ŽIVAHNA DRUŽBENOPOLITIČNA AKTIVNOST NA KODELJEVEM
'Konee lanskcgu lcta, točneje mfcseca novembra, smo pisarno sveta krajevne skupnosti Kode-ljcvo preselili v nove prostore. S tem so dobile svoj prostorček pod skupno streho tudi družbe-nopolitične organizacije Kode-Ijevega. Nova pisarna je večja od prejšnje, omogoča celo se-stanke do 23 prisotnih. S prese-litvijo je rešen tudi dolgoletni problem skladiščenja opreme za civilno zaščito, kajti ta je dobila v novih prostorih svoje skla-dišče. Še vedno aktualen in od-prt prostorski probleni pa je dvorana za sestanke z večjim številom prisotnih. Vsi družbe-nopolitični dejavniki na Kode-ljevem upajo, da bo tudi to vprašanje rešeno še v tem letu. Ti ,,uvodni" prostorski stavki sicer ne sodijo pod gomji na-slov, so pa potrebni, kajti z novimi prostori se je razvila večja družbenopolitčna aktiv-nost.
V mesecu decernbru so bile na Kodeljevem, prav take kot v drugih krajevnih skupnostih, volitve delegacij za občinske skupščine samoupravnih inte-resnih skupnosti. Na Kodelje-vem smo izvolili splošne delega-cije, ki šteje 18 delegatov. Pred-
kandiducijski in kandidaeijski postopek je vodil koordinacijski odbor s predstavniki družbeno-političnih in družbenih organi-zacij ter sveta krajevne skup-nosti. Ta odbor je deloval v okviru soeialistične zveze z in-tenzivnim sodelovanjem vseh treh 00 ZK. Delo v obliki koordinacijskega odbora pa se je uveljavilo že v prejšnjem letu. Udeležba na volitvah je bila ne-koliko slabša kot na spomladan-skih volitvah. To lahko pripi-šemo dejstvu, kajti interesne skupnosti se v našem sistemu šele uveljavljajo.
V prvih mesecih letošnjega leta so v vseh družbenopolitič-nih in družbenih organizacijah krepko poprijeli za delo. Vse organizacije so imele svoje last-ne zbore, na katerih so člani izvolili nova vodstva, pregledali in ocenili dosedanje delo ter sprejeli programska_ izhodišča za novo obdobje. Še posebej moramo pohvaliti KO RK, ki je takoj po svoji konferenci že za-čel s prvimi akcijami.
Po nekajletnem premoru se je na Kodeljevem zopet organi-zirala mladina. Ustanovili so 00 ZSMS. Tudi mladinci so začeli z delom takoj po ustano-
vitvi svojega aktiva. Ta je za-cnkrat šc v povojili, toda načrti več kot sto članov 00 ZSMS so veliki in z njihovo vnemo ob pomoči krajevne skupnosti in vseh DPO jih bodo prav gotovo uresničili. Mladi imajo v načrtu ustanoviti vrsto krožkov in dru-gih dejavnosti. Na žalost pa se srečujejo s številnimi problemi; najbolj pereč problem pa so prostori za njihovo aktivnost. Vsi družbenopolitični dejavniki na Kodeljevem se zavedajo, da je treba ta problem v čimkraj-šem času rešiti, kajti 00 ZSMS in njena dejavnost sta v nepo-sredni zvezi s pomlajevanjem vseh organizacij na terenu, pa tudi delegacij v občinskem od-boru KS in skupščinah SIS.
Vrh vseh zborov DPO in DO pa je bila volilna konferenca krajevne organizacije SZDL. Ta organizacija postaja v našem si-stemu enotna fronta vseh delov-nih ljudi in občdhov ter mesto dogovarjanja in usklajevanja sta-lišč, interesov ter mnenj. Zato smo novi organiziranosti SZDL posvetili na Kodeljevem vse po-zornosti. Priprave na konfe-renco sta vodila svet ZK in 10 KO SZDL. Na številnih sestan-kih sta reševala predvsem ka-drovske probleme, vso pozor-nost pa sta posvetila tudi novim pravilom KO SZDL in pripravi statutarnih sklepov o sestavi in delegiranju delegatov v KO SZDL ter o sestavi in delegira-nju delegatov v predsedstvo KK SZDL. Na najboljši možen na-
čin sta poskušala organizirati predlog o sestavi nove konfe-rence, tako da bi prišli do izraza prav vsi interesi delovnih Ijudi in občanov, ki živijo in delajo na območju krajevne skupnosti. Tako sestavljajo novo konferen-co delegati občanov, delegati delovnih organizacij, delovnih skupnosti in sindikalnih organi-zacij. Predloge o načinu nove organiziranosti SZDL so obrav-navali občani Kodeljevega na svojem zboru, prav tako pa tudi vse krajevne DPO in DO. Bistve-nih pripomb na predloge ni bilo in to je dalo svetu ZK in 10 KO SZDL veliko moralno pri-znanje.
Na konferenci pa so delegati razpravljali o dosedanjem delu, še večji poudarek pa so dali delu, ki jih čaka v prihodnjel V razpravi so ugotovili, da bo po-trebno ustanoviti več komisij za različna interesna področja, še bolj pomembno pa je iskanje novih poti za vzpostavljanje sti-kov in povezave med občani in med politiko, ki jo vodi celotna krajevna skupnost. To je po-membno predvsem zato, da se bodo lahko delegati lažje odlo-čali o problemih. ki jih obrav-navajo na sejah v skupščinskih zborih, oziroma da bo lahko celotna delegacija informiranja o interesih občanov in delovnih ljudi glede posameznih pro-blemov. Rešitev tega vprašanja je ena prvih najtežjih nalog no-vega vodstva KO SZDL Kode-ljevo.
MARK0 ROTH