Silen tornado, ki je zadel zahodni in južni del Clevelanda v torek zvečer, je povzročil za več milijonov dolarjev škode na lastnini. Dvajset družin je danes brez 'strehe, ker jim je \ihar popolnoma porušil hiše. 52 oseb so morali prepeljati v bolnišnice z raznimi poškodbami. To je bil eden najhujših viharjev v severni Ohio od leta 1924, ko je tornado obiskal Lorain. Kakor je tornado razsajal, je še čudnb, da ni bilo več nesreč in večje škode. Največ škode je vihar napravil v okrajih na zapadni 67. cesti in Hague Ave., na vzhodni 78. cesti in ^roadway, na vzhodni 93. cesti in Avon Ave., na zapadni 25. cesti in Clark Ave. ter na vzhodni 116. cesti in Cor-lett Ave. Sapa je podrla 59 drogov, ki so nosili električno žico. 17 električnih dobavnih zvez je bilo pretrganih, 200 delavcev od C. E. I. Co. je v treh urah zopet poslalo elektriko v prizadete hiše. V Clevelandu je bilo vsega skupaj porušenih 100 hiš in 2,000 več ali manj poškodovanih. Izven Clevelanda je tornado najhuje zadel Akron, Medina, Fremont, Tiffin in Nor-walk. Najmanj 100 oseb je bilo ranjenih v Akronu in Goodrich Rubber Co. ima škode nad $100,000 na poslopjih. Najbolj čuden je bil naslednji slučaj. Vihar je dvignil ne ko hišo s temeljev in jo nesel na Clark Ave. pri zapadni 28. cesti. Tam jo je pa zagnal naravnost proti vozu ulične železnice. Dr. Pavelic v posvetih pri Hitlerju Nemško, prelcoceanska časnikarska agencija je včeraj poročala po radiju, da je bil včeraj v Hitlerjevem glavnem stanu dr. Ante Pa-velič, poglavnik H r v a i k e. Pri razgovorih so bili tudi navzoči: nemški'zunanji minister von Ribentrop, hrvaški zunanji minister dr. Milan Budak, nemški feldmar-šal Keitel in general Begič. Radijo je naznanjal, da je imel Hitler razgovore s "po-glavnikom" glede skupnih težav. Pavelič je bil zopet eden iz balkanske procesije, ki je romala k Hitlerju. Prej so že bili tam zastopniki Bolgarske, Romunske in Madžarske. Strašna poročila iz Slovenije Nadaljne obsodbe naših ljudi. Do 30,000 Slovencev je v ujetništvu. Laški kulturonosci rušijo slovensko kulturo. Japonci so ujete U. S. letalce obglavili Washington. — škof Paul Yu-Pin, kitajski prelat, ki je dospel nedavno v Washington misli, da je bilo vseh osem ameriških letalcev, ki so bili ujeti pri zračnem napadu m .Tokio, obglavljenih. škof pravi, da so o tem zvedeli na Kitajskem še v februarju. -o- O pokojni Johani Jartz Kot smo že poročali je umrla Johana Jartz roj. Artach, stara 61 let. Stanovala je na 16110 Arcade Ave. Doma je bila iz vasi Podpeč, fara Preserje nad Ljubljano. Tukaj zapušča tri hčere: Jennie poroč. Music, Margaret poroč. Vadnal in Helen iter sina Louisa in vnuke. V stari domovini zapušča brata Franceta. Bila je članica društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ in podružnice št. 41 SŽZ. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 10:30 iž Svetko.-vega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete in na pokopališče sv. Pavla. Naj počiva Rusi so vrgli zračno silo na Nemce, da jim ovirajo priprave za napad Moskva.—Uradno glasilo Sovjetske Unije, Iz vesti j a, je priobčilo apel na rusko armado, naj se pripravi za odločilne boje, ki se zdaj pripravljajo. Istočasno se je pa vrgla ruska zračna armada z vso silo vzdolž vse bojne fronte in na- Predsednik Roosevelt je dobil v roke vprašanje premogarjev Washington.—Vojni delavski odbor je izročil rešitev spora med unijskimi premogarji in premogovnimi družbami v roke predsedniku Rooseveltu. Odbor je storil ta korak, ker ni mogel pregovoriti John L. Lew-isa, predsednika premogarske unije, da bi prišel na dogovore Predsednik ima zdaj odprt. (Posneto iz Bazovice 9d 15. januarja 1043—v izvirnem poročilu.)—Vojaško vojno sodišče je obsodilo na smrt Erjavca Avgusta iz Oslice, na dosmrtno ječo pa Erjavca Josipa, Erjavca Alojzija, oba iz Oslice; Zajca Vincenca iz Mleščeva pri Stični in Kutnerja Alojzija iz Krškega Potoka. Zaradi kršitve predpisov o prehrani in preskrbi je bilo v mesecu decembru 1942 obsojenih nekaj sto ljubljanskih trgovcev in obrtnikov na razne denarne kazni od 500 do 5,000 lir. * V koncentracijskem taborišču je umrl dr. Ivan Rudolf, odvetnik v Konjicah. # Po najnovejših poročilih je v italijanskih koncentracijskih taboriščih vsega nad 30,000 Slovencev. Večina tvorijo Slovenci iz Ljubljanske pokrajine, \ zadnjem času pa so ponovno odvedli mnogo Slovencev tudi iz Julijske Krajine. # V svojem govoru v Gorici— o katerem smo svoječasno že v celoti odnesli v Italijo. Vseučiliščna knjižnica v Ljubljani je izropana; mestna knjižnica in muzej v Mariboru, mestna knjižnica in teologični muzej v Celju, knjižnica samostana trapistov v Rajhenburgu, knjižnica in laboratoriji v Št. Vidskem liceju (Ljubljana) in 575 drugih knjižnic in institucij—vse je bilo oropano in uničeno. Beograjska univerza je deloma porušena, njene znanstvene priprave, aparati in knjižnice deloma pokradene, deloma poškodovane. Narodna knjižnica v Beogradu je popolnoma uničena; et-nografični muzej in tudi vsi drugi muzeji so oropani. Ljudske knjižnice v Beogradu in Skopi ju so oplenjene in oro- poročali—je Mussolini tudi de jal, da bo znala Italija iztre-!pang Ljudska univerza dve poti. Ali bo poklical John L..Lewisa v Belo hišo na konferenco, da tako ustavi stavko premogarjev, ali pa bo direktno apeliral na premogarje, da se vrnejo na delo in ako mu to ne bo uspelo, da bi se poslužil j vojaštva in s silo odprl zaprte I premogorove. j Danes je že 65,000 premogar-Ijev na stavki in v soboto grozi [vseh 450,000 unijskih premogarjev odložiti delo, ako ne bodo dobili nove pogodbe. -—o- Italija bi rada vzela ( domov divizije iz Balkana ! Glasom zanesljivih podatkov, skuša Italija poklicati domov ve-j čino, in morda celo vseh svojih 30 divizij, ki se zdaj nahajajo v bojih proti jugoslovanskim partizanom. Nacisti se temu seveda upirajo, ker bi popolnoma1 spremenilo vojaško -situacijo na Balkanu, in to ravno v trenutku, ko cd manjših satelitov osišča na Balkanu zahtevajo največjega napora. Nemci so mnenja, da bi ravno Italija morala dajati dober zgled. Istočasno je Italija tudi zahtevala, da se vrne domov 250,000 italijanskih delavcev iz Rajha, češ, da bodo doma bolj potrebni. Nacisti so navidezno pristali na! to zahtevo, kajti najmanj tri te-1 dne ni bilo inobenih novih'transportov delavcev iz Italije v Raj h, .dočim se oni, ki so v Nem-' čiji, v malih skupinah vračajo domov. Drug dokaz za napetost italo-nemških odnošajev je neuspeh velikega admirala Doenitza v. Rimu; skušal je doseči popolnoj sodelovanje italijanske mornairi-. ce v Sredozemskih operacijah, a' najnovejša poročila trde, da ni dosegel ničesar. Italija najbrže ni hotela izro-j čiti svoje celokupne mornarice — važno karto, katere ni hotela izgubiti —v roke nemškim mornarjem. Posledica je sedanja reorganizacija poveljstva italijanske mornarice — izsiljena maj-: brže od nemške vrhovne komande. I pada riemške dobavne linije, po katerih pošilja Nemčija nove rezerve na fronto. Rusi vedo, da se Nemci pripravljajo na novo ofenzivo, zato jim skušajo kolikor mogoče razbiti komunikacije in dobave. -o- Firma je dobila ledenice Norwood Appliance & Furniture, 6104 St. Clair Ave. je dobila zadnje čase precej električnih ledenic. John Sušnik, lastnik firme, je povedal, da ima toliko listo odjemalcev, ki čakajo na ledenice, da jelmogel postre-či ž njimi ssmno onim, ki najdlje čakajo. Toda v kratkem jih bo zopet dobil in drugi pridejo na vrsto. 0111 Slovence, ce 01 uruga sredstva odpovedala. Ta del njegovega govora listi niso objavili. . Sedaj izgleda, da se je Muss o premislil. Vzrok: polom v Libiji. * Beograjska in ljubljanska univerza, pravna fakulteta v Subotici in fakulteta umetnosti v Skopi ju so zaprte. Ljubljanska univerza je bila oropana; posebno velika je v Beogradu—s k o r o 5,000 kvadratnih metrov—je popolnoma porušena in razdrla. V Srbiji, Sloveniji in ponekod tudi na Hrvaškem so šole —200 dO 300—zasedene od vojaške oblasti. Od 20 do 30 univerzitetnih profesorjev je bilo pomorjenih. Šolskih učiteljev so postrelili in pomorili na stotine, a dijakov najmanj od 3,000 do 4,000. Ogromno število profesorjev, učiteljev in dijakov je bilo poslanih v koncentracijska taborišča. ± Grocerji morajo vzeti vse, kar jim ponudi skladišče, ali pa ne dobijo nič Guverner Minnesote je odšel k mornarici St. Paul, Minn. — Guverner Harold E. Stassen, najmlajši izmed ameriških guvernerjev, je stopil iz urada, ker bo odšel v službo k mornarici. Stassen je služil že svoj tretji termin kot guverner. Podguverner Ed Thye je zdaj prevzel državne posle. --o- v miru, preostalim sožalje. Bonde dobro kupujejo Iz North American banke nam poročajo, da ljudje pridno segajo po vojnih bondih, tako v glavnem uradu na St. Clair Ave., kot pri podružnici v Collinwoo-du. Do pondeljka je kupilo v glavnem uradu banke 350 oseb za $50,700 bondov, v podružnici pa 124 oseb za 51,350. V tem pa ni všteta vsota 30,000, za katero je SDZ kupila bonde. Tudi banka je kupila za $200,000 bondov. Tako gre kampanja za drugo vojno posojilo med našim narodom častno naprej. 25 letnica smrti V petek ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokoj nim; John Svetetom v spomin 25 letnice njegove smrti. Prijatelji in znanci so vabljeni. Naši vojaki Anton Seday, sin Mrs. The-, 14th T. S. S. Brks. 605th Cha- rese Seday iz 709 E. 157. St. odide danes v službo Strica Sama. Vso srečo in pa zdrav po-vratek, Tony! M KBB M Korporal Edward Kolegar je prišel na dopust k svoji ženki in staršem, John in Tončka Kolegar, 6930 Hecker Ave. Nazaj se zopet vrne 4. maja. Njegov naslov v armadi je: Cpl. Edward Kolegar, 556th Bomb. Sqdn. 387th Bomb. Gp. L. A. A. F. No. 22, Lakeland, Florida. MM Me m Mr. in Mrs. Charles Rogel, 6526 St. Clair Ave. znani slo venski krojač, sporočata, da je bil njun sin Stanley povišan v korporal a. V pismu naroča Stanley najlepše pozdrave vsem prijateljem in znancem. Njegov naslov je: Cpl. Stanley Rogel, mite Field, 111. čestitke mlademu kor poral u. UN* Pfc. Frank J. Yert, sin Mr. in Mrs. Frank Yert iz 1251 E. 71. St. se je vrnil iz Alaske. V bojih je bil ranjen in -se je zdravil tri mesece v bolnišnici. Ms m M Za en teden je prišel na dopust Pfc. Max Ajnik, sin Mrs. Angele Ajnik, 9603 Prince Ave. Max je bil v civilu dober igralec žoge in je igral 2 Ba rtu nek Clothes teamom. Prijatelji ga lahko obiščejo na njegovem do mu. m » m A. Selesnik, sin Krist Selesni-ka iz 977 E. 74. St. bo odšel čez tri tedne v armado Strica Sama. želimo mu srečo in zdrav povra-tek. renje, ko ga ima pa doma dovolj, dočim nima niti peresca solate. Ako pa ne kupi korenja, ne dobi solate. Tako ima grocer doma preveč korenja, solate pa komaj za par ur. Nek drugi mal grocer pripoveduje, d;i je moral kupiti večjo zalogo špargljev, za katere nihče ne vpraša, da je mogel dobiti 50 vreč krompirja. Tako morajo grocerji kupovati nepotrebne stvari, ki jim gnijejo v prodajalni, da morejo dobiti stvari, ki jih zahtevajo odjemalci vsak dan. K molitvi naj pridejo članice društva Sv. Res. Telesa fare sv. Lovrenca naj pridejo nocoj in jutri večer ob sedmih v cerkev k molitvi za pokojno sestro Agnes Perko. 'V soboto naj se pa vse udeleže pogreba. Vrnitev iz bolnišnice Mrs. Frances Turek, 160-11 Waterloo Rd. se je po srečno prestani operaciji povrnila iz bolnišnice in jo prijateljice lahko obiščejo zdaj na njenem domu. Podpora Hrvatov Hrvaški demokratski klub 32. varde je na svoji seji soglasno sklenil, da bo podpiral ponovno izvolitev Frank Lauscheta županom in John J. Princa councilman om za 32. vardo. -o- Kupujte vojne znamke! AMEraSKAffDOMOVlNA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^^ oT ovFMrAW Mnpxrrw IN language ONLY_AMERICAN HOME ___________CLEVELAND, O., THURSDAY MORNING, APRIL 29, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. 'Clevelandu je ustavljen promet s cestno železnico j^ne železnice je sklicala stavko; 100,000 de-j lavcev ne more v tovarne; pogajanja so se vršila yso noč. Tornado je povzročil v Clevelandu za milijon dolarjev škode; 20 družin je brez strehe 4%2.on . - «iv '°u danes zjutraj je odšel iz županovega urada v mestni ^ D" Meaiiey> predsednik unije uslužbencev ulične že-iijij^ 0 so se vršila pogajanja in župan Lausche je ro- \(ja Uradnike, naj prekličejo stavko. Meaney je obljubil žu-! Se bo, posvetoval z drugimi unijskimi uradniki in obve-VnT ° nadaljnem sklepu unije. ^ ^ijsche apelira na vse V''10.!' naJ Pomagajo pri Ptft861^ delavcev do tova-• P°kero vsakega, Vldij0 čakati za prevoz. Nje s uslužbenci poulične žeta p^ičeli s stavko natan-Sk ,-°Cl- Vozniki busov in S ^ š'v,(''eZnice niso začeli z I likov t0'm na llkaz unijskih tlca,' ' župan Lau-Zal vodstvu unije brzo-|H n1n,e8'a podtajnika Pat-f*Laj Se stavka prepreči i pl 86 unija zanese na ž Poravnala ves spor fe, In vodstvom'ulične že- 5 ie ca,,- ., f%a mh do 100>000 fit n2r°VOz 2 ulično železni- ■W 0 apgliralo. na unijo, pM da ne bo na-■LjJ, v vojni industriji. »;VseJ'Kl uradniki so bili glu-fce f °šn->e in apele. HpljJJPan Lausche prejel fir 'h -podtaj'iwka MF^ocl ^ 0d direktorja za »kijJ^io, Nelsona, je ta-testno hišo pred-ML j16- Thomas Meaneya HffijiQ Vse< da bi se stavko »i ' Piti -Rajnik Patterson je ISjjj ^ana Lauscheta, naj Bp^ J6 nujna želja voj- Jfctj Ha vlade, da se stavka \' Jia/j^ednik unije Meaney i Sto*Zllpanu d° ene .Z1' dočbn je bila ma-)('.ie k }8- Za Polnoč, Ta-Jlo, (j^1''^0 v mestno hišo ustavili vsi vozo-■ e e2nice in vsi mestni ^ žuPai1 Lau" proti'!'1 javnosti, da se vNu Vl °dpoklicati stavko 6 strani vojnega od-C ^i(le11 možnosti, da (%tj y°jaštvo Sn" začne .Sok 11&no železnico. 1 hi' '0('i n aPrej ni smel no-ali bus zapustiti J Wi a Vsi. ki so bili takrat t; So lahko pripeljali kot Se Je vršilo v lepem Policija. Vod-V%Zeleznice je telefoni-400 tovarnam, kjer ,%CeCl Ponoči, naj odpu-'V Pred polnočjo do-fjk} Polnoči ne bodo ime-7 P' 'ago prevoza radi * vs. '%% p6 Pa prišla beseda od »^arveya, ki je pod-i '^^rnacionalne uni- \S\4ltlanica tudi i°kalna j 5 je taencev Ulične železni-| - tii k ,stavka nepostavna, \ Toj^i odobrila vrhovna I "a tfi '°kalna unija se ne 'k^ie a internacio- ^.dospela brzojavka ! ča Jo rekoč' da stav" i ni stavka Proti dc" I k v je stavka proti I IdV!$0 taiCaSU v°Jne' za,to na.i f IJ&Ofi.. oj odpove in nada- lokalne unije pravijo, da je stavka na mestu, ker da se vodstvo ulične železnice noče pogajati ž njimi. Unija je prvotno zahtevala 17 centov na uro več za uslužbence ulične železnice in 14 centov več za voznike busov. Ko je prišel predsednikov- ukaz, da marajo ostati plače ina sedanji višini, je unija zahtevala 40 urni delovnik in čas in pol za vse nadvišne ure. Ker delajo uslužbenci okrog 54 ur na teden, bi jim to zneslo skoro toliko, kot so prvotno zahtevali. Stavka pri clevelandski ulični železnici je /prišla ob prvi obletnici, odkar jo lastuje mesto. Mesto jo je prevzelo namreč 28. aprila 1942. ---o- Poljska apelira na Ruse naj izpuste iz ujetništva vse Poljake London."—Poljska vlada v Londonu je izdala apel na rusko vlado, naj osvobodi vse moške Poljake, ki so zmožni za boj in ki se danes nahajajo na ruskem ozemlju. Obenem je poljska vlada izjavila, da se ji ni treba braniti obdolžitve, da ima kako zvezo s Hitlerjem, ter da nima in ni nikdar imela namena, da bi si hotela prilastiti rusko zemljo. Istočasno pa zahteva Rusija, da se napravi sprememba v kabinetu poljske vlade v Londonu, ali se bo pa organizirala v Rusiji druga poljska vlada. Premier Churchill in predsednik Roosevelt sta neprestano na del u, da bi poravnala spor med Rusijo in Poljsko, ki grozi škodovati skupni stvari Združenih narodov. Clevelandski grocerji so prenašali raketirstvo od strani živilskih skladišč, kolikor časa so mogli. Zdaj jih je pa potrpežljivost minila in grozijo s splošno stavko, ako ne bodo storile odgovorne oblasti svojih korakov. Grocerji pripovedujejo, da morajo vzeti to, kar jim ponud' glavno skladišče, ali pa gredo prazni domov. Ako pride, na primer, grocer na glavno tržnico in bi rad kupil solate, pa je ne dobi niti glavice, ako ne kupi zraven tudi gotovo količino 1 korenja. Pa zakaj bi kupil ko-i .„ „.........................................................;........ ' ' ■ ■ t 1 ........ ' ' 1 Nadškof Spellman gre n • • • v Sirijo I Jeruzalem. — Newyorski nad-iškof Francis Spellman je odšel iz Jeruzalema v Sirijo. Vozil se je po poti mimo Galilejskega je-j zera in skozi vas Magdala, rojst-, ni kraj Marije Magdalene. i -o- i Slovenska fara v Collin,-i woodu lepo napreduje Kot nam je povedal msgr. Vitus Hribar, župnik pri Mariji ' Vnebovzeti, je znašala velikonočna kolekta lepo vsoto $5,052.56. Farno vodstvo je zdaj kupilo zopet za «$3,000 vladnih bondov, prej jih je že kupilo za $2,000. Iz fare služi Strica Sama okrog ■j 300 fantov, torej ta slovenska •I fara stori svojo dolžnost do vla-| de na celi črti. Vsa čast! "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (117 St. Clair Ave. JAJJJS DEBEVEC. Editor HEnderson 0628 Clerelabd, Ohio Published dally exceDt Sundays and Holidays NAROČNINA: /a Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta »4.0C Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznašalclli: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Pos&mesna številka 3c_____ SUBSCRIPTION RATES: fJnlted States and Canada $650 per year. Cleveland by mall $7.50 per year u. s. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 month« U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $650 per year, $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 month« __Single copies 3c ___________ Entered as 6econd-class matter January 5th. 1909. at the Poet Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 101 Thur„ April 29, 1943 Ofenzive v letošnjem poletju Opazovalci vojnega položaja v tej svetovni horbi so mnenja, da bo prišlo v letošnjem poletju do odločilnega boja na evropskem kontinentu. To pa le v slučaju, če bo Rusija podvzela svojo prvo poletno ofenzivo. Tekom zime so zavezniki prizadeli Nemčiji take udarce (na vzhodu ruska zimska ofenziva, na zahodu zračni napadi), da je v tem času vojna v položaju, kateremu bi se lahko dalo ime: začetek konca. Pomniti je treba, da so pričeli Rusi svojo zimsko ofenzivo z osvoboditvijo Stalingrada in potem pognali Nemce daleč z ruskega ozemlja, istočasno, ko so začeli zavezniki napadati v Afriki. Obe ofenzivi, na ruski in na afriški fronti je imenoval premier Churchill: začetek konca osiške sile. Opazovalci priznavajo, da je začela Nemčija v zadnjih časih z raznimi izpadi, ki so predznaki nemške poletne ofenzive na vzhodni fronti, vendar sodijo, da bo Rusija kljub temu poskušala z splošno ofenzivo potem, ko bo strla prve nemške izpade. V najslabšem slučaju bo Rusija zadržavala na vzhodni fronti 180 nemških divizij, v najboljšem bo pa predrla nemško linijo in se združila z ostalimi zavezniki nekje v južni Evropi. * Ti strategi torej popolnoma prezirajo invazijo zaveznikov v zahodni Evropi in si jo predstavljajo skozi Balkan. Nekateri! vojaški strategi mislijo, da je ruska ofenziva absolutno potrebna za uspešen napad zaveznikov na evropski kontinent. Drugi so pa prepričani, da bodo zavezniki udarili na Evropo vseeno, če bodo Rusi izvedli poletno ofenzivo ali ne. ln zavezniki bodo udarili na. Evropo takoj, kc bodo počistili Afriko. Nihče si ne upa naravnost reči, (vojaški poveljniki o tem seveda strogo molče), kje bodo zavezniki izvedli glavni udar na Evropo. Največ jih" je, ki mislijo, da bi bila invazija skozi Balkan najbolj pripravna. Tudi Nemci smatrajo a svoji propagandi Balkan za najbolj nevarno točko. Če je to samo propaganda, ali je njih resničen strah, nihče ne ve. Ako bi sodelovala Turčija, bi bila sa zaveznike najbolj pripravna pot preko Dardanel. Tukaj bi udarili na Bplga rijo in Romunijo. Potem bi se tukaj strnile zavezniške armade z rusko, tam za Črnim morjem. Druga pot bi pa bila, če se zavezniki izognejo Turčije in se poženejo skozi Grčijo in Jugoslavijo, kjer jih čaka pomoč jugoslovanske vojske. Nemški radijo sam označuje jugoslovanske gerilce kot "predstražo za invazijo zaveznikov." Zavezniki so ves čas vojne postopali s Turčijo kot s prijazno nevtralno državo, ki pa ni še z ničemer pokazala, če namerava preiti iz nevtralnosti v boj. Morda imajo zavezniki glede bodočega nastopa Turčije kako garancijo, to vede samo odgovorni vladni krogi. Svet bo pa to videl, kadar pride čas. Na Bližnjem vzhodu se že dolgo nahajata brez dela 9 in 10. angleška armada. Zed. države neprestano dovažajo vojne potrebščine v Perzijski zaliv. Nekaj teh potrebščin gre v Rusijo, nekaj pa v skladišča. Torej je tukaj vse pripravljeno za invazijo na Balkan. Treba je tudi dodati dejstvo, da bodo imeli zavezniki odprto pot po Sredozemskem morju za dobavo potrebščin, kakor hitro bodo očistili Tunizijo. Po Sredozemskem morji; je najkrajša dobavna linija v južno Evropo. Tega tudi Nem ci niso izgubili izpred oči, zato pa skušajo z odporom v Tuniziji kolikor najdlje mogoče zavleči nameravano invazijo zaveznikov. Dočim je vse to ena slika položaja, pa se ne sme izgubiti izpred oči dejstva, da se Hitler ne bo zadovoljil samo 2 obrambo, ampak bo skušal sam začeti s kako ofenzivo. Hitler ni dozdaj še nikdar začel poletne ofenzive na ruski fronti pred junijem. Letos pa vse kaže, da namerava udariti prej. To dokazuje masno zbiranje čet na ruski fronti. Hitler se je pozimi umikal na .ruski fronti, toda nikjer se ni umaknil dlje kot do svojih glavnih oporišč. Obratno so šli pa Rusi iz svojih glavnih baz, ko so podili Nemce iz Rusije. To bo morda odločilni faktor, ki bo pokazal, kateri bo udaril zdaj prvi in kateri bo imel uspeh. ' Angleži trdiljo da ima Hitler na ruski fronti 180 divizij in dovolj rezerve, da vrže v boj 2,000,000 mož proti Rusom. .Poročila trdijo, da je dobil nemški general von Bock 60 divizij, s katerimi naj bi udaril proti Voronežu in Moskvi. To, da se Nemci tako trmasto drže v severnem Kavkazu in to, da so zopet zavzeli Harkov, znači, da bo začel Hitler z ofenzivo tudi proti južni Rusiji. Nekateri sicer trdijo, da so Nemci zato morali imeti Harkov, da preprečijo Rusom tukaj postaviti bazo za zračne napade na romunska oljna polja. Kljub mnogim poročilom, da pošilja Nemčija dodatne divizije na Balkan, pa so gotovi vojaški izvedenci prepričani, da so v južni Evropi samo te-le osiške sile: 5 nemških divizij, 35 italijanskih, bolgarska armada in kar jo ima Romunija. BESEDA IZ NARODA Na Veliko nedeljo pri sv. Lovrencu Ko smo odkorakali društve-niki od slovesne sv. maše, ki je bila ob desetih dopoldne, pa vidim, da po pločniku koraka tudi bivši koncilman iz 23. var-de, Mr. Wm. Kenick. In ko ga pred SND na 80. cesti pozdravim in mu voščim vesele velikonočne praznike, mi pa on izroči neke cirkulacije pisane na štirih straneh. Na prvi strani je napisano "Zupan Frank J. Lausche žrtvuje Slovence." V tem stavku pa sta že kar dve pomolti, kajti ZUPAN ali pa ŽUPAN to sta po moje dve osebi. V vsej dolgi kolobociji opisuje Mr. Kenick o delovanju župana Lauscheta in ga kritizira, da ni pravi Slovenec, da ne da služb Slovencem itd. Vseskozi se norčuje iz moža, katerega spoštujejo vsi narodi živeči v milijonskem mestu Clevelandu. Mr. Kenick, zapomnite si, da Mr. Lausche ni župan samo za Vas ali samo za Slovence v Clevelandu; on je župan vseh narodov, ki prebivajo v tem mestu, pa naj bodo beli, črni, rumeni, rudeči ali ne vem kakšni še. Med svojimi bedarijami Mr. Kenick omenja tudi pokojnega Louis Pirca. Vedite Mr. Kenick, da mrtve pustimo v miru počivati. V enem odstavku predbavica Mr. Kenick, da sta Mr. Prince in Mr. Lausche hodila skupaj v šolo in da ima sedaj Mr. Prince že 12 let službo pomožnega okrajnega proseku-corja. Vem le toliko, da pred 12 leti Lausche še ni bil župan v Clevelandu, ne vem pa, če je Mr. Lausche že takrat dal to službo Mr. Princu." "to vam je dokaz . . . "kako Lausche in Ameriška Domovina izkoriščata Slovence za svoje osebne prijatelje ..." Zakaj vendar ne dasta, kot voditelja slovenskih demokratov, še kakšnemu drugemu slovenskemu advokatu priliko postati pomožni okrajni prosekutor. (Urednik Ameriške Domovine, Mr. De-bevec, dajte no Kenicku najboljšo mestno službo.) "Zakaj je Mr. Lausche zavrgel Slovence?" Temu Mr. Kenick odgovarja na sledeč način "... Lausche se boji konkurence ..." Le brez skrbi bodite Mr. Kenick, Vas in Vaše konkurence se ne boji sedanji župan Mr. Lausche in ne mi drugi. Potem nam pa še Mr. Kenick priporoča, da bo treba na volivni dan učinkovitto protestirati proti Lauschetu. Potem pravi, da Mr. Lausche ni nikdar študiral na kakšni univerzi in da zato ne razume učene osebe. Gotovo tukaj misli Mr. Kenick sam na se. Pa naj bo teh bedarij, katerih je Mr. Kenick napisal še nekaj več, dovolj za danes. Vendar pa moram še nekaj zapisat oziroma odgovorit na vprašanje "Kdo naj bo vojaški guverner v Jugoslaviji — Wm. Kenick je bolj sposoben kot Lausche ..." Torej bo najbolj pametno, če pošljejo tja Mr. Kenicka in sicer ga bo treba najprej poslati malo v Afriko, da si bo tam pridobil kaj diplomatskih in vojaških izkušenj, kajti le izkušnje delajo mojstre. Nisem sicer rad prijel za pero, a nisem mogel strpeti, da bi ne bil odgovoril Mr. Kenicku in mu k sklepu še priporočan, da naj se nikar še bolj ne smeši kot je že osmešen. Ce bi mene tako krtačile ženske po časopisih kot so_njega, bi ne šel nikdar več v javnost. Mr. Kenick, imejte no vsaj malo dostojnosti. Pišete, da boste ob drugi priliki skušali podati nekaj zanimivih dejstev glede re- korda župana Lauscheta. Priporočam Vam Mr. Kenick, nikar jih več ne nosite v Nevv-burgh, kajti sem gori iz vsega Clevelanda vozijo mrtve in slaboumne. Pa menda ja ne, da bi tudi Vi h katerim teh spadali. Kar brez skrbi bodite, ko boste kandidat pri prihodnjih volitvah, nikar ne zapravljajte preveč denarja za svojo izvolitev, ker izvoljen itak ne boste. Jacob Resnik. Pomlad Dolga zima je minila in zopet je tu pomlad zelena, čas ki razveseli stare in mlade; starček komaj pričakuje spomla-daskega solnca, da si zopet ogreje svoje onemogle ude. Kaj pa mladina? Kakor hitro se malo ogreje že jih vidite kako so veseli in igrajo svoje različne igre. Pa tudi ptice so se zopet vrnile iz gorkih krajev in prepevajo svoje mile pesmi, kot bi se učile skozi celo zimo. Pa učili so se tudi pevci in pevke Mladinskega pevtekega zbora na Waterloo Rd. skozi celo zimo za spomladanski koncert, ki ga priredijo 2. maja s petjem in igro. Petje je pod vodstvom g. Louis Šemeta kot ljubitelja mladine in igra pa pod vodstvom g. Steblaja, ki je sam izvrsten igralec in je pripravljen pomagat, kjer ga potrebujejo. Mladina vas vljudno vabi, da pridite na njih koncert in s tem pomagate, da se nadaljuje s poukom. Vi starši pa se potrudite in povabite svoje sosede in prijatelje, da gotovo pridejo, da bo dvorana polna, kar je za igralce kot odbor največje plačilo za njih čas in trud. Po koncertu bo ples, igral bo Pecon's orkester. Jerry Pike. Dopis iz Euclida Čudno je, da se kljub silni zmešnjavi na svetu vse tako lepo v redu vrši svojo pot. Naš urednik gre naprej !s svojim časopisom, kot navadno, če verjameš al' pa ne. Nikdar mu ne zmanjka gradiva, vedno ima dosti lepega berila, kar se ga narodu lepo priporoča. Naša slovenska banka, pod vodstvom predsednika Mr. A. Grdina jprav lepo napreduje. Ker so zadnjič izplačali precej lepo vsoto zamrznjenega denarja, mislim, da je sedaj banka tudi upravičena do vse podpore od strani naroda. Naše cerkve so tudi v lepem napredku. Poglejmo samo pri nas pri sv. Kristini. Vedno je kaj novega. Kdor ne verjame, naj pa pride pogledat. Ce bomo še kaj dolgo imeli našega č. g. župnika Rev. Bom-bača med nami, je upati, da bo nekega dne pričela rasti nova cerkev na novem zemljišču, ki so ga nedavno kupili in tudi plačali. Ravno tako je tudi dolg na fari izplačan. Kaj pa naše podporne organizacije, ali tudi te napredujejo v sedanjem vrvenju? O, da, saj se tudi tukaj dobe osebe, recimo kot je Albina Novak. Dokler bo ona med nami, bodo dekleta in razni krožki SŽZ imeli dobro vodnico pri svoji izobi-azbi in zabavah. Prav tako pa se tudi pri drugih raznih društvih dobe dobre in pridne osebe, ki se ne ustrašijo tlela in ko se bodo vrnile zopet normalne razmere, tedaj ne bo treba biti nikomur žal za delo pri tem ali onem društvu. Hvala vsem takim zavednim delavcem in dela\kam. V vojni industriji je sedaj zaposlenih več ljudi kot jih je bilo kdaj prej. Tam lahko vidiš vsake vrste ljudi, stare, mlade, lepe in nelepe, zdrave in pohabljene, na delu je vse kar lejze inu gre. V tej moderni vojni je prišlo vse do svojega cilja, vsa učenost, izumi, vse od "škrepa" do najdražje kovine. Ko greš v gledališče, tam vidiš najnovejše slike iz vojne, kjer se nam predstavlja naše vojake z najmodernejšim orožjem in zato lahko rečemo, da je to moderna vojna. Kaj bo pa nam prinesla? Mnogo bo žrtev vojne tako doma kot na bojnem polju, kajti tudi za tiste, ki delajo čez svoje moči ne bo dobro; kakor tudi » ni priporočljivo, da bi matere, ki imajo doma majhne otroke delale ponočna dela. Vse izmučene potem podnevi spe in otroci poleg njih jokajo. Ravno tako je poltem zvečer, ko pride oče utrujen z dela in si želi pdjčitka, pa otroti zopet jokajo. No, pa saj tudi matere jokajo, ko jih zapuščajo njihovi sinovi. ko odhajajo na vojno. Iz Euclida je že nekaj žalostnih slučajev. Mr. Pengel je pogrešan, Frank Stark je ranjen, Tony Golinar proglašen mrtvim itd. Naše globoko sožalje vsem prizadetim. Dal Bog, da bi se vsi ostali zdravi in srečni vrnili k svdjim dragim. Velika noč je minila, ker je bila birma in prvo sv. obhajilo zadnji mesec, je bila proetesija pri sv. Kristini še toliko lepša s temi angeljčki, ko so pristopili k svetemu obhajilu in z njimi skoro vsi navzoči. To je lepo, da se pri vsem tem vrvenju ne pozabi tudi na katoliško dolžnost, ne pa kot brezverci, ki niti ne spoštujejo velikega petka in jedo meso čeprav ga po vsej deželi primanjkuje. Kaj je za take ljudi velika noč? Katoličan bi rekel ; vzemi mi vero — vzameš mi vse. V tem imamo vsaj upanje, da bomo enkrat v večnosti uživali večno srečo, katere nam svet ne more dati. Sedaj vam pa še nekaj kar brez ovinkov povem in sicer, da bo podružnica št. 49 SŽZ obhajala materinski dan 3. maja pri sv. Kristini in sicer ob osmih zvečer. Mr. Grdina nam je že obljubil, da nam bo pokazal nekaj lepih premikajočih slik, katere so bile posnete v barvah na dan blagoslovitve zastave naših kadetk v oktobru lanskega leta in potem pa tudi slike z nove maše Rev. Louis Uleta in morda še kakšno za špas. Članice pa bodo poskrbele za potrebna okrep-čila in pevrh tega pa bo še eden ali ena .'srečna, ker bo dobil kot nagrado vojno obveznico za $25.00. Tako nekako bomo me obhajale ta dan. Ves čisti preostanek od tega bo šel za na odplačilo novih uniform naših kadetk, ki se prav pridno vežbajo za 16. maja, ko bodo šle v Pittsburgh na konvencijo, kjer se bodo udeležile tekme med raznimi krožki. Kot delegati1,ija bo" šla z njimi tudi Mrs. Mary Stušek, naša predsednica. Zato pa ste prav prijazno vabljene vse članice in naši prijatelji in prijateljice, da pridete v pondeljek, 3. maja ob osmih zvečer k sv. Kristini. Članice ste tudi pro-šene,. da (vrnete poslane vam listke. Pozdrav, J. Intihar, tajnica. iiiimiiiiimiilllt Ce verjamete al' pa ne liimiiumiiiiiib Kakor vidim se vojaško življenje ni dosti spremenilo od tistih davnih časov, ko smo otepali komis mi, ki danes tolčemo marš ajne s pomočjo bergel j in ki smo že v takem štadiju, da če bi nam kdo ukazal trikrat zapovrstjo "auf in nider," bi nas morali v tretje že vzdi-govati na kontropezo. Tako danes živimo le ob spominih in Govor kralja Petra II. domovini Prejeli smo \tačno besedilo govora kralja Petra II., naslovljenega narodu v domovini preko londonskega radia na dan obletnice narodne revolucije, dne 27. mai-ca: Dragi moji Srbi, Hrvati in Slovenci! Pretekli sta dve leti, odkar sem po volji svojega naroda v usodepolnem trenotku prevzel kraljevske posle. Sedemindvajseti marc je dan mojega ustoli- čenja in tudi konec narodove mladoletnosti. Na ta dan se je narod prerodil v nacionalnem in v političnem pogledu. Sedemindvajseti marc bo ostal zapisan v naši zgodovini kot važen in velik simbol. Toda zmote preteklosti so bile pi-evelike. Neizzvani napad sovražnika naše svobode je našel našo državo nepripravljeno — zato smo podlegli na bojnem polju še predno smo sploh začeli borbo. Vse brezprimerno junaštvo naših vojakov je bilo brez moči napram jeklenemu plazu, ki se je zrušil na nas z vseh strani. Ti dve leti, ki sta pretekli, sta bili za ves naš narod izpolnjeni najstrašnejšega trpljenja. Ne mislim pri tem na razkosanje našega ozemlja, na papirne zgradbe, katere so sovražne roke postavile na jugoslovanskih tleh. Mislim na živi narodov organizem, kateremu veljajo vsi udarci in katerega ogrožajo z vseh strani. Mislim na porušene in požgane vasi in mesta, na ugasla ognjišča, na trupla talcev, pokošenih od strojnic, na nedolžna bitja, po-klafia od bratske roke, na žrtve bratomornih bojev; na taborišča, v katerih ujetniki, zapuščeni in brez pomoči, čakajo na konec svojega trpljenja; mislim na neštevilne otroke, ki so ostali brez staršev, na črno oblečene matere, katerih srca so mrtva, ki pa vseeno stoje kakor stebri bolečine in. odpora. Čedalje bolj pogosto prihajajo vesti o lakoti, ki razsaja v širokih predelih naše zemlje. Povem vam, da je mnogo storjenega v pomoč našim ujetnikom in tudi za vas doma. Naša nesreča je le, da je težko privesti pomoč v zasedene kraje. Kar nas tolaži, sta misel in spoznanje, da ste znali ohraniti neokrnjeno svojo duševno silo in voljo, da junaško vstraja-te do boljših časov. Za našo bodočnost je vaša vstrajnost neprecenljive važnosti. V vojaškem oziru se je letošnje leto dobro začelo. Britanske, ameriške in francoske sile so očistile skoro vso Afriko od sovražnikov in zdaj so v teku že zadnje odločilne bitke v Tuniziji. Bombardiranje Nemčije se nadaljuje v nepretrganem, silnem poletu britanskega in ameriškega letalstva. Italija se nahaja v položaju človeka, ki v polni zavesti čaka na smrtonosni udarec. Na vzhodnem bojišču pa divjajo zdaj epične borbe. Sovjetske armade čistijo svojo zemljo od Nemcev in njihovih najemnikov, z junaštvom in požrtvovanjem, katero občudujemo kakor ga občuduje ves svet. Z zaupanjem se smemo nadati, da se bodo bile v teku naslednjih mesecev v Evropi odločilne bitke. Neprestano moramo misliti na konec vojne in na probleme, ki se bodo, tedaj pojavili. Važno je, da vi doma ne začnete nobene akcije, dokler ne pride pravi čas za to. Zadovoljite se za sedaj s tem, da se organizirate. Zbirajte se okoli naše vrhovne komande v domovini, okoli generala Draže Miha jIojviča, ki dobro ve, kdaj, kje in koliko sil je treba uporabiti. Pokorite se njegovim poveljem vsi, brez razlike. Razu-(Dalje na S strani) * (Js' primerjavi takratnih njih časov. ^ Od takratnih pa dv° ^ njih časov je najvtecJ" j. memba v menaži, to se.j0(l*^ če primerjamo hrano, . bivajo naši ameiiiški 'K kot smo jo dobivali m«- .j, rečem, da take hrane, ima najnižji amerisk1. ^ pri nas niti generali n's° p in s tem je dosti P°vedaJ'^ verjamem, da bi si hflt . ^ ameriški fantje niti m j ljev umiti v tistem 1 Jj , smo ga imeli mi za ^ J , 1 za večerjo, kaj šele da ^ 0 li. No, zato nam je Pa ^ ša armada posebne vrs ^ nii jermen, ki je ii"el $ lukenj, da smo jer»en nategnili< • minil« Pa kar je biloje*,, danes bi samo rad Pu kar se tiče življenja iz dne službe ali dinsta, s nja armada dosti ne od takratne. Fantje prav tako vseh muh P $ vse pripravljeni, kot s mi njega dni. ^ Tako sem zvedel | zanesljivih virov, s ^ | sem v najbližji žlaht'- ^ i;^ čem dogodku, ki se Je v taborišču letalcev. Eden izmed kad^J strašno ponosen na lase. Raje bi si bn J ✓! sekati levo roko i" . gf p»J tudi pol desne, kot f j čil od svojih plavih so dolgi lasje Pr0" .j CT paragrafom, pa k®r RfT cih kar se tiče tel« še ni tako stroga d* ^ !>| kadet naprej nosil < ^M Kadar je šel k briv^u>f lase samo malo P11^ rrl rog ušes, da niso pod kapom. ... To so mu pa tova^e#.J merili, ker so bi'1 •inetir'lj| pri vojakih ne sme ^ ^eff kak ekstravuršt in Jji)() vi da bodo vzeli disc'P je roke in kadetu , sVf bo prav tako fest kimi lasmi. , Ko je neke noči tt ^f^ so planili nanj trljr^|H je prijel za roke, fl ge, tretji je pa V ner^ Ju' vršil potrebno °V jrjX njegovi glavi, Pog" |ef blitzkriegom v nje® ,et Jf % se: švrk, švrk i" * g tak kot oskubena * jutro je moral »»o^ ft krivcu, da mu Je l0f % vil v toliko, da je 01 Hi doben človeku. ^ je ^ J Ostriženi kadet s nim kolegom sladko , srcu je pa tuhtal s ^ m to, ki jo je zmozn° / ^ . , • TaK0J „ d' j, užaljeno srce. ;ioz' JT večer je povrnil m dll ker s tako stvarjo \A vek odlašal, ker I nevarnost, da l31 vse odpustil. ]i^ v1*; maščevalca in S* ^d'1.1/ jjk nico. Tam so g«l.Psp»l'"j * govi lepi in go»'kl ' U t|, v banjo, kamor s jI % točili do vrha Zdaj je vrsta f ^ ženem kadetu. JpV.ty, so njegovi so*-točko naprej- ^ pfi ' / . » napravil ž nji*> JJ \ ker mi bo to * J šele prihodnje P je / ^ ga Boby-ja. & > v« . * po očetu vrgel; ^ ^t, jeno z obrestmi ^ dno sem ga uf ' Č« V ; ne ostane ljati za pošteneg H k k "k ;iai ii S n i t . o »j Ž' Slepa ' /j *ivljenja ubogih. — Spisal Pavel Perko. '' ia|i • - f i j, JJe govoril, tem * J0Pal° na obraz ne" ■ ? °buPnega. . . . ^ Je oziralo na jf* L bl iskalo pomoči. . Nt 0brazu J'e značil, j m em očesom vse tem- * k ^ prav tako, ka-Ko nekje notri: v du- It*1* toliko, da bi nt > jf^aja * IJ Dunaja?" Samo tam » le * ega v°Sla so W ^ hst°Pinje. Morda je , t^ bil P*išel, ko bi ih' i, \m W se mu bila A ■ '{i'j:Morda je bila žu- A Hi ,,pQkladala živini. '|L ,a> Praviš?" itf šla. ... Tam za slepe. . . . V/ bi me sprejeli ua celo ozdravela M C?mi tega!" $ I J>ja poslala. . . . J Hk tip ^ ; Beži, beži! — \Jaz smem! Reve-M ' • • In kaj bi posli! Ko si še mlada, in UiUK,aV niti treba ni. * | ija"i tudi zdrav-/ ^ , m upala To_ \j\Prišl° nekaj mo-j V a' je tako čud-Ifn CJ mrtvi očesni * S Ki , j k" 1(*obila jeli?" lO' \ke7 Je bila na ob-: \ >.; bo; dam ti IV v3ano P°jdi in "ie2u a|bplJe bo ta-je !laJ deževalo ve-a°stavil; "Poča- g j„lia Prag in po-V hiši se je k, oni, ki ga na eesti!" Se je obrnil zo--dMCeš: "Dežnik ti 0s lažje hodila. tl,Pa ne kaže. Po-Sl^ ne bilo; "i SJ^rbeti nekoga, j CTreba bi P; ^k fopraševanja i s r Jislj,^ m več mislila j ' je f lla nič, razen < in Pa na ^ Vi crezclalje bolj jjjj [' lopino stre- 'j ftf « ^ s«-»Jež^ikom vred pa je bilo hM. ^ bila zopet si je iskala kot r* ji je bila - 01 hotela zlesti Je hitela nazaj »ob^bil širok! lbana; neka uda-I t>ii0 Jrala na obrazu. ^ k\k/'^topilo nekaj, y = \ ^vala ge naprej. A C;'Nai2draVje in pa *. p „ J Je hotela po- JSeVboje! / ,'^iHi , k?r je mogla, A fc';*Cutnreje kje daleč' A s'^ko je blato pod /j hodila. Ven- ^i«1 : ^ bil znan in j ^ le i °ka. Samo dež i * t lih^ po cestL ni koraki so bi-m l)lsi bila v Gori-t a . lzpoznal ga BL 11 l'azveselilo jo bila." rfe1*' d ^ ^hv Sl.išal Ali Pa i ' l» kar je rekla. "Kam —?" "Po svetu." "Pa ni Jernaj umrl?" "Umrl je." "A —!" Jurca je iznenadilo, je vselej rekel tako. "Pa ni umrl poprej, kot si prišla?" "Poprej." Potem pa sta postala še nekoliko. Jurca je nekaj premišljal. "Zapustil ti ni nič, kajpak da nič! A ko bi bil vedel, da si živa. . . . Jernaj ni bil tako napačen! — In jaz sem mislil: domov moram, da mu povem, da si živa. — Na! — Komu je pa zapustil?" "Meti in županu in občini—." "Občini tudi? Hm! Kaj pa, ko bi te srenja oskrbela? Zdaj nimaš prav nikogar na svetu. IZ URADA Slovenskega ameriškega narodnega sveta 3935 W. 26th Street, Chicago, 111. Naše podružnice Vsaka narodna organizacija se prav dobro zaveda neovrg-ljivega dejstva, da more biti v svojih stremljenjih uspešna le tedaj, če si pridobi močno izaslombo pri ljudeh, med kate-j rimi se ima vršiti njeno delovanje. Slovenski ameriški narodni svet je narodna organizacija, ki se je porodila na sijajno uspelem Slovenskem narodnem kongresu v Clevelandu lansko leto. Zato velja po vsej pravici za eno najvažnejših zadev vsega ameriškega sloven- skega narodnega sveta in potrebno je, da se ustanovijo v vsaki slovenski naselbini širom po tej deželi. Delavnost naših podružnic Hrbtenica človeškega telesa ima dve glavni nalogi v svojem delovanju. Od nje je odvisna moč vseh drugih telesnih udov ali tako rekoč vsega telesa. Če je hrbtenica šibka, je slabotno celo telo. Po svoji drugi glavni nalogi služi hrbtenica celotnemu telesnemu ustroju za največjo oporo, brez katere si ne moremo misliti zdravega in krepkega telesa. Kakor je omenjeno že zgoraj, so naše podružnice hrbte- Po svetu pa je hudo —." "Zupan pravi, da sem še mlada . . ." "A —!" Jurca je hotel nekaj reči, pa se je premislil. — In palica je zarožljala po kamnu in šla sta vsaksebi: Jur(^ na eno stran, ona na drugo. . . . Deževalo je pa še vedno — in še vedno huje . . . (Konec) -o- Ena tretjina izmed 250 otokov v skupini Fiji otočja je ne-obljudena. stva in je povsem dosledno, če si išče opore v prvi vrsti med vsemi slovenskimi Amerikanci. Ker si je naš narodni svet svoje podrobno poslovanje in delovanje zarrtjislil po načrtu krajevnih postojank, ki jim pravimo podružnice, se tista zaslomba najbolje izraža v njih številu in moči njihovega članstva. To'oboje je najboljše merilo dobre volje naših ljudi v naših skupnih naporih in prizadevanjih za cilje, za katerimi stremi ta naša narodna organizacija. Brez podružnic bi bile vse resolucije našega narodnega kongresa neizvedljive — bi bile le prazne besede. Podružnice so zastran tega hrbtenica Slovenskega ameri- nica te naše prepotrebne in zelo pomembne narodne ustanove. Zato imajo tudi one v glavnem dvojno nalogo. Prvič jim je treba skrbeti za to, da ima Slovenski ameriški narodni svet za svoje poslovanje in delovanje vedno dovolj denarnih sredstev na razpolago, in drugič morajo biti vsak čas pripravljene 'pomagati svetu pri vseh njegovih prizadevanjih, zlasti pa pri razdeljevanju propagandnega gradiva za seznanitev drugih ameriških ljudi z našimi skupnimi cilji in smotri, potem pri pritiskanju na vladne kroge in druge vplivne osebnosti nesrečnemu slovenskemu narodu onkraj morja v prid itd. Že samo iz tega razloga bi morala biti hrbtenica našega j narodnega sveta sestavljena iz kar najštevilnejših členov in .vsa društva slovenskih narod-[ nih in krajevnih organizacij si naj bi ustanovila naše podružnice. Vrh tega pa bi morale biti naše podružnice zelo številne še tudi za to, da bi mogla vsa morebitna narodna zborovanja te organizacije napraviti kar najboljši vtis na ameriško javnost; kajti poleg svetovih odborov imajo le še naše podružnice pravico do zastopstva na takih skupščinah ali kongresih. Do 17. aprila se je prijavilo v ta urad 33 podružnic. Te zastopajo 12 držav, in sicer Ca-iifornijo, Colorado, Illinois, Kansas, Michigan, Minnesota, Missouri, New York, Ohio, Pennsylvanijo, Wisconsin in Wyoming. Domala vse te podružnice so več ali manj delavne in se v polni meri zavedajo svojih nalog in dolžnosti. Med najdelavnejše je prištevati našo podružnico štev. 1 v" Detroitu, Michigan., štev. 2 v Chicagu, štev. 5 v Rock Spring-su, Wyo., štev. 7 v Little Fall-su, N. Y., štev. 24 v Virdenu, 111., štev. 25 v Chicago, 111., ' štev. 29 v Fredericktownu, Pa., Gornja slika ■ham predstavlja angleško žensko, ki spravlja v razne vreče, različno staro šaro, katera bi bila še uporabna za vojni napor. štev. 30 v Sharonu, Pa., štev. 31 v Pueblo, Colo., štev. 32 v Clevelandu, O. in štev. 33 v Barbertonu, O. i Do 17. aprila so nam poslale svoje prispevke sledeče podružnice: Štev. 1 SANS $400; štev. 5 SANS $150.00; štev. 6 SANS $17:50; štev. 7 SANS $586.00; štev. 8 SANS $13.80; štev. 9 SANS $6.65; štev. 12 SANS $51; štev. 15 SANS $11.55; štev. 19 &ANS $25.00; štev. 24 SANS $21.25; štev. 25 SANS $20.00; štev. 29 SANS $53.00; štev, 30 SANS $200.00; štev. 31 SANS $14.00; štev. 32 SANS $6.11. Kakor je razvidno iz raznih dopisov v našiti listih, je bilo ustanovljenih še nekaj podružnic, ki se pa doslej še niso prijavile v ta urad. Prav bi bilo, če storijo to nemudoma, da dobijo vsaka svojo številko in pa potrebne napotke za poslovanje in delovanje. Nekaj splošnih navodil Kdor ima poslati prispevke Slovenskemu ameriškemu narodnemu svetu v pomoč, naj to stori na tole ime: Slovenian American National Council, 3935 W. 26th Street, Chicago, 111. Kdor potrebuje kaka pojasnila ali navodila, naj se obrne naravnost do nas na gornji naslov, pa mu bo najprej in najbolje ustreženo. Vsaka nova podružnica naj se nemudoma prijavi semkaj, da dobi svojo številko, se vpiše v knjige in prejme uradno potrdilo za poslane prispevke. Obenem pa naj tudi ne pozabi omeniti, koliko članskih izkaznic ji je treba. Te že imamo v zalogi in smo jih razdelili že malo več kakor 1000. Podružnična pravila se ne bodo tiskala, pač pa bodo v kratkem poslana vsem slovenskim listom v priobčitev. Podružnične poslovnice se bodo izdajale, čim dobimo iz Washingtona številko svetove poslovnice, ki -j« ustno že dovoljena. --o- GOVOR KRALJA PETRA II. DOMOVINI CNadaljevan.lc z 2 strani) '"Irtrjr Sxae sad dollar not vitally Moclod for , abaoluta MOMritiM ahould so lato WA R BONDS and STAMPS to add to th* •triktaf power ot oar armed tonm." -Tmammum j». boo«ra* 1 Prmtimi tfftiMi CMIMI 4RMit» * * * Think War! Aoi War! Bur WAR SAYINGS BONDS—at kail 10X1 your par mm* I IZUCENI OPERATORJI BORING MILLS (Horizontal in vertical) LARGE PLANER RADIAL DRILL Plača na uro. vrhu overtime. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite. WELLMAN ENGINEERING 7000 CENTRAL (105) 11 minirali, DELO DOBIJO SPREJME SE ŽENSKE za LAHKO ZANIMIVO DELO V TOVARNI. NIČ PREDZNANJA. MI VAS IZUČIMO. Plača na uro in overtime. THE E. F. HAUSERMAN CO. 6800 Grant Ave. Med E. 71. St. in E. 49. St. južno od Harvard (103) mem, da se v ideološkem pogledu razlikujete med seboj. Toda danes je čas le za borbo proti okupatorju. Temu boju morajo biti posvečene vse naše misli in vse naše sile. O vseh drugih vprašanjih pa bo pozneje narod izpregovoril svojo suvereno besedo. Prehod iz suženjstva v svobodno narodno življenje se mora izvršiti s čim manjšimi težkočami. Zato pa je potrebno, da ste složni in da se zbere-te okoli središa, katero predstavlja general Mihajlovič s svojimi oddelki. Da ste složni in da se zberete okoli vrhovne komande jugoslovanske vojske in da potrpežljivo čakate na pravo uro — to je, dragi moji Srbi, Hrvati in Slovenci, moja in moje vlade poslanica na današnji dan. Zaupam v Boga, v silo naših velikih zaveznikov, v junaštvo vas vseh — da ne bo trajalo dolgo, ko se bomo oddahnili kakor bolnik po težki mori. Z novo vero in z bogatimi izkušnjami se bomo nagnili na delo v prerojeni Jugoslaviji, da na vseh poljih obnovimo naše narodno življenje v svobodi, zakonitosti in pravici. Živela Jugoslavija! (JIC) -o- ŽENSKE in MOŠKI za čiščenje uradov za Zglasite se med 1:30 in 3 pop. Plača od ure AETNA WINDOW CLEANING CO. 1403 E. 27. St. vogal Superior Ave. (101) INŠPEKTORJI NA TLEH IN NA BENCU . OPERATORJI ZA WARNER & SWASEY 2A ENGINE LATHES POTTER & JOHNSON EXTERNAL GRINDERS GRIDLEY OPERATORS SPLOŠNI DELAVCI ZA SPREJEMANJE ODDAJANJE SKLADIŠČNIKI POMETACl Notranje in zunanje delo Visoka urna mezda povrhu overtime CLEVELAND TRACTOR 19300 EUCLID AVE. (102) MALI OGLASi Opremljena soba Odda se opremljena soba za dekle ali ženo; $2 na teden. Lahko si kuha in pere. Vprašajte na 996 E. 64. St., zgorej med 4 in 7 zvečer. (101) Soba se odda Odda se v najem opremljena soba za 2 moška ali 2 ženski. Vprašajte na 392 E. 161. St. (102) HONOR THE FLAG V«' RIGHTS 3 LimtRTia UPHOLD ITS IDEALS PUNCH PRESS OPERATORJI izkušeni. DIE SET UP MEN izkušeni. VARILCI za varenje s plinom. Vzame se tudi učence. SPREJME SE TUDI SPLOŠNE POMAGACE IN DELAVCE Prinesite certifikate, da lahko delate. Rojstni list ni potreben. 60 ur dela na teden garantirano. Samo dnevno delo. 100% vojno delo. Sprejme se dečke nad, 16 let stare za delo po šoli in poln čas ob počitnicah. Tukaj je prilika za one, ki niso zaposleni na vojnem delu, da delajo v vojni industriji. NATIONAL FORMETAL CO. 6539 Metta Ave. blizu Addison in St. Clair Ave. (103) Sobo in hrano išče Moški, mirnega značaja, išče sobo in hrano pri mirni slovenski družini.; lahko tudi v Col-linwoodu, če mogoče blizu St. Clair Ave. Dober plačnik Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista. (103) Farma naprodaj Naprodaj je 60 akrov farma, 7 sob hiša, elektrika* tlakana cesta, lepo poslopje, veliko poljskega orodja, krave, konji, kokoši, sadno drevje in vinograd, vse lepo obdelano. Je tudi studenčna voda. Prodam vse skupaj ali samo farmo, zamenja se tudi za hišo. Podrobnosti se izve pri Mrs. J. Misley, 2 milji vzhodno od'Chardon, O., Rout 6. (Apr. 29, May 1, 6, 8.) Stanovanje išče Mirna družina želi dobiti stanovanje 5 ali 6 sob v okolici od Norwood Rd. do 79. ceste. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče ENdicott 0396. (103) Za hišna dela Rad bi dobil priletno žensko, da bi opravljala hišna dela. Zglasi naj se osebno ali pismeno pri Joe Kai'linger, 433 E. il58. St. (102) Naprodaj Proda se dobro ohranjena kopalna banja in lijak (sink). Vprašajte na 1171 Norwood Rd. (102) Družinska hiša naprodaj Proda se hiša 6 sob, 2 garaži, rodoviten sadni vrt, Victory Garden, fina zemlja, lot 100x 100. Vse v najboljšem stanju., 5 minutna transportacijska postrežba; miren prostor blizu velikih .trgovin. Lahko se selite v hišo 1. junija. Cena hitremu kupcu $7,500. Nahaja se na 18618 Kewanee Ave. Vpošte-vajo se le resni kupci. Za na-d al j pa pojasnila se obrnite na Matt Intihar 630 E. 222. St. IV 2244 ali IV 0678. _(103) Hiša naprodaj Proda se hiša 7 sob za 1 dru-ižino, kopalnica, lot 40x125, ce-jna $3,500, takoj $1,500. McKenna 7383 E. 55. St. HE 5282, MU 4285 lepa dekleta na zetfjl J ljica angelov, reg'^J rum—menim, tako P pežniki — si pa t1, i A To je pa že pren\j krivoverstvo in «°r JI na, Zveličar gleda f J mu moraš povedat^^J vselej, da to ni v« J bolje je, da je J kor pa POZneje, jar]j prepozno. In ložil na jezik P^0' j sedo: rekla je: >L)alje prrtf" ] JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERšE RE-NU AVJV^iA 982 ® j „yto ® popravimo vaš av j da bo kot nov ^ i«^ Popravljamo b^^giy FR. MlHčlf ^ 7114 St 8% pivo, vino, ^awj f» zet. Se Prlf^žF Odprtodo3^ East 61st v**3** At 1109 E. Wtfl BEendeT*°*ip 8e priporoma• vanje vašega s ln dobro. __-—""jH Kraška kaiB®^ 15425 IV^A^ EDINA SI^V®«^«^ NICIA Norwood Theatre 6210 St. Clair Avenue Vsak četrtek in petek začenši 29. in 30. aprila Constance liennett Cosmetics Navadna vstopnina in 5c za postrežbo ocx A IP WfrfHifir7*' TUFTLESS MATTRESS ___ MADE BY THE MAKERS Of SIAl*»f$T gdai Poleg gornjega modroca vam nudimo 8 g(jgj posebnost in sicer vam nudim0 • MODROC...................g,) gO Box spring..................'__« 54.25 NIKJER NE BODO PRODAJALI CENEJE Iz raznih razlogov bodo morda skušale nekatere trgovine prodajati MAY DAY predmete ceneje. POMNITE — Ako bo kak predmet, oglaševan za MAY DAN, oglaševan ceneje drugje, še lahko kupi pri nas še CENEJE, ne glede na NAŠE oglaševalne cene. V petek je DAN VLJUDNOSTI Vsi May Day predmeti se lahko dobe po May Day cenah v PETEK v vseh naših prostorih zgorej in v pritličju.. Ure v petek od 9 zj. do 9. zveč. VSI ODDELKI ZGOREJ IN V PRITLIČJU SE BODO UDELEŽILI TE PRODAJE vse to skupaj sedaj za sam0 39.95 ^d NORWOOD APPLIANCE & FlPn 6104 St. Clair Avenue JOHN SUSNIK THE MAY COMPANY Za MAY DAY nakupe ne veljajo naročila po pošti, telefonu ali C. O. D. Eagle znamke se zamenjajo na M A Y DAY ali katerikoli dan drug teden. ..... "Kakešn angel?" je vprašal Henrik. "Angel smrti." Štefana je lahno zibajoč dete v naročju stopila pred podobo svetega Jožefa, rdeči od-svit se ji je liki svetniški venec tresel okoli glave. Uprla je oči v podobo in je majala z ustnami. Molila je. Stopil je k njej in je rekel: "Štefana, zakaj govoriš o smrti in vedno misliš na tako žalostne stvari. O, saj vem, vsega tega kriv je samo ta nesrečni Albert." "Vi ne marate ničesar slišati o smrti?" se je sočutno smehljala. "In vendar pride po nas vse, nikomur ne bo priza- Vesela zaiaOa m Vsako sredo in nedeljo # FRANK JANKOVIC orkester t. Vsak četrtek Slovenski večer # JOE LISIČKI orkester t Vsak petek 0 JOHNNY PECON orkester Vsako soboto 0 JANKOVIC orkester • Pridite in se veselite! Yankovic Cafe 528 E. 152. St. nesla. — Pa gospod, poglejte, kako je vedno bolj tema," je kazala proti oknu. "Pol osmih," je štela udarce ure, ki je bila v cerkvenem stolpu. "Gospod, čas je že, da greste domov?" Henrik se smeje: "Moje kljuse najde pot, Če je še tako tema." Naj bije kolikor hoče. In vojak v orožarni naj trobi, kolikor hoče. Sedaj je enkrat pri Štefani. In tako lepo je, tako krasno, kmalu je ne bo imel več tako dolgo. Danes se je hoče enkrat nagledati, kolikor hoče in more. "Torej, Štefana," je zopet začel, "o čem sva že preje govorila? Že vem, zdravnika za bratca vam bom poslal. — Rad bi vedel, kdo mi more to prepovedati, Albert že ne. Toda še vedno nisi rešila uganke, katera je moja nevesta." Zlati gradovi matere Švert-nerice so stali že čisto visoko na nebu. — Kmalu bo ura osem in zunaj je že tema. Mati je bila v, kuhinji, in stotnik, ki se ni menil za vino, je še vedno stal poleg njene hčerke; nato je šla v klet, kjer je nekaj pozabila, potem je zopet prišla a sobo, kjer sta še vedno stala pred podobo svetega Jožefa, on tako krasan, Štefana pa tako ljubezniva, in sta govorila med seboj. Materi se je smejalo srce, mnogo tednov se je mučila, žalovala in skrbela, pa sedaj . . . oj sedaj vstajajo zlati dnevi iznad gora . . . "Nerodna sem, če je treba rešiti uganko," je odgovorila Štefana. Kadar bo minula vaša poroka se bo vaša nevesta pač imenovala gospa Hendel." Zopet se je ves očaran na-!smejal, ker je tako ljubeznivo poredna. "Gospa Hendel, praviš. Poroka, praviš, daj, reci še enkrat in povej, ti mala puščavnica, li sploh veš, kaj je poroka, kaj ženitnina?" Fino ga je zavrnila: "Če bi bila puščavnica, bi pač ne točila vina in piva. Kaj je ženitnina, pač vem, nisem tako zabita, kakor vi m i s 1 i t e. Ženitnina, bolje, zakon je podoba zaveze, ki je med Krigtom in cerkvijo, torej, kakor Kristus ljubi cerkev, se mor j o zakonski me seboj ljubiti. Prava, zvesta ljubezen- je v zakonu nebeški ključ. Kdor jo izgubi, izgubi raj kakor sta ga izgubila Adam in Eva. Namreč pri nas katoličanih je tako, ker nam je zakon zakrament." Henrik je sedaj slišal samo eno besedo: "Zvesta ljulbezen je nebeški ključ," in od sreče je ves pijan. Ne čuti finega, hladnega nožička: samo pri katoličanih je tako. Štefana, Štefana mu govori o zakonski ljubezni. . . . Oj, vsi kerubi ne pojejo tako lepo, kakor kadar pravi Štefana: "Zvesta, prava ljubezen!" "Zvesta, prava ljubezen," je ponovil. Ona pravi: To je raj. Sedaj ne govorijo samo njegove ustnice, sedaj gjovovtf tudi njegovo srce: "Misliš da jo imam? In da bo moja izvoljen-ka pri meni imela raj, kakor praviš, in kakor bi jaz rad?" "Veliko vprašujete, tega vam jaz ne m o r e m povedati, vprašajte ljudi, ki Vas poznajo!" se je smehljala deklica. "Jaz mislim, ako se dva vzameta, če in kakor Bog hoče, ima- !ta potem tako ljubezen, ki jima je potrebna, da v zakonu skupaj nosita, veselje in gorje — pri nas katoličanih je to svet stan." "In če — imava pravo ljubezen — kaj potem?" Štefana strmi vanj z zvezdnatimi očmi, v katerih se zrcali lučka pred svetim Jožefom. "Kako? Koga misli gospod? —1 Toda gospod, pozno je že!" "Kako bo potem lepo in veselo v zakonu, kaj?" "Pojdite, pojdite, taka vprašanja," se je smehljala in je božala dete. "Zakon ni zato, da bi se ljudje veselili,"marveč prinaša mnogo križev, kadar pridejo otroci. Kqko lepo je, če jih starši vzgajajo za Boga." "Otroci! Aha! Tudi otroke bom imel, kajne? Take pored-neže ,kakor sem sam? Ne, mali angeli, angeli bodo, kakor je angel njihova mati!" Kri mu je udarila v lice. Kakor divje mu skaklje v prsih mlado srce veselja iri vedno bolj vroče ljubezni. Mati Švertnerica je zopet prišla v sobo in je pri peči stoječ pazljivo poslušala, mala Mihaelca se je privila k njej in je kakor radoveden palček pokonci vihala ušesci. "Oh, ogspod," je rekla Štefana, skozi okno zroč na že čisto temno cesto. "Gospod trati dragoceni čas, tudi mi imamo še mnogo posla." Postala je zelo nemirna, prav nič ji ni všeč, da že toliko časa stoji in se razgovarja s krivovercem. Mati ji je naročila, naj ostane in čaka, da mu postreže, če bo kaj zahteval. Toda noče biti konca, vse skupaj že predolgo, predolgo traja. Spodobno pravi: "Oprostite, da nesem otroka gori." Henrik se je nagnil proti njej in je rekel — počasi — besedo za besedo — da mu je iz temnega glasu mogočno zvenela strast: "Preje povej: katera je moja nevesta? Štefka? ... Ko sem te peljal s sramotnega odra — je bila zraven. Si-li že pozabila na ono uro?" "Ne," pravi deklica, "vsak dan molim za vse svoje dobrotnike, tudi za Vas." Toda močno se je prestrašila. S sramotnega odra? — Saj je bila sama tam, in on jo je nesel doli. Še sedaj ni prodrla snubeča sila njegovega glasu do njenega čistega, pobožnega srca. Ni ga umela, čeprav je slutila ne- Jos, Zele io Sinovi POGREBNI ZAVOD Avtomobili ln bolniški vo? redno in ob vsaki url na rwspolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo «502 ST. CLAIR AVENUE Tel- ENdlcott »583 COLLINWOODSEI OBAD: 452 E. 152D STREET Tel.: KEnmore Sil« kaj hudega. Morda je pa včeraj vendarle prav imela mati, ko ji je prigovarjala. ... In ona, Štefana, se je včeraj smejala ... o Bog, tu se ni več smejati. Jezus, trojna nesreča je, če njo — nevesto Gospodovo — ljubi ta mož, sin krivo-verskega poglavarja . . . sam divji krivoverec. Henrik pravi "Moja izvo-ljenka stanpje v Štajerdorfu," — zrl je na obleko na njeni ljubki postavi — "navadno je modro oblečena. — Sedaj boh jahal na Dunaj. Kadar se povrnem, jo poprosim za njeno belo roko — ne, njena roka ni bela kakor roke lenih, v katerih ni krvi, ker se boje dela; njena roka je rdeča kakor roža. .. . Si danes prala, moja mala, da so tvoje roke rdeče kakor roža " "Ne, predvčerajšnjim," je rekla čisto tiho in v veliki zadregi. O groza, o nesreča, res je tako, kakor misli mati — o Bog, to je strašno, O, zakaj je vezla grb za tega človeka, zakaj je tako dolgo ž njim, ne bila bi smela, ker je krivoverec o gospod Albert . . . kaj bi sedaj rekel gospod Albert . . . Henrik jo je skoraj použival s svojimi žgočimi očmi. Njegova rožnata usta bi liki metulj rada počivala na najlepši roži — bi rada poljubila najlepša dekliška usta, kar jih je Bog pričaral v cvetje..... Štefana je na rokah ujčkala dete, ker je začelo jokati, ter se je jela umikati proti vratom. Henrik se je z mečem rož-ljajoč pomikal za njo. "Štefana," je rekel, "katoličani poznate devet korov angelov, toda čuj, nekaj novega! Našli so še deseti kor. To so Imm ■asa UUY WA« W V PETEK 30. APRILA TRGOVSKE URE F I'ETF.lT 'rilPOVSKE URE V SOKOTO "DAN VLJUDNOSTI" J -MAJSKI DAN" 9 zj. do 9 zveč. 10 zj. do 6 zveč. Kot predhodnica 4-2 MAY DNEVA pri THE MAY CO. VAŽNO — Za udobnost obrambnih delavcev in drugih, ki ne morejo kupovati čez dan, bo vsa naša trgovina - zgorej in v pritličju - ostala odprta v PETEK ZVEČER do devetih Torej prosimo, zapomnite si te ure: v petek, dan vljudnosti: od devetih zjutraj do devetih zvečer. V soboto, MAY DAN : 10 dopoldne do 6 zvečer. ORIGINALNO je bil MAY DAY samo enodnevna razprodaja. Toda z leti so MAY DNEVI narasli na tak obseg, da je bil en dan nezadosten, da bi mogel zmoči vso kupčijo MA\ DNEVA. Zato smo dodali DAN VLJUDNOSTI - petek pred MAY DNEVOM - kot posebna udobnost za naše odjemalce. * Male zavoje odnesite, prosimo prosto^za pakiranje zastonj za Da bc v skladu z vladno odredbo, da se prihrani opremo aa Dodatni prostori za parkiranje na lotu na , ■ j tB.io« cstnrili hrfrrui v naši severovzhodnem vogalu 9. ceste in Lakeside dc vez, delamo tri devažanja na teden. Storil, bo*o na razpolago za odjemalce na MAY DAN. najboljši moči, da bomo dovažali, teda v gotovih slučajih PARKIRAJTE TAM ZASTONJ! dovoz zamuden. Prosimo, vzemite male zavoje s teboj. <0 OTHER MATTRESS IS m NO OTHER mm gtl CflUJI Qp LIKE I A FIVE FOOT BAIT OF SELECTED VIR6f fjfl COMPRESSED INTO A "GIANT PILLOW FOR >UP J Sealy Holds the Magic of Transi! from a giant five foot batt of live, pure staple cotto -^gpet ^J Sealy "Air-Woven" Tuftless mattress. All the fleecy J cotton is retained in the Sealy Tuftless—making >£ conform to the body, yet firm enough to give pr°P ^(tf' jMl Woven" comfort filling is found only in the Seaiy t\0\n ^ ri others have tried to imitate without success—for =>e (jje fected through more than 60 years of experience "The Giant Pillow for Your Body". , J* 1