Ameriška Domovina DIB mm&m L . . . i AM€mCAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVCNIAN MORNING N6WSPAPGB AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 27, 1982 VOL. LXXXIV Izrael \?rn:l Sinaj Egipio po prayiiih m';ovne pogodbe ovi grobovi Valentine Mavko JERUZALEM, Izr. — Preteklo nedeljo je Izrael vrnil Egiptu zadnje kraje Sinajskega polotoka, ki so bile pod izraelsko vojaško zasedbo od leta 1967. S tem je Izrael izpolnil obveznosti mirovne pogodbe med Izraelom in Egiptom. Meja med obema drža-vama je sedaj splošno veljavna. Pred izročitvijo so izraelski vojaki odselili zadnje naseljence s tega območja. Ko so sami zapustili Sinaj, so mnogi vojaki jokali. Izročitev je namreč še vedno sporno politično vprašanje v Izraelu. Nekateri so mnenja, da je Sinaj sestavni del Izraela, drugi pa nimajo zaupanja v bodeči politiki egiptovskega Predsednika Rosni j a Muba-1'aka. Mubarak in Menahem Begin sta se pogovorila po telefonu in drug drugemu obljubila zvestobo do mirovne pogodbe. Oba .sta dejala, da bosta nadaljevala svoja prizadevanja za sprejemljivo rešitev vprašanju palestinske ay-tonomije. Predsednik Ronald Reagan je tudi govoril z Mubarakom in Beginom in dejal, da ZDA Podpirajo campdavidski pro-ces v zvezi s palestinsko avtonomijo. V svojih izjavah preteklo nedeljo, je Begin poudaril vl°go pok. Anvara Sadata. Sadat je bil tisti, ki je začel niirovni proces med Egiptom in Izraelom s svojim obiskom v Izraelu, je rekel Begin, ki ie smatral Sadata za svojega dobrega osebnega prijatelja. Sadat je bil ubit v atentatu oktobra 1981. Izraelski obrambni minister ■^■"'iel Šaron je rekel, da Iz-rael odslej ne bo odstopil nobenega kraj g več drugim arabskim državam. Pri tem jo imel v mislih Golansko vi-savje in kraje, zahodne od Ipke Jordana. Rdel Oaslro proii ^aganovemu načrlu gospodarske položi Washington, d.c. — Kubanski samodržec Fidel Castro je kritiziral mačrt V petek, 23. aprila, je v Euclid General bolnišnici po dolgi bolezni umrl 88 let stari Valentine Mavko, bivajoč v Madisonu, Ohio od 1. 1924 do 1968, rojen na Gorenjem Jezeru, Slovenija, od koder je prišel v ZDA 1. 1913, mož Frances, roj. Petrovčič, oče Mrs. Frank (Anne) Knaus in Fran Marie Mavko (Boston, Mass.), 5-krat stari oče, 6-krat prastari oče. Pokojni zapušča 3 sestre in 1 brata v Sloveniji, brata Matthew in Jacob sta že pok., prav tako 2 brata v Sloveniji. Pokojni je bil farmar in tudi zaposlen več let pri New York Central železnici. Bil je član Društva Najsv. Imena fare Marije Vnebovzete, Pomožne Marijine Legije in dr. št. 9 ADZ. Nekaj let je bil vrtnar pri Mariji Vnebovzeti na Holmes Ave. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. danes, V torek, v cerkev Marije Vnebovzete ob 10. dopoldne, od tam na pokopališče Vernih duš. Stella Ozbich V Blossom Hill negovališču v Huntsburgu, Ohio je po dolgi bolezni umrla 80 let stara Stella Ozbich, pred leti bivajoča na 18600 Chickasaw Ave., rojena Plesničiv v okolici Trsta, od koder je prišla v ZDA kot mlado dekle, vdova po leta 1956 umrlem možu Cirilu, mati Emily in Alice, sestra Caroline Vrh, Victorie Halpern in Victorja (pok.), članica Maccabees št. 283. Privaten pogreb bo danes iz Želetovega pogrebnega zavoda na Kalvarijo. Aranka Somodji V petek, 23. aprila, je po dolgi bolezni umrla Aranka Somodji, roj. Paško, vdova po možu Antonu, mati Antona, Josepha in Franka, 5-krat stara mati. Pogreb je bil včeraj, v ponedeljek, iz pogreb, zavoda Zak v cerkev sv. Vida, kjer je pogrebno sv. mašo daroval rev. Jože Simčič, nato na pokopališče Vernih duš. Ray Christy V nedeljo, 25. aprila, zjutraj je v Cleveland Clinic bolnišnici, kjer se je nahajal (Dalje na str. 3) predsednika Ronalda Reaga-po katerem bodo ZDA budile gospodarsko pomoč Mnogim državam Karibskega območja. Ameriško gospodarsko vmešavanje bo vo-r^° k novim Puerto Ricam, •K dejal Castro, in ne k na-Prodku. Karibske države ne potre-^Viejo ameriške pomoči, je Nadaljeval Castro, naj sledijo socialistični poti Kube. Na Kubi imamo najboljšo druž-f>ono ureditev, je rekel, ni frgovanja z mamili, ni špeku-*acaj- ni vlačugarstva, ni be-lačev in ni brezposelnosti. Predstavnik državnega tajništva ZDA je dejal, da so Castrove trditve netočne, Predvsem v zvezi z brezposelnostjo na Kubi. Po podatkih, Jih imajo na razpolago KA, je najmanj 150,000 Ku-jancev brez zaposlitve. BUENOS AIRES, Arg. — Svetovna banka je skupno ime za tri ustanove: Mednarodno banko za obnovo in razvoj (IBRD), Mednarodno združenje za razvoj (IDA) in Mednarodno finančno korporacijo (IFC). Svetovno banko so ustanovili leta 1945 po konferenci v Bretton Woodsu, njena naloga je pospeševati razvoj v svetu s pomočjo prelivanja finančnih sredstev iz razvitih držav v države v razvoju. Posojila Mednarodne banke za obnovo in razvoj imajo v splošnem pet let moratorija in odplačilno dobo do 20 let. Najugodnejša posojila pa daje Mednarodno združenje za razvoj (IDA); ta ustanova, ki pomaga državam z manj kot 680 dolarji narodnega dohodka na prebivalca, ne žara- ANGLEŽI ZASEDLI OTOK SOUTH GEORGIA; NAPAD NA FALKLANDSKE MOŽEN Chicaški kardinal John P. Cody umrl v starosti 74 let CHICAGO, 111. — Preteklo nedeljo zjutraj je na posledicah srčne bolezni umrl 74 let stari, dolgoletni voditelj chi-caške nadškofije, kardinal John P. Cody. Znano je bilo, da. je imel kardinal Cody težave s srcem več let in je bil stalno pod zdravniško oskrbo. Kardinal je bil napovedal svojo upokojitev- letos, ko bi bil izpolnil 75 let starosti. Kardinal Cody je bil rojen v St. Louis-u, Mo. Njegov oče je bil irski priseljenec in gasilec po poklicu. Bodoči kardinal je bil posvečen v duhovnika leta 1931 in je bival 13 let v North American College v Rimu. V St. Louis se je vrnil leta 1938 in postal škof 9 let kasneje. Nekaj let je vodil škofijo v New Orleansu, La., v Chicago pa je prišel leta 1965. V zadnjem letu je bil kardinal Cody v težavah zaradi obtožbe nekaterih v Chicagu, da je finančno zlorabil svoj položaj v prid neke svoje prijateljice. Kardinal je dejal, da ni. najmanjše resnice v obtožbi, kljub temu pa je lokalno zvezno tožilstvo nadaljevalo s preiskavo. S smrtjo kardinala Codyja bo preiskava najbrž ustavljena. Zaenkrat ni znano, kdo bo naslednik kardinala Codyja. Nekateri cerkveni krogi ocenijo, da bo to morda nadškof Joseph L. Bernardin, ki vodi škofijo v Cincinnati, Ohio. -----o------ Zadnje vesti • Washington, D.C. — Danes dopoldne se začne sojenje Johna W. Hincklevja, obtoženega atentata na predsednika Ronalda Reagana 30. marca 1981. Odvetniki, ki Hinckleyja zagovarjajo, trdijo, da v trenutku streljanja na Reagana, atentator ni bil priseben in se torej ni zavedal, kaj počne. Sodna obravnava bo trajala dalj časa. • Seoul, J. Kor. — Pobesnel je 27*letni policist Woo Kum-kon in začel streljati na sovaščane v vasi Kungju. Predno je napravil samomor, je ubil več kot 50 in ranil več kot 25 oseb. Po prepiru z ženo se je Woo napil, kmalu potem pa pobesnel. LONDON, V. Br. — Manjša angleška vojaška enota je brez posebnih težav zasedla otok South Georgia in prisilila argentinske vojake k predaji. Med napadom, v katerem so sodelovali angleški helikopterji, je bila poškodovana argentinska podmornica, katera -se je nahajala v pristanišču Grytviken. Kot sedaj kaže, Angleži niso imeli izgub, Argentinci pa so utrpeli le neznatne izgube. Otok South Georgia je oddaljen okoli 800 milj od ostalih Falklandskih otokov in več kot 1000 milj od Argentine same. Argentinci so vedeli vnaprej, da otoka ne morejo vojaško braniti, niso pa sprva računali na angleški protinapad. Na otoku South Georgia ni civilnih prebivalcev in ne letališča. Angleži pa bodo mogli uporabiti otok kot oporišče za možen napad na druge Falklandske otoke. Nekateri v Londonu menijo, da bo do napada pibšlo že ta teden. V Buenos Airesu so sredstva javnega obveščanja poročala o angleškem napadu, niso pa hotela priznati, da je napad uspel. ,V Argentini trdijo,' da- šd* nekaj vojakov skriva v notranjosti otoka in organizira odpor. Tudi Angleži priznavajo, da se morda nahaja nekaj manjših skupin argentinskih vojakov v goratih predelih otoka. Pogajanja prekinjena Argentinski zunanji minister Nicanor Costa Mendez je ***************************** • Washington, D.C. — Pretekli teden so ZDA nabavile 1,8 milijona sodov iranske nafte. Bil je prvi ameriški nakup iranske nafte od leta 1979 in ugrabitve ameriških talcev. Iranci prodajajo nafto za $5 ceneje od uradne OPEČ cene za sod nafte. • Soledad, Kalif. — V Kaliforniji razpravljajo o tem, ali naj bi predčasno izpustili iz zapora Sirhana Sirhana, obsojenega atentatorja na sen. Roberta F. Kennedyja. Atentat se je zgodil 5. junija 1968 in je bil Sirhan na mestu aretiran. dejal, da zaradi angleškega napada ne bo začasno nobenih pogajanj med Argentino in Anglijo. Costa Mendez se nahaja v Washingtonu, D.C., in je nameraval obiskati državnega tajnika ZDA Aleksandra M. Haiga Ta obisk je bil odložen za nedoločen čas, je rekel Costa Mendez. Kljub tej izjavi, sta se Haig in Costa Mendez vsaj dvakrat “neuradno” sestala včeraj. Stališče Reaganove vlade je, da mora biti spor rešen preko diplomatske poti. V slučaju, da bi prišlo do vojne med Argentino in Anglijo poudarjajo neuradno v Beli hiši in državnem tajništvu, bi bile ZDA prisiljene podpirati Anglijo. Vodilni kongresniki to mnenje izražajo odkrito, med njimi načelnik odbora za obrambo zveznega senata, sen. John Tower (R,-Tex.) in vodilni demokrat tega odbora, sen. Henry M. Jackson (D.-Wash.). —-----o---— R. Reagan: Najvišja obreslna mera naj br bila 10 odstotkov WASHINGTON, D.C. — Predsednik Ronald Reagan je dejal, da naj bi bila gornja obrestna mera za posojila 10 odstotkov. Reagan je govoril na svoji vsakotedenski radio oddaji in rekel, da bi posojevalci dovolj zaslužili tudi z 10-odstotno obrestno mero. Prva naloga moje administracije je bila zajezitev inflacijske stopnje, je pojasnil Reagan, in v tem je tudi u-srpela. Sedanja inflacijska stopnja je okoli 3,2 odstotka na leto, kar je razveseljivo. Sedaj je na vrsti zniževanje obrestne mere, je pripomnil Reagan. V svojem govoru predsednik ni natančno povedal, kako namerava doseči cilj, da bo obrestna mera padla na 10, namesto sedanjih 16 ali celo več odstotkov. Gospodarstveniki soglašajo, da bi znatno nižja obrestna mera veliko prispevala k oživitvi gospodarstva. Svetovna banka in Jugoslavija čunava obresti, moratorij je deset let in odplačilni rok do 50 let. Sedaj ima Svetovna banka 139 članic, med katerimi je tudi Jugoslavija. ZDA imajo v Svetovni banki 20-odstotni delež, kar pa ne pomeni, da bi imele večji vpliv na fi-finančno politiko banke. Jugoslavija je med naj večjimi posojilojemalkami pri Svetovni banki. Vsega skupaj je prejela od Banke nekaj nad tri milijarde dolarjev, le nekaj manj kot Indija. Brazilija, Indonezija in Mehika; te države imajo veliko več prebivalstva kot Jugoslavija. Približno enako vsoto kot Jugoslavija pa so dobile Kolumbija, Južna Koreja, Turčija in Filipini. V zadnjih letih so Jugoslovani dobivali pri Svetovni banki okoli 300 milijonov dolarjev letno. Ta posojila so bila namenjena za razvoj kmetijstva, za ceste, železnice, za industrijske projekte in za turizem. Vendar pa je bil delež posojil Svetovne banke v sestavi vseh posojil, ki jih je Jugoslavija najemala v tujini, sorazmerno majhen. Po podatkih Svetovne banke je Jugoslavija samo na ev-rodolarskem trgu ob koncu minulega desetletja najemala po okrog dve milijardi dolarjev posojil na leto in to pod dokaj neugodnimi pogoji. Svetovna banka ugotavlja, da je 75 odstotkov držav v razvoju v istem obdobju našlo posojila z ugodnejšimi obrestmi in boljšimi odplačilnimi roki. Vendar pa je Jugoslavija v očeh Svetovne banke izbolj- šala svoj položaj; je sedaj na lestvici članic Banke, razvrščenih po narodnem dohodku, pri vrhu držav v razvoju. To pa po merilih Svetovne banke pomeni avtomatično manjše možnosti za posojila, čeprav pri Banki menijo, da se je gospodarski položaj v Jugoslaviji poslabšal. Obenem pa vodilni te ustanove ugotavljajo, da so stabilizacijski načrti dokaj temeljiti, sprašujejo se le, če jih bodo v Jugoslaviji izpeljali brez popuščanja. Predstavniki drugih, poslovnih bank pa imajo bolj negativna mnenja o stabilizacijskih naporih Jugoslavije in zato — za vsak slučaj — zahtevajo za posojila višje obresti in krajše roke. S. S. Iz Clevelanda in okolice Korotan vabi— Vsakoletni koncert Korotana bo v soboto, 1. maja, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek bo ob 7.30 zvečer. Vstopnice so že v predprodaji in jih imajo člani. Ali pa jih lahko dobite v Frank Sterietovem gostišču, Petričevi brivnici in Tony’s Polka Village. Naprodaj bodo tudi pri' vhodu na večer prireditve. Cena: $4. Mini-koncert na West Parku— To nedeljo, 2. maja, priredijo mini-koncert program v Slovenskem domu na West Parku. Nastopila bodo razna pevska in druga kulturna društva. Začetek ob treh popoldne. Vsi vabljeni. Slovenski dom na_ West Parku se nahaja na 4583 W. 130 St. Krofe— V soboto, 1. maja, bodo članice Oltarnega društva pri Sv. Vidu prodajale krofe v društveni sobi farnega avditorija. Rojak na televiziji— Televizijski napovedovalec na kanalu št. 3 Del Donahoo je imel lepo poročilo o slovenskem rojaku Joe Dovganu, ki je mnogo let vodil Firestone trgovino na Waterloo Rd. v Collinwoodu. Sedaj 77-letni Joe Dovgan je član pevskega zbora Jadran, prav tako njegova žena Bertha, oba sta zelo aktivna pri SDD na Waterloo Rd. Joe izdelu je harmonike in jih je bilo videti tudi v poročilu Del Donahoo j a. Čestitke Joe in Berthi Dovgan za zasluženo priznanje! Voinovich za senat?— Ta teden se bo župan George V. Voinovich odločil o tem, ali bo kandidiral kot republikanec za mesto zveznega senatorja na letošnjih primarnih volitvah. Lani. ko je kandidiral za ponovno izvolitev kot župan Clevelanda, je Voinovich obljubil volivcem, da bo ostal v mestni hiši vsa 4' leta mandatne dobe. Smrt vodilnega republikanskega tekmeca za zvezni senat Johna Ashbrooka je vzrok, zakaj se sedaj zanima Voinovich za to mesto. Na župana pritiskajo mnogi ohij-ski republikanci, ki se bojijo, da na novembrskih volitvah ne bi imeli sposobnega kandidata zoper demokrata, sen. Howarda Metzenbauma. Odločilno za Voinovich a bo baje mnenje njegove žene Janet in drugih članov županove družine. Umor in samomor Pretekli petek zvečer jc prišlo do umora in samomora v stanovanju na 5902 Prosser Ave. v senklerski naselbini, ko je 59 let stari Emil Batiak z 865 Pennys Drive v Bruns-vvicku ustrelil 29-letno Michelle Mueller in potem napravil samomor. Clevelandski listi so poročali, da se je Batiak zanimal za Mueller-jevo, ona pa ga ni marala. Žrtvi nesreče— V avtomobilski nesreči, ki se je zgodila preteklo nedeljo zvečer na obijski cesti št. 14. sta umrla 18 let stara April Oblak in njen 15-letni brat Frank, oba bivajoča na 2930 Douglas Rd. v Ravenni. Ohio. Preiskovalci ne morejo pojasniti, zakaj je do nesreče prišlo. Skupno sv. obhajilo— Oltarno društvo pri Sv. Vidu bo imelo skupno sv. obhajilo to nedeljo. 2. maja, pri sv. maši ob osmih zjutraj, popoldne ob dveh pa mesečno sejo v društveni sobi avditorija. Članice so vljudno vabljene, ker bodo na seji počastile mamice. Članice Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti imajo skupno sv. obhajilo to nedeljo, 2. maja, pri sv. maši ob osmih zjutraj, ob 1.30 bo ura molitve, po šmarnicah pa bo redni mesečni sestanek. Članice se zahvaljujejo vsem, ki so se v tako lepem številu udeležile letnega, zborovanja Zveze oltarnih društev preteklo nedeljo popoldne! Svetišče bo odprto— Začenši z nedeljo. 2. maja. bo zopet odprto znano svetišče Lurška Mati božja na Chardon Rd. v Euclidu. Za neveste— Vse tiskovine za poroko — povabila, serviete, zahvalne kartice, itd. —, naročene pri Ameriški Domovini v mesecih maju in juniju, bodo deležne 26L' popusta. Naši albumi z vzorci so isti kot tisti, ki so na razpolago v najboljših clevelandskih trgovinah. Za vse informacije kličite našo pisarno na 431-0628 in vprašajte za Madeline, Mary ali Mollie, ali pa nas obiščite na 6117 St. Clair A venite. Materinska proslav a pri Sv. Vidu— Slovenska šola pri Sv. \ idu priredi v soboto, 8. maja. oD sedmih zvečer v farni dvorani materinsko proslavo. Vljudno ste vabljeni, da se udeležite te proslave v počastitev naših mamic. Spominski dar— Ga. Antonija Erdani je darovala $25 v tiskovni sklad Ameriške Domovine v spomin na pok. moža Martina. Iskrena hvala! Dar Slovenski čitalnici— V spomin na svojega pokojnega strica Valentina Severja, je Stella Vokač darovala Slovenski narodni čitalnici v SND na St. Clair Ave. $10. \ imenu SNČ se zahvaljuje tajnik F.K. Dar Slovenski šoli pri Sv. Vidu G. Janez Ovsenik je daroval Slovenski šoli pri Sv. Vidu $10. Odbor staršev se mu za dar prisrčno zuhva- Ijuje- Tiskovnemu skladu— Andrew Pugel, Grosse Pointe Woods, Mich, je daroval $20 v tiskovni sklad Ameriške Domovine. Marion in Mira Kosem, Willoughby Hills, Ohio sta darovala $12 v naš tiskovni sklad. Rudy Lokar, Euclid, Ohio je pa prispeval $10 našemu slovenskemu listu. Vsem darovalcem prisrčna hvala! ------o------ VREME Spremenljivo oblačno dopoldne, pretežno sončno popoldne. Najvišja temperatura okoli 50 F. Sončno jutri z naj višjo temperaturo okoli 57 F. V četrtek spremenljivo oblačno z najvišjo temperaturo okoli 66 F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 ST. CLAIR AVE. — 431-8628 — Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) Beseda iz naroda... James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Tuesdays and Iridays except first two weeks in July and one week after Christmas NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $15.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $15.00 per year — Canada and Foreign $20.00 yr. Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address changes to American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 tg \ No. 33 Tuesday, April 27, 1982 Korotan zopet fall WICKLIFFE, O. — Pevski zbor Korotan iskreno vabi vso slovensko javnost in prijatelje slovenskega petja prihodnjo soboto, 1. maja, ob pol osmih zvečer, v dvorano Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. na pevski koncert, ki bo izredno in svojevrstno kulturno doživetje. Programski del koncerta, bo v pretežni večini obsegal koroške pesmi, saj bo celotni Večer posvečen našim koroškim bratom in sestram. S pesmijo vas bomo popeljali med naše Rožance, Pod-junčane in Ziljane. Tri doline — Rožna, Podjunska in Ziljska — so tri slovenske cvetke, ki krase naše narodno telo, a rastejo izven sklo- pa slovenske domovine v tujem okolju in večkrat obdane od sovražnih ljudi. O, kako lep je ta koroški svet! Ob lanskem vasovanju smo videli tvojo zemljo in potomce ljudi, katerih predniki so' tam živeli že pred več kot tisoč tristo let. Naše oči so objele vsak kotiček tvoje čarobne lepote, naša ušesa so prisluhnila žrebanju tvojih dobrih ljudi in naša srca sprejela svojo pesem, polno mehkih, žametnih melodij. Naši Korotanci vas vabijo prihodnjo soboto, da prisluhnite njihovim melodijam. Prepričani smo, da bodo koroške pesmi občuteno privrele iz njihovih src, saj, kar so oči videle, srce ne pozabi. Prisrčno vabljeni! Korotanec Čas se ne ustavi LEMONT, 111. — Čas se ne ustavi, človek pa se lahko u-stavi v določenem trenutku v svojem presojanju. Navadno ne v vsem, ker je to nemogoče. Miselno pa lahko obtiči v določenem trenutku in z vidika presojanja tistega trenutka presoja tudi poznejša dogajanja. Ako je bilo takrat njegovo presojanje napačno ali nepopolno, si ustvari Težave, iz katerih se ni lahko iztrgati. Za človekovo osebno življenje imajo važen pomen Jezusove besede: “Če boste v mojem nauku vztrajali, boste zares moji učenci; spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila” (Jan 8, 32). Opombe k tem besedam sv. pisma povedo, da tu ne gre za zunanjo svobodo, marveč za notranjo svobodo, ki odpre človeku božje obzorje in ga reši osebne ožine. Ne mislim iti v to smer razmišljanja, čeprav bi bilo koristno. Za spoznanje samega sebe je tako razmišljanje potrebno, ker ustvarja v nas pogoje za duhovno zdravje in dozorevanje. Tu bi rad opozoril na neko pravilno načelo, ki vodi do duhovne okorelosti, ako ga ne obogatimo z drugimi načeli. Prepogosto berem, da katoličan ne sme sodelovati s komunizmom, ker je to prepovedal Pij XI. Tudi ako Pij XI. ne bi spisal okrožnice “Divini Redempto-ris” (1937)> v kateri bram človeško družbo in kulturo pred brezbožnim komunizmom, bi moral kristjan vedeti, da brezboštVa ne sme na noben način podpirati. Zakaj sklicevanje na papeža, kjer že vest pove, kaj je prav in kaj ni prav. Seveda je dobro, da podpremo zaključke vesti tudi z zaključki cerkvene avtoritete. Janez Pavel II. je peti papež po Piju XI. Med tem časom so papeži napisali dolgo vrsto okrožnic. Okrožnice Pi-ja XII. so pripravile pot drugemu vatikanskemu koncilu. Nauki papeških okrožnic so utemeljeni v božjem razodetju, ki je ohranjeno >v sv. pismu in ustnem izročilu in izročeno Cerkvi, da ga varuje, oznanja in razlaga. Božje razodetje je vedno isto ali nespremenljivo, a v razumevanju razodetih resnic je napredek, kar je lepo pojasnil 2. vatikanski koncil; ta napredek se vrši po preudarjanju in preučevanju ter premišljevanju vernikov, po izkustvu, ki ga daje življenje po naukih božjega razodetja in po oznanjevanju učiteljske službe Cerkve. Ta napredek se vrši cb podpori Svetega Duha. O-pazen je najbolj v spoznanjii odgovorov Cerkve na težave in vprašanja, ki bremenijo človeško družbo. To niso teoretični odgovori, uresničeni morajo biti v ravnanju kristjanov. Odgovor ne obstoja v prepovedih, marveč v razvoju evangeljskih naukov in v pojasnjevanju, kako jih je treba izvajati v sedanjem položaju Cerkve v svetu. Proti sodobnim zmotam in zablodam razvija Cerkev svoje nauke in spodbuja vse ljudi dobre . volje, da jih sprejmejo in jih uresničujejo v osebnem življenju in javnem delovanju. Nemogoče je poznati do podrobnosti vse nauke Cerkve, ker se nanašajo na različne položaje v razvoju človeške družbe, v mednarodnem po-' litičnem in gospodarskem položaju in v stiskah narodov in posameznikov, ki so se znašli zaradi uresničenih zmot in zablod, posebno zaradi socialnih in političnih pritiskov, v težkih razmerah. So pa nauki, ki jih moramo poznati in morajo postati vodilo našega ravnanja tudi v naj-ožjih razmerah družbe, v katero spadamo. Janez Pavel II. je izdal tri okrožnice in v vseh je razvit in opisan evangeljski nauk o dostojanstvu človeške osebe. Ta nauk mora prežeti popolnoma vse ravnanje in vsa razmerja katoličanov. Najprej mora prežeti človekovo notranje mišljenje, čustvovanje in presojanje. Ako tega ni, ne doprinašamo deleža k ustvarjanju takega ravnanja v medsebojnih odnosih. Nihče od nas ne more . spremeniti svojega bližnjega. So stvari, ki jih more ih mora človek dovršiti v sebi. “Hodi za menoj” je Kristusovo radostno vabi-W. Gospod ponavlja v oznanjevanju svojih naukov bese-, do “kdor hoče . ...”. Vedno vabilo in spodbuda posamei-nikom. Na kratko bi lahko označil dostojanstvo človekove osebe, kot ga oznanja v svojih treh okrožnicah Janez Pavel IJ. tako: Kristjan naj odkriva, spoznava in presoja dostojanstvo človekove osebe, svoje in vseh ljudi, pod vidikom resnice, da je učlovečeni božji Sin Jezus Kristus ČLOVEKOV ODREŠENIK; tako je naslov prve okrožnice sedanjega papeža, izdane 4. marca 1979. Človekov vzor je Bog sam, ki je razodel svoje usmiljenje v Jezusu Kristusu. Učlovečenje, življenje, njegovo delovanje in nauki, posebno pa trpljenje, smrt in vstajenje so razodetje božjega usmiljenja. Današnji svet, posebno pa ubogi in lačni, zatirani in brezpravni, ki so jim nasilno odvzete osnovne človeške pra- Dfobfimce, sladke m žaltave • • • CLEVELAND, O. — Tiho in hitro tonejo v reko večnosti obletnice smrti naših dobrih in velikih mož. Razen domačih, se jih redko še kdo spomni, — redki pokojni so, da bi se jih javnost — recimo vsaj s kratkim dopisom —, še spomnila. Izmed mnogih, ki smo jih po vojni priseljenci poznali, vzamem samo par primerov. Kdo se danes s hvaležnostjo še spomni na glas pok. Antona in Jožeta Grdine, po čigar zaslugi je več kot stotim beguncem bilo omogočeno, da so se rešili taborišča in mogli priti v to deželo? So le redki, ki se s hvaležnostjo (razen bor. organizacije Tabor) še v javnosti spomnijo pok. generala L. Rupnika. Niti tisti se ga ne. spominjamo (v lepem pomenu besede), ki smo za njegovim hrbtom in njegove vojske vedrili in tako preživeli tiste “kisle” dneve. delavec Karl Mauser. I Razveseljivo je, da se vsaj Lemont še lepo spominja obletnice smrti našega trpina, škofa dr. G. Rožmana. Nedaleč nazaj, dne 20. a-prila, so se v večnost iztekla 4 leta, odkar smo v prerani grob položili našega dragega pesnika in kulturnika Marjana Jakopiča. Poleg skrbi za svojo družino, pesništva in kulturnega dela, se je zavzemal z vsemi močmi za našo lepo Koroško. Koliko lepih želja in načrtov je pokojni še imel, za pomoč Mohorjevi, pri njenem prizadevanju, da bo Koroška mogla vzgojiti čimveč dobrih fantov in deklet — mladine, ki postane nosilec bodočnosti. Zjokal bi se danes Marjan (pa mož ne joka kakor otrok za malenkost, če se mu razbije porcelanasta piščal), če bi prišel v naš Cleveland in ne videl sadov svojega započetega dela — le preveč plev, ki jih veter siplje naokoli. Prehitro gre v pozabo ve- Tukaj naj izrečem lepo za-liki naš pisatelj in kulturni hvalo dr. Milanu Pavlovčiču, vice, so potrebni usmiljenja. Nuditi jim moramo tisto u-smiljenje, katerega nam ska-zuje Bog na različne načine. To je do podrobnosti opisano v okrožnici BOGAT V USMILJENJU (30. nov. 1980). Socialne nauke katoliške Cerkve, ki so razloženi v socialnih papeških okrožnicah, je dopolnil z okrožnico “La-borem exercens” (“Izvršujoč delo”); izšla je 14. septembra 1981. “Z delom si mora človek preskrbeti vsakdanji kruh, doprinašati k stalnemu napredku znanosti in tehnike, predvsem pa k neprestanemu kulturnemu in moralnemu razvoju družbe, v kateri živi v skupnosti s svojimi brati.” Ta okrožnica/ povprečnemu človeku ni lahko razumljiva, a jasen je en nauk: kljub industrializaciji je še vedno človek tisti, ki dela; opravila, ki jih vrši, služijo za dopolnjevanje njegove človečnosti, za izboljšanje svojega osebnega poklica, katerega ima prav zato, ker je človek. Čas se je ustavil za tiste,, ki ne ponavljajo drugega, kot da katoličan ne sme sodelovati s komunizmom. V komunističnih državah pa morajo sodelovati s komunisti vsi državljani, tudi katoličani. Ne le zato, ker so prisiljeni, marveč so komunistične vlade sedaj legalne. To potrjujejo tudi protikomunisti, ki iz svobodnega sveta potujejo v komunistične države. To ni kak očitek, a upoštevati je treba dejstva. Zato je v sedanjem položaju neprimerno vedno ponavljati načelo, ki je bilo praktično, ko so komunisti pripravljali revolucijo. S tepi pa ni rečeno, da nimamo nobenih obveznosti v odporu proti brezbožnemu komuniz-mu. Sedaj je potrebno pozitivno delo, ki ni nič manj obvezno kot je bila odklonitev sodelovanja s komunisti v času revolucije. In to delo je veliko težje, ker gre za praktično uresničevanje tistih krščanskih naukov, ki jih brezbožni komunizem najbolj tepta. Tu ne morem začeti z naštevanjem, omeniti pa želim človekove osebne pravice. Na krščanski način jih označimo z besedo' ljubezen. Krščanska ljubezen prinaša mnpge obveznosti in najbolj učinkovito ščiti dostojanstvo vsakega človeka. In proti temu dostojanstvu je precej greha med nami. Kaj pa je danes še greh? slišimo pogostokrat. Vsaka laž je proti dostojanstvu človeka, proti dostojanstvu tistega, ki laže, in proti dostojanstvu tistega, o katerem se laže. To je le en način podpiranja vseh protr-krščanskih, političnih, gospodarskih in socialnih sistemov. Dalje nestrpnost, ljubosumnost, vse, kar ruši mirno so-, žitje med ljudmi, sumničenje. .. Z naštevanjem bi šel lahko še naprej. Tri okrožnice sedanjega papeža postavljajo v ospredje nauke, ki so potrebni nam kristjanom, da bomo po besedah svetega e-vangelija luč svetu, ki je brez Kristusa, ki Kristusa od-'-klanja ali se celo bori proti nj emu. P. Fortunat OFM ki se je v svoji radio oddaji spomnil četrte obletnice Marjana Jakopiča. Moje pisanje o Koroški — o pomoči revnim študentom v Mohorjevi, — večno ponavljanje ene in iste pesmi, postaja čitateljem že mučpo, zato ne bom (vsaj ne pogosto) kaj več pisaril. Priporočam pa, da skrbno (če še niste) preberete v mesečniku Ave Maria v majniški številki, članek: Koroška kliče, — dvakrat preberimo članek vsi tisti, ki smo bili lansko leto gostje v Mohorjevi hiši. Premislimo naše takratno navdušenje in glejmo, da bo v skladu sedaj naše zadržanje. Nazivali smo in vzklikali Korošcem in Primorcem: “Vi ste naši bratje!” Lepe so bile besede, a postanejo prazne, če ne slede njim lepa dejanja! Za pomoči potrebne študente so za pirhe darovali: $25 Jože Volčjak;, po $20: Frances Zakrajšek, Josephine Škrabec, N.N. iz župnije M. Vnebovzete, družina A. Osredkar, Janez M. Pičman, John Petrič; $15 N.N. iz žup. sv. Vida; po $10 pa: Alojz Gosar, Vinko Vrhovnik in Cecilija Remc. Ga. Jožica Jakopič je prejela v isti namen darove od: N. N. Cleveland $50; v spomin pok. možu in očetu je darovala $25 družina Erdani; Cil-ak Bolta $10 v spomin pok. sestri. Vsem darovalcem prisrčna zahvala in Bog povrni. S hvaležnostjo še vedno sprejemajo darove: Slovenska pisarna, 6304 St. Clair Ave., Cleveland, Oh. 44103; Jožica in Bernardka Jakopič, 29424 Armadale Ave,, Wickliffe, Oh. 44092; Janez Prosen, 16211 Trafalgar, Cleveland, Oh. 44110. * Po kapitulaciji Italije v septembru 1943 sem se za 2 meseca porinil pri sorodnikih v seno — po nemški ofenzivi sem se izkopal ven, se sena otresel in se po bližnjici, skozi Žužemberk, Novo mesto in Zidani most pritepel v Ljubljano. In kaj sedaj? Par tednov sem z drugimi pribežniki vred goltal lakoto in,pasel uši v gimnaziji na Ledini; potem pa, čudite se — sem stopil skozi velika vrata v sam le-menat — seveda po zaslugi neke dobre žene. Vedel sem, da nove maše ne bom pel, -— nisem nosil talarja —-, nosil pa sem v zimskem času v košu na hrbtu drva v 2. nadstropje, kjer so imeli profesorji sobe. Bil sem prvi in zadnji hlapec vrtnarice (redovnice) sestre Majele. Moja zaposlitev je bila v vrtu Alojzijevišča, kjer je bil z obzidjem ograjen velik vrt, ki je pripadal semenišču. Ta sestra Majela je bila vrtnarica v tem vrtu menda celo dolgo dobo njenega redovniškega življenja. Po stezicah tega velikega zelenjadnega in cvetličnega vrta so se v lepem vremenu, po kosilu od 1. do 2. sprehajali mladi — veseli bogoslovci. Sestra Majela je tisti čas ene ure v kotu pri uti sedela in brevir molila, na drugi strani ute pa je hlapeč Janez “duškal”. Lepo je bilo gledati te mlade fante, ki so se posamič ali v grupah sprehajali. Nekega dne pa k meni prisede sestra in mi prične praviti: “Vidiš, po tehle stezicah se je včasih tudi gospod Mikuž sprehajal, zdaj pa, če si slišal, se s partizani nekje po gozdovih potepa. Jaz sem vedela, že takrat, ko se je todle kot bogoslovec sprehajal, da bo to sentivo seme. Vedno so hodili k njemu semkaj v vrt čisto tuji dedci, in imeli so se vedno, bolj od drugih bogoslovcev odstranjeni, veliko za povedati. So bili le redki slučaji, da bi tujih obiskov ne imel. In bila sem pri njegovi novi maši v stolnici. Čudila sem se. Polovico klopi v cerkvi so zasedli moški, v frakih in celindrih, ki pa niso vedeli ti možje, kdaj se vstane in kdaj sede, — čemu so klečal-niki, o tem niso imeli pojma. Jaz, ki sem le uboga nuna, sem že takrat vedela, da s tem gospodom ne bo vse v redu. Ne vem, zakaj gospodje profesorji že prej tega niso o-pazili?” To sem zapisal, ker poročilo pravi, da se je Mikuž med revolucijo pridružil OF. Ta skromni, pa resnični primer pove, da je bil pokojni že daleč poprej v službi rdečih. Ne verjamem, da si je zaslužil čast oltarja, kakor nekateri namigavajo, pa tudi ' ni prav, če rečemo: “Hudič ga je vzel.” Mikuž je že sojen, -— nas sodba še čaka. Vse pa bo sodil pravični in usmiljeni Bog. a Slišal sem in povem, pa jaz ne verjamem, da bi bila resnica. , Ko so se Titu odprla peklenska vrata, je na hodniku zagledal tovariša Jožeta Stalina, ki je stranišča čistil. “Je-li je mogoče, tovariš Jože, da ti hodnike in stranišča čistiš?” “Tako je tovariš! Tudi ti boš stranišča čistil, kadar bo Elitler dežurni in danes je!” pojasni Stalin Titu. J. P.. -----------o— TISKOVNI SKLAD V tiskovni sklad Ameriške Domovine so od zadnjič darovali sledeči narodno zavedni rojaki: Ga. Jennie Žagar, Cleveland, O. 2.00 Joseph Batič, Springfield, N.J. 10.00 John Kavčič, Mississauga, Ont. 10.00 John Kamalic, Euclid, O. 2.00 Frank Rozina, Milwaukee, Wis. 2.00 Julia Urankar Euclid, O. 2.00 Johan Skubic, Toronto, Ont. 2.00 Joe Dovgan, Cleveland, O. 7.00 Anton Malenšek, Milford, Conn. 7.00 John Yakos, Milwaukee, Wis. 2.00 Lawrence Stojan, Peconic, N.Y. 2.00 Louis Potočnik, Cleveland, O. 2.00 Kathy Tisovec, Cleveland, O. 2.00 Rudy Lokar, Euclid, O. 10.00 Valentine Strah, Toronto, Ont. 10.0° Rev. Albin Gnidovec,. . Rock Springs, Wyo. 2.00 Vid Rovanšek, Sudbury, OnL Canada, v spomin na Marijo Kus 10.00, Edward Bizjak, 2.00 Westchester, 111. ! Vsem darovalcem iskreh3 hvala! Januar mesec slovenske folklore n. CLEVELAND, O. — Pred-no nadaljujem s pisanjem drugega dela članka “Januar mesec slovenske folklore”, bi se rad opravičil ge. Cvetki Ovsenik-Gabrič za neljubo pomoto, ko sem v prejšnjem delu tega članka navedel samo njen dekliški priimek, brez poročnega. Prosim, ga. Cvetka Ovsenik-Gabrič, za oproščenje! Nimam namena opisovali vsakega plesa posebej, rad bi vas spomnil le na nekatere, zlasti še tiste, ki so vzbudili višek navdušenosti med številnimi gosti. Člani plesne skupine Nagelj, ki jo sestavljajo naj-mlajši člani Slovenskega folklornega inštituta, so tako ljubko in prisrčno zaplesali ples “Jaz pa pojdem na Gorenjsko”, da se je bilo nemogoče ustavljati. Z burnim a-plavzom smo jih spremljali na pot, ki pelje na Gorenjsko. Skupina Rožmarin nam je s plesom “Mi se imamo radi” pokazala, da sta ljubezen in sloga moč, katere ni mogoče premagati. V narodnih barvah so se Triglavska dekleta v plesu “Veter nosi pesem mojo”, poklonile spominu naših pradedov. Solo ples “Ribniški Urban” je res odlično odplesal Leon Vovk. Vsekakor pa zaslužijo polno priznanje plesalci Belokranjskih narodnih plesov, saj so v tako veliki meri izzvali navdušenje gostov. Drugi del programa je bil povzet iz življenja na vasi. Videli smo ples z maj oliko in ples s pogačo, štirje mladi fantje, polni življenja in moči, so v plesu tako nazorno prikazali trdo življenje vaškega kovača, da sem v mislih pohitel nazaj v preteklost, ko je vsak Slovenec moral biti kovač tudi v drugem smislu besede. Zato, da nam je lahko ohranil to veliko in bogato kulturno dediščino, ki je našim pradedom v čast, nam pa v ponos. Nežni slovenski spol je podoben čebelicam. Za vsako delo, ki se ga lotijo, so najbolj pridne, kar so nam v plesu prikazala dekleta, da so do\ boli najbolj pridne predice, bolj pridne so perice, najb°'l pridne so žanjice in spet h10’ rajo biti najbolj pridne gr^" Ijice. Seveda pa je podobo0 tudi med možmi in fanti Prl košnji, mlačvi in drugih teŽ»' ških opravilih. Tretji del programa 1 Slovenski- folklorni inšth11 poklonil ljubezni na vaSl’ Ljubezni, zakaj le ljubeze^ spremlja človeka skozi življenje, od rojstva pa groba. Marsikdaj sicer neopazno, odvisno od te^j kako zna tudi posamež^' razdajati svojo ljubezen. ^ ko lepa je ljubezen, so prikazali planšarji, prika2 . nam jo je vasovalec na va5.‘ in v plesu “Zapeljivi nagell sta nam jo prikazala Franc Jurkovič in Miha Dolinar- Na sporedu je bilo še ne^°j liko plesov, od katerih je J3, najpomembnejši zadnji, * * * * v ^ terem so se vsi plesalci ^ venskega folklornega inšhtLl_ ta poklonili gostom za ' vo priznanje in ljubezen _ slovenske folklorne dedis^11, id' Svoji voditeljici in direkt° ci, ge. Edi Vovk-Pušl Pa poklonili krasen šopek rde^ m v>° slovenskih nageljnov za njeno ljubezen in požrtv j j 11 KOLEDAR društvenih prireditev h < ► «► i ► «* !! * ► i: ' > o o <> i. se naenkrat, tj. v 5. in 6. stdfeet-ju, razširili po vsej vzhodni Evropi? Kako bi se v teh močvirjih moglo nabrati toliko ljudstva, da bi njegovi tokovi nenadoma bruhnili na vse strani, ko pa so v njem možnosti za življenje skrajno omejene. Če so se prebivalci v močvirju tako hitro množili, potem so- se morali tudi stalno izseljevati, stoletja ali kar celo tisočletje, ne pa da so, nakopičeni, preplavili več kot polovico Evrope. Sama vprašanja torej. In čeprav te slovanske selitve ne potrjuje noben zgodovinski vir, so si jo tudi vneti panslavisti vzeli za dogmo. Prijala je namreč velikoruski ideologiji, po kateri izhajajo vsi slovanski narodi nekje iz Rusije, ta je zato mati slovanstva in čaka svoje otroke, da se vrnejo v njeno okrilje; da tako ustanovijo mogočen slovanski svet, ki bo segal vse do Vladivostoka. Ta romantična fantazija je zgolj krinka za ruski imperializem, ki se danes pojavlja še pod drugačnimi obrazi: Le-; ninova zamisel o svetovni revoluciji za socializem je prav tako zamišljena na ta način, da naj bi bil center tega “socializma” v Moskvi. In številna gibanja po svetu nosijo to utopično vizijo v svojih programih. Stara ruska taktika je ostala ista, cilji pa so še bolj megalomanski. In kaFor današnji marksizem v svoji viziji ponareja zgodovino in resnico, tako jo je tudi panslavizem. Njegove vsedline pa so v naših knjigah in miselnosti ostale vse do danes. Tržaška revija “Most”, ki jo izdaja Aleš Lokar (naslov: Šalita Cedassamare 6, 34136 Trst/Trieste, Italy) je v svoji najnovejši številki objavila daljši prispevek s kritiko skandinavske teorije o izvoru Slovencev. Toda ta kritika vsebuje, poleg nekaj tehtnih navedb,, tudi zastarele in naivne poglede, kakršni so prav v vztrajanju na tem, da smo Slovenci prišli “iz Za-karpatja”. V tej kritiki je. nesmiselno sklicevanje na razne pisce, češ da so tudi ti tako mislili, dasi so omenjeni tudi oni, ki niso tako mislili, ker manjkajo zgodovinski viri za takšno trditev, kakor jo odklanja že sama logika. Pisec kritike o-menja izrecno A.' Brueckner-ja, ki je Zakarpatje odklanjal, ker da močvirja niso primerna za človeška bivališča. Toda on je bolje podkovan: močvirja da so primerna v ta namen, saj nam to dokazujejo mostiščarji ljubljanskega barja ipd. Seveda se kritik ne zaveda, da so življenjske možnosti v močvirju zelo omejene in popolnoma nezadostne za to, da bi ljudstvo v njih nakopičeno preplavilo večino Evrope. Tudi sklicevanje na jezikoslovce in na indoevropejski jezik ni prav noben dokaz o izvoru “iz Zakarpatja”. Jezikoslovcem namreč manjka sploh smisla za stvarnost. Trdili so celo, da smo imena za naj ožje sorodnike vzeli od predslovanskih ljudstev; da torej nismo imeli lastnih izrazov za očeta, brata, strica, pa za mleko itd. — Bi bili poprej mogoče opice? Na podoben način se pisec posluži “negativnih” dokazov o tem, da izviramo “iz Zakarpatja”. Pravi, da smo besedo “bukev” vzeli šele v novi domovini, ker da stara slovenščina naj bi je ne imela. Pač prav zato, ker v močvirjih bukve ne rastejo. Očitno ne, toda kako ve, da smo bukev siprejeli šele v novi domovini? če se v tej nadrobnosti ne motim, misli na zvezo bukev — die Bu-che, pri čemer naj bi šlo za izposojenko iz nemščine. Toda potem smo v novi lomovi-ni dobili od nemških, pravzaprav bavarskih sosedov tudi teto (die Tante), pa brata (der Bruder), iz italijanščine (ki se še sploh ni oblikovala) pa mamo (mamma). Ali pa je mogoče, da so v močvirjih stare domovine rasli gabri in smreke, jelke in lipe, hrasti itd., saj imamo vendar te izraze Slovenci že od vsega začetka?! Druga zanimiva, trditev je o plugu. Kritik vendarle sodi, da ne prihaja od nemškega Pflug, saj mu je tokrat znano, da so ta izraz imeli že stari Retijci. Zato pa toliko bolj gotovo vzklikne, da smo plug prevzeli od Retijcev “preko Langobardov”. Torej smo morali res vse prevzeti, ker sami nismo ničesar imeli. Saj se že vnaprej predpostavlja, da smo prišli iz močvirja. Zadeva z Retijci pa ni tako preprosta. Nekaj ohranjenih retijskih napisov v etruščan-ski pisavi kaže, da so govorili le-ti jezik, soroden etru-ščanskemu. Zato italijanski pisci ozji&čujejo/i^etijščino kot severno etruščino. Izrazi lete pa se skladajo z ostanki venetskih napisov, prav tako v etruščanski pisavi. Italijanski pisci pa seveda teh napisov ne primerjajo s slovanskimi jeziki, kot je to storil AntonrBerlot in pojasnil njih vsebino. Kako bi sploh lahko primerjali napise teh visokih kultur, kot je bila npr. etruščanska, z manjvrednimi slovanskimi jeziki? In vendar se prav tukaj kaže, da so slovanski jeziki prvotni, zlasti slovenski' s svojo dvojino, ki je nima latinščina in že dolgo ne več grščina. To pa ne pomeni, da so bili Etruščani Slovani, kot hitro umevajo tisti, ki ne znajo ločiti med jezikom in narodnostjo (etnijo). — Ali bi danes lahko istovetili Ameri-kance in Avstralce z Angleži,, dasi je jezik isti? Ali pa juž- 8. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 7. tiri zvečer. 16. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. — priredi Mate-. rinski dan v parku. 22. — Mladi harmonikarji prirede svoj pomladanski koncert v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 7.30 zvečer. Po koncertu domača zabava. 30. — Društvo SPB Cleveland obhaja Slovenski spominski dan za žrtve vojne in revolucije s sv. mašo pri Lurški votlini na Providence Heights, Chardon Rd. 31. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Spominski dan v parku. JUNIJ 5. — Dr. Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ obhaja 60-letnico obstoja. Počaščeni bodo 50-letni člani. 6. — Otvoritev Slovenske pristave s piknikom. Gosto-1 vala bo USS godba na pihala. 20. — Tabor DSPB Cleveland poda spominsko proslavo pri spominski kapelici Orlovega .vrha, Slovenske pristave, za pobite Slovenske domobrance, četnike in civilno prebivalstvo. 20. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi svoj prvi piknik v parku. 27. — Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. Igra Belokranjski orkester iz Girarda, Ohio. • JULIJ 3. in 4. — V Lemontu, 111. bo praznovanje spomina 120-letnice smrti slovenskega svetniškega kandidata, škofa Antona Martina Siom-šeka. Praznovanja se bo udeležil tudi mariborski škof Franc Kramberger. Istočasno bo vseameriško slovensko romanje v Le-mont. * 3. in 4. — Slovenski folklorni inštitut v Ameriki prireja na Slovenski pristavi svoj Drugi festival slovenske folklorne v Ameriki: Nastopajo oba dni slovenska folklorna društva pevcev, plesalvec in muzikantov. / ne Amerikance s Spanci? To; bi moral vedeti še zlasti vsak narodopisec. Čas bi bil, da se izobražen-stvo iz stare šole reši večnega prepisovanja od tujcev in začne misliti s slovenskega stališča. In s tem tudi kompleksa zaverovanosti/ da je vse tuje boljše od lastnega. Na misel mi prihaja še vprašanje:, “Kaj je moderno?”, kot nam ga je zastavil profesor sociologije na univerzi. Odgovor: “Moderen je tisti, ki je odprt za nova spoznanja, v duhu časa!” — To- , rej ne tisti, ki posnema in po-navija all pa se ravna po mo-di, temveč ta, ki je samostojen in izviren. 21. — Klub slov. upokojencev priredi piknik na SNPJ farmi na Heath Rd. 25. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi. 25. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi misijonski piknik v parku. AVGUST 1. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. 8. — Slovenski športni klub priredi svoje tretje vsakoletno SuperTeams tekmovanje in piknik na Slovenski pristavi. 22. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi svoj drugi piknik v parku. SEPTEMBER 19. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi obed v farni dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 2. pop. 26 — Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio. OKTOBER 2. — “Fantje na vasi” iz Clevelanda prirede koncert ob 5. obletnici svojega obstoja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 7. uri zvečer. 3. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Vinsko trgatev v parku. 9. — Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v i avditoriju Sv. Vida. 9. •— Slovenska folklorna Kres priredi program slo-' venskih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 16. — Tabor DSPB Cleveland priredi jesenski “Družabni večer” v Slovenskem domu na Holmes Ave. v Collin-woodu. Igrajo Veseli Slovenci. j 16. — Klub slov. upokojencev v Nevburgu-Maple Hts. priredi vsakoletni banket s plesom v Slovenskem domu na E. 80 St. Serviranje večerje od 6. do 9. zvečer, za ples igra od 8. do 12. orkester Ed Buehner. 17. — Občni zbor Slovenske pristave. 23. — Slovensko-ameriški kulturni svet priredi Slovenski večer prireditev na Cleveland State univerzi. 31. — Pevski zbor Zarja priredi jesenski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 31. — Slomškov krožek postreže s kosilom v šolski dvorani pri Sv. Vidu od 11.30 dopoldne do 1-30 popoldne. NOVEMBER 6. — Štajerski klub priredi vsakoletno martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo Veseli Slovenci. 13. — Belokranjski klub pri- reja svoje tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Igra John Hutar orkester. DECEMBER 19. — Pevski zbor Glasbena Matica priredi Božični koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. ----------o----- Novi grobovi (Nadaljevanje s 1. strani) 2 tedna, umrl 57 let stari Ray Christy, mož Sue, roj. Mandate, oče Michaela, stari oče Alison, tast Regine. Rajnki je lastoval in vodil Pullman Lounge v Collinwoodu zadnjih 13 let. Pogreb bo iz Gr-dinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v sredo, v cerkev Marije Vnebov-zete ob 9. dopoldne, od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer. Joseph Leonard V nedeljo, 25. aprila, je v Metro splošni bolnišnici umrl Joseph Leonard, mož Katherine, roj. Glowacki, oče Dolores Bowden, 6-krat stari oče, 6-krat prastari oče, brat Helen East, Berthe Prunofsky in Steva, zaposlen mnogo let pri Wellman Bronze Co. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Zak na 6016 St. Clair Ave. v četrtek, 29. aprila, ob 9.30 dopoldne, v cerkev sv. Vida ob 10., nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes in jutri od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer. ------o----- Nevarnost kajenja Ameriški zdravstveni urad-ki pravijo, da je kajenje cigaret in drugih tobačnih izdelkov najnevarnejše ogrožanje zdravja in bo letos povzročilo 129.000 smrtnih slučajev. Ta napoved je bila ena najtrših napadov državnih zdravstvenih uradnikov na kadilce. V svojem poročilu navajajo, da povzročajo cigarete in tobak devet vrst raka, vključno najbolj nevarnega raka na pljučih, ki povzroča največ smrtnih slučajev. Nič drugega ne more bolj zmanjšati nevarnosti raka kot prenehanje kajenja, posebno cigaret. Rak je še vedno najbolj smrtno nevarna bolezen, do-čim se je v zadnjih 30 letih zmanjšalo za 30% smrtnih slučajev po srčnem napadu in 50% zaradi možganske kapi, se je število smrtnih slučajev zaradi raka v isti dobi celo nekoliko zvišalo kljub temu, da se je zdravniški znanosti posrečilo ozdraviti o-krog ducat vrst rakastih obolenj. 35% raka na pljučih je povzročilo kajenje cigaret. Ka-dilpi cigaret so desetkrat več izpostavljeni obolenju raka na pljučih kot nekadilci; močni kadilci, ki pokadijo več kot en paketič cigaret na dan, pa celo 25-krat več. Pri zdravljenju raka na pljučih je zdravniška veda dosegla zelo malo uspehov in 90% obolelih umrje, ker za nje ni bilo pomoči. Kajenje more tudi povzročiti raka v ustih in v vratu, posebno če je kajenje združeno s prekomernim pitjem alkoholnih pijač. Ko se je kadilec odvadil kajenja, po 15 leth zanj skoraj ni nevarnosti obolenja. —-----o----- žrtvujmo se za svoj tisk, ohranimo naž slovenski list Ameriško Domovino! BISERNI JUBILEJ - MITNICA društva sif.Veronike št. 115 KSI J, Kansas City, Kais. Cleveland, Ohio — Slovenska naselbina v Kansas City, Kansas, je razmeroma malo poznana med ameriškimi Slovenci, vendar so se prvi Slovenci naselili v tem mestu že v prejšnjem stoletju. Večinoma so bili zaposleni v znanih velikih klavnicah v Kansas Cityju. Rev. Jurij Trunk v svoji knjigi “Amerika in Amerikanci”navaja, da je bilo leta 1903 v Kansas City o-krog 60 slovenskih družin in do 100 fantov. Teritorij, v katerem se je takrat nahajala slovenska naselbina v Kansas City, je bil obdan okrog in okrog z rečnima tokovoma, na severu reka Missouri, na jugu reka Kansas. Najbolj gosto-so takrat Slovenci bili naseljeni (in morda še danes) med 5. in 7. cesto in okrog Orville ter Ohio ceste. Po starih zapiskih je bil prvi Slovenec, ki se je naselil v Kansas City, Marko Medved, rodom iz Podgore, fara Stari trg ob Kolpi in sicer o-krog leta 1896 ali 1897. Zaposlen je bil v tamkajšnji klavnici. Ker so Slovenci v Kansas City ustanovili prvo slovensko društvo v Kansas City 12. junija 1897, to je društvo sv. Petra in Pavla št, 38 KSKJ, bi se moglo sklepati, da je Marko prišel v Kansas City že leta 1896. Ime Marko Medved najdemo že med u-stanovitelji društva sv. Petra in Pavla št. 38 KSKJ in je bil v prvem odboru podpredsednik. Za njim so kmalu prišli Pavel Bogolin iz Brezovice, potem John Bukovec in Peter Majerle st. Rodbina Majerle se je torej že več kot 80 let udejstvuje pri K.S.K. Jednoti. Društvo sv. Veronike št. 115 KSKJ, Kansas City, je bilo ustanovljeno 24. marca 1907. Avtentične podatke o ustanovitvi društva je podala Katarina Majerle ob srebrnem ju- bileju društva leta 1932, ki je takrat bila tajnica društva: “Meseca marca 1907 sta sprožila idejo o ustanovitvi društva rojaka Pavel Sterk in Peter Majerle, da bi bilo potrebno ustanoviti kako žensko podporno društvo v tej naselbini, nakar sta se podala na agitacijo in trkala od hiše do hiše in vpisovala imena rojakinj, katera hoče pristopiti k novemu društvu. Imela sta uspeh, kajti podpisalo se je kar 32 žena in deklet. Zborovanje prve ustanovne seje se je vršilo 24. marca 1907 v dvorani Louis Loške-ta na 3. ulici. Najprvo se je debatiralo za odločitev društvenega imena. Predlagani sta bili dve imeni: sv. Genovefa in sv. Veronika. Rojak Peter Majerle predlaga, da naj bo društvena patrona sv. Veronika. Predlog je bil soglasno sprejet. Sklenjeno je tudi bilo, da novo društvo pristopi h K.S.K. Jednoti in je dobilo zaporedno številko 115. To je bilo tedaj 12. žensko društvo v Jednoti.” Sledeče so bile ustanovne članice: Marija Miler, Katarina Medved, Marija Šneler, Marija Bukovic, Marija Mil-činovič, Margareta Sterk, Terezija Novak, Helena Klepač, Lina Privc, Ana Žagar, Marija Stimec, Johana Ferlič, Jo-si pin a Zupan, Marija Snelar, Margareta Pribilič, Ana Rit-manič, Alojzija Požak, Margareta Veselič, Katarina Gla-vinič, Marija žagar, Marija Majerle, Ana Saj nič. V prvi odbor so bile izvo-Ijene: Marija Maurin (omo-žena Miler), predse dnica; Katarina Medved, podpredsednica; Agnes Žagar, tajnica; Ana Malevič, zapisnikarica; Marija Šneler, blagajničarka; Apolonija Žagar, zastopnica. Nadzornice: Terezija Toplikar, (omožena No--vak), Marija. Bukovac in Ana Ritmanič; Mary Majerle (o-možena Guštin) vratarica. Leta 1908 si je društvo nabavilo svojo zastavo, katero je b 1 a g o s 1 o vil Rev. Josip Kompare, takratni župnik sv. Družina. Obe KSKJ društvi v Kansas City — društvo sv. Petra in Pavla št. 38 in društvo sv. Veronike št. 115 sta najbolj pripomogli, da so Slovenci v Kansas City dobili svojo faro in svojo cerkev. Najprej jih je k temu navdušil č. g. Anton P. Podgoršek, .ko jih je o-biskal za Veliko noč. Niso še imeli svojega duhovnika, pa so že začeli zbirati denar za postavitev svoje cerkve. Leta 1908 so dobili iz stare domovine vnetega duhovnika Josipa Kompare. Na veliko nedeljo leta 1908 je za novoustanovljeno faro sv. Družine prvič brak slovensko sv. mašo v Kansas City kot župnik fare sv. Družine. Maša je7bila v spodnjih prostorih nemške cerkve sv. Antona. Poročilo pravi: “‘Tu je prvič zadonela v srcu Amerike na kansa-skih planjavah slovenska, pesem “Zveličar naš je vstal iz groba!” Veselje in navdušenje je bilo velko.” Do septembra 1908 so Slovenci predela- li dve hiši v lično cerkvico, ki so jo posvetili sv. Družini. Še isto leto so postavili zadaj za cerkvijo poslopje za šolo in dvorano. Sedanja nova cerkev sv. Družina je bila blagoslovljena 4. julija 1928. To delo je s pomočjo požrtvovalnih slovenskih faranov dovršil takratni župnik John Perše. Nova cerkev je bila postavljena v najlepšem kraju slovenske naselbine. Ob bisernem jubileju društva sv. Veronike št. 115 KSKJ, Kansas City je prav, da obujamo stare spomine, saj še morda mnogi živijo, ki se spominjajo na tisto dobo. še vedno jim je pri srcu požrtvovalno delovanje za svojo faro in za svoja društva. Mlajši rod se more veliko naučiti od požrtvovalnosti naših prednikov. Kako častno je, ko beremo imena ustanoviteljev društva in ugotavljamo, da njih potomci še sedaj prav tako agilno delujejo za društvo. Društvu sv. Veronike št. 115 KSKJ, Kansas City, Kansas, naše prisrčne čestitke k bisernemu jubileju — 75 let društvenega delovanja. Jože Melaher ANDREJ KOBAL: SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE S katoliškimi župniki je šlo lahko, s pravoslavnimi, dasi je bil vsak voljan pomagati, težje. V Pennsylvaniji sem se ustavil v dveh srbskih in eni makedonski pravoslavni fari. Prota v mestu Steelton je bil silno naklonjen, ampak njegova popadi j a ali protinjica mu ni pustila govoriti in ga niti za trenutek ni pustila samega z menoj. Prišlo je tako daleč, da sem jo prosil, naj naju pusti sama, ker bi rad govoril samo z njim. “On je lud i nežna šta da govori,” je zafrknila in ostala. Iz njenega neprestanega govorjenja sem spoznal, da bi tajno službd y trenutku raz-bobnala po parohi ji, če bi jo le imeli. V obeh drugih pravoslavnih župnijah sem našel isti kočljivi položaj srboritih in gospodujočih popadij. Pre-zgovorne so preprečile stike z morebitnimi kandidati. Obširna, dasi malo zastarela poznanstva med društvenimi tajniki in člani pri SNPJ bi mi lahko koristila pri tej vrsti nabornega prizadevanja, a to je onemogočil nepisan zakon. V uradu O.S.S., kakor tudi v drugih zveznih ustanovah smo imeli seznam ne- . lojalnih ali dvomljivih izseljeniških organizacij, katerega je sestavil kongresni odbor. V tem seznamu je bila vključena tudi SNPJ. Člani vsake v seznamu imenovane organizacije so se smatrali za sumljive in nesprejemljive za kakršno koli zaupno zvezno službo. Iz tega razloga nisem priporočil za sprejem v O.S.S. nikogar, ki je bil poznan kot član jednote ali sličnih izseljeniških zvez, ker sem vedel, da bi bil po preiskavi odklo- njen. Zavedal sem se, da se s takim seznamom dela krivica ne samo poedinim članom, temveč, splošno nekaterim organizacij am. Osebno sem poznal Mr. Benjamina (priimka se ne spominjam), ki je upravljal za kongres dotični seznam nelojalnih in ^umljivih organizacij, fašističnih, kukluksklan-skih, r e v ol u c i o narnih in skrajno levičarskih. On mi je nekajkrat neuradno poslal na pregled take sezname, pred-no jih je predložil kongresnemu odboru v odobren j e, tisk in razdelitev vladnim uradom. Nekoč sem ga po prejemu provizoričnega seznama telefonsko poklical na sestanek. Rekel sem mu, da bi rad vedel, kdo mu daje napačne informacije o izseljeniških organizacijah. V seznam je na primer vključil take ustanove kot Kranjsko Slovensko Katoliško Jednoto in Slovensko žensko zvezo. Povedal sem mu, da sta obe ustanovi, kakor tudi nekatere druge naštete v seznamu, stoodstotno lojalni do Amerike, strogo katoliški, konservativni. Črtal jih je iz seznama in tako tudi nekaj drugih. Ni pa hotel črtati SNPJ, češ da je s “Prosveto” vred zagrizeno proletarska, torej v duhu neameriška, Iz obratnega razloga ni hotel črtati iz seznama Hrvatske Bratske Za-jednice, češ da se njen tisk s članstvom vred preveč nagiblje na stran Ante Paveliča in njegovega fašističnega režima, ki je Ameriki napovedal vojno. Naborno delo se ni povsem končalo, tudi ko sem se podal v Egipt, ker je agentov vedno in povsod primanjkovalo. Iz Kaira sem se nekoč z jeepom podal čez puščavo do Sueza in odtod v zavetno ameriško taborišče Akaba ob obali Rdečega morja. Tu je bilo nastanjeno za okrevanje in odmor ameriško moštvo. Izbral sem dva mlada poročnika, oba z dobršnim znanjem nemškega jezika. Oko-liiščina pa je bila tako nepri-kladna, da jima nisem mogel ali hotel zaupno razložiti, za kaj gre. Zato sem ju naprosil, da se pripeljeta konec tedna in me obiščeta v privatnem stanovanju v Kairu. Ko sta se javila, sem ravno imel neke angleške goste in jima nisem mogel razložiti namena. Odpeljali smo se torej v Gi-zeh, kjer sta oba hotela splezati na vrh glavne piramide. Na vrhu smo posedeli vsak na svojem kamnu, brez motnje, in tu sem jima predložil vstop v obveščevalno službo, . s potrebno pripombo, da imata 50-50 šans. Zamislila sta se, a kmalu sta sprejela ponudbo. Oba sta bila padalca, smela fanta z mnogimi preizkušnjami in za oba sem že vnaprej imel načrt, da kot vodji vsak svoje trojke skočita v Avstriji in morebiti v Sloveniji. Sam sem dvomil, da imata 50-50 šans, a v njunem primeru je bilo to doslovno. Imen ne omenjam; eden je bil ujet na Gornjem Štajerskem in ustreljen, drugi je u-spel nekje v Sloveniji in pozneje v severni Italiji ter je še sedaj v neki tajni službi. Dolga pot v Egipt Glavna baza za operacije O.S.S. na Balkanu, v Avstriji in na Madžarskem je bila v Kairu. Obstajale so sicer neredne postojanke agentov tudi v Carigradu in po potrebi drugod, a vodstvo obveščevalnih mrež za omenjene dežele se je osredotočilo v Egiptu. Whitney je med drugimi pomočniki v decembru 1943 izbral mene za nujno nalogo pri preustrojenju baze. (Se nadaljuje) HOUSE FOR SALE 18622 Muskoka Beautiful 4 room home. 2 bedrooms. 1 '/o garage. Insulated up. Call 481-1309. (33-34) HOUSE FOR SALE 3 Bdrm. Bungalow. Alum, sided. Euclid. Vicinity of Recher Hall. 483-0241. (33-36) V NAJEM Štirisobno stanovanje v Collinwoodu. Kličite 541-5580 (33-36) ISKRICE Človešlca sreča je sestavljena iz toliko delov, kolikor jih manjka. —Bossuet PrijafeFs Pharmacy St. Clair Ave. & E. f,S St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. — AID FOR AGED PRESCRIPTIONS. MALI OGLASI HIŠA NAPRODAJ V Willowicku Na mirni cesti. Za ogled in pojasnila, kličite 585-8036 po 4. popoldne. (33-36) BY OWNER All brick Bung. 3 bedr., excell. cond., prime Euclid area, many extras. Prin. only. 412-8036 - 942-4109 (33-34) FOR SALE Din. set, stereo-record player, Magic Chef stove, all excell, cond. — 391-6483. (33-34) GRUMOVA POGREBNA ZAVODA HOUSE FOR SALE 1585 E. 38 St. Double 5 & 6. A-l condition. Move in immediately. (33-36) HOUSE FOR SALE 3 Bdrm. Bungalow. Alum-sided. Euclid. Vicinity of Recher Hall. 486-0241. (29-32) FOR RENT E. 74 St. and Korman 6 rooms up. Garage. $130. Call 1-968-3314 (32-35) Housekeeper - cook 5 day®! per wk. Noon to 7 p.m., 2 a-dults., Apt., no heavy cleaning or .laundry. Refs. 751-7711 before noon or eve- (32-33) Euclid — By Owner 3 bedr. Colonial, alum, sided St. Christine parish. Will sac-rifice for quick sale, low 40’s- 486-5662 after 5 p.m. (32,34)' Apartment For Rent Near St. Vitus, off St. Clair-Two bedroom apt. down. Call after six. 361-6858. ___________________________(X) Inside - Outside Work Redecorating, painting, re' pairs of all kinds including plumbing and roofing. Call 431-7240 (30-37)1 ROJAKI POZOR! Izvršujem vsa dela na his'il znotraj in zunaj. Kuhinj2'! porči, stopnice. Betoniran1! privatne ceste (driveways)'; Brezplačen predračun. KličUe 944-1470 ali 486-5545. (*) ——------------------------- CAFETERIA HELP WANTED Ideal working conditions'1 Good hours. Excellent pay! Call- 951-0205 (30-33)1 1053 East 62 St. 17010 Lake Shore Bivd. 431-2088 531-6300 GROMOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 PRVI SLOVENSKI KOVANCI na razpolago je še nekaj zlatnikov in srebrnikov kovanih leta 1978. Na kovancih, ki so krasno darilo za poroko, krst, sorodnike v domovini so ovekovečeni Cankar, Prešeren, Trubar, Baraga, Slomšek in Krek še Bled, Brezje, zemljevid Slovenije, Vojvodski prestol in mariborski in ljubljanski grb. Nakup predstavlja izvrstno naložbo ker cena še posebej sedaj ko je zlato in srebro padlo več kot ugodna. Srebrna serija na razpolago po originalni ceni od 1978 to je USA $93.--, zlata serija v krasni šatulji pa USA $343,- informacije: Dr. Peter Urbanc, 1 Daleberry Place, Don Mills Ont., Canada MSB 2A5 tek 447-4332. VENDING PERSONNEL NEEDED I Looking for mature dependable individuals to work as vending host or hostesses and route personnel on Cleveland’s East side. Good hourly wages and uniforms provided. Apply in person at: TO? SERVICES 1110. 76S0 Tyler BM Mentor. Ohio SOBOTA 1. MAJA If 82 Slovenskega pevskega zbora V Slovenskem KOROTAN KONCERT narodnem domu 6417 St. Clair Ave. Zaselek ob 7.30 zvečer Igrajo - Veseli Slovenk Vstopnina $4.00