309. številka. Trst, v ponedeljek 7, novembra 1904, Tečaj XXIX. gc Izhaja vsaki dan. Tudi ob nedeljah in pr«znik>h ob 5. uri, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj Po>;imifne številke »e prodajajo po 3 novč. (6 -tot:nk) v mnogih tohakarnah v T ratu in okolici. yLjubljani. (1. riei. Cel ji, Kranju, Mariboru, Celovcu. Idriji. St. Petru. Sežari. Nabrtiini, Novemmealu itd. Oyla>e in var*čbe sprejema uprava li*ta Edinost", ulira 4ti«rfi« <> alati i št. is. — ( radae ure s-o od 2. pop. do S. ZTft'cr. — Cene oglasom st. na vršto petit; poslaniee, osmrtnice, javne zahvale ia djmači ojjla^i po pogodbi. TELEFON štev. 1157. - ^ - Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnina znaša za vse leto 21 K. pol leta 12 K, 'i mssece T.ai 3« pr naša d« k&ial- v^e one, ki ao okolo njega. t riet k > Kurop-itk na, i i jo p^nenlemo t,11 i------— -——- v g' \n'h potezah. Kur< p^tkin je Inkarurar a priprvStst 7 va^m s^ jtra v daju. Z vse^i 3 oji^ii pcdrejeuci postopa kakor z možmi ZADAR 6. Mestni svet je včeraj sklenil protest proti nasilstvom in postopanju vlade ter je zahteval vstanovitev italijanskega vseučilišča v Trstu. Predstavo opere »Germama« je moral komisar med prvim aktom ustaviti radi dolgottaj- največjim uvaženjen?, akromnostjo in u\jud-nega žvižganja in ropota. aoLtjo. On ni mož vojne redi vojne, ampak LJUBNO 6. Tukaj so danes slušatelji 3matra vojno kakor neodklocljivo zlo. On ni montanistične visoke šole, katerim se je general, ki bi elektriziral 8 svojo navzočnostjo, pridružil velik del meščanstva, priredili »li on ima vendar velik vpliv, ker zna vdi-povodom dogodkov v Inomostu demon- hati v vaem čut zaupanja in aigurnoati. V8i stracijo. 'edo, da on skrb! za vsaccga, kakor za svo- DUNAJ 6. Komunike izdan o današnji jega otroka. Kuropatkin je milijonar, toda seji nemško-narodne stranke se glasi: Po on Živi priprosto, kakor navaien meščan, pretresavanju političnega skupnega polo- Njegovo mnanje je, da je vojaku pr~a dolž-žaja je bilo sklenjeno podpirati zahtevo nost biti akromnim in priprostim. V tem mesta Inomosta, da se takoj zapre italijan- pogledu daje on izgled vojakom in čaat-sko pravno fakulteto ter da vlada umakne n štvu. svoj . tozadevni odlok. Nadalje je bilo A/ktor članka ee je prvič sestal s Ku- | sklenjeno delati na to, da se slovan- ropatkinom leta 1890 v Askabadu, kjer je ske vsporednice na učiteljiščih v Opavi in ^ 1 Ku-opatkin guverner nove transkaspijake Teši n u odstrane. V popoludanski sej sta pokrajine. Ganeral je majhen ali močan ; dr. Erler in dr. Derschatta poročala o go- !>rcdi mu je csivela, očesi ata mu mali ali voru, ki sta ga imela z mtriisterskim pred- ulju-in i in intaligentni. Ker ae jo avktor pri-sednikom dr. Korberjem in ministrom za pravljal za n,k) proučavalno potovanje, mu uk in hogočastje dr. Uartelom. )a Kuropatkin rad dsl velekori:tnih infor- INOMOST d. Pogreb si karja Pez^ej-a ^er. Na izjavo avktorja, da nameruje spise je vršil kar najsvečanije. Vdeležili soo pokrajini, je pripomnil Kurc-se. pogreba občinski svet z županom na p&tkin šaljivo, da tu ni nik&kih tijnosti, ćelu, rektor Vseučilišča z senatom, mnogo katerih bi (r.balo a'Trivat1. Avktor gre lehko profesorjev, št-vilna društva, korporacije am.rhiče: M re obiskati vojašne?, šteti dijakov. Ob grobu je govoril župan in en rojake in topove ter more napisati tudi članke I vsenemški poslanec. zi >Times«. Po vsem potovanju sejeuverjal Do 3. ure popoludne ie bilo vse mirno, ivktor o energiji :n sposobnosti, s katero je INOMOST 6. Po osmi uri zvečer so Kuropr.tk n vodil vojaške in civilne stvari, se ponovile demonstracije, več s4o mladih Vsa sa je vršilo kakor ura. O) torkih je ljudi je žvižgalo in kričalo po mestu. Po Kuropatkin vodil vojaške vaje, n-nlcdnjega sredovalo "je orožništvo ; še le ko je došlo pa je zbiral okolo sebe častnike, da so ojačenjc, so orožniki razpodili izgrednike, j 9'nšali njegovo kritiko o izvršenih evolucijah. Zaprt, je za vsacega dohod do cesarske j Pozneje aa je avktor vcčLrat sestal z gane-pal če. j ralom. Kuropatlin je vel.k vešč^k v zemlje- DUNAJ o. Podžupan dr. Erler in dr. ' ? j" t:r je zato mcgel iti jako na reko Domače vesti. Derschatta sta imela popoludne z ministrom za uk in bogočastje pogovor zastran dogodkov v Inomostu. Erler je zahteval, da se v pomirjenj« prebivalstva odstrani italijanska fakulteta in da se odpokliče na- vkt;rju. Posla.laji je obial al ganerala tudi r le:ti .1899, ko ja bil Kuropatkin vojni mi-'ster. Mej obiskom je pr šel v s bo neki Putnik s ; orlf jem p.lnim djkumentov. iCiiropatliin mu jj p j ;snil, da vai ti doku- Obeni zbor in javni shod političnega drnštva »Edinost«. Večkrat že se je dogodilo, da je mnegeletni in neutrudni g. predsednik tega društva prof. Mandić, na shod h tega društva vskliknil s zadoščenjem : Tako lepega, tako velečaatnega ehoda še društvo ni deživelo. In vendar bi ee motil, kdor bi meni), da je bila to le etereotipna fraz3. V dejatvu, da je mogel vsklikati tako, je izraženo ravno, kako so shodi tega društva rastli pa svojem vnanjem sjaju, po udeležbi in po svoji notranji vrednosti, po tehtno-vitosti govorov in razprav ter po zanimanju za ista. Tudi na shodu, ki ae je- vršil včeraj, je vskliknil gospod predsednik z radostnim glasom : Takega shoda društvo še ni doživelo. družbeni odbor mora biti pono3en. Pa ao tudi rea vai momerti — lepa dvorana, ki jo je dal naš vrli Sokol na razpolago, ogromno število udeležencev, razpok ž cnje med njimi, navdušenje za nt?Š3 etvar, a katerim ao govorniki izvršili evojo nalogo — sodeloval', da se je včeraj razvil shod, ki mora biti v ponos ne le daiatvu, ampak vsemu tržaškemu Slovenstvu. In če je bil navzoč kakov tujincc in je videl to množico in je čul to elementarno izražanje avojih Čutatev, govoril je -gotovo : Pred takim elementom moram sneti klobuk v izraz spoštovanja. Naj sa tudi v nas menenja križajo v tem in onem, naj je tudi ta ali oni nezadovoljen s tem in on"m ; ob takih prilikah smo vendar le sinovi enega naroda, ki združeno [ovzdigajo svoj glas, da izrazijo svojo ob:oibo nad onimi, ki nam delajo krivico in da kakor jedna filanga zahtevajo svoje pravo, svojo svobodo. Poročilo o včerajšnjem shodu bo dolgo. Sklenili smo bili Bicar, da bomo čim krajši. Ali vse, kar se je včeraj govorilo, je bilo tako primerno, tako ranimivo, tako poučno in tako potrebno, da bi bili rea v največi zadregi, ako bi hoteli krajšati. Vsaj v glavnih potezah moremo podati vso razpravo. Prirediti pa hočemo najprej skupno čim možno sti- mestnik. Dr. Korber je izjavil, da vlada ne j mejti im jo Votk avoj znak od roka carjeve, more tem zahtevam ugodit'. Devet italijan j Obia oval.c ce je zaeud ], kako da more car skih d jako v, ki so streljali, zadene pa vsa rečitati vsa ta epae, na k&r mu je pojasnil j snjeno poročilo, posamične važne — govore ostrbst zakona. ivu rop:: tki n, da šj veča čudo je to, da dela pa priobčimo ločene, vsacega zase. car t ko s spisi vt-eh minlsterct^v. Isterskl po lanci pred novim na- - ------ Vojna. V TKSTU, tlne <>. novembra H>04. Kurcpatkin. V-kd^r jd z i mivv, ka o o konu sodi njfg v fovražn k. N j tča \ hvala pa nko tudi tovrcžuik ne m re drugače L(go la ga h val'. Kar so tiče voj ških la tao.ti 1 rmlnentne sp s bn sti Kuro^atk nov^j za alogo velik gi voj?kovcd e, v t.m sa siecr j d ni \fei objektivni v jaški Vvšaaki lahnih Prokletstvo. Zgodovinski roman Avgusta Šenoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić. - ---= Prevel M. C-č. IV. Sisakovićevo lice se je razvedrilo kakor »luč v tmlni^. In zopet sc je poklonil podobno britvi, ustnice so se mu nabrale, trepalnice na pol stisnile, ali stal je, kakor da se ne more makniti z mesta. —- Xo, hočeš li enkrat! se je nr.smejal Živan, vrži svojo knjigo in košarico v kot, ne boj se, modrijan, pade že tudi kaj denarja za šolnino, ko se nasitiš v imenu božjem. Sedaj se je dijak primaknil ?a en korak, potem za drugi, odvrgel knjigo in kf šaro, in ko se je v tretje priklonil kakor britev, posadil se je kakor sveča za mizo kraj mlinarjevega sina, prekrižal roki, in od same slabosti ni vedel, kako bi počel jesti in piti, a bilo mu je tudi težko izbirati od tolike obilice dobrih jedi. Mej tem ga je ohrabril njegov sosed ter mu je podajal sedaj kos gosi, sedaj kgs domačega sira, sedaj peciva, in k temu mu je neprestano točil starega vina v vrčič. Miroslav se je jako malo zanimal za veseli razgovor družbe, ker so njegovi zobje imeli preveč opravila, da ni mogel reči ni besede. Tudi s sosedom je malo govori! ; le nasmehovai .sc mu e sladko, ko mu je Ivan nudil nov založaj. — ^i-li lačen, dijak ? ga je vprašal Ivan. — M hm ! je zamomljal dijak, potr-divši z glavo in dalje gloflaje kos gosi. — Si-li žejen ? — Mhm ! je zamomljal dijak zopet. Ljudje so se čudili na tajno, kako je jt*lo izginjalo v Miroslavov želodec, kakor A .ktor na le ju'1, da veaLdo, ki je kedaj »rišel v dotiko s KuropatMnom, mora pri-;::at;, da bi bilo težko n^Jt? rsebo, ki bi bila olj 1 ubezujiva in prikupijive. Kar j:a dela uajveči utn v vJ-.min m a v;ndar h. rmo .Č^ern značaju tega m« zi, to je dih veaJosti i o m'rn^it:, ki vlada na r jfg)veaa čelu. Nje g3V obrez nesi zi&k dobrotnesti, sigurnosti, moči nad samim seboj. V tim hipu zna cn, tla vsaki n'eg v č:n mora imeti neizmernih mestnikom. Sporočili smo bili že, da je ittega dne, ko je princ Hohenlohc vsprejel odposlance poliičacga društva »Edinost«, vsprejel tudi hrvatBko-slovenske poslanc3 iz Tstrj. V »Ni-ši Slogi« čitamo sedaj nagovor, a katerim ja namestnika pozdravil gospod Vjeko^lav Spiočič. Gosp. Spinč'ć je rekel: Vaša Jasnost! Iz pokrajine, iz katere je došla Vaša Jasnost, so Vas spremljali najbolji glasovi. Basede, s k&terlmi Bto nedavno ; osle d c t:r da jo podiejsn kritiki V3'ga sveta, pozdravili isterski deželni zbor, napravile so da pada v vrečo ; kako mu vino teče po grlu. kakor voda dežnica v žleb. Xu, od tega silnega napora je vzcvetel tudi njegov bledi, suhi obraz v rdečico, na pol mrtvi očesi sta začeli zariti, in tako oživljeni mladenič ni bil ravno grd, Vzdihnivši: »Hvala Bogu in .vam dobrim ljudem !« je pritegnil roki k sebi ter je ob blaženem nasmehu poslušal zbadljive dovtipe družbe in je vsako ostrejo spremljal živi n migom obraza. — Xo, dijak Miroslav, ali si sit ? ga je vprašal /ivan. — Sem hvala Bogu, je potrdil dijak z glavo. — Pa je li to taka sreča biti sit ? — Je, mojster, to čutim prav še le sedaj. — A sicer ? — Ah, sicer ! Ko komaj dvakrat na leto vidiš meso, a vsako nedeljo žličico prežgane juhe. — -V od česa živiš 'i — He ! Vsaki dan škorjico kruha, glavico česna. Včasih niti tega ni. — A kako se ti zljublja tako življenje ? se je začudil mlinar, ali si ne moreš najti drugega dela ? Saj moji vra-biči v mlinu bolje žive. — Znam, mlinar-gospodar, je pritrdil Miroslav — ali k vragu, je planil živeje, nekaj me zbada tu — tu v srcu, nekaj se mi mota po glavi — zastonj je, vrag mi ne daja miru, a črke padajo od sebe v mojo pamet, kakor ploha na odprto okno. Jaz pravim to, in mislim tako, da iz mene more in mora nekaj postati. Zato sem pobegnil od očetovega pluga. Sedaj sem siromak, kakor oni črv, ki se zvija na solncu. Po noči cepim drva, kopljem vrt, da si prislužim za stanovanje in obuvalo. Nič za to ! Plavam, plavam, pa moram izplavati. Moja volja mi ne pušča miru, pak zaupam v Boga, ki pravi: Zadnji bo prvi (Pride še.) najugodneji utia na vae pošteno mislece, posebno pa one, ko sts govorili o pomoči bednim, in o tem, da bo državna uprava v deželi veikdar vršila zakone in se ravnala pc načelu : Enako pravo ra vseh. Z vročo željo, da bi Be Vaš: Jasnosti posrečilo ublažiti bedo in povzdigniti blagostanje v pokrajini, ter uresnieniti načelo jednake pravice za vseh, je nam, predstaviteljem hrvatskega in slovenskega naroda Istre, v katerem je mnogo bede in nasproti kateremu ni niti od daleč ievršeno vzakoajeno načelo jednake pravice za vseh, v imenu tega naroda in v svojem imenu nam je čast pozdraviti Vašo Jasnoet z iskrenostjo, ki je prirojena narodu našemu in nam : Bog živi in ohrani Vašo Jasnost! Restavracija v »Narodnem domu«. Opozarjamo, da je ob nedeljah in pratnikih gostom restavracije na razpolago tudi sokolova dvorana. Ta odredba je bila potrebna ozirom na mnogoštevilno obiskovanje restavracije posebno^ob nedeljah in praznikih. 0 našem »Narodnem domu« pripominja »SlovenEka zadruga«, da je to sad marljivo in praktično delajoča posojilnice, ki je pod vodstvom izvrstnih odbornikov in iz-bornega pisarniškega ravnatelja, g. L ioaktrja. Posojilnica je znala nabrati toliko hranilnih uleg od tržaških Slovencev, da je mogla vtakniti milijon v lepo novo poslopje, ki stoji na cajpripravnejšem prostoru in nedaleč od južnega kolodvora. »Narodni dem« da je jako praktično zidan. Popravek. V včerajšnjem uvodnem članku, in Bicer v odstavku, kjer je naglašeno, da obstoji dogovor med Cehi in Slovansko zvezo, se je vrinil mal, ali vendar neljub tiskovni pogrešek. Tam stoji namreč : »V tem faktu je določeno. . . .«, a stati bi moralo: »V tem paktu . . Novo drnštyo. Glaaom objave v tukajšnjem uradnem 1 stu je namestništvo vrelo na znanje pravila novoustanovljenega društva »Kreški slavček« v Kobiljiglavi, okraja eežanskega. Razpisana neiteljska služba. Na mešani dvorazredni ljudski šoli s slovenskim učnim jezikom v Spodnjih Škofijah, okraj koj>ersk\ je rsz^iiano mefetj nadučitelja dru-zega plačilnega reda. Prositelji morajo dokazati tudi vsposcbljcnje za ntdomeatovalno poučevanje veronauka. Pravilno opremljene prt sije je predložiti c. kr. okr. šolskemu sveta v Kopru do 30. novembra t« 1. V Opatiji je bi'.o od 1. septembra 1904 do vštetega 2. novembra 4849 oseb. Od 27. oktobra pa do vštet3ga 2. novembra je pri-rastlo 220 oeeb. Dae 2. nov. je bilo navzočih DOO oseb. Nesrečen zakon. Sinoči, malo pred 10. uro je, spremljana od nekega redarja, prišla na zdravniško postajo 25-lstna šivilja Josi-pina Klan, stanujoča v ul ci delle Candele št. 2. Reva je imela jako zateklo de3no lice, po katerem jo je bil udaril s pestjo njen soprog. A kar je reva povedala, je naravnost, nezaslišano: Včeraj osam dnij se je nesreč-nica omožila z udovcem Klunom. Poprej se jej je vedno kazal dobrega, a že drugi dan po poroki, je napal druge strme. Teh osem dnij zakonskega žVjenja, je bilo zanjo oaem dnij pravih p;kWn^kih muk. Nečloveški mož jej ni dal niti trcaitka miru. S.noči je pa priš'o tako daleč, da jo je udaril. Drugi stanovalci hiše, naveličavsi se vednega vpitja in videvši, da moževa brutalnost grozi vedao huje, bo poklicali redarje, ki so odvedli njega v zapor, njo pa na zdravniško postajo. To so vam medeni tedni, kakorsnih si reva gotovo ni pričakovala. -:----■ Razne vesti. Reuterjev biro »Rsuterjev bm»« poroča i* . . . To je pripomba, ki jo stavlja vsak veliki ali manji list pred dolgo vrsto dnevnih brzojavk; došlih od vseh strani sveta. A le malo komu je znano, da evropejeki časopisi, navajajoči brzojavne urade dežel, v katerih se tiskajo, kar naravnoBt prinašajo vesti, ki eo od vsili krajev sveta dospele v londonski urad Reuterjeve agencije, a odtod so pa bile priobčene ostalim agencijam. Niti agencija HavaB v Parizu, niti Štefani v Rimu, niti korespondencai biro na Dunaju, niti kateri drugi urad, ne bi zamogel dovolj obveščati svojih čitateljev, da ne erpijo v obilni meri iz bogatega vira Reuterjevega biro. Pred kakimi 60 leti je neki Nemec, ki ni znal niti besedice angležki, niti ni razpolagal s kako g-lavnico, odprl sredi londonskega c:tv (staro mesto) mal biio. Bil je tp Julij p 1. R e u t e r, ki je tako položil temeljni kamen tej veliki zgradbi.«Ker se njegova nakana, da bi na kopnem Evrope ustanovil obveščevalen brzojavni urad, ni posrečila radi tedanjih političnih odnolajev, se je podal na Angležko. Angležka se mu je zdela edina dežela, kjer bi zamogel ob stojati njegov urad brez političnih vplivov ter vplivov podkupljivega novinarstva. Po ložitev kabela (podmorskega brzojava) preko kanala La Manche mu je nudila pnliko, da prenese svoj urad z evropskega kontinenta v angležko prestolnico. Potem, ko je Reuter ža ustanovil svoj urad za brzojavke, je moral gledati na to, da j>h bodo drugi potrebovali. Težko je šlo to prva leta, dokler bo se neki časopisi odločili, da bo naročili brzojavke pri temu uradu, ki je bil tedaj prvi in edini na svetu. Zviti in spretni Reuter je sprevidel, da je z iznajdenjem brzojava morala navstati nova doba v zgodovini novinarstva, ter je že poskušal, ko je Še bival v Ahenu na Pruskem, da se okoristi na tem. Toda Evropa je imela takrat še v marsičem mnogo predsodkov, in izlasti je z velikim strahom in nekim prezirom gledala na ta novi izum brzojava. Države so ee bale, da radi medsebojne zveze brzojavnih žic preko svojih mej izgube Bvojo moč in neodvisnost. Zato bo se žice nekoliko milj od meje prekinile, kjer so pešte prenašale brzojavke. Reuter je skušal, da si je radi tega prikinjenja pomagal, s tem, da je rabil potujoče golobe ; ali to ni imelo velikega vspeha. Na Angležkem je moral najti ugodneja tla. Več let bo se mu časniki upirali, toda med tem je bil on zadovoljen, da je delil trgovinske vesti trgovcem v City. Ali malo let pozneje je postal on takoiekoč neobhodno potreben acgležkemu novinstvu. Malo po malem je stopil v brzojavne zveze z iaznimi narodi in stranmi sveta; po3lednjič sa je polastil vsega svetovnega brzojavnega sestava. Danes je ta urad jeden največ nervoznih BrediŠč sveta. Da si je pridobil angležko novinarstvo, v ta namen se je Reuter najbolj trudil, da bo riti vesti kar najhitreje dospevale. On je prvi imel svoje brzojavne dopisnike, a to je sistematično izvel leta 1859, za čaaa avstrijsko francozko-piemonteške vojne. Magenta in Solferino sta bili prvi dve bitki, o katerima je novinarstvo prejelo vest brzojavnim potom. Reuter si je najel dopisnika v avstrijski in francosko-piemonteški vojski. To isto je storil pozneje povodom avstro-pruske vojne in državljanske vojne v severnih Združenih državah. Tedaj ni še bilo prek-atlant*kega kabela. Brzojavi so se zbirali v New Vorku v dobro zaprti škatlji ki so jo izročali poštnemu parniku. Pri ir=ki obali je mal parnik, ki ga je R.uter najel, sprejemal škatljo ter jo prevažal na kraj, v najbl žje mesto obali, ki jo je Reuter z laBtco žico, dolgo šestdeset milj, spojil z državno brzojavno mrežo. Na ta način je njegov urad dobival vesti mnogo raneje, nego li tama vlada. Ko je bil ubit predsednik Združenih držav, Lincoln, je poštni parnik že odplul iz Ne\v Vorka. Tedaj je Reuterjev dopisnik najel neki brzi parnik, ter je ž njim dotekel postni parnik in mu izročil škatljo za Reuterjev biio, ki je ta ta način mogel priobčiti vest o umoru teden dni, poprej nego je vest zamogla priti uradnim potom. Služba Reuterjevega biro je bila za časa i pruslio f ane zke vojne tako lepo urejena, da je on prvi objavil vest o kapituleciji francozkega cesarja Napileona II T. pri Se danu, ki jo je njegovemu dopisniku priobčil sam knez Bismarck. St. Štefanska mirovna pogodba med Rusijo in Turško je bila priobčena od Reuterjevega bito prej, nego je bila podpisana. Nagli razvoj časopisja ni zmanjšal upliva tega urada ; toda danes mora že konkurirati z dopisniki nekih svetovnih listov. Ob važnih prilikah pojedini listi raje priobčujejo vest v izvirni obliki ter radi prepuščajo Reuterjeva poročila manjšim novinam. Toda v normalnih vsakdanjih odnošajih služi Reutarjev biro v obče novinarstvu : svetovni sistem obveščenja Reuterjevega biro je gotov in trajen. Tudi v onih krajih, kamor pošiljajo veliki časopisi izredno svoje dopisnike, ima Reuter svojega rednega dopisnika. Naj ee je dogodilo karkoli, tudi v najpo-zabljenejem kraju, njegov urad je gotov, da bo o tem dogodku obveščen. To je največ odvisno od tega, ker si je Reuter znal pridobiti tudi naklonjenost vlade. Angležki konzuli so razsejani po vseh krajih sveta ; oni, ali pa njihovi tajniki po šiljajo v mestih, kjer nima Reuterjevega dopisnika, agenciji razne vesti. Zato je v tem uradu najbolj uvaževana ona s!užba, ki se razteza na kraje, kjer je malo kedaj najti kakega novinarja. Rsuter je mej tem'pa sklenil mednaroden izmenjevalen zistem obveščevanja tudi z drugimi uradi, kakor n. pr. Havas, Wolff, Štefani, Lloyd in drugimi. To sodelovanje brezdvomno koristi angležkemu uradu, toda isto koristi še mnogo več onim drugim. Julij pl. Reuter je bil leta 1871 imenovan baronom. Njegov urad je sedaj v rokah delničarjev anonimne družbe, vendar pa ga upravlja sin utemeljitelja, baron Herbert Reuter. Loterijske številke, izžrebane dne 5. novembra : Gradec 74 78 17 85 50 Dunaj 15 26 45 37 53 URAR F. PERTOT Trst, ul. Poste nuove 9 priporoča veliki izbor ur:| Ornega, Schaffhause Longi-nes. Tavanes itd. kakor tudi I zlate, srebrne in kovinske [ Izbor ur za birmo ure za gospe. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. I Dr. N. Fertilio specijalist za bolezni nosa, grla in uies. TRST. Ul. Torre bianea 45 (Togal Torre 11 te). ORI) J NUJE: od 10—12 predp.. 3—l pop. od 4—5 pop. brezplačno. Pravo brinjevo olje cisto naravno belo kupuje JANKO Ev. SIRC v Kranju. — „SANUS" — novi higijenični zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod. C. COMINI, Trst Barriera 2S Noicforaičo 8loven3k*zal°sa in tovarnH lldJOldl OJod pohiStva Andreja Jug v Tratu, ulica S. Lucia 13. (zadej tribunala) priporoča vsake Trste solidno izdelanega, svetlo ali temno po-litiranega pohištva. FILJ ALKA C. kr. privat. 113il KREDITNEGA ZAVODA za trgovino in obrt v Tratu sprejema: IZPLAČILA V KRONAH na blagajniške nakaze prinoscu proti 4 dnevni odpovedi 2 V, 7« » 30 » » 3°/o na naslovljena Izplačilna pisma proti 4 dne7iii odpovedi 27//. » 8 » » 2V/. » 30 » » 370 v z atili uapoljonili na izplačilna pisma proti 30 dnevni odpovedi 2 °/0 3 mes. „ 21/49/0 n 6 n n 2 °/0 Na blagajniške nakaze in izplačilna pisma stopi nova obrestna mera v veljavo 1., 5. odnosno 27. febrnvarja bodočega leta in sicer po dotičaej odpovedi. Baneogiro r kronah 2 2,/,,/o takoj v kolikor na razpolago. Krone in zlati napolionl na tekoči račun po dogovorjenih pogojih, tnji se stavijo od časa do časa in sicer po loka odpovedi. Izdaja nakaznice za Dunaj, Bu Hmpešto, Brno, Karlove vari, Reko Lvov, Prago, Reichenberg, Opavo kakor tudi Zagreb Arad, Belice, Gablonz, Gradec, Hermanstact, Inomost Celovec, Ljubljano, Line, Olomuc, Saaz, tšolnograd prosto stroškov. Se bavi s kupovanjem iu prodajo deviz, drobiža in vrednostij. Sprejema iztirjeTanje taljandov, dvignenih vrednosti, kakor tudi vaeh drugih iztirjevanj. Daja predujme na Warrante in vrednosti po jako zmernih pogojih, Krediti na karikacijske listine Be otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in drugih mestih po ugodnih cenah. Krcditua pisma se izdajajo v katerosikoli nieato. Hranila. Sprejema se v pohrano vrednostne listine, zlat in srebrni denar in bančni listki- Pogoje daja blagajna zavoda. Menične nakaznice. Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične nakaznice „Banca d' Italiau v italijanskih lirah ali v kronah do dnevnem kurzu. Tovaira poMftv& Aleksander Levi Mlnzi z= ul!ca Tesa št. 52. A. ' (V lastni hiši.) ZALOGA: Piazz* Rosario (šolsko poslrpje). Cene, da se ni bati c tlake koskcidic«, Sprejemajo se vsakovrstna dela teti po posebnih načrtih. IluitroTaa oeali brespl&fino la frastoe Zalagatelj ministerstva francoske republike glasom odloka z dne 2. junija 1904. M £tttpire'< Amerikanski pisalni stroj prve vrste iz navadnimi črkami je brezdvomno toli glede dovršene konstrukcije koli glede solidnosti in trpežnosti prvi na celem svetu. Stroj se izroči na posknšnjn, m* da bi ga bilo treba kupiti. Priprave za poninoževanje spisov na roko ali se strojem mimeograf, ciklostil ali rotativ. Sti •oji za računanje. Mehanična delavnica za čiščenje in popravljanje vsakovrstnih strojev. Kupuje, prodaja in zamenjava pisalne stroje. Glavni zastop in zaloga za Trst in deželo ulica Geppa št. 18. (TelefOB Št. 1682.) Najboljša priporočila. — Ceniki brezplačno in poštnine prosto. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja V M vrate rent, ustavnih piaem, p rij ori te t, komunalnih obligacij, mft, delnic, valut, novcev in devia. PrfBtil Udaja k TMktan inbuj«. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Zamenjava in Biksmpt^Je isžrebane vrednostne pepirje la vnovčuje tapale - ■ ■ ■ kupone. -- Daja pradnjma na rred. papirja. Zavaruje srečke proti kurzni - izgubi —= VJnkuluje in dlvinkuluje vojaAke žanltnlnska kavcija. Bikoapl la ia&uuo aiais. 1Bq ^ Bomui aandZla. Fodružnloa v Spljetu Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obreatim. Vloženi denar obreetuje od dne vloge d' --dne vsdiga. - Pronit a 6eki In mktmlotml