veter odgaojal ogenj od sosednjih poslopij — sicer bi se bila zgodila lahko velika škoda. Zažgal je nek otrok. — Cuje se izza kulis, da se ustanavlja pri nas nova posojilnica — po katerem načinu, še ni gotovo. S cer so glavni snovatelji vrč ali manj naši politični nasprotniki, toda če vstanove suovatelji posojilnico Raiffeisnovö, kakor se govori, hvala jim, ker bodo s tem pokazali, da vedo ceniti zasluge naše stranke, ki je prva začela vstanavljati te vrste posojilnice na Slovenskem. Gotovo je že začela tudi nam nasprotna stranka spoznavati, da ni vse gnjilo, kar vzraste na „katoliško narodni njivi".
(Preloženi semenj.) Deželna vlada je dovolila, da se vrši v Črnomlju druga leta na 8. decembra
določeni semenj letos 15. decembra.
*
* *
(Raznoterosti s Koroškega.) Narodni naši nasprotniki so neprestano pri delu. Kiršnerjev „Bauern-bund" se pripravlja na volitve. Zboroval bode v Millstatu in Budi (!). Občni zbor bode meseca vel. travna Podkloštrom. Slovenci pozor 1 — V Celovcu bodo napravili v kratkem veliko beračijo za „šul-ferajn" in „sülmark". V gledališču bode predstava. Celovški mogotci bi svoje beliče mogli porabiti za boljše namene, osobito za sirote in mlade berače, kojih kar mrgoli po Celovcu, da se človek jedva more mirno prestopiti po mestnih ulicah. — „Schulver-eiu" hira! Kakor jadikujejo nemški židovski in na-cijonalni listi, bo stari „nebodigatreba" imel letos okroglih 35.000 gld. primanjkljeja. Nemci sami se že spametujejo in ne marajo svojih krajcarjev darovati za nepotrebne „schulvereinske" namene. Ali kaj poreko koroški učitelji, ko odpadejo „Judeževi groši", s katerimi jih sedaj radodarno zalaga „schul-verein"? Lani je sprejelo take groše kar 72 koroških „šomaštrov". — V Beljaku so imeli občinske volitve. Volilni boj je bil prav hud. Meščanska na-cijonalna stranka, t. j. advokati itd., je delala z vsem pritiskom, da bi bili izvoljeni sami čistokrvni Nemci. Vkljubu temu je bil izvoljen — horribile dictu — jeden Ceh (c. kr. železnični uraduik Sed-lak) in kot namestnik tudi socijalni demokrat E ch. Celo v Beljaku že hira moč advokatov 1
(Iz celovške škofije.) Dekanom velikovške de-kanije je imenovan prečast. g. knezoškofijski duh. svetovalec in župnik v Velikovcu And. Wies er.— Za knezuškofijske duhovne svetovalce so bili imenovani prečast. gg.: Franc Petek, dekanijski administratorin župnik v Grebinju ; Albin Jörger, kanonik in mestni župnik v Strassburgu; Franc Zentrich, dekin in mestni župnik v Pliberku; Franc Urabl, župuik v Bargu in Janez Lampersberger, župnik v Starem Trgu. — Za ekspozita v Raj bi pride prečast. g. Matevž G e r m, dosedaj provizor v Stebnu v Podjunski dolini. — Pri Sv. Trojici nad St. Vidom je umrl dn6 11. t. m. vpok. duhovnik F. Neste.
(Iz Celovca) dne 20. t. m.: Slovensko posojilno in hranilno društvo odslej ni več v benediktinskem trgu št. 4, nego v Pavličevih ulicah št. 7 (v prej Andrej Einspielerjevi hiši). — Tu se je osnovalo društvo, ki bode varovalo lov (Jagdschutzvereiu.) Prvi shod je bil dne 12. t. m. — Bolj potrebno bi
bilo društvo za varstvo kmetov I
*
* *
(Dar.) Uršulinskemu samostanu v Gradcu je presvetli cesar podaril 1000 gld. za zgradbo novega samostana.
(Iz Branice) na goriško-kranjski meji se nam poroča: Dne 19. t. m. je došla v Branico pregledo-valna komisija, da določi, kje bi se dal na najbolj pripravnem kraju napraviti spomenik slavnemu ro-jaku-junaku baronu Andreju Cehovin-u o spominski petdesetletnici našega presvetlega cesarja. — Sporočam vam še, da je naš častiti gospod župnik Marko Val es obolel za pljučnim katarom in vnetjem leve noge. Priporočam blagega gospoda čitate-Ijem v molitev in „memento", da mu mili Bog kmalu utrdi oslabljeno zdravje.
(Slovenske sanje.) Pod tem naslovom prinaša graška „Tagespost* odstavek, v katerem prav nem-čurski krit zuje članek zadnje „Südsteierische Post", koder je govorjenje o „ilirskem trgovinskem in pravosodnem ministerstvu v Zagrebu". Ta list piše -nunreč mej drugim nastopno : „Ko bi imeli n. pr. ilirsko trgovinsko ministerstvo v Zagrebu, bilo bi
samo po sebi umljivo, da bi bil vpeljan na slovensko-hrvatsko - dalmatinsko-bosniško hercegovinskih železnicah hrvatski oziroma slovenski uradni jezik. Ravno tako bi se nam godilo, ko bi imeli lastno ilirsko pravosodno in upravno ministerstvo. Cesar sedaj v desetletnih bojih nismo mogli doseči, imeli bi v najkrajšem času". To naziva glasilo štajerskih bis-markovcev „slovenske sanje". Temu nasproti moramo povdariti, da so izražene v omenjenih stavkih le popolno upravičene želje in zahteve. Ako ima n. pr. Galicija svojega ministra, ki je mnogo manja, nego naše slovanske kronovine, tedaj se sme po vsi pravici zahtevati, da se tudi na nje ozira. Sicer pa v gorenjih btavkih ni izražena še nikaka zahteva, marveč se le opisuje, kako bi se najlažje ustreglo naj-nujnejim zahtevam zatiranih Slovanov. Ako so to „sanje", kako se mora potem imenovati vročo željo posili — Nemcev po zjedinjenju z rajhom ?
(Avtomat s kockami prepovedan.) Po mnogih gostilnah je videti avtomat s kockami, tako imenovani „Monaco", kjer se igra s kockami ter se dobi pijača ali jestvina za dobitek. Ta avtomat je z odlokom justičnega ministerstva prepovedan.
(Smrt v dimnika.) Iz Dunaja se nastopno poroča : Minoli petek popjludne je ometal dimnikarski mojster Cermak z dvema pomočnikoma dimnike v restavraciji Tivoli. Pomočnik Lamprecht, ki je šele pred dvema dnevoma dospel iz Znojma na Dunaj, je splezal v prvi visoki dimnik, mej tem ko sta ostala dva ometala štedilnike in peči. Ko sta bila že davno gotova s svojim delom in Lambrechta le še ni bilo iz dimnika, gre drugi pomočnik gledat, kje je prvi obtičal. Toda kako se prestraši, ko ga najde tičati sredi dimnika v neki odprtini. — Nesrečnež je bil mrtev in popolno ožgan. Na neznan način so se vnele saje v dimniku in revež si ni mogel pomagati; postal je žrtev svojega poklica. V zadnjih letih se je na ta način pouesrečilo osem dimnikarjev na Dunaju.
(Ameriške novice.) Pogorela je dne 30. m. m. velika žičarna v Joliet, III. Ob kruh je 800 delavcev. Skoda znaša 100.000 dolarjev, družba, imejiteljica tovarne pa je zavarovana za 175.000 dolarjev. — Škodo trpe le delavci. — V Riftonu blizu New-Jorka se je pripetila velika eksplozija v mlinu za smodnik. Ubitih je bilo pet delavcev in več ranjenih. Škoda je velika. — V Waterbury je stal minule dni pred sodiščem gostiluičar Rusel zaradi prestopka nedeljske postave. Sodišče ga je obsodilo na 3 mesečno ječo. Zatoženec je sodniku očital, da je krivično sodil, kar je poslednjega tako ujezilo, da je gostilničarja pošteno naklestil in pahnil skozi vrata. — V Providence je pogorel velik prostozidarski tempelj in več bližujih poslopij. — Obče spcštovan in imovit iarmovec Duckworth v Benton-ville je umoril 30. m. m s sekiro svojo ženo ter tudi 4 letnega sina smrtno ranil. Kmalu nato je legel v postel ter si prerezal vrat. Nesrečnež je naj-brže zblaznil. — Prvi dan t. m. so dobili v To-weru precej debelo sueženo odejo.
Društva,
(O b č n e g a z b o ra k a t o 1. d r u š t v a za delavke) v nedeljo 19. t. m. vdeležile so so dru-štvenice polnoštevilno. Dvorana bila je napolnjena. Zborovanje je pričel predsednik preč. gosp. kanonik Jan. Rozman, ki je v izbranih besedah razložil pomen zborovanja. Društvenice je opominjal k stanovitnosti, pokorščini do predstojniStva, nasprotni ljubezni, da bo društvo tudi v bodočnosti tako krepko delovalo za dušno in gmotno korist delavskega stanu. Zahvalil se je tudi voditeljici Mariji Krivic, tajnici Jos. Sra«&r, blagajničarici Ani Srakar in vsem rediteljicam, ki so s svojo neumorno delavnostjo vse storile, da je v društvu bil vzoren red in vsestranski napredek. V smislu društvenih pravil je poročal podpredsednik č. g. Matija Mrak, podrobno o društvenem delovanju preteklega leta. — Društvo se je osnovalo na občno željo delavk dne 16. decembra 1894, katerih je takoj nad 400 k društvu pristopilo. Do 1. aprila t. 1. vpisalo se je 678 rednih, 81 podpornih in 28 dobrotnih članov. Izmej rednih članov jih je tekom leta seveda dokaj izstopilo, ker niso vplačali rednih tedenskih doneskov. Vsi ti so po društvenih pravilih nehali biti redni člani, ter pravico do bolniške podpore izgubili. Ako žele zopet društvu pristopiti morajo vplačati vstopnino, do bolniške podpore pa imajo še le po preteku 6 mesecev pravico. — Odbor je imel 5 sej. Navadnih nedeljskih shodov je b lo do 1. aprila 33. Društvenice so jih redno obiskovale. Govore sta večinoma oskrbovala predsednik in podpredsednik. Govorili so pa tudi nastopni p. n. g g.: Mih. Bu-lovec, dr. Jos Debevec, dr. And Karlin, dr. Jan. Krek, Jan. Oblak, And. Plečnik in dr. Pr. Ušenifi-nik. Odbor jim izreka za trud in naklonjenost naj-
toplejšo zahvalo in jih prosi pomoči tudi za prihodnje leto. Večjih zabavnih večerov in veselic je priredilo društvo 7. Vse so bile izvanredno dobro obiskane. — Izmej povabljenih goltov so pri raznih prilikah društvo osebno počastili p. n. gg.: stolni prošt dr. Leon. Klofutar, stolni župnik in kanonik Jan. Fiis, monsign. kanonik Luka Jeran, kanonik dr. Eibert, mestni župnik Mart. Malenšek, nekateri gg. dež. poslanci itd. Vsi ti gospodje so tudi z zdatnimi darovi gmotno pripomogli društveni blagajnici, zato se jim izreka iskrena zahvala. — Društveni pevski zbor šteje nad 40 dobro izvežbanih pevk. Pevovodja, bi. g. gosp. vodja Leop. B e 1 a r si je z neumorno pridnostjo za društveni zbor pridobil največjo zaslugo. Bog mu plačaj I
Razven v petju vadile so se društvenice tudi v prednašanju in v predstavah prav pridno. Naučile so se mnogo pesmij in troje gledaliških iger: 1. „Plesni veuček in katoliško društvo za delavke" ; 2. „Indijski siroti"; 3. „Matere in hčere ali hišni mir". — Nekatere izmed igralk so se prav dobro privadile odru ter so pri svojih nastopih žele obilo pohvale. — Pouka o šivauju se je začetkom udeleževalo nad 50 društvenic. Pozneje se je število zmanjšalo, kajti nekaterim je manjkalo stanovitnosti. Pouk ste v občuo zadovoljnost in z veliko vztrajnostjo vodili društvenici Marija Koman in Marija Zupan. Gospod predsednik je pri tej točki posebno priporočal, naj se društvenice z vso pridnostjo po-primejo šivanke, katera jih bode obvarovala nepotrebnih troškov za obleko ter marsikaterih nevarnosti. — Denarstveno stanje društveno je bilo ugodno. Skupnih dohodkov je bilo do 1. aprila 1.1. 2027 gld. 49 kr. Razdelili so se tako-le: Dar mi-lostljivega knezoškofa 100 gld.; dobrotni in podporni člani so prispevali s 356 gld. 50 kr.; vpisnina in udnina rednih članov 1330 gld. 60 kr. ; vstopnina in dobiček pri raznih igrah je znašala 341 gld. 39 kr. Izdalo se je : 58 bolnim članom 301 gld.; za inventar (pohištvo itd.) 364 gld. 30 kr.; za harmonij 114 gld. 90 kr.; za stanarino 211 gld.; za časnike in knjige 41 gld. 4 kr. itd. Društveno premoženje z dne 1. aprila t. 1.: Hranilna knjižica „vzajemno-podpornega društva" 720 gld.; vrednost inventarja 492 gld. 18 kr.; vrednost knjižnice 40 gld.; gotovina v blagajnici 20 gld. 57 kr.; skupno torej 1273 gld. 75 kr. — Pri volitvi v odbor so bile izbrane: kot voditeljica Marija Krivic; kot rediteljice, izmed katerih se volijo tajnica, de-narničarica in knjižničarica: Ludovika Jarc, Franica Zor, Katarina Bihar, Franica Petrič, Franica Pir-kovič, Marija Zupan, Mihaela Alijančič, Alojzija Ziller, Ana Srakar, Josipina Srakar, Antonija Vid-majer; kot rediteljice-namestnice: Marija Trtnik, Ivana Kosec, Marija Bertolo, Franica Mam, Gabrijela Rus, Ivana Gašperin, Helena Lovše, Marija P,rkovič, Marija Fortuna. — Naj Bog tudi v prihodnje društvo spremlja s svojim nebeškim blagoslovom, mu obuja vedno novih dobrotnikov, vzlasti naj mu še dolgo vrsto let na čelu ohrani preč. gospoda kanonika Jan. Rozraan-a!
(Družba vednega češčenja sv. R. Telesa v lavantinski škofiji) Iz dopo-slanega poročila povzamemo nastopne podatke: V preteklem letu je k družbi pristopilo 1030 udov ; v matici je sedaj upisanih od leta 1881 do 1. 1895 skupno 12.338 družbenikov. Med temi je že mnogo pokojnih, ki niso izbrisani iz družbe, ker upamo, da kakor so tukaj Jezusa molili v podobi kruha v najsvetejšem zakramentu, ga tamkaj molijo in gledajo od obličja do obličja v njegovem veličastvu. Djhodkov je imela družba 2381 gld. 20 kr., za katere je bila prirejena naslednja cerkvena oprava: 2 pluvijala, 26 kazul, 4 vela, 4 štole za praznike,
7	štol za spoved, 6 belo - vijoličnih štol za krst, 5 plaščekov za ciborij. 6 plaščekov za spoved, 3 mašne bukve, 1 kelih, 1 krona za blaženo devico Marijo,
8	altarnh svečnikov, 8 pultov, 22 korokov, 15 alb, 34 humeralij, 115 purifikatorij, 72 lavabo prtičev, 25 večjih in 25 malih korporalij, 8 altarn h blazink. 12 rudečih, 12 črnih suknjič in 12 vijoličastih go-lirjev za ministrante, 16 korokov za strežnike, 12 pašnikov, 2 rudeča plašča za strežnike, 6 pogrinjal za pulte, 2 banderi, 1 črna štola in 1 mrtvaško po-grinjalo. Iz vseh župnij naše lepe Lavantinske škofije so prihajali obilni darovi. Med temi je podarila neimenovana dobrotnica za župno cerkev v Dobovi 100 gld., druga za Središko kapelo 135 gld. in nek dobrotnik 151 gld. 96 kr.; nadžupnija Konjice za belo kazulo 155 gld.; župnija sv. Jurija pod Taborom za dve banderi 90 gld.; visokorodna grofinja Nugent je darovala belo kazulo z vso pripravo, štolo za praznike in albo; visokorodni komtesi Nostiz-Rieneck ste darovali belo kazulo s pripravo za stolno cerkev v Mariboru ; pokojni vlč. g. dr. Jožef Mur-šec je dajal vsako leto po 5 gld. v družbine namene. Družbin odbor izreka najsrčnejo zahvalo Njih prevzvišenosti premilostljivemu knezoškofu Mihaelu za preblago naklonjenost, odboru gospft in šolskim sestram za sodelovanje in vsem blagim dobrotnikom za njihovo podporo. Gospod naj povrne tisočkrat vse dobrote in milodare tukaj na zemlji in nekdaj v nebesih I_____
Telegrami.
Dunaj, 22. aprila. Mladooeški klub v državnem zboru je izvolil poslanca Kaizla za druzega podpredsednika.
V.AAAAAAAAA.AAAAAA/
Fran Zoreč
mokar v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 23
priporoča v obilo odjemaoje ■vojo veliko zalogo Is vratne
pšenične, ržene in ajdove moke,
na drobno in v množinah po najnižji oeni, zagotavljajoč pošteno mero.	313 3—1


Femolendtovo črnilo i\w čevlje
c.kr. priv. .tovarne, ustanov- «âge* Ijene leta 1832	naDunaji.
Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna crème za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 33 62—15
Dunaj, 22. aprila. Ogerski finančni minister Lukacs in poljedelski minister Dara-nyi sta dospela včeraj iz Budimpešte. Popo-ludne se je vršilo triurno ministersko posvetovanje, kateremu so prisostvovali tudi bančni zastopniki.
Trst, 22. aprila. Srbski kralj Aleksander je odpotoval včeraj zvečer v Budimpešto.
Celoveo, 22. aprila. Deželni šolski nadzornik Gobane je zaradi bolehnosti vložil prošnjo za vpokojenje.
Krakovo, 22. aprila. Nadziralni svet tukajšne hranilnice je dovolil 400.000 gl. za ustanovitev nove vojašnice v spomin petdesetletnice cesarjevega vladanja.
Belgrad, 22. aprila. Vest, da odstopi Novakovič takoj po vrnitvi kralja s potovanja, se potrjuje in tudi v vladnih krogih se še ni čulo nasprotno mnenje.
Petrograd, 22. aprila. Knez Ferdinand je vsprejel danes deputacijo mestnega zastopa.
Pariz, 22. aprila. Ministerski svet je sklenil, vsprejeti kneza Ferdinanda uradno kot samostojnega vladarja in mu na državne stroške preskrbeti stanovanje in vojaško častno stražo.
Pariz, 22. aprila. „Agence Havas" se poroča iz Kairo : Ministerstvo je vkljub ugovorom vzelo iz blagajne 150.000 funtov šterlingov. Delegati manjšine se skoro gotovo pridružijo izjavi francoskega sindikata.
Pariz, 21. aprila. V notranjem mini-sterstvu se vrši danes ministerski svet. Vse-natskih krogih krožijo vsakovrstne vesti. Splošno se pričakuje, da odstopi ministerstvo.
Pariz, 22. aprila. V včerajšni večerni   seji je sklenilo ministerstvo vložiti skupno ostavko. Bourgeois je pozval obe zbornici na jutrišni dan k izredni seji, v kateri bode naznanil vzroke ministerskega sklepa.
Bim, 22. aprila. „Agencia Štefani" se poroča iz Masave: General Baldissera je prejel pismo od Menelika, v katerem zahteva, da se mu vrnejo vsa pisma tičoča se mirovnega pogajanja, ker se niso sprejele njegove ponudbe. Menelik izjavlja, da si obdrži majorja Salso tako dolgo za poroka, dokler so mu ne vrnejo zahtevana pisma. General Baldissera je pisma takoj odposlal in izjavlja, da so s tem ničevna vsa pogajanja.
London, 22. aprila. „Keuters Office" se poroča iz Kairo, da je padlo v zadnjih dneh blizu 500 mož Omduhrrmanove ar-
Ponarejena črna svila.
Sežgi vzorček svile, katero nameravaš kupiti, in spozna bodeš takoj ali je svila pristna ali ponarejena: Pristna, čista barvena svila kmalu ugasne, se bkodriči ter ostane le malo svetlorujavega pepela. — Ponarejena svila (katera se rada lomi in dobi mastne lise) gori pcčasi dalje (osobito tli tako-zvana „strelna nit", ako je v njej prav mnogo barvene snovi, ter ostane pepel temnorujave barve. Pepel se ne skodriči) kot pri pristni svili, marveč upogne. Pepel pristne svile se ep emeni v prah, ako se stisne, isti ponarejene svile pa ne. — Tovarne za svilo O. HENNEBERG-a (c. in kr. dvornega založnika) v Curihu razpošiljajo rado vzorce svojega pristno svilnatega blaga vsakomur ter pošiljajo kolikor treba za posamne obleke ali cele kose poštnine in carine prosto na dom.	29 6-2 5
2E» Mlsa bo1;3n.«
bolehave vsled pomanjkanja krvi in na živcih, blede in slabotne otroke; izvrstnega okusa in preizkušenega učinka je železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta) priporočeno od mnogih zdravnikov. — Pol literska steklenica velja 1 gld., pet pol literskih steklenic gld. 4-50. (122 50—10) 2
Na prodaj ima
piliti fižol za m
195 20-12 Jakob LavrenČiČ
v Sodražlot. Cena 100 klg. je 12 gld.
Najboljše, svetovno
črnilo za čevlje!
Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepo temno-črno se lesketajoče iu si je želi ohraniti trpežno, kupi naj edino le
Povsod v zalogi.
Radi premnogih malovrednih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime : St. Fernolendt.
Umrli st4» :
19. aprila. Jožef Povšner, čevljarja sin, 2 meseca, Opekarska cesta 8, božjast.
Tržne cene v Ljubljani
dné 22 a
Meteorologično poročilo.
čas opazovanja
Stanje barometra
Temperatura po Celziju
Vetrovi
9. zvečer
7. zjutrai	7418
2. popol.	739 3
Srednja	včerajšna normalom.
"TÏF7
6 8 I sr. svzh. del. oblač.'
brezv. I sr. vzjvz.
temperatura 7'6°
megla del. jasno | in za 31°
pod
Zahvala.
311 1-1
Našo najsrčnejšo zahvalo vsem, ki so ob priliki smrti naše nepozabne matere, gospe
Marije Leskovic
svoje sočutje izrazili s tem, da so se v tako obilnem številu udeležili pogreba, kakor tudi, da so s tolaži 1-nimi besedami našo žalost olajšali.
Posebno zahvalo pa prečastiti duhovščini idrijski in spodnje-idrijski, kakor tudi gospodom meščanom in uradnikom.
Idrija, dni 19. aprila 1896.
Žalujoči ostali.
Kdor pa vzame 2/s prave
Kneippove
sladne
kave,
a v rudečih zavitkih b tu pristavljeno varstveno znamko, in '/s prav e	lis 24-6
Oelz-ove kave,
dobi odlično, redilno in dober kup kavlno pijačo, £	Na prodaj je povsod. 23 12—2
birmanska darila.
gl.	kr.
_	6(5
—	Î5
—	2,
—	10
—	64
—	64
Primerna
Pšenica, m. st. Rež, „ . Ječmen, „ . Oves, „ . Ajda, „ . Proso, „ . Koiuza, „ . Krompir, „ . Leča, hktl. Grah, „ . Fižol, „ . Maslo, kgr. Mast,
Speh svež, „
Špeh povojen, kgr, Surovo maslo, „ Jajce, jedno . . Mleko, liter . . Goveje meso, kgr Telečje Svinjsko „ Koštrunovo „ Piščanec . . Golob . . . Seno, 100 kgr. Slama, 100 „ Drva trda, 4 kub „ mehka, 4 „
Popravila zanesljivo pod jamstvom.
Velika zaloga
Sty ria-koles
in raznovrstnih drugih zistemov.
= Mehanična delavnica za svako popravilo, vse po najnižjih cenah.
V obilni nakup se uljudno priporoča in prijazno vabi
T^r fSlHpn urar v Ljubljani, XI. V^uu.lsi.1) Mestni trg, nasproti rotovzu.
Št. 40 pr.
Razpis.
306 1-1
Pri deželnem odboru kranjskem oddati je služba kanclijskega
adjunkta z užitki IV. za deželne uradnike veljavuega plačilnega razreda. Eventuvalno se cddasti tudi Blužbi kancelijskega oficijala I. in
II. razreda z užitki V., oziroma VI. plačilnega razreda.
Prošnje za jedno teh služb naj se pošljejo z dokazi o starosti, študijah, vsposobljenosti, znanji slovenskega in nemškega jezika in dosedanjem službovanji prosilčevem
do dnč 20. maja 1896. leta
podpisanemu deželnemu odboru.
Od dež. odbora kranjskega
v Ljubljani, dnč 15. aprila 1896.
Št. 12.958.
Razglas.
310 3-1
Občinski s\et ljubljanski je dovolil tudi za letos 300 eld. v ta namen, da mestni magistrat pi šlie primerno število ubožnih skrofuloznih otrok v morske kopeli v Gradežu.
Magistrat oznanja to s pristavkom, da je prošnje za občinske podpore v omenjeno svrho izročiti mu do dn6 10. maja letos in v njih posebno omeniti, ali bode bolnega otroka spremljal kdo domačih sam do Gorice, ali ga bo treba tje poslati z najetim spremstvom.
Pri podelitvi teh podpor ozirati se bo magistratu v prvi vrsti na otroke, kateri imajo v Ljubljani domovinsko pravico.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
18. dan aprila 1896.
Najbolje priporočena
za preskrbijenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
«anic in vrednostij
Menjalniea bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera
Wieii,
Bezirk, nsplat* Parterre


V zalogi Katoliške Tiskarne v Ljubljani izšlo je ravnokar:
za mešan zbor zložil
Janez Pogačnik
op. 8.
Cena partituri 50 kr. Vsak glas velja 10 kr. Po pošti 5 hr. več.
Zdrav, krepak vajenec
z zadostno šolsko izobražbo vsprejme 86 v tukajšnjo špecerijsko trgovino. 312 2—1
Natančneje pove administracija tega lista.
Koverte s firmo
m
vizitnice
priporoča
,Katol. Tiskarna4
v Ljubljani.
Prostovoljna dražba.
Dne 24. t. m, to je na sv. Jurja dan, ob 10. uri dopoldne
prodajam na prostovoljno dražbo na lici mesta po zimi posekan
v svojih gozdih v Št. Jurji pri Kranji tik okrajne ceste Kranj-Kamnik. Prodajalo se bode v dveh razdelkih in sicer:
I.	134 celih smrekovih debel z oklicno ceno 400 gld.
II.	260 celih smrekovih debel z oklicno ceno 550 gld. in 145 celih hrastovih debel z oklicno ceno 1100 gld.
S t. Jur pri Kranju, dn<5 20. aprila 1896. 307 3-2	Aleksij Bergant, posestnik.
Št. 11.530.	TTfc	"i	300 3-2
Razglas.
V smislu § 53 občinskega reda za d(-želno stolno mesto Ljubljana se daje na znanje, da bodo računi o prejemkih in troških
1)	mestne klavnice,
2)	mestnega loterijskega posojila in
3)	mestnega vodovoda
za 1895. leto od danes naprej 14 dnij javno razgrnjeni v tukajšnem ekspeditu občanom na vpogled.
Pri pretresovanji in konečni rešitvi teh računov vzel bode občinski svet slučajne opazke o njih v prevdarek.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dni 14. aprila 1896.
Velika zaloga stavbinskega materijala.
F.P.VIDIC & Comp. v Ljubljani
ponujajo po najnižjih cenah Zarezane strešnike (Strangfalzziegel), najbolje in najcenejekritje streh.
Lončene peči in Štedilna ognjišča "TJZlZ™' CeŠke peči.
Nastavke za dimnike in
(Steinzeug) za vodovode, stranišča itd.	Cevi IZ kamenine.
Slninrrfsvto mozajik plošče in plošče iz Portland-cementa za tlakanje MUIIIUIIIV cerkvA, hodnikov, trotoarjev itd.
Roman - Cement.
JPortland - Cement iz tovarne na Dovjem.
Ognju protivno opeko in plošče. Strešno lepnico	ter »stavbin8kos^z%e predmete.
Trstne Štor je in karbolinej.
Najnižje cene.	<265) C30-6)

Kranjska stavbinska družba.
Podpisani upravni svet d& uljudno na vednost, da je po temeljiti reorganizaciji iu zdatnem pomnoženji tehničnega in administrativnega vodstva pri stavbin ki družbi službo umrlega ravnatelja g. Maksa Krennerja podelil svojemu s temeljitim strokovnim znanjem se odlikujočemu, osobito vsled osebnega vodstva gradnje impozantne finančne in poštne palače v Trstu tudi tukaj poznatemu arhitektu gosp. Rudolfu Gobel-u; upravni s et si je pa tudi pridobil stavbinskega mojstra in voditelja gosp. Fr. Kaudelo, kateri je mnogo let v enaki lastnosti služboval z najboljšim uspehom pri sloviti stavbinski družbi Union na Dunaju.
Ker pa tudi arhitekt in stavbinski mojster gosp. Anton Wolf še nadalje ostane kot izvrstna moč v našem tehničnem zavodu, domneva si podpisani upravni svet, da je storil z zjedinje-njem teh izvrstnih mejsebojno dopolnujočih se voditeljstvenih močij vse, da more zadostiti najsmelejšim zahtevam In željam glede prevzetja in izvršitve vsakovrstnih stavb bodisi v Ljubljani ali drugodi ter postreči najboljše, najcenejše in najvestnejše v vsakem oziru.
V Ljubljani, do<$ 10. aprila 1896.
Upravni svet
292 4—3	kranjske stavbinske družbe.
(Semeni, ¡¡1^ železniške šine, j 864 6 ^ iraverze,	vsakovrstno zelezo za vezi, strešni papir, cinkasti
	in pocinkano ploščevino, Štor je za obijanje stro-
	pov, samokolnice, vsakovrstno kovanje za okna
	in vrata, sploh vse, kar se pri stavbah potrebu je,
	priporoča po zel6 znižanih cenah cflndrej ^rušRovičtrgovcc z ¿ctozmno Glavni trg 9110. Ljubljana. Glavni trg 010
Dunajska borza.
Dn6 22. aprila.
Skopni državni dolg t notah.....101	gld.
Skupni državni dolg v srebru ... .	101	,
Avstrijska zlate rente 4%......122	„
Avstrijska kronska rente 4%, 200 kron .	101	„
Ogerska zlate rente 4%.......122	„
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	99	.
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	974	,
Kreditne delnice, 160 gld............392	,
London vista...........120	.
NemSki drž. bankovci zalOOm.nem.drž.velj.	58	„
20 mark............11	»
20 frankov (napoleondor)............9	„
Italijanski bankovci........„
C. kr. cekini......................6	»
15	kr.
20	.
45	.
20	.
10	.
10	.
50	I
20	.
80	.
74	.
551/,,
20	„
66	„
Dno 21. aprila.
4* državne srečke 1. 1854, 260 gld. . .	149	gld.	-	kr.
b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	157	„	50	„
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....195	.	-	„
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	,	—	„
Tišine srečke 4*, 100 gld.......140	„	—	„
Dunavske vravnavne srečke 5% ....	127	.	—	B
Dunavsko vranavno posojilo I. 1878 . .	107	„	50	„
Posojilo goriškega mesta.......112	.	—	„
4% kranjsko deželno posojilo.....98	„	35	„
Zastavna pisma av. osr,zem.-kred.banke4%	99	„	20	„
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	222	„	25	„
, „ južne železnice 3% . 166	„	60	„
„ „ južne železnice b% .	129	„	50	„
„ , dolenjskih železnic 4%	99	„	50	„
Kreditne srečke, 100 gld........ 204 gld. 50
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	139 „ — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 „ 25
Rudolfove srečke, 10 gld.......26 , —
Salmove srečke, 40 gld........69 „ 50
St. Gen6is srečke, 40 gld.......71 „ 50
Waldsteinove srečke, 20 gld......61
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	159 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3425
kr.
Akcije tržafikega Lloyda, 500 gld. Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Hontanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100.......
444
95 65 82 160 127
25 76
50 90
_ Nakup In prodaja "U>
I vsakovrstnih driavnlh papirjev, ■re6k, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izirebanju najmanjšega dobitka. K a 1 a n t n a izvršitev narodtl na boril.
Menjarnična delniška družba
„M E B C IJ H"
folMi it. 10 Dunaj, RinikiMrun 74 B.
potem
Pojasnila IS v vseh gospodarskih in flnandnih stvareh, o kursnih vrednostih vseh šp«kulaof|skih vrednostni papirjev in vestni sviti 7.a dosego koiikor je mogoče viiooega jbreBtovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic, tg