SLOVENSKI VES1NM CELOVEC PETEK 14. APR!L 1989 Letnik XLiV. $tev.28(2451) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. 1000 din P.b. b. Hujskanje Deželno sodišče je inž. Franza Stouraca, ki je bil doslej že organizacijski vodja KHD in predsednik koroške NDP, zaradi ščuvanja obsodilo na 50.000 šilingov kazni. V svojem mesečniku „Das Grenz-land ruft" je trdil, da je „basen o smrti Židov v plinskih celicah" le „na-merna propaganda", ki hoče „prisiliti nemško ljudstvo v železne okove". Jesenice: Amaterski 6!m „Tevžej" nagraditi z Grand prix Shnskega fesdvaia Za nekaj izrednega po ideji in po realizaciji so člani žirije 16. mednarodnega filmskega festivala na Jesenicah ocenili slovenski koroški amaterski film „Tev-žej", ki so ga ustvarjalci decembra lani krstno predstavili v Celovcu. Film so nagradili s prvo nagrado (Grand prix) v kategoriji amaterskih filmov. Druge nagrade žirija sploh ni podelila, da bi s tem podčrtala razliko med „Tevžejem" in ostalimi 15 filmi, ki so bili poslani na izbor iz 15 držav. Marjanu Stickru pa so izrekli tudi priznanje za najboljši scenarij in najboljšo režijo. Nagrade bodo izročili v soboto, 22. aprila. Rež/ser Marjan Sf/cker /n snema/ec Miha Do/znšek pr; de/u (s/ika desno). Tležetni gtavar - se ie VP že odtočita za Haiderja? Pogajanja med socialistično stranko in Haiderjevo FPO kot tudi med socialisti in ljudsko stranko (OVP) v torek oz. sredo ta teden niso privedla do konkretnih rezultatov glede razdelitve političnih funkcij po volitvah 12. marca. Tako socialisti kot svobodnjaki vztrajajo na zahtevi po deželnem glavarju, OVP pa sprejema ponudbe obeh strank, da bi z njeno pomočjo postal deželni glavar socialist dr. Peter Ambrozy ali desni dr. Jorg Haider. Kot je bilo pričakovati, so socialisti na pogajanjih v sredo OVP ponudili mesto dodatnega deželnega svetnika v primeru, da bi ljudska stranka pristala na konkreten koalicijski dogovor, po katerem v deželni vladi ne bi bilo mogoče ustvariti večino proti socialistom in tudi ne proti ljudski stranki. Kot je znano, pa ljudski stranki ponuja mesto dodatnega deželnega svetnika tudi FP in - tako kot socialisti - dodatne, toda manj pomembne pozicije. Predsednik ljudske stranke dipl. trg. HaraldScheucherje po razgovoru z delegacijo socialistov napovedal odločitev njegove stranke v prid Amhrozyju ali Haiderju za prihodnji teden, ko se bodo njihovi funkcionarji v torek, 18. aprila zbrali na posebni konferenci. Že po tej konferenci naj bi vodstvo stranke odločilo o dokončni liniji O VP in o zadržanju njihovih deželnih poslancev pri volitvi deželnega glavarja na prvi seji deželnega zbora v petek, 21. aprila. Ponovno je potrdil, da ima vtis „da je večina v OVP za koalicijo s FPO in za izvolitev Haiderja za deželnega glavarja". „Vozni red" ljudske stranke, kot ga je predstavil Scheucher, pa še ni utrjen. Na začetku tedna in pri pogajanjih s SPO se je izkazalo, da Scheucher ni več neospora-vani vodja stranke. Priznati je moral prvi poskus udara proti njemu, ki pa je po njegovi oceni spodletel. LL. Dvojezični pouk: Maja prijave! V mesecu maju bo na Koroškem vpisovanje šoiarjev-začet-nikov v ijudsko šoio. To je tudi čas prijav k dvojezičnemu pouku. Za točen termin vpisovanja se pozanimajte pri vodstvu posamezne šote. izkoristimo možnost in poskrbimo, da se bo na južnem Koroškem čim več otrok učiio v obeh dežeinih jezikih! PKEBER!TE 2 Odlikovanje za dr. Valentina Inzka 3 Slovenska obala: ukrepi proti cvetenju morja 4 Heuteim Slovenski vestnik 4 Tribuna bralcev 5 Koroška v zrcalu 6 Vestnikov roman 6 Prireditveni koledar 7 V tem tednu na televiziji in v radiu 8 Skoki: Zahomški mladinci osvojili pet kolajn 8 Slovenski vestnik vsepovsod -Nevarne miške Predsednik OVP A/o;s Mock Bo nov; Josef R/eg/er? Od!očitev najpozneje 17. apri!a V razgovoru med Aloisom bil znan. Jasno je bilo, da se Mockom in predsednikom bo odločilo do ponedeljka, personalne komisije Avstrij- 17. aprila. Mock je doslej ske ljudske stranke odločitev vztrajal pri ponovni kandida-o prihodnjem strankinem turi, toda velik del stranke ni vodju še ni bila sprejeta. Vče- za konfrontacijo med obema raj je bil napovedan še nadalj- kandidatoma (Josef Riegler nji razgovor med Ratzenbo- in Alois Mock), bolj se nagiba ckom in Mockom, obzaključ- za soglasno odločitev v orga-ku redakcije pa rezultat še ni nih stranke. Avstrijci so kupih deinice v Medvodah Včeraj je bila objavljena vest o prevzemu posebne vrste: največji avstrijski zasebni koncern, namreč Skupina Frantschach, se je v Sloveniji udeležila s 25 odstotnim deležem pri AERO Medvode, tovarni celuloze in papirja, ki sodi v sklop Kemične in grafične industrije AERO Celje. To udeležbo so pripravljali že dalj časa, hkrati pa se je ta skupina odločila za to udeležbo prav v trenutku, ko po drugi strani Slovenija papir skuša prevzeti tudi deleže pri tovarni celuloze v Magdalenu in tako povečati kontingent uvožene celuloze. Tudi Skupina-Frantschach se je najprej zanimala za Magdalen, ta načrt pa je opustila. Zdaj se orientira na to, da bi pri tovarni v Medvodah morda prevzela celo 51 odstotni delež. To je vsaj napovedal član predsedstva tega privatnega koncerna Veit Sorger, ki je obrazložil tudi načrt sodelovanja. Predvideno je, da si bo Frant-schachov koncern dobavljal iz Jugoslavije predvsem kvalitetne vrste papirja - govor je predvsem o termo-papirju v zamenjavo pa bi podjetje v Celju, kamor je vključena medvoška tovarna, prejemalo celulozo iz Polsa, ki pravtako sodi k omenjeni avstrijski skupini. V načrtu pa so še druge oblike sodelovanja. Od te kooperacije avstrijski koncern pričakuje povečanje prometa za 600 do 700 milijonov ob letnem prometu v višini 13 milijard šilingov. april 1989_________ Kdo bo koristil vodo iz Karavank? Vprašanje, katera občina bo lahko koristila vodo, ki priteka iz skalovja Karavanškega predora v količini skoraj 200 litrov na sekundo, še vedno ni docela razčiščeno. Tudi na občinski seji v Šentjakobu so odborniki na kratko razpravljali o tem vprašanju in od družbe, ki gradi avto-ceso in predor, zahtevali, naj dodeli to pravico občini Šentjakob, ki bi tako tudi nadomestila izgubo voda, ki jo je povzročila gradnja predora in infrastrukture. Z avtocesto pa so za Šentjakob povezani še drugi problemi, o katerih pa se bodo zastopniki občine še večkrat pogovarjali z graditelji. Na vsak način je na občinski seji župan GreUl obljubil, da bo interese občanov, ki so svoje želje in pripombe izrazili na zborovanju, zastopal tudi pri teh pogajanjih. Sicer pa je bilo na občinski seji objavljeno, da je Šentjakob očitno edina občina na Koroškem, ki se v letnem finančnem zaključku za lansko leto lahko pohvali s presežkom skoraj (S.4 milijona šilingov. Zaradi tega nenavadnega, a hkrati razveseljivega dejstva, tudi ni bilo težav pri zaključnem računu občine. Sprejeli so ga soglasno. Glede kulturenga doma, ki za lansko leto izkazuje izgubo v višini pol milijona, pa so se dogovorili, da bodo preverili možnosti boljšega pokrivanja stroškov in koristenja. Naposled pa so sklenili še nakup kompjuterske naprave za občino ter malega gasilskega avta za šentjakobsko požarno brambo. Novi kataiog Nov/ kafa/og o Roberto Musilu /n /ngeborg Bach-mann (slika), korošk/b pesniških osebnostih, ki je te dni Izšel v dveh jezikih (bernskem in itai/janskemj, vsebuje tudi s/ovenski de/ež. Ovitek kata/oga, kipredstavlja oba pesnika ter Musilov muzej v Ce/ovcu, je namreč ob/ikova/ s/ovenski umetnik Rudi Benetik. KMEM MUSU INčEHm IMHMANN MUSEUM NSKS: Priprave na občni zbor Druga osrednja politična Kot nam je potrdil tajnik organizacija koroških Sloven- NSKS Hubert Mikel, bo tudi cev, Narodni svet, se priprav- ta občni zbor potekal za za-lja na svoj občni zbor, ki bo prtimi vrati, le proslavitveni letos jubilejni, saj bo posve- del bo dostopen tudi javnosti, čen 40. obletnici ustanovitve Občnizborbo 18.junija 1989, NSKS in 10. obletnici smrti ..bistvenih personalnih spre-dolgoletnega in prvega pred- memb" pa po mnenju Mikla sednika dr. Jožka Tischlerja. ni pričakovati. Stovenski vestnik dvakrat tedensko l/isoko odlikovance je dvornemu svetn/ku dr. Valentinu /nzku preda/ koroški deželni glavar dr. Peter/4mbrozy. s/Aa; Fnfz Dr. Valentinu Inzku Vetiko častno odtičje za zastuge za repubiiko Avstrijo Na predlog Deželnega šolskega sveta za Koroško je državni predsednik podelil dvornemu svetniku prof. dr. Valentinu Inzku ob njegovi upokojitvi Veliko častno odličje za zasluge za republiko Avstrijo. 40-letno delovanje dr. Inzka je neločljivo povezano z izgradnjo in razvojem manjšinskega šolstva na Koroškem. Kot profesor slovenščine je šolal učiteljski naraščaj za dvojezične šole, skozi 25 let pa je skupno s profesorji in ravnatelji kot strokovni nadzornik utrjeval položaj in ugled Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu ter pomagal širiti pouk slovenščine na vrsti višjih in srednjih šol na Koroškem. Kot vodja manjšinskega šolskega oddelka pri Deželnem šolskem svetu je odgovarjal za manjšinsko šolstvo v času najostrejše konfrontacije na področju dvojezične šole. Prosvetno ministrstvo je dr. Inzka kot izvedenca za manjšinsko šolstvo pritegnilo v številne gremije na zvezni in deželni ravni, v javnem življenju pa je zavzeto branil in se zavzemal za interese slovenske narodne skupnosti na področju manjšinskega šolstva v deželi. V posebnem pismu prosvetno ministrstvo poudarja, da ni veliko nosilcev tega odličja, ki bi v tako polni meri zaslužili to priznanje. Posebej je v pismu poudarjeno plodno sodelovanje, strokovno znanje in izravnavajoča osebnost odlikovanca. Počaščena pa sta bila tudi ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu dr. Regi-nald Vospernik, ki je bil na predlog Deželnega šolskega sveta imenovan za dvornega svetnika in dolgoletni ravnatelj ljudske šole na Kostanjah Kristijan Zeichen. Slednji je dobil naziv višjega šolskega svetnika. K tv-oddaji „Dober dan, Koroška" S čudnimi občutki sem prebral v SV in NT v preteklem tednu „ Pismo gledalca in bralca" prof. Janka Messnerja o slovenski televizijski oddajni seriji „Dober dan, Koroška". Ti moji občutki se porajajo iz dveh virov: Sprva se mi zdi avtorjeva pripomba, ki jo navidezno duhovito kar dvakrat podčrta, da namreč oddaja ne more nositi imena „Dober dan, Koroška", ker Koroška nima oči in ušes, povsem naivna in dlakocepska. Avtor Janko Messner dobro ve, da pozna literarna teorija t. i. personifikacijo, t. i. metaforično izražanje. Iz njegovih lastnih del je moč našteti več primerov za tako metaforiko. Čemu torej tako sprenevedanje? Drugič: Od pamtiveka se borimo koroški Slovenci, da nas sosed v deželi in državi prizna kot enakopravne deželane in državljane. Ničkolikokrat se pri javnih razpravah, polemičnih zapisih in še kje dogaja, da sosedova terminologija razlikuje med Korošcem (leh bin ein echter Karntner) in Slovencem. Tudi Janku Messnerju se je to pri javnih nastopih prav gotovo zgodilo. Verjetno ni odgovoril na taka ..diferenciranja" drugače kakor s pripombo, da smo tudi Slovenci Korošci z nedeljivo domovinsko pravico v tej deželi pod Peco in Dobračem. Okusi so gotovo različni, a meni se je prav naziv „Do-ber dan, Koroška" prikradel v srce kot nadvse primerna metafora za naše nič manj pristno in zakoreninjeno koroštvo. In še pripomba na račun uredništva Slovenskega vestnika. Če pozorni bralec primerja poročanje o tako imenovanem Radiu UFO v predvolilnih dneh s poročanjem o slovenskem televizijskem sporedu ORF-a, bo ugotovil močne razlike. UFO, ki je bil, kakor je pokazal volilni rezultat, spredaj in zadaj antiproduktiven, diletantsko narejen in politično pristranski, je v SV odmeval v samih superlativih, za odmeve o resničnem napredku v odnosu javnih ustanov do koroških Slovencev pa tega vsekakor ne moremo trditi. Koroški Slovenci kar radi ravnamo po geslu: „Prav se godi očetu, če mi odmrznejo prsti, zakaj mi pa ne kupi rokavic." Ali se bomo navadili - ob vsej kritičnosti, ki je nadvse potrebna -tudi urejenejših odnosov do naše stvarnosti? Dr. Reginatd Vospernik, Podravtje/Fodertach „Prosti čas '89": Slovenija pod geslom ,,biizu - ugodno" Slovc/il/// ho na Ic/u.f/Jcm .sc/m z/ .,/Tu.s/l čas W' o J /9. Ju 25. aprila v Celovca prl.so/aa ko/ že Jolg/z Ic/a a c. D/rek/or Centra za /arl.s/lčao la ekonomsko propagaarlo pri GZS rang. .laaez -Slr.sc la JI rek/or prerl.s/aval.s/va Go.spoJar.she zbornice 7ago.slav;)e v Celovca Jr. 11 a JI Kropiva/!: s/a v la nanzen aa tiskovni konferenc! v Celovca preJ.s/avlla bogatopoaaJbo -Slovenje aa ten/ .šepa//. Dežela aa .sončni stran/ Alp bo nastopila poJ geslom „b!!zn la agoJao". V prvi vrsti se bo Slovenija Gorenjske do Primorske, v rumeno dekoriranem pavi- Tako Gorenjska predštav-ljonu številka 16 obiskoval- lja turistična centra Kranjsko cem predstavila s široko goro in Bohinj s posebnim ponudbo za prosti čas, z mož- poudarkom na možnostih za nostmi ugodnega nakupa ter šport, Maribor in okolica kot dežela vrhunskega vina. vabita na pokušnjo vrhunskih V predstavitev Slovenije so se vrst vina, medtem ko se Pri-vključile vse regije republike morska in Kras predstavljata onstran Karavank, od s svetovno znano portoroško riviero oz. Postojnsko in Škocjansko jamo. V ponudbi seveda tudi ne manjkajo številna slovenska zdravilišča ter nasveti za doživljanje narave v slovenskih gorah, kot na primer v nacionalnem parku Triglav. Način predstavitve bogate ponudbe je sodoben in sega od video-projekcij do folklornih nastopov in glasbe. V skupno ponudbo se je vključila tudi Turistična zveza Jugoslavije, ki predstavlja turistične kraje in kapacitete za poletno sezono ob jadranski obali, od Ankarana do Ivan Lukan vodi!/nega/no sodelavca/sodelavko za opravljanje organizacijskega deta Pogoji: Znanje obeh deželnih jezikov, organizacijske sposobnosti. Nudimo * stimulativno plačo po dogovoru + možnost nadaljnjega izobraževanja w možnost napredovanja * zanimivo delovno področje Nastop službe takoj po končanem razpisu. Ponudbe pošljite do 15. aprila pod šifro „Perspck-tivna služba" na naslov: Slovenski vestnik, Tarviser StraBc 16, 9020Celovec/Klagenfurt. Interesenti/ke naj ob prijavi priložijo življenjepis in dokazila o izobrazbi. Vsi/e prijavljcni/e kandidati/ke bodo povabljcni/e na osebni razgovor. Na s/ot/ens/o oba//' ocMn/rarana do P/rana /e/oje vsako /e/o na s/o//soče /ur/sfov. Slovenska obala: Preventivni ukrepi proti cvetenju morja Ob 46 k//ome/rov do/g/ ,s7oue/;.sk/ j'ar//'a/;.sA; oba// žc z ve//ko /n/enz/vno^Z/o /ečejo pr/prave na po/e/no Znr/-.vzZčno sezono 79^9. Prva znamenja kažejo dobro, pr/-p/ar/jeno.sZ ZnrMZ/čn/b de/arcev pr/ypevaf/ k n^pebn je ve//ka. Po /an^bezn c^eZenjn /r/orja na .severnem .Zadra//;/, b/ je povzroč/7 predčasne odboz/e Znr/sZov, pa se Zz/d/ za /eZos //o.s7at7/'a vprašanje, a// se Za pojav /abbo ponov/. !\ \\ 1 1 KW Direktor Centra za turistično in ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije mag. Janez Širše in direktor Obalno-kra-ške turistične skupnosti Portorož dipl. oec. Mitja Logar sta na to vprašanje odgovorila na tiskovni konferenci v Celovcu. Dejala sta, daje bila pred dobrim mesecem kvaliteta morske vode ob slovenski obali zelo dobra, da pa je medtem prišlo do manjšega cvetenja morja blizu Benetk. Vzrok za to je po mnenju strokovnjakov topla oz. izredno kratka zima. Menijo pa, da gre za kratkotrajen pojav, ki ne dopušča napovedi, da se bo cvetenje morja letos ponovilo oz. celo še stopnjevalo. Nekateri podatki kažejo prav v obratno smer. Tako dr. Štirn, slovenski strokovnjak na tem področju, trdi, da letos ni pričakovati večjega cvetenja morja, ker je stanje vode v reki Pad v Italiji tako nizko, kot že dolga leta ne. Nizka voda pa preprečuje oz. negativno vpliva na cvetenje morja, ki ni le pojav zadnjih let, temveč naraven pojav, o katerem obstajajo zapiski, ki segajo do 17. stoletja. Slovenski turizem oz. turistični delavci pa kljub temu tega problema ne mislijo prepustiti naravi sami. Kot je dejal direktor Logar na tiskovni konferenci v Celovcu, bodo še letos uresničeni nekateri načrti, s katerimi naj bi preprečili oz. zmanjšali cvetenje morja ob slovenski obali. Še letos bo začela obratovati velika čistilna naprava v Piranu, z mrežami pa nameravajo obvarovati morje v neposredni bližini obale oz. kopališč. V načrtu imajo tudi izgradnjo številnih novih bazenov, ki bi bili gostom v nadomestilo v primeru cvetenja morja. V zadnjem letu se je kapaciteta ležišč na slovenski obali zopet povečala, glavni cilj odgovornih za turizem pa je, da hkrati in v večji meri dvignejo kvaliteto ponudbe, kajti razvoj v vseh turističnih centrih - od Jadranskega morja preko Biskajskega zaliva do Severnega morja - kaže v to smer. Sicer pa za severni del Jadranskega morja velja, da kvaliteta vode upada in da bo potrebno mnogo mednarodnih ukrepov in več milijard dolarjev sredstev, da se stanje ne bo še nadalje slabšalo. V Delovni skupnosti Alpe-Jadran so se končno zavedli pomembnosti oz. resnosti problema. Dogovorili so se za prve ukrepe za reševanje morja. Neobhodno pa bo, da bodo morale vse dežele, republike ali pokrajine, ki ležijo ob Jadranskem morju, poleg skupnih ukrepov tudi same dodatno prispevati k načrtu efektivnega reševanja severnega dela Jadrana. Kosovo -odpovedi na jugu Jadrana Še vedno napeto stanje na Kosovu ter nemiri, ki so terjali več človeških žrtev, so negativno vplivali na turistično podobo Jugoslavije v zapadni Evropi. Medtem ko dogodki na turizem v Sloveniji in na Hrvaškem skoraj niso vplivali, so turistične agencije v letoviščih južno od Dubrovnika prejele številne odpovedi že knjiženih dopustov. Turistične organizacije po vsej obali pa upajo, da se bodo razmere na Kosovu hitro normalizirale in tako omogočile uspešno letošnje turistično leto. Č/sfo mor/e /e naj več/; kap/fa/ for/sf/čne deže/e. Moskva v obroču separatizma Pred .sed/?;;//;; <7e.se//e/j; /e ob konca vojne razpade/ eden od obe// ve/;'k;7; evrop.skd; /mper/jev, za ka/era je V/ad/nt/r //jič Len/n enako aporab/ja/ vzdevek .ječ; narodov". O /7a//.s//ars*k; krade/ „k. n. k." zdaj nekateri samo se no.s/a/-g/eno .sanjajo. Poda drug/ /mper/j je se ž/v /n to skorajda v enak;/; mejak. Zdaj se /mennje Zveza .sovjersk//: soc/akst/č-n/k repnkkk. Iz Moskve poroča ANTON RUPNIK Lenin je storil vse, da bi ga z geslom o popolni enakosti in suverenosti narodov ter njihovih državnih tvorb zadržal skupaj. Stalin je njegova načela poteptal in nasilno povrnil v svoje carstvo še pribaltske tri odpadnike" in Moldavane. Zakavkaške tri je sovjetska Rdeča armada osvobodila" že ob koncu državljanske vojne, se pravi v času, ko je bil Lenin še živ. In zdaj pokajo šivi na vseh teh „okrajinah", kot so v carskih časih rekli neruskim deželam znotraj imperija. Od severne Estonije čez Latvijo in Litvo, pa čez besarabsko-romunsko-mol-davsko deželo se puntajo proti moskovski centrali tudi Armenci in Gruzinci. In prav slednje zastavlja mnogim poznavalcem nerešljiva vprašanja: Gruzinci in Armenci živijo skupaj z Rusi v krščanski državni skupnosti že več kot dvesto let. Edinole za Gruzince bi zgodovinsko lahko rekli, da so se Rusiji zares pridružili, ko sta jih obe muslimanski velesili, Iran in Turčija, nenehno ogrožali. Kako je torej po več stoletjih skupnega življenja v eni državi mogoče slišati zahteve po samostojnosti, po odcepitvi? Če desettisoč demonstrantov več dni in noči sledi takšnim geslom, potem to že ne more biti več stvar peščice zakrknjenih „antisovjetči-kov", kot radi te reči predstavljajo v Moskvi. Očitno gre za novo odkritje narodnostnega, potem ko so boljševiki nasilno in ideološko zapostavljali in zatirali normalno življenje narodov. Gruzinci pa so celo v primerjavi z Rusi prastaro ljudstvo velike kulturne tradicije, da o krščanstvu od prve ure sploh ne govorimo. Zdaj, konec dvajsetega stoletja, hočejo dokončno ostati in postati to, kar so: Gruzinci, Armenci, Estonci... Pojavi, ki se vrstijo na okrajinah mnogonacionalne sovjetske države, vsiljujejo veliko novih vprašanj, zlasti še velike evropske nacije bi se morale vsaka po svoje ob tem globoko zamisliti. Še vedno napet položaj v Gruziji TBILISI. V torek je bil v vsej sovjetski republiki Gruziji dan žalovanja zaradi žrtev demonstracij, ki so bile v Tbilisiju v noči od sobote na nedeljo. Gruzinska vlada je zavrnila informacije o večjem številu žrtev - zapadne agencije so poročale o 150 mrtvih - in izjavila, da je pri težkih nemirih izgubilo življenje 18 oseb (dva sta poškodbam podlegla kasneje v bolnišnici). Dipiomati se vračajo TEHERAN. Večina veleposlanikov držav evropske skupnosti, razen voditeljev misij Zahodne Nemčije, Francije in Velike Britanije, ki so prekinile diplomatske odnose z Iranom, se je vrnilo v Teheran. Države Evropske skupnosti so svoje diplomate umaknile iz Teherana in jih poklicale na pogovor 20. februarja, ko je iranski verski voditelj Homeini izrekel smrtno obsodbo avtorju Satanskih stihov Rushdieju. Član politbiroja Centralnega komiteja sovjetske komunistične partije in nekdanji visoki politik v pokrajini, sedanji zunanji minister Sevardnadze, je odpovedal obisk v Vzhodni Nemčiji in se podal v Tbilisi, kjer je imel „ostre pogovore" z odgovornimi politiki v republiki. V Tbilisiju še vedno velja policijska ura, po ulicah pa patrulirajo tanki in oboroženi miličniki. Kljub temu v Moskvi trdijo, da se položaj umirja. PLO zavrnita Shamirjev prediog TEL AVIV. Palestinska osvobodilna organizacija PLO je zavrnila predlog izraelskega premiera Sha-mirja o omejeni avtonomiji za Palestince na zasedenih ozemljih. Predstavnik PLO v Tuniziji je izjavil, da ta predlog pomeni obnovitev ideje, ki jo je vseboval že sporazum v Čamp Davidu leta 1978. TR!BUNA BRALCEV P.n. SLOVENSKI VESTNtK Tarviserstr. 16 9020 KLAGENFURT/CELOVEc HEUTE --- deutschsprachigen !!V! ^ Lcser/innen An der Adriakuste PraventivmaBnahmen gegen Aigen Viet eigener „Str-bunk" Es ist ziemlich viel eigener „Str-bunk", Herr Dr. Zvvitter, was Sie da am 21. 3. in einem einzi-gen Kommentar von sich gege-ben haben. HeiBe Luft ersetzt eben nicht die Fakten, ge-schweige denn journalistische Sorgfalt, wenn „Tatsachen" be-hauptet werden: e Der Scheiterhaufen fur Ko-pernikus ist Ihre Erfindung. Wahr ist vielmehr, daB Nikolaus Ko-pernikus am 25. 4. 1543 als wohlbestallter Domherr ver-schied (siehe Lexikon). * Der Regisseur des umstritte-nen Films „The last temptation of Christ" heiBt nicht Scargeese (englisch ska: rdschi: s oder ita-lienisch skardscheese ausge-sprochen?), sondem Martin Scorsese. Dies nur nebenbei. W Der Vatikan sei „in der Ange-legenheit Rushdie derselben Meinung wie Teheran". Mitnich-ten. (Kathpress-Meldung liegt bei). # Das Papstverbot des Scar-geesefilms forderte schon ein Mea cu!pa Zares po kristjansko škripam z zobmi. kakor se po sv. pismu spodobi in priznam, da sem neskrbno zagrešil nekaj pomot, ki jih ne bi smel, in ki jih je kot take z veseljem spoznal tiskovni urad krške škofije. Kljub temu nekaj pojasnil, ne v opravičilo, temveč za razlago: grmada, na kateri naj bi zgorel Kopernik, je sicer zares izmišljija, kot me poučuje vodja imenovanega urada dr. Siegfried Muhrer, toda izmislil se je nisem jaz, marveč je kar precej razširjena - kar seveda nikakor ne opravičuje dejstva, da sem ji tudi jaz nasedel; takšnih razširjenih zmot in pomot pa bi se lahko izognili - če smem predlagati če bi Vatikan izdal zbirko vseh tistih disidentskih takratnih naravoslovcev in teologov, ki jih svoj-čas ni dal sežgati na grmadah; taka tenka brošura bi gotovo preprečila marsikak nesporazum. Kar se tiče imena režiserja filma ..Poslednja preizkušnja Kristusa", sem svojo pomoto opazil ob prvem prebiranju tiskanega članka, se jezil, sem z zobmi škripal, se pokesal: mea culpa. Da Vatikan nasprotuje slehernemu ..bogoskrunstvu" ter zato razume čustva muslimanov v zadevi Rushdie, je bilo razbrati iz poročil vseh svetovnih tiskovnih Todesopfer", lassen sie Ihre Le-ser wissen. Nehmen Sie bitte zur Kenntnis, Herr Dr. Zwitter, daB der Papst den Film „Die letzte Versuchung Christi" nie verbo-ten, ja dazu nicht einmal eine Er-klarung veroffentlicht hat. Die-sen Gefallen hat er Scorseses Filmverleihfirma nicht gemacht. Er soli lediglich auf dem Ruck-flug von Afrika auf eine Journali-stenfrage en passant bemerkt habe, er habe sich nicht einge-hend mit dem Film befaBt, des-halb wolle er dazu nicht sagen. Im ubrigen verweise er auf die Stellungnahme der italienischen Bischofe - die auBert knapp und zuruckhaltend war. DaB Sie, Herr Dr. Zvvitter, je-nen Kinobesucher, der in Frank-reich einem Herzinfarkt erlag (bei einem von der Kirche entschie-den verurteilten Brandanschlag auf ein Kino), auf das Konto Jo-hannes Pauls II. buchen, ist frei-lich vveniger heiter als ihr „ver-brannter" Nikolaus Kopernikus. Dr. Siegfried Muhrer Pressestelle der Diozese Gurk agencij (APA, AP, AFP, Reuter, UPI idr.), ki jih običajno prevzamejo naši časopisi. Na Kathpress žal nisem naročen, izostal pa je očitno tudi vsak demanti s strani Rima na zadevna poročila omenjenih agencij. Vsaj v tej točki se torej čutim oproščen krivde. Da papež o filmu, ki ga ni videl, ni hotel ničesar reči, mu je v čast; drugače pa je že s pomožnim škofom Krennom na Dunaju, ki filma sicer tudi ni videl, vendar ga je označil za bogokletnega - vsaj jaz sem - pa tudi mnogi drugi poslušalci - na podijski diskusiji to tako razumel, četudi morda tega izraza ni uporabil dobesedno. Škofa Krennapasem vedno imel (in ne samo jaz) za glasnika rimskega papeža, ki ga je tudi ustoličil. Kar se tiče (dosedanjih) smrtnih žrtev v zvezi s Scorseseje-vim filmom in Rushdiejevo knjigo, sem prav toliko ali prav tako malo obdolžil papeža ali ajatola Komeinija za morilca, temveč fundamentalizem in skrajnost, ki se tako v krščanstvu kot tudi v islamu širita v njihovih institucionaliziranih oblikah. Zlasti pa sem izpričal, da je v ozadju vseh teh tragičnih dogodkov verjetno vendarle hudič - ki ga je doslej edino Krjavelj presekal : na dva kosa. Štr - bunk. dr. Franci Zwittcr Wie der Direktor tur touri-stische und wirtschaftliche Propaganda bei der Wirt-schaftskammer S!oweniens Mag. Janez Širše im Rahmen einer Pressekonferenz in Kla-genfurt mitteilte, werden an der slovvenischen Adria-Ku-ste PraventivmaBnahmen gegen ein allfalliges Auftreten von Algen gesetzt. Der Eberndorfer Gemein-derat befaBte sich auf seiner letzten Sitzung auch mit der Aufstellung von BegruBungs-tafeln an den wichtigsten Ein-fallstraBen der GemeindeA Der Antrag lautete auf die Aufstellung von nur einspra-chigen (sprich: deutschen) BegruBungstafeln, was je-doch der Mandatar der Ein-heitsliste/Enotna lista Tine Wastl nicht verstehen konn-te. Namens der EL verlangte er, daB man die BegruBungstafeln etwa wie in Eisenkap-pel/Železna Kapla mehrspra-chig anfertigen solite. Doch die anderen Gemeinderats- In einer Pressekonferenz in Klagenfurt prasentierten der Direktor der Zentrale fur Fremdenverkehrs- und Wirt-schaftswerbund bei der Wirt-schaftskammer Sloweniens, Mag. Janez Širše, und der Direktor der Vertretung der ju-goslawischen Wirtschafts-kammer in Klagenfurt, Dr. Rudi Kropivnik, das ah-wechslungsreiche Angebot, welches unter dem Motto ..Nafte und gtinstig" steht und im gelb dekorierten Pavillon Nr. 16 zu sehen sein wird. Die wesentlichsten Schwerpunkte aus dem Pro-gramm S!oweniens auf der ..Freizeit '89" sind: # Die Region Gorenjska prasentiert sich mit Kranjska gora und Bohinj, die Bcto-nung liegt auf Sportprogram-men und Aktivitiiten, die die vielfaltige Landschaft bieten. Geplant ist der Einsatz von riesigen Netzen, um die Algen vom Nahbereich der Kriste und den Kustenbadern fernzuhalten. Gleichzeitig werden andere Projekte wie z. B. groBe Klaranlagen, der Bau von Schwimmbassins usw. vorangetrieben und ra-schestmoglich realisiert. Nach den Worten von Širše fraktionen verliehen seinen Argumenten kein Gehor und beschlossen mit Mehrheit die einsprachigen Tafeln. Eine solche Haltung kann sicher nur Verwunderung auslosen, wo ansonsten in der Gemeinde einerseits soviel von Toleranz und Wohlwol-len der slowenischen Volks-gruppe gegentiber gespro-chen wird, und andererseits auch immer wieder beschvvo-ren wird, daB sich die Gemeinde um Gaste aus allen moglichen Staaten mit unter-schiedlichen Sprachen be-muht. # Die Weingegend an der Drau tritt neben der Prasen-tation von Qualitatsweinen auch mit einem Sommeran-gebot von Maribor, Podravje, Pohorje und Rogla auf. Als Attribute sind vor allem Gelegenheiten zu sportlicher Betatigung in vielen neuer-bauten Anlagen und ideale Wandermdglichkeiten hcr-vorzuheben. # Kriste und Karstregion prasentieren sich mit der weltbekannten Riviera von Portorož (neben den Som-merfreudcn am Meer bietet sie auch Kurleistungen im Thermalbad, eine modem ausgestattete Marina/Jacht-hafen, Sportflugplatz und Spielkasino), mit der Hohlc von Škocjan und dem Lipiz-zanergestut Lipica. # Neben dem allgemei-nen Angebot der sloweni- hat sich vor wenigen Tagen in der Nahe von Venedig ein Al-genteppich kleineren Ausma-Bes gebildet, was auf den mil-den und kurzen Winter zu-ruckzuftihren ist. Nach Meinung der Experten ist heuer mit einem Auftreten der Algen - wie dies im Vorjahr der Fali war— nicht zu rechnen. Die Krise in Kosovo hat nach den Worten des Direk-tors Širše ffir Slowenien keine negativen Auswirkungen ge-zeitigt, siidlich von Dubrovnik gab es jedoch nach den Angaben des slowenischen Touristikfachmannes Stor-nierungen groBeren Ausma-Bes. Neuer Musi!-Bachmann-Katatog Dem weltweiten Interesse an den beiden groBen Dich-terpersonlichkeiten Karntens Rechnung tragend, wurde dieser Tage ein neuer 70-sei-tiger, zvveisprachiger (deutsch-italienisch) Katalog des Ingeborg Bachmann- und Musil-Museums aufgelegt, der uber Ingeborg Bachmann und Robert Musil informiert. ftalienisch wurde aus dem Grunde gewahlt, weil die Werke Robert Musils in Ita-lien beinahe mehr recitiert wiirden als in Osterreich. Der Umschlag wurde vom Kunst-ler Rudi Benetik, einem Kiirntner Slowenen gestaltet. Es werde auch tiberlegt, den Besuchern des Musil-Bachmann-Museums bzw. Archivs eine Kurzprasenta-tion in s!owenischer Sprache anzubieten, betonte der Ob-mann des Archivs, Prof. Dr. Josef Strutz gegentiber dem ..Slovenski vestnik". schen Heilbader und Kurorte prasentiert sich das neue Heilbad Medijske toplice, das vor allem bei Herz- und Nervenerkrankungen indi-ziert ist. Der Ort bietet auch viele Moglichkeiten sport-lich-erholsamer Betiitigun-gen, von ktirzeren Wande-rungen in der freien Natur bis zu anspruchsvollen Bergtou-ren. Auf dem Messestand wird auch ein BlutdruckmeB-gerat zur Verfugung stehen. # Der Fremdcnverkehrs-verband Jugoslawiens prasentiert sich mit Urlaubspro-grammen vor allem an der Adriakuste. Zur Auflockerung des Messegeschehens werden Wcinkostproben, Folklore-und Musikdarbietungen, Vi-deoprojektionen des sloweni-schen Fremdenverkehrsan-gebotes, zahlreichc Spiele mit schonen Preisen und klei-nere Unterhaltungsprogram-me geboten. Uredništvo Stovcnskcga vestnika. Stovcnsko planinsko društvo v Celovcu in Mladinski doni S$D vabijo na predavanje ,,0 jugos!ovanskih odpravah na najvišje gore sveta" Predava: Tadej Slabe' (Ljubljana), publicist in vodilni junostovanski alpinist Uvod: Miha Lampreht v torek, 25.4.1989,19.30 v Mladinskem domu S$t). Mikschallee 4, Celovec predavatelja smo kot pkzaka in raziskovalca predstavili v Slovenskem vestniku 14. februarja letos, na strani. Gemeinde beharrt auf Einsprachigkert GroBes Ehrenzeichen fur Hofrat Dr. Vaientin )nzko Landeshauptmann Dr. Peter Ambrozy uberreichte am Dienstag im Spiegelsaal des Amtes der Karntner Landesregie-rung an Flofrat Dr. Valentin Inzko das GroBe Ehrenzeichen fur die Verdienste um die Republik Osterreich, welches dem hervorragenden Padagogen und Schulmann auf Antrag des Landesschulrates ftir Karnten vom Bundesprasident verliehen wurde. Im Rahmen desselben Festaktes wurden dem Direktor des Bundesgymnasiums ftir Slowenen in Klagenfurt/ Celovec, Dr. Reginald Vospernik, sowie Direktor i. R. Kristijan Zeichen, dem langjahrigen Leiter der zweisprachigen Volksschule in Kostenberg/Kostanje, die Dekrete liber die Veleihung des Titels „Hofrat" bzw. ..Oberschuirat' feierlich ubergeben. S!owenien unter dem Motto „Nahe und giinstig" auf der „FreizeK" vom 19. bis 23. Apri! in Kiagenfurt D/e .S7onen/cn /.st Jer J/e.sy7//;r/gen „Fre/ze/t- "Me.s.se vo/n /9. ho 2.?. Apr// 79#9 /n K/agen/ivrf m/f e/new An-gehof vertrefen, rv/e J/e.s se/; 7r;/;ren ;;/e/;/ Jer G J/ rvar. M. april 1989 5 ^____n Študentje ne mislijo kioniti B1LČOVS. - Slovensko prosvetno društvo „Bilka" v Bilčovsu je priredilo v nedeljo, 9. aprila vigredni koncert „Naša vigred", in sicer v avli ljudske šole, ki se je že večkrat izkazala za zelo primerno za pevske prireditve. Ob zelo dobrem obisku - avla je bila popolnoma zasedena -je s sporedom začel mešani pevski zbor pod vodstvom Jožka Boštjančiča. Zapel je dve pesmi z vigredno tematiko. Po prvi pesmi je občinstvo in nastopajoče v obeh deželnih jezikih pozdravil predsednik društva Tomi Gasser. Sledil je zelo posrečen nastop Čestitamo... Franc Inzko ml. je promoviral na graški univerzi za doktorja splošne medicine. Iskrene čestitke! Dr. Moniki in Marjanu Jelenu čestitamo k rojstvu sina Nika. Veliko sreče in veselja! Častni prstan ŠENTJAKOB v R. - Šentjakobski občinski svet je soglasno sklenil častni prstan podeliti medicinskemu svetniku dr. Simonu Hoji. naših najmlajših pod vodstvom vzgojiteljice Rezike Kolter. Zapeli so pesem Sonce čez hribček gre, ki sta jo na klavirju štiriročno spremljala Tatjana Zablatnik in Dominik Kropivnik. Nato je mešani pevski zbor „Bi!ke" zapel še tri pesmi. Povezovalca Marija Weber in Sigi Kolter, ki sta opravila svojo nalogo zelo suvereno, sta napovedala naslednjo točko: Memory iz muzikla Kats. Zaigrala sta ga Monika Seher na klavirju in Kristijan Filipič , prečna flavta. To pa je bil instrumentalni prehod za nastop moškega pevskega zbora, ki ga vodi mag. Mirko Laussegger. Kot gost pa je tokrat sodeloval mladi instrumentalni ansambel Melodija. *- g- Novi predsednik CELOVEC. - Prejšnji deželni glavar bo 20. maja postal novi predsednik koroškega Rdečega križa. O tem se je z Wagnerjem dogovorilo predsedstvo te humanitarne organizacije, ki je trenutno zaradi odstopa dr. Perza brez predsednika. Wagner bo edini kandidat, s tem hočejo pomiriti tudi nekatere razprtije v vodstvu. Vztrajanje na enojezičnosti DOBRLA VAS. - Nerazumljiv sklep so sprejeli občinski odborniki v Dobrli vasi: na dnevnem redu seje je bila tudi postavitev pozdravnih tabel na občinskem območju. Zastopnik EL Tine Wastl je v imenu svoje frakcije vložil predlog, naj bi bile te table večjezične, kar pa so ostali odborniki zavrnili in sklenili postavitev samo enojezičnih - kajpada nemških. Glede odra pri samostanu so se zmenili za pametno rešitev: oder letnega festivala bodo v bodoče lahko uporabljali tudi drugi prireditelji, pač pa bodo morali plačati odškodnino. Zato pa jim ne bo treba več postavljati lastnega odra. 37 nastopov PLIBERK. - Vprašanji dela z mladino in kulturnega doma v Pliberku sta bili osrednji temi občnega zbora MoPZ Kralj Matjaž iz Libuč. Hkrati so ugotovili, da je sodelovanje prosvetnih društev v občini dobro. Tudi delovno poročilo ki ga je podal Jurij Mandl, je bilo obsežno: Matjaževci so v zadnjih treh letih nastopili vsega 37-krat in vsako leto priredili tudi libuško žegnanje. Mandl se je še posebej zahvalil zborovodju Hanesu Košutniku za požrtvovalno delo. Na zaključku so izvolili še odbor: predsednik je Matevž Grilc, podpredsednik Jurij Mandl, tajnik pa Janko Kul-mesch. CELOVEC. - Študentsko naselje blizu celovške univerze trenutno spominja na oblegano trdnjavo, v kateri se prebivalci nočejo vdati. In odpor študentov, ki tam živijo, je upravičen. Dosedanji lastnik študentskega naselja je bilo zvezno ministrstvo, ki pa je lastništvo prepustilo. Vsi, ki so že doslej opazili, da so študentje skoraj v lastni organizaciji urejali vsa vprašanja oddajanja sob, vzdrževanja itd., so pričakovali, da bo nov lastnik postala Visokošolska zveza. Toda ministrstvo je lastnino predalo društvu Akademikerhilfe, organizaciji, ki je vsebinsko in ideološko tesno povezana z OVP. In glej: predstavniki Akademikerhilfe so že prvi dan razposlali svoje smernice in pravilnik. Ta predpisuje, da smejo v študentsko naselje v bodoče samo še avstrijski državljani in južni Tirolci, da lahko najameta dvoposteljno sobo le še dva fanta ali dve dekleti, ter da celo enkratna prenočitev znanke ali znanca ni dovoljena. Za podkrepitev teh zahtev pa še grožnja: „Upravnik Akademikerhilfe sme vsak čas za kontrolo vstopiti v sobe!" Študentje pa se ne borijo le proti tem omejitvam, temveč tudi proti temu, ker Akademikerhilfe ne upošteva socialnih kriterijev pri oddajanju sob, kar je bila doslej že utečena praksa v študentskem naselju. Povrh tega pa tudi še ni jasno, ali ne bo Akademikerhilfe mogoče zvišala tudi stanarino. Novo društvo DOBRLA VAS. - Na ustanovnem občnem zboru društva upokojencev Podjuna so izvolili odbor. Predsednik je Martin Komar, podpredsednica Marija Lomšek, tajnik Karl Sekol, blagajnik pa Jože Kovač. Društvo hoče zdaj zbrati več članov in se potem domeniti za delovni program. TOURISTIK- COMPUTER- CENTER /> > A-9020 KLAGENFURT CELOVEC AUSTRIA KINKSTRASSE 24 TEL.: 0 463/51 47 50 Pišite nam kje, kdaj in po kakšni ceni bi radi prebili Vaš dopust. Lahko pa nas tudi pokličete po telefonu vsak dan - razen sobote in nedelje -od 8. do 12. ure. Ne odtašajte, naše brezplačne storitve Vas bodo zagotovo Zadovoljite! SLOVENSKA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA MikschaMee 4,9020 Ceiovec - teiefon (0463) 32385 /