Leto I.
Minina - * ?«.*“' - pavialirana.
Ljubljana, četrtek 25. septembra 1919.	Stev.	210.
Cesva ;s3 pošti: Z! OSiO isio . H za no! leta . H EO —
za čSiPJ ista. fi laza I HIBS2G. . Si 3*50
Za Ljubljano mesečno 3 B
Orednišfco in uprava: Kopitarjeva ulica št. S Uredil, teiefon štev. SO
Posamezna številka 16 vin. ~ NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna številka 16 vin.
mss&s?-
Vprašanje Reke.
LDU Rotterdam, 24. sept. (ČTU). V Londonu se govori, da Wilson ne bo prej razmotrival o reškem vprašanju, preden ne bo Ialija napravila konca razmeram, ki jih je povzročil d’ Annunzio.
LDU Reka, 24. sept. Včeraj je d’ Annunzio z vsem štabom v štirih avtomobilih dospel v Sušak in se je tam mudil eno uro. Na mostu ga ni nihče nič vprašal niti zaustavil. Na povratku
je vojak na straži lepo po vojaški Pozdravi d’ Annunzio je bil na Grob-ftiku, kamor danes dopoldne njegovi Vojaki vozijo deske, železo in drugo tvarino. To in pa dejstvo, da je italijanski Rdeči križ prevzel preskrbo Reke, jasno dokazuje, kako daleč je italijanska vlada od d’ Annunzievega prevrata.
LDU Reka, 24. sept. Danes so prišle na Reki v promet italijanske poštne znamke.
LDU Reka, 24. sept. Italijanska pblast na Reki je izvršila včeraj preiskavo v srbski pravoslavni cerkvi in v s‘anovanju prote Kosanoviča, ki je odsoten. Iskali so baje skrito orožje, katerega pa niso našli.
LDU Reka, 24. sept. Na Reki so Ita-■'•ianaši osnovali narodno gardo, ki ima halogo, da skrbi za mir in red po noči.
LDU Reka, 24. sept. D’ Annunzijeva vojska, zastavljena na dve strani, dobi-
va hrano po aeroplanih iz Italije. Dva dni so meje proti Jugoslaviji zaprte. Cene živeža so se podvojile. D’ Annunzio je izdal ponovni razglas na italijanske vojake, kjer veli ,da bi moglo priti do popolnega okroženja Reke po nepri-jateljskem narodu. Zato pozivlje svoje čete, kakor tudi one v Opatiji, Lovrani, Volovski in na Učki, da ostanejo na svojem mestu in da čuvajo italijansko zemljo.
LDU Reka, 24. sept. »Vedetta d’ Ita-lia« napada v članku odbor, izbran o priliki skupščine reških beguncev, in zlasti Sasranka. Reški bataljon »Sur-sum corda« je zavzel svoje pozicije na istrski meji, da čuva Reko napadov Nittijevih čet.
LDU Reka, 24. sept. Dopis »Corriere della Sera« javlja iz Pariza, da je član ameriške delegacije v Parizu Polk izjavil, da do danes ni došel noben odgovor na italijanski predlog o reškem vprašanju.
LDU Reka, 24. sept. D’ Annunzio je izpustil admirala Casanovo, ki je odpotoval v Italijo.
LDU Reka, 24. sept. V Opatiji je jako mnogo vojske pa tudi mnogo vrvenja in zmede. De! vojakov preklinja d’ Annunzia, drugi del pa nosi znake reških rebelov.
Rumunija se vdala.
LDU Lyon, 25, septembra, (Brezžično.) Sir George Clerk, ki je bil odposlan v Rumunijo, da izroči rumunski vladi noto cntente, je že zapustil Bukarešto. Kakor hitro se povrne v Pariz, bo zavezniški vrhovni svet uredil razmerje med Rumunijo Madžarsko. Kakor poroča »Echo de Pariš«, je Bratianu, potem ko je proučil vsebino ententne note, sklenil, da je ne da priobčiti. Clerk prinaša s seboj odgovor rumunske vlade. Kolikor je znano, hoče
Rumunija dati ententi popolno zadoščenje
v	vsakem c»ziru; pripravljena je, odpoklicati svoje čete iz Budimpešte in sodelovali z entento pri vzdrževanju miru in reda na Madžarskem, Pristala je tudi na to, da predloži komisiji za odškodnino in obnovo listo vojnega in železniškega materijala, ki ga je zasegla na Madžarskem za svoje zadnje ofenzive, vendar pričakuje, da je bila zaplemba upravičena.
Pomoč Dunaju.
LDU Dunaj, 23. septembra. (ČTU.) Pri jutrišnjih posvetovanjih v Pragi bo naj-brže padla odločitev glede takojšnje čeho-slovaške odpomoči Dunaju. Šele na teme-i|u^ rezultata teh posvetovanj bo mogoče reči, kdaj se bo mogel pričeti zopet redni Promet na dunajskih cestnih železnicah. Glasom brzojavke, ki je dospela pozno ponoči, se more upati, da bo čehoslovaška vlada po svojih močeh ugodila željan® Nemške Avstnie, vendar se more tudi v najboljšem primeru pokazati praktičen učinek šele v nekaj dneh. Dosedaj je polo-2aj premogovne krize na Dunaju neizpre-nienjen.
ProSi bol: še vikom.
LDU Lyon, 25. septembra. (Brezžično.) Iz Helsingforsa se poroča:	Ofenziva
ruske severozahodne armade proti boljševikom se razvija v smeri proti Lugi. Pet boljševiških polkov je bilo uničenih. Tako-2vana ruska severozahodna vlada dela z vsemi sredstvi na to, da olajša svoji armadi pohod proti Petrogradu. Neprestano Pohajajo ententni transporti, ki dovažajo topove, puške, municijo in opremo, tako da je preskrba armade z vojnim materialom zagotovljena,
LDU Kodanj, 24. septembra. (Dun. ^U) Angleško vojno ministrstvo javlja, da So čete generala Denjikina zopet izvoje-vale veliko zmago nad boljševtki ter zavzele mesto Kursk.
Grška in Čehoslovaška.
, LDU Praga, 24. septembra. (ČTU.) Če-oslovaški korespondenci . poročajo . iz en:	Poročevalec	Čehoslovaške	kores-
pondence je imel pogovor z grškim mini-rotil za zunanje posle Dionidisom in s tr-2 Vlnskim ministrom Tiridisom. Minister ti' Zonan>e Posle Dionidis je izrazil simpa-• . Grčije napram čehoslovaški državi in 5 Iziavil( da bodo odnošaji med obema dr-J*vama vedno najprisrčnejši. Ko bo podpi-n mir in ko bodo vsa vprašanja rešena,
je izjavil minister, se bodo takoj vzpostavile diplomatične zveze med Grško in Če-hoslovaško. Na vprašanje, zakaj se še niso začele poprave tako važne mednarodne solunske luke, je odgovoril minister, da bo solunska luka dobila vse naprave, ki so potrebne za veletrgovino,
Rumunija in nieni sosedje.
LDU Dunaj, 24. septembra. (Dun. KU) Rumunski minister pooblaščenec v Budimpešti, Diamandi, je za svojega bivanja na Dunaju imel razgovor z državnim kance-larjem dr, Rennerjem in z državnim tajnikom za prehrano. Razpravljal je z njima o načinu, kako bi se živila iz Rumunije dobavljala Nemški Avstriji po Donavi in po železnici. Pogodili so se, da se bodo v najkrajšem času sestali zastopniki Rumunije in Nemške Avstrije, najbrže v Budimpešti, ter določili smernice za obnovo gospodarskih odnošajev med obema državama.
LDU Dunaj, 24. septembra. (čTU) »Wiener Allgemeine Zeitung« piše: V razgovoru, ki ga je imel rumunski pooblaščenec Diamandi z našim urednikom, je Diamandi izjavil: Rumunija hoče v bodoče živeti z Ogrsko v prijateljskem razmerju. V interesu Rumunije je, da ima zdravega in življenja sposobnega soseda. Rumunija je zaradi tega pripravljena dovoliti Ogrski gospodarske olajšave. Te gospodarske' koncesije bodo obstajale v dobavi sirovin za ogrsko industrijo, ki je koncentrirana v Budimpešti, in v otvoritvi rumunskega trga za ogrske industrijske produkte. Na vprašanje, kdaj bodo rumunske čete zapustile Budimpešto, je odgovoril Diamandi, da je bil on osebno za to, da zapuste rumunske čete pet dni po svojem vhodu Budimpešto. Prisotnost rumunskih čet je povzročila Diamandiju težkoče pri njego-
vi	nameri, vzpostaviti z Ogrsko prijateljske odnošaje. Diamandi je nadalje izjavil, da se o političnem položaju na Ogrskem po odhodu rumunskih čet sedaj še ne da ničesar reči. Glede odnošajev Rumunije do zaveznikov je izjavil Diamandi, da so ti odnošaji najprisrčnejši.
Velikanske stavke.
Amerika je dežela najbolje organiziranega kapitala, Anglija dežela najboljše organiziranega delavstva. V Angliji se delavske organizacije pripravljajo, da izsilijo socializacijo velikih podjetij, v Ameriki se je začel velikanski štrajk jeklarjev, da v tem boju ojači delavsko moč ter oslabi kapitalizem. Poročila iz Amerike niso popolnoma točna. Zato ne vemo dosti o vzrokih on-dotne stavke. Gotovo pa je, da bo ta boj zelo hud. Da podpro svoje ameriške tovariše, so se začeli gibati tudi angleški delavci. Poročilo iz Londona namreč veli, da so hkrati z ameriškimi kovinarji tudi angleški železolivarji stopili v stavko. Doslej je že 50.000 delavcev nehalo delati. Kažejo se znaki, da se stavka raztegne tudi na strojno in ladijsko industrijo. Vsi delavci v livarni v arzenalu v Woolwichu so nehali delati. Kakor se glasi drugo poročilo iz Anglije bo vsled te stavke na Angleškem najbrže že v nekaj dneh ustavljeno vse delo v jeklarnah južnega Walesa. Tako poročila iz Anglije.
Kakor pa se glase vesti iz Amerike, če jim seveda smemo verjeti, tam delavska stavka ne stoji trdno. Rekli smo že zgoraj, da je v Ameriki kapital trdneje organiziran ko delavci. Iz tega si lahko razlagamo tudi naslednje vesti iz New-Yorka, ki jih širijo kapitalistične družbe:
Z ozirom na dejstvo, da je pretežna večina v Ameriki rojenih delavcev odklonila udeležbo pri stavki v kovinski industriji, je zelo verjetno, da se bo stavka izjalovila. Ako bi se vseeno še razširila, tedaj bi bila to samo posledica strahovanja ameriških delavcev po priseljenih. Mase ameriških delavcev nikakor ne žele slediti ekstremistom na poti proti boljševizmu. Mnogo zanimanja je vzbudila brzojavka, ki jo je prejel predsednik jeklarske zveze od Morgana, in ki poudarja, da se oba strinjata v prepričanju o potrebi popolne svobode dela, ki mora zmagati, ako se ne odneha niti za las. Značilno za zaupanje, s katerim pričakuje jeklarska zveza, da bo zmagala v tem boju, je dejstvo, da vrednostni papirji rastejo.
Da se je stavki pridružil doslej razmeroma le majhen del ameriškega delavstva, je razvidno iz njujorške brzojavke, ki pravi, da se v Camegiejevih tvornicah 90 % delavcev ni pridružilo stavki. Druge vesti pa trdijo zopet obratno. Vsekakor bodo delavske organizacije imele hud boj. Znamenje, da delavska organizacija ni na višku, je dejstvo, da se vrše že poulični boji. To je vedno znak slabosti.
Iz okolice predsednika Wilsona se razširjajo vesti, da predsednik ne bo posredoval v stavki jeklarjev. V Newcastlu (Pennsylvan?a) so se spopadli stavkajoči in redarji, ki so ščitili stavkolomilce. Dve osebi sta bili ubiti. Družba Carnegieievih jekiam v Pittsburgu izjavlja, da pač počiva delo v mnogih njenih tvornicah, di pa s? najvažnejša dela izvršujejo naprej. Jeklarna Cambria v Johnstownu je zaprta. V Clevelandu se v 16 tvornicah ne dela, ru« ■kj tako tudi \ tvornicah družbe ;ek’arn Illinois, V tvornicah Gary stavka po podatkih voditeljev stavkajočih delavcev 90 odstotkov delavstva. Uradniki jeklarn Be-clehem so izjavili, da odgodijo stavko do porazgovora s predsednikom Schwabom, »Chicago Tribune« pravi, da se vedno bolj kaže, da je glavni namen stavke okrepiti delavske organizacije. Ostale zahteve, ki se tičejo povišanja mezde in delovnega časa, prihajajo šele v drugi vrsti v poštev.
Naša dolžnost je, da zasledujemo ta silni boj z vso natančnostjo. Njegov izid nam bo brez dvoma odprl nove vidike v socialnem razvoju.
g-ii	ii—ii—ii—ii—i
II nedzllo 23. t. m.
na veliki
OrloDskt tabor
o DobrHoasi.
■' ?■' ? J K U » » H >
Gabrijel cI Annunzio
znani italijanski pesnik in vojni hujskač, ki je šel in rešil reško vprašanje jedno-stavno na ta način, da je Reko anektiral za Italijo. Kolike koristi bo to dejanje za Italijo, je drugo vprašanje. Zdaj se celo bojč, da ne bi z Reke anektiral cele Dalmacije. (?) D'Annunzio baje ne misli iti z Reke. »Homme Libre« se vprašuje: »Kaka nesreča bi bila, ako bi Jugoslovani naredili konec smešni komediji na Reki?«
Politične novice.
+ Boljševikom se slabo flodi. Iz
Curiha se poroča: Čete generala De-njekina si prizadevajo doseči direktno zvezo s poljskimi četami, da bi potem začele skupno akcijo proti boljševikom, ki so sluteč, kaj bi moglo nastati zanje v tem primeru, takoj pričeli protiofenzivo, da bi zopet zavzeli Kijev. Toda armada generala Denjikina je izkoristila prodiranje Poljakov ter z lahkoto zavrnila boljševike. Vsled občutnih porazov, katere so Poljaki prizadejali boljševikom ob gornjem Dnjepru, je pričakovati popolno 1’azsulo boljševiške fronte v Ukrajini. V tem primeru bi bila zveza med Poljaki in četami generala Denjikina zagotovljena ter bi se obe armadi strmili nekako sredi močvar v Polesju.
-f- Za carizem na Ruskem, »Humani-te« javlja, da je dobila iz zelo zanesljivega vira potrdilo vesti, po kateri se brat bivšega carja, veliki knez Mihael, nahaja v glavnem stanu admirala Kolčaka in se namerava potegovati za prestol. List označuje Kolčaka za pustolovca, ki bo za Rusijo še zelo usodepoln in ki pod pokroviteljstvom entente deluje za carizem.
Dnevne novice«
— Posebni vlaki za tabor v Ločah ob Baškem jezeru v nedeljo dne 28, sept. vozijo iz Ljubljane gl. kol in Borovelj v Bače in nazaj po polovičnih cenah. Odhod iz Ljubljane gl. kol ob 4.55, iz Borovelj ob 5.23; dohod v Bače ob 8.30 oziroma ob 7. uri iz Borovelj, Odhod iz Bač v Ljubljano ob 18.57, v Borovlje ob 21.00 uri; dohod v Ljubljano ob 22,46, v Borovlje ob 22.30. Cena listka III. razreda Ljubljana-Bače in nazaj K 19, Borovlje-Bače in nazaj K 8,
— Stavka stavcev v Zagrebu, Sinoči proti polnoči so jeli stavkati v Zagrebu vsi zagrebški stavci. Stavki kvalificiranega osebja se je priključilo tudi vse pomožno osobje. Vsled stavke jutri ne izidejo zagrebški časopisi,
— Eno- in dvekronski bankovci od 14. oktobra v čehoslovaški republiki ne bodo imeli nobene veljave več. Pri nas so ti bankovci že itak skoro brez vsake vrednosti, ker so tako strgani, umazani in na čudne načine prežigosani, da se jih vsakdo brani. Skrajni čas bi že bil, da se zamenjajo z novimi.
— Danajski vlsokošolcil Z Dunaja sem dobil naslednje poročilo: Vsi inozem-ci, ki nimajo poštenega opravila na Dunaju, bodo izgnani. Kdor ni bil stalno od 1. avgusta 1914 dalje na Dunaju, mora vložiti prošnjo na policijsko ravnateljstvo za ondotno bivanje. V prošnji mora vsakdo navesti celi nacijonale in vzroke o potrebi bivanja na Dunaju. Vsak bo potreboval sledeče priloge: Krstni list, potni lisi even-tuelno domovnico. Od tehnika zahteva policija tudi potrdilo, da res študira na dunajski tehniki. Policijsko ravnateljstvo
»Večerni list«, dne 25, septembra 1919.
Stran 2
vpraša nadalje, kje je prosilec bival med vojnim časom. Potrebno je, da si vsak tovariš vojak poskrbi tozadevno potrdilo od vojaške oblasti. — šouc Stanislav, abs. ing., t. č. podpredsednik društva slov. tehnikov na Dunaju.	^
— Dobrodelna efektna loterija v korist sirot, slspcsv, isTS-lidov ia hiralcsv. >317 dobitkov v skupni vrednosti 80.000 rC. Glavni dobitek je vreden 20.000 K. Na-raljni dobitki so vredni po 5000 K, 3000 K, '500 K itd. Žrebanje 18. decembra. Srečke ro po 2 kroni in se naročajo v pisarni društva »Dobrodelnost« v Ljubljani, Poljanska 'osta št. 4. Z ozirom na blag namen te loterije prav toplo priporočamo vsem, da 'tkoj v obilnem številu naroč?1-' «-»čke.
— Za potovanje po železnici iz Špilja nroii Ljutomeru je potrebna izkaznica ibrez slike) od pristojne politične oblasti (polic, ravnateljstvo, komisarijat, okrajno glavarstvo) z izrecnim dovoljenjem te oblasti za kraje ob tej progi in vizuma dravske divizijske oblasti. Brez tega vizuma je prekoračenje demarkacijske črte nemogoče,
— Zakon o moratoriju. Iz Belgrada poročajo: V ministrstvu za pravosodje se ie izdelal načrt zakona o moratoriju. Po tem načrtu so odgovorni za plačevanje dolgov samo pravi dolžniki, za menice pa samo akceptanti. Za časa vojne obresti ne tečejo. Država prevzame nase izplačevanje vseh privatnih ifieničnih dolgov v gotovem denarju ali z boni. Ustanovila se bo vojna likvidacijska banka, ki bi te dolgove prevzela od dolžnikov za deset let, V prvih treh letih bi dolžniki plačevali samo obresti, ki bi znašale 6%, Dolg bi se sorazmerno razdelil na sedem delov, ki se morajo plačati v teku sedmih bodočih let. Ohranijo se nadalje privilegiji poljedelcev in obrtnikov, ki so jih uživali na podlagi člena 471 državljanskega zakonika. Po ?em členu se ne morejo uporabiti za plačilo dolgov hiša, gospodarska poslopja, pet oralov polja, dva vola, krava itd. Obrtnikom se ne more vzeti za plačevanje dolgov orodje, potrebno za izvrševanje obrti.
IfpfeSlansk« novice.
lj Ignacij Boršinik na mrtvaškem
odru. V veži dramskega gledališča leži '■nacij Borštnik na mrtvaškem odru. Nihče, ki je obisal še pred kratkim njegovega »Očeta«, ni mislil, da bo prestopil ta prag v tako kratkem času z namenom, da pokropi njegovo truplo. Med črnimi stenami in zelenjem leži njegova polodprta krsta, ob kateri gorita dve vrsti sveč velikemu umetniku "dnjo luč. Borštnik leži tih in miren s; sklenjenima rokama, njegov obraz je nekoliko izpremenjen. Na desni in na levi so venci s črnimi in narodnimi trakovi, ki so jih poslali pokojnikovi znanci in prijatelji, gledališki konzorcij in zagrebško gledališče. Cela množica ljudi se neprestano vsiplje skozi tužni prodor in kropi pokojnika, ki nas je zapustil mnogo prezgodaj, ker smo še veliko pričakovali od njega. Pogreb se bo vršil danes popoldne ob 4. uri. Obeta o velikanska udeležba občinstva, ki bo spremljala prilj-ubljenega pokojnika na njegovi zadnji poti.
lj Umrl je včeraj zvečer trgovec g. ■Tcsip Tavčar. N. v m. p.!
lj Sprejemni izpiti za konservatorij vse one učence, ki zadnjič niso prišli ali so se pozneje vpisali, bodo v pon-tlcljek dne 29. t. m. ob 3. uri popoldne v dvorani Glasbene Matice, Vegova u’ica št. 7.
lj Nadaljevalni ginekološko-porodnl-ški tečaj v občni javni bolnišnici v Ljubljani se prične v sredo, dne 1. oktobra t. 1., ob 5. uri popoldne na ginekološko-porod-niškom oddelku. Pismene ali osebne prijave sprejema prof. dr. Al. Zalokar.
lj Vnovčevalnica za živino in mast. Ker je ravnatelj Rado Legvart nastopil daljši bolniški dopust, je poveril direktor odseka za prehrano Slovenije vodstvo »Vnovčevalnice za živino in mast v Ljubljani« g. računskemu svetniku Mirku Česniku.
lj Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 14. do
20.	septembra 1919. Število novorojencev 25, mrtvorojencev 1, umrlih 24. Od umrlih je 12 domačinov in 12 tujcev. Umrli so: za otročico 1, za grižo (2 domačina in 2 tujca) 4, za jetiko (3 dom. in 1 tujec) 4, vsled mrtvouda 1, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 13. Za nalezljivimi boleznimi so oboleli, in sicer: za otročico 1, za Škrlatico 1, za grižo (19 domačinov in 15 tujcev) 34.
Jugoslovanska Strokovna Zveza.
o Kranj. Skupina JSZ v Kranju naznanja svojim članom, da se nameravani izlet k sv. Joštu preloži na še nedoločen čas.
(
V
Eelea. V nedeljo 28. septembra t. 1. dopoldne ob 11. uri bo tu shod čipkaric. Pride govornik iz Ljubljane. K obilni udeležbi vabi sklicatelj.
Železniki. V nedeljo 28. septembra t. 1. popoldne ob 4. uri se vrši tukaj shod čipkaric. K obilni udeležbi vabi sklicatelj.
Lesni delavec.
Gozdna uprava grofov Thurn je nam odgovorila na našo vlogo z dne 18. t. m, št, 18.196 sledeče:	P. n. Jugoslovanski
Strokovni Zvezi v Ljubljani. Na ondotni dopis z dne 18. t. m. št. 18.196 poročamo, da smo se z delavci na žagah v Mežici sporazumeli glede izplačevanja tako, da dobijo delavci, ki to zahtevajo, od gozdarja v Mežici predujem v višini 14 dnevnega zaslužka, med tem ko se bode vršil konečni obračun in izplačevanje za ostalih 14 dni kakor do sedaj, z mesečnim računskim sklepom. Pliberk, dne 22. septembra 1919. Gozdna uprava grofa Thurna, Pliberk, Seblatnig, 1, r.
Izpred porote.
Vloma pri Verovšku in Gotzlu.
Josip Šolar iz Dobrunj, Josip Klobas iz Rače in Josip Žerjal so v noči od 25. na 26. julija t. L v Ljubljani vzeli v družbi iz posesti Ivana Bricelja stvari v vrednosti 4000 K in v trgovini Gotzl različnega blaga za 20.000 K.
Josip Šolar je nepoboljšljiv tat. V zaporih se je seznanil s Klobasom, ki sta tudi pozneje drugo-vala; pridružil se jima je še Žerjal. Ker niso imeli denarja, je Šolar svetoval, da bi šli pogledat v delavnico Ivana Briclja na dvorišču trgovca Ve-rovška. Še isti večer, t. j. dne 25. julija t. 1., so vdrli v delavnico in vlomili v pisalno mizo. Ker ni bilo v nji nobenih vrednosti, so se spravili nad železno blagajno. Ker je Šolar zapazil v neki sobi nad Verovškovo sobo luč, so iz bojazni odšli in poizkusili srečo v trgovini Gotzl na Mestnem trgu. Tu so nanosili iz prodajalne za vežna vrata polno obleke in blaga. Ker so pa bili nekoliko prenerodni, so opozorili stražnika, ki je prihitel na lice mesta ter Šolarja zasačil. Ostala dva, Žerjal in Klobas, sta zbežala na dvorišče in potem po lestvi čez zid in sosedne strehe na Frančevo nabrežje. Klobas je tam pod nekim zidom obležal, ker si je zvil roko ter se na kamenju potolkel. Odšel je pozneje v Nunsko ulico, kjer je obležal. Prihodn:e jutro ga je stražnik aretiral. Še isti dan je policija izsledila tudi Žerjala in ga odpeljala na varen prostor.
V pisarni Ivana Briclja je bila hranilna knjižica poleg zadolžnice državnega posojila in nekaj blaga, kar bi mu bili storilci lahko odnesli, da jih luč ni prepodila
Pri Gotzlu pa so pripravili: 28 različnih moških hlač, 7 telovnikov, 18 jopičev, 7 ženskih površnikov, 31 različnih srajc poleg sukna, klota. Skupna vrednost vsega presega nad 20.000 K.
Porotno sodišče je včeraj obsodilo Šolarja na 6 let, Klobasa na 5 let in Žerjala na 18 mesecev težke ječe.
Malo časa sta se veselila.
Pred ljubljanskim porotnim sodiščem se zagovarjata A. K. in A. S. iz Notr, Goric pri Brezovici. V noči od 20. na 21. aprila sta vzela iz pisarne voj, skladišča v Ljubljani železno ročno blagajno z vsebino 16.850 K. Sum tatvine je padel na poročnika Valentina Accetto, katerega so takoj drugi dan aretirali. Ker je Accetto tatvino odločno zanikal in ker je poizvedba dokazala, da je bilo pri tatvini udeleženih več oseb, so zaslišali S., katerega je Accetto označil kot sumljivega. Ta je dejanje po več kot enomesečnem tajenju priznal in izdal svoja tovariša. Že prejšnji večer (19, apr.) so poizkusili, a se jim dejanje ni posrečilo radi navzočnosti vojakov. Zato je naslednji večer Accetto kupil navzočim vojakom 1 1 vina, da jih je premotil, med tem je šel v barako in podal skozi okno K-u blaga;no, katero sta s S. nesla v gozd nad hotelom Bellevue in jo razbila. Prazno blagajno sta skrila pri nekem sorodniku. Od ukradenega denarja, ki ga je bilo nekaj nad 15.000 K, je K. med potjo izročil S. 5000 K, Accettu 5500 K, ostanek si je pa pridržal sam. Valentin Accetto je bil že obsojen z razsodbo vojaškega sodišča v Ljubljani na eno leto ječe. Za en dan veselja, če ne vpoštevamo notranjega nemira, bo služil celo leto.
Raspravi, ki se vrši danes, predseduje nad-svetnik Vedernjak, votanta sta dvorni svetnik Andolšek in nadsvetnik Levičnik, obtoženca zagovarjata dr. Frlan in dr. Pegan. Na vprašanje predsednika Vedernjaka pravi obtoženi S., da je služil pri vojaški policiji od prevrata do meseca marca. Pogajal se je za koncesijo za kino v Filharmoniji. Za to potrebni denar bi lahko dobil. S soobtožencem K. se je seznanil pri »Slonu«.
Razne novice.
r Za naciolizacijo rudnikov in železnic v Ameriki. Iz Clevelanda poročajo, da se je konvent združenih ameriških rudarjev z veliko večino izjavil za na-ciolizinanje rudnikov. Konvent se je izrekel tudi za nacionaljziranje železnic.
r Francoski poljedelci. Francoska zbornica je zavrgla staro navado, po kateri so poljedelci spali na slami v stajah in hlevih. Odbor, kateremu je poverjena skrb za delavstvo, je izdelal načrt o dolžnostih in pravicah poljskih delavcev in jim je tudi priznal pravico na posteljo. Uradni razlog trdi, da gre tu za moralno in higijenično dobrino in slednjič za Človeško dostojanstvo. Vprašanje je samo, če se bodo starokopitni poljedelci sprijaznili s tem, ker jim je stari način spanja prešel že v meso in krL
rNov češki denar. Praški listi priobčujejo besedilo zakona, ki odreja zamenjavo eno- in dvekronskih bankov-
cev in ki jo je včeraj sprejela narodna skupščina. V zmislu te postave se bodo enc^- in dvekronski baalkovci Avstro-ogrške banke, ki krožijo na ozemlju čehosiovaške republike, do določenega roka zamenjali za nova plačilna sredstva. Pri zamenjavi se bo od nominalne vrednosti zamenjanih bankovcev odtegovala 10 odstotna pristojbina. Zakon je stopil v veljavo z dne 23. septembra.
r Rekord višine s zrakoplovom, Roland Rohlf jo pobil dosedanji rekord višine, ki so jo dosegli s zrakoplovom in je dosegel v bližini Njujorka višino, ki znaša 10.549 metrov. Instrumente, ki so menli višino vzpona, so poslali v Washington, da se lahko prepričajo o resničnosti dejstva. Pilot pripoveduje, da je v višini 6000 metrov pričel težko dihati in je moral uporabljati s seboj prinešeni kisik. V naj višji višini je kazal toplomer 43 stopinj pod ničlo. Meteorologi trde, da bedo mogli s pomočjo zrakoplovov črpati iz zraka važna znanstvene podatke.
r Požar v Kristijani]!. V Kristijaniji ;e izbruhnil strašen požar, ki nima primer:* v zgodovini glavnega mesta Norveške. Požar je izbruhnil v predmestju, kjer se ua hajajo mestna skladišča za živež in se se
Od prvih začetkov krščanstva pa do novejše dobe je bilo gotovo prav malo mož, ki bi vodili tako prenapeto sovražen in dolgo trajajoč nepretrgan boj proti vsem veram in verskim napravam, kakor ga je vodil Francoz Voltaire (pravzaprav Fran-gois Marie Arouet). Voltaire pa ima kot predstavitelj najnesramnejšega brez-verstva, kot naj korenitejši prvoboritelj vseh tedanjih božjih in cerkvenih sovražnikov tudi v naših dneh p o -snemalce in vnete učence, ki so mu v mnogih točkah čudno podobni: v s o-v r a š t v u proti vsaki pozitivni verski dolžnosti, v izbiri bojnih sredstev, pa tudi v glavnih vzrokih, radi katerih se protivijo vsaki pozitivni veri:v nenravnosti in razuzdanem življenju.
Kdo je bil »mojster« naših novodobnih krščanskih sovražnikov? Bil je, kakor mnogo njegovih učencev, površen učenjaček, ki se je ognil vsakemu globljemu raziskavanju in skušal nadomestiti z blestečim zasmehovanjem, kar mu je manjkalo na pozitivni vedi, posebno v boju proti veri. Voltaire je bil, tako pripominja po pravici W. Kreiter S. J. (Kirchenlexikon zvez. 12, 1086. stolpič), zgodovinski, nikakor pa ne velik mož. K temu mu je že manjkala resnicoljubnost in priznanje tujih zaslug. Skoro vse svoje življenje se je bavil s pravdami ali pa z osebnim sovraštvom.
Voltaire je bil od svojih mladih let pa do visoke starosti žoga svojih strasti, in sicer najnižjih strasti: nenravnosti, ki ni iskala v veri sredstva za samozatajo ampak mu je bila opominjevalkain veriga.ki jo je sovražil z divjim pobesnelim srdom; bil je žoga lakomnosti, da je znal napraviti iz literaričnega podkopoval-nega dela sijajen zaslužek; žoga n a p u h a , ki je bil glavni povod, da se je Voltaire razprl celo s svojimi najboljšimi prijatelji in dobrotniki ter jih sovražil, če ga niso brezpogojno občudovali.
Voltaire je bik rojen v Parizu dne
21.	novembra 1694 in je umrl istotam 30. maja 1778. Obdarjen z velikimi zmožnostmi, bi bil lahko Voltaire v dolgi dobi svojega življenja ustvaril mnogo lepega in koristnega ter tako osrečil sebe in druge. Toda pokvarjen že v zgodnji mladosti se je udal v družbi nravno izprijenih prijateljev čutnim nasladam in postal tako zastavonoša tistih življev, ki so po načrtu rušili in podkopavali verski in nravni red. Če pregledamo Voltairovo življenjsko zgodovino od njegove mladosti do njegove smrti v visoki starosti, tedaj vidimo jasno tisto dejstvo, ki se ponavlja nri vseh prvoboriteljih korenite nevere: Voltaire je tisočim izruval zadnje ostanke njihove vere v Boga in s tem njihovo dušno srečo, torej vse to, kar je človeku najvišje in najdražje; vendar pa ni bil v stanu nuditi niti sebi niti drugim, ki jih je zapeljal, vsaj delno za-dostilen nadomestek za srečo dobre vesti ter zvestega verskega izvrševanja dolžnosti. Voltaire je živel, razen srečnih otroških dni, pravzaprav celo življenje sam s seboj in s svojimi lastnimi prijatelji v razprtiji.
Ko je bil deset let star, ga je dal njegov oče, ki je bil kraljevi notar, v zavod' Louis-le-Grand, katerega so vodili jezuiti; tam je študiral do leta 1710. Kot učenec je bil Voltaire marljiv in nadarjen, a že takrat brez vsake trdne volje
Štev. 210.
z veliko naglico razširili po mestu, Požar je dobil vedno večji obseg in je ogrožal več mestnih delov. Dosedanje škode še niso mogli preceniti.
r IzkoriSSordci 'Basije. »Matin« trdi, da se je osnoval angleško-francosko-nemšlci konzorcij za izkoriščanje pri-rodnih zakladov Ruglje. Pri denarju neha prijateljstvo, pri denarju zopet pri-čenj a.
r Metohija in Kosovo polje za Črnogorce. Cetinjska »Narodna Riječ« poreča, da je ministrski svet odločil, da se Metohija in Kosovo polje pridržita za nase1 Juvanje izključno Črnogorcem, ki nimajo zemlje. Vsak gospodar dobi po 30 oralov zemlje, razen tega še na vsako moško glavo v družini po 10 oral. Zemlja se bo dobila brezplačno; poleg tega dobi vsak gospodar brezplačno stavbeni materijal za hišo, potem seme, vprežno živino in volno. Zemljo bodo dobili le tisti, ki jo bodo sami obdelovali ter ne bo mogla služiti za kupčijo in preprodajo,
r Smrt pesnika. Umrl je grški pesnik Georg Skuriš, izdajatelj lista »Romiosa«, ki je bil pisan v satiričnih verzih. Pokopali ga bodo na državne stroške.
—	orodje vzbujajočih strasti. Ko je izstopil iz zavoda, se je odločil za literarni življenjski poklic kljub temu, da mu je oče ostro nasprotoval in so mu to tudi drugi odsvetovali. Predno pa je mogel nastopiti v tem poklicu, je moral še obiskovati juridične kolegije. Že jezuiti so dobro spoznali, da tli v Voltairu pod pepelom ogenj strasti in so zato svojemu gojencu povedali vnaprej, 'da bo netil ogenj prevratnih idej, če ne bo znal obvladati v notranjosti svojih strasti. Voltaire pa se je kmalu otresel vseh ozirov na svoje prejšnje blagomi-sleče učitelje, celo njegov lastni oče ni imel nanj prav nobenega vpliva več. Njegovi lahkomiselni prijatelji so ga imeli kmalu v popolni oblasti, kar so dosegli tem lažje, ker je Voltairu ugajalo tako razuzdano življenje, ki ga je živela družba krog njega. Mesto da bi študiral pravoznanstvo, je potratil največ dragocenega časa v takrat najimenitnejšem, a tudi najbolj razuzdanem klubu »Temple«, kamor so ga vpeljali njegovi zapeljivci. Niti dvajset let star, je bil Voltaire v več ko enem oziru svojemu očetu v sramoto, ki ni vedel boljšega sveta, ko svojega sprijenega in zadolženega sina izgnati iz Pariza. Zato ga je poslal 1. 1713. kot paža poslani:;a markiza Chateauneuf v Haag. Te.’a tudi tukaj je bil mladi Voltaire kma’u nemogoč tako, da je oče zahteval naj : zapro ali pošljejo v kolonije; tej usoai se je mladi Voltaire odtegnil na ta način, da je obljubil potrebno poboljšanje v vedenju in se izjavil pripravljenega sprejeti pri notarju Allainu mesto pisarja. Pa tudi tukaj je kaj kmalu pohabil na vse dobre sklepe, delo v pisarni je jel zanemarjati, tem vneteje pa je zlagal pesmi, v katerih je obrekova’ :n zasramoval edino sredstvo, ki bi ga moglo še rešiti, namreč vero. Ko je kma’u nato notar Allain pognal Voltairea iz službe, mu je zopet pretila nevarnost, da ga izženejo v kolonije. Tu se je zavzel za lahkoživca neki tovariš iz z o-glasnega kluba »Temple« in ga je sp a-vil na grad svojega očeta, markiza de Caumartina v St. Ange pri Fontaine -bleau. Pa tudi tu ni šlo dolgo; Vok.ai-rea so izgnali iz St. Ange, vendar pa n’--je vzel k sebi vojvoda Sully, s katerim sta bila prijatelja tudi še izza časa, ko sta zahajala v klub »Temple«. Že v tem času se je pokazal Voltaire v svojih spisih tako brez vsakega sramu, da so njegovi sodobniki sami trdili, da je v tem prekosil vse, kar se ie dotlej pojavilo v umazani, literaturi. Treba pa je vedeti, da so bili takrat Francozi navajeni umazanih literarnih izdelkov. Radi neke anonimne pesmi, v kateri je sramotil vojvodo Orleanskega, naslednika Ludovika XIV., so ga za 11 mesecev zaprli v bastijo. Pozneje prognon v Chatenay se je Voltaire vrnil v Pariz k uprizoritvi svoje žaloigre »Ocdipc«. Lasi ta pesnitev v resnici ni veličastna, si je vendar Voltaire pridobil s to pesnitvijo novih vplivnih dobrotnikov: kraljev in knezov, visokih častnikov, vplivnih finančnikov itd. Vojvoda Orleanski mu je izstavil pokojnino, Šved Gortz in bančnik Hogučre sta ga uvedla v finančne kroge. Kmalu pa je moral Voltaire radi zasramovalnega pisanja zopet zapustiti Pariz. Njegovo nadaljnje življenje nam opisuje Curityba, sotrudnik »Kompasa« v sledečih izvajanjih.
(Dalje.)
Izdajatelj konzorcij »Večernega lista«. Odgovorni urednik Joie Rutar.
Tiska »Jugoslovanska tiskarn«« v Ljubljani.
Njegovo življenje in konec.