POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
1 Leto XII. j Štev. 25	TELEFON: UREDNIŠTVA 23-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI I1ACUN 11.409	Maribor, torek 31. januarja 1959	NAROČNINA NA MESEC: Prejeman * opravi ali po poiti 10.— din, dostavljen na dom 12.—■ din, tnjina 25.— din	Cena din 1•—
Govor Adolfa Hitlerja
Negova izvajan'a niso potrdila napovedi o senzacijah — Nemški vodja je govoril bolj umireno kakor sicer, vendar je prvič javno izrekel zahtevo po vrnitvi nemških koloni’ in podal obvezno izjavo o obrambi Italije s strani Nemčite v primeru napada
BERLIN, 31. januarja. Sinoči ob 20. uri se Je sešel v Krollovi operi v Berlinu nemški državni zbor. Sejo je vodil maršal Goring. Po formalnostih začetka je bi! na predlog notranjega ministra dr. Fricka podaljšan pooblastilni zakon vladi do konca funkcijske dobe državnega zbora, t. j. do 10. maja 1943. Takoj nato je pričel vodja in državni kancelar Hitler svoi napeto pričakovani govor, v katerem je orisal uajprej lanske dogodke, nato se pa dotaknil raznih odprtih mednarodnopolitičnih vprašanj. Hitler je sicer spregovoril tudi o kolonijah in zagotovil Italiji podporo Nemčije v vseh primerih, pričakovanih senzacij pa s svojim govorom vsaj z direktnimi izjavami ni povzročil. Njegov govor je bil prav v najvažnejših točkah zelo previden.
ORIS DOSEŽENIH USPEHOV Vodja in kancelar Adolf Hitler je orisal najprej razvoj stranke in režima od
30. januarja I. 1933. ter se dalj časa zadržal pri lanskih zgodovinskih dogodkih, priključitvi Avstrije in Sudetov. Naglasil je, da je Nemčija izvedla obe priključitvi na podlagi istih načel, kot jih je ob koncu svetovne vojne razglasil ameriški pre-zident Wilson, ki pa tedaj za nemški narod niso bila uveljavljena. S tem je Nemčija rešila vprašanje samoodločbe 10 milijonov Nemcev. Glede ČSR je dejal, da ie bivši prezident dr. Beneš edini krivec za vse, kar se je zgodilo. Govoreč o Mo-nakoveni je ponovno naglasil, da je Nemčija izvedla samo samoodločbo Nemcev na področju, ki je bilo nemško, zato ni mogla dovoliti nobenega vmešavanja tretjih. Zahvalil se je za pomoč Mussoliniju, pa tudi uvidevnosti Chamberlaina in Daladierja. Posebej se je pa zahvalil za sodelovanje tudi Goringu in von Rib-
mena. Treba je aH razSiriti življenjski prostor, ali pa poskrbeti za zadosten izvoz. To sta edini dve rešitvi In zato bo naletel na strnjen odpor vsega nemškega naroda, kdor bo hotel zavirati nemški življenjski boj. Nemčija mora dobiti kolonije in zanje se bo borila z mirom ali s silo.
ŽIDJE IN CERKEV V nadaljnjih izvajanjih se je dotaknil židovskega vprašanja in dejal. d* mogel nikoli noben zunanji pritisk spremeniti nemškega stališča do Židov. V državah, ki zagovarjajo Žide in se jim tako zelo smilijo, živi komaj po 10 ljudi na kvadratnem kilometru, v Nemčiji pa znaša gostota naseljenosti nad 100. Toda medtem ko tl hinavci tako sočustvujejo z Židi, jih sami v svoje države le nočejo sprejemati. Kakor bodi Francija francoska^ itd., tako bodi tudi Nemčija nemška. Židje naj sl poiščejo možnost za svoj obstanek kjer koli Izven Evrope, kalti ne-
,£t0Jl38viefi “1so mora položaj, v katerem izsleda,
zmago velike ideje. V 8 mesecih je izvršen največii prevrat v Evropi. Vse to pa je bilo mogoče samo zaradi popolne sloge vsega nemškega naroda, v starih in novih mejah. Nemški narod je pokazal sijajno disciplino, ki ni potrebna samo vojski, ampak vsej narodni skupnosti in vsakemu posamezniku. Priznal pa je, da žive tudi v nemškem narodu ljudje, ki niso sposobni za konstruktivno delo, čeprav so natlačeni s šolskim in raznoterim znanjem.
GOSPODARSTVO IN KOLONIJE Dalje ie govoril Hitler o nemškem gospodarskem položaju, ki je sicer res težaven, toda nacionalni socializem se ni nikoli vdajal iluzijam, da mu bo zunanji svet pomagal. Nemčija se sama bojuje proti raznim gospodarskim težkočam, jih premaguie |n jih bo tudi popolnoma prc-magala. Zato razni demokratični preroki ne bodo nikoli doživeli uresničenja svojih večnih napovedi raznih nemških gospodarskih. finančnih kriz in polomov. Nemčija živi brez sleherne zunanje gospodarske pomoči, brez zalog bogastva in brez kolonij. Zato se je ostro obrnil proti vsem, ki hočejo kritizirati nemški režim in se vmešavati v nemške notranjo zadeve. Kakor se Nemčija ne vtika v notranje režimske zadeve drugih narodov, tako ne dovoljule, da bi se kdo vtikal v njene. Ako komu nemški gospodarski režim škoduje, naj se pač brani, kakor ve in zna. Vsak narod Ima pravico, da sl ureja svoje življenje po svojih postavah. Z odvzemom kolonij so velesile Nemčijo prisilile v avtarkijo. Nemško trgovino so iztisnile Iz svetovne trgovine In obremenile Nemčijo se z reparacijami. Z odvzemom kolonij Nemčiji so napravili zmagovalci v svetovni vojni moralni zločin, politično norost in gospodarsko kratkovidnost. Nemčija mora svoiemu ljudstvu pre-
kakor da bi bil ljubi Bog natovoril na' lašč vsakemu narodu nekaj odstotkov ti dov. Takoj nato se je govornik dotaknil tudi vprašanja verstev in naglasil, da na-cionalno-socialističn! režim nikoli ni nastopil nikjer proti veri. Nihče v Nemčiji še ni bil preganjan zaradi svoje vere in država stalno podpira cerkve ter jim je samo lani dala pol milijarde mark. Ne dovoli pa in nikoli ne bo dovolila obstanka politizirajoče duhovščine. Duhovščina mora ostati v cerkvi, kjer ie njeno edino mesto. Zato je tuja agitacija proti Nemčiji tudi s te strani samo politično preračunana laž.
NEMČIJA ZA ITALIJO Ob koncu je Hitler orisal odnošaje Nemčije do posameznih držav. Najprej jo govoril o stari zvezi z Italijo, stari že
2000 let, o skupni itaUJansko-nemški zaslugi za odstranitev komunistične nevarnosti Iz Evrope, o nemškem podpiranju Italije v abesinski vojni in o Italijanski pomoči Nemčiji pri lanskih usodnih dogodkih. Zato bo to prijateljstvo ostalo dalje neomajno. Nemčija bo vedno z vso svojo silo na strani Italije, ako bi tudi kdo začel proti njej vojno. Hitler je naglasil, da se zaveda daleč segajočega pomena te izjave in je Nemčija pripravljena, da jo izpolni do zadnjega. To ne pomeni, da želi Nemčija vojno, ampak pomeni samo to, da zahteva spoštovanje vseh narodov. V priznavanju teh pravic ie Nemčija pripravljena nastopati skupno z Italijo, Zato mora vnaprej opozoriti vse, da se Nemčija in Italija ne bosta vkloniii pred nobenimi izsiljevalnimi grožnjami. Nato je govorit Hitler o zvezi Japonsko in protlboljševiškem paktu, ki bo združil v skupno fronto tudi še druge narode.
ODNOŠAJI DO DRUGIH DRŽAV
Nasproti Angliji in Franciji nima Nemčija nobenih teritorialnih zahtev, razen v kolonijah. V kolikor vlada vendarle napetost, je le nasledek časniške in radiofonske kampanje. V Ameriki pa napovedujejo celo protifašistične filme. Ako se to uresniči, bo Nemčija izdelovala proti-židovske filme. Tisti, ki najbolje kale mir, so Židje, Hitler pa veruje v dolgotrajen mir. Nemčija noče Angliji in njenemu Imperiju ničesar In prav tako ne Franclji. S Poljsko živi Nemčija v harmoniji, z Madžarsko je v prijateljstvu in medsebojnem spoštovanju. Spoštovanje, ki ga le nekoč gojil nemški vojak do Jugoslavije, se je sedaj še bolj poglobilo In razvilo v prijateljstvo. Prav tako so se poglobili tudi gospodarski odnošaji Nemčije z Jugoslavijo in dalje z Bolgarijo, Grčijo, Romunijo in Turčijo. Nemčija je srečna, da vzdržuje prijateljske zveze tudi na zahodu s Švico, Dansko, Nizozemsko, Belgijo, Švedsko, Norveško in baltiškimi državami. Odnošaji z USA so oslabljeni zaradi lažne kampanje, da Nemci.ta ograža ameriško neodvisnost In svobodo. Toda Nemčija želi prijateljstvo z vsemi, torej tudi z USA. Nemčija se nikoli ne bo mešala v zadeve Amerike, zato naj se tudi Amerika ne meša v nemške. Govor je zaključil s pozivom na še večjo strnjenost nemškega naroda.
Zapiski
Seja angleške zbornice
v“	iB.?.™
LONDON, 31. januarja. V Angliji
najmanj polovica abonentov poslušala pri svojih sprejemnih aparatih Hitlerjev govor. Vlada Je odredila na razna mesta izven Londona več najboljših stenografov, da so govor stenografirali in ga takoj prevedli v celoti. Prevod so takoj, člm je bil dovršen in po primerjavi kontroliran, Izročili Chamberlainu In Halifaxu. Chamberlain je posebno pazljivo preštudiral Hitlerjeve besede in se pričakuje, da bo še danes odgovoril na posamezna izvajanja v poslanski zbornici. Danes sc namreč snide angleška spodnja zbornica k rednemu zasedanju, ki bo trajalo dva meseca. Na programu so zelo važna vprašanja notranje in zunanje politike. Glede zunanje politike
zanima vso angleško javnost predvsem skrbeti dela, ker vse drugo je brez po-1 vprašanje, ali se bo evropski položaj še
dalje poostril ali ne. Od tega razvoja prihodnjih dneh bo odvisno, ali bo Evropa ohranila mir ali bo pahnjena v vojno.
Romunija se mora nasloniti na os Rim-Berlin
MILAN, 31. januarja. »Corriere della Sera« piše o položaju Romunije v zvezi z novo grupacijo sil v Podonavju in pravi, da je sedaj naloga Bukarešte, da se sporazume z Madžarsko, a podredi tudi sicer politiki osi Rim-Berlin. O teh vprašanjih je razpravljal tudi zunanji minister grof Ciano na zadnjih obiskih, a razpravljal bo tudi s poljskim zunanjim ministrom polkovnikom Beckom ob priliki obiska v Varšavi.
Benlto Mussolini
Italijanski min. preds. je bil rojen 29. julija 1. 1883. v Predap-piu. Študiral je na univerzi v Lausanni ter se posvetil novinarstvu. Bil je s Cesaroin Batti-stijem sourednik časnika »II Popolo di Trento« ter 1. 1911. ravnatelj socialist, glasila »Razredna borba«, lista »Avanti« ter ustanovitelj dnevnika »II Popolo d’Italia«. Udeležil se je vojne, 1. 1921. pa je bil izvoljen za poslanca. Od pohoda na Rim je postal predsednik vlade ter zavzemal razen tega še najrazličnejše resore v svojih vladah. Napisal je tudi veliko knjig in celo neko dramsko delo. Jutri bo v Rimu ob 16. obletnici ustanovitve fašistične milice korakalo pred njim 20.000 miličnikpv, in ob tej priliki bo baje spregovoril tudi o mednarodni politiki.
Chamberlain v Ameriko?
Londonski »Star« piše, da merodajni angleški krogi resno razmišljajo o vprašanju Cliamberlainovega potovanja v Združene države Sev. Amerike, kjer bi se sestal z Rooseveltom. To potovanje so predlagali Chamberlainu njegovi vpliv-? ni prijatelji. Ne ve se pa še, če bo šel, kajti kralj in kraljica bosta verjetno —* spričo svojega poletnega bivanja v Wa* shingtonu — pozvala prezidenta Roose-* velta in njegovo soprogo v London. Če bosta Roosevelt in njegova žena v Evro-pi, bosta obiskala tudi Pariz. O tem vprašanju bodo govorili Angleži s predsednikom Lebrunom in njegovo soprogo o priliki njunega obiska marca meseca v Londonu.
Letalska zveza Rim-Barcelone
Te dni je odletel iz Rima prvi hidro-avion letalske družbe »Ala Littoria« v Barcelono, da bi s tem odprl redno dnevno letalsko zvezo med glavnim mestom fašistične Italije in novim glavnim mestom Francove Španije. Tudi pomorske družbe bodo uvedle redni promet med Italijo in Barcelono, brž ko bo dala španska nacionalistična vlada za to dovoljenje.
Brazilska naročila v Nemil)!
Brazilska vlada je naročila v Nemčiji štiri velike tovorne pamike v vrednosti 14 milijonov nemSkih mark. Nemčija bo te parnike zgradila za brazilsko družbo »Lioyd Brasileiro« v Erodenu. Plačala pa jih bo s kavo.
nlzredni letnik" v Angliji obnovljen
Havas poroča iz Londona, da namerava britanska admiraliteta zopet uvesti »izjemni letnik, mornariške rezerve, ki je bil ukinjen po svetovni vojni. V njem bi bili stari mornarji in mornariški strelci, pripravljeni trenutno nastopiti v primerni potrebe še pred objavo moblizacije mor-nariške rezerve.
»Električna policistka" v Palestini
Pred dnevi je britanska policija preiskala mohamedansko vas Jlmzu bliža Jaffe. Pri pregledu se je policija posiužila ameriške priprave, ki se imenuje »elek-irična policistka« in ki izdaja, kje so skriti kovinski predmeti. Policija je aretirala 12 oseb, pri katerih je na ta način našla orožja.
Baldwin o miru in vojni.
ANGLEŽI SI ŽELE MIRU, AKO PA BODO PRISILJENI V VOJNO, SE BODO BO JEVALI KAKOR SE NIKOLI V ZGODOVINI.
Maribor, 31. januarja.
Velika debata o zunanji politiki je trajala v francoski poslanski zbornici deset dni* Bila je prva po Monakovem in zato je zuačilno, da je Monakovo našlo v tej debati malo priznanja. Posledice, velikanske posledice Monakovega so se v tej debati jasno pokazale: Francija je danes ogrožena. Zunanjepolitični dogodki so postali za Francijo odločilne in usodne važnosti.
V takem položaju so se zabrisale razlike med strankami; v debati sta nastopili pravzaprav samo dve stranki, pokazalo se je samo dvoje naziranj. Imenovali bi jih lahko monakovsko in proti-monakovsko; za monakovsko smer se je izjavila večina desnice in centruma, za protimonakovsko večina levice, pa tudi del centruma, nekaj katolikov in integralni nacionalistu
Seveda monakovska smer ni postavljala monakovskega sporazuma za vzgled. Samo v načelu se sklada z mo-nakovskim; smatra, da se je treba na vsak način pogoditi z osjo Rim - Berlin pod enim samim pogojem — da ostaneta francoski imperij in svoboda morskih poti, ki vežejo imperij, nedotaknjena in nedotakljiva. To se pa tudi pravi, da bi pustila Francija osi Rim - Berlin povsem proste roke v vzhodni in jugovzhodni Evropi. To naj bi bila imeperialna smer francoske zunanje politike, ki jo je v debati zagovarjal predvsem bivši zunanji minister in ministrski predsednik P. E. Flandin. Smatral je, da je Franciji edino potrebno angleško zavezništvo; zavezništva v jugovzhodni in v vzhodni Evropi pa je proglasil kot škodljiva Franciji.
Nasprotno naziranje temelji na misli, da je mogoče mir rešiti samo z odločnostjo. Francoska usoda zavisi od usode v Evropi in zato so Franciji zavezništva na kontinentu nujno potrebna. Imperija ni mogoče ohraniti brez močnega položaja Francije v Evropi; usoda kolonij se danes odloča v Evropi. To »'kontinentalno« zamisel francoske zunanje politike sta razvila predvsem integralni nacionalist de Kerillis in komunist Peri. Oba sta zahtevala ojačenje francoske akcije v jugovzhodni Evropi.
Ti dve naziranji, imperialno in kontinentalno ali morda bolj točno monakovsko in protimonakovsko sta bili v nasprotju tudi ob najbolj perečem problemu — Španiji. Imperialisti so pač priznali, da je Francova zmaga plod tujih intervencij. Toda tuje intervencije po njihovem mnenji: ne ogrožajo Francove samostojnosti m torej ne predstavljajo za Francijo nevarnosti. In seveda so zahtevali imenovanje francoskega veleposlanika pri Francu.
Kontinentalci so nasprotno mnenja, da predstavlja Francova zmaga za Francijo novo fronto in nevarnost za francoske pomorske poti. Da je treba proti onim, ki se norčujejo Iz neintervencije, nastopiti odločno, torej odpovedati pogodbo o ne-intervenciji in podpreti republikance v Španiji. V ta namen se je vršilo zadnje dni po vsej Franciji nešteto manifestacij. In komunistična stranka je celo ponudila podporo vladi pod edinim pogojem, da se odpre španska meja.
Toda vlada se ni odločila ne za odpoved neintervencije, ne za imenovanje poslanika pri Francu. To njeno'stališče, ima svoj vzrok v Londonu. Angleška politika čaka in zato čaka tudi francoska. V španskem problemu kot v drugih evropskih problemih. Ne odpoveduje zavezništev, pa jih tudi ne skuša ojačiti. In ob tem čakanju kmalu ne bo več imela izbire med kontinentalno in imperialno politiko, med odločnostjo in neodločnostjo. Francoski imperij. Francija sama je danes ogrožena. Tako v »kontinentalni« kot v »imperialni« politiki se zadeva ob os Rim - Berlin.
Španska vojna je pokazala, da ima diplomacija osi Rim - Berlin dve prednosti. Prvič zna groziti, zna rožljati z orožjem. Zakljmčno glasovanje v francoskem parlamentu bi morda izpadlo malce drugače, če ne bi Mussolini Chamberlainu v Rimu izjavil, da bo na vsako nasprotno intervencijo v Španiji odgovoril s pojačano italijansko. In drugič lahko diplomacija osi Rim-Berlin ohrani svoje zahteve v tajnosti. Francoski »imoeriali-sti« pač ne bi mogli zagovarjati Franca, če bi bile italianske zahteve znane.
LONDON, 31. januarja. Bivši ministrski predsednik lord Baldwin je včeraj v svojem govoru v Wochesteru izjavil, da so nevarne iluzije, ki jih imajo nekateri državniki v Evropi, da bi namreč angleški narod bil nesposoben, da bi se bojeval na fronti, kakor tudi, da bi se bal vojne. Angleški narod sicer sovraži vojno, ker ve, da bi bil rezultat celo uspešne vojne anarhija in da bi bila civilizacija popolnoma razrušena. Vendar pa izjavlja, da bo v primeru, ako se ne bodo prav vsi potrudili ohraniti mir, prišlo do izbruha vojne. Ta vojna bo edinstvena v zgodovini, ker bo nastal boj med narodi in med razredi. Preden je odstopil s položaja ministrske-,
BURGOS, 31. januarja. Avala. Radio National poroča: Tekom včerajšnjega dne so morale nacionalistične čete zaradi slabega vremena opustiti večje operacije. Kljub temu so se razvili na posameznih odsekih ostri boji in spopadi. Posebno hudi so bili spopadi v odseku Puiccerde, ki je strateško važen prelaz in je že ves v rokah nacionalistov. Ob obrežju so zasedle nacionalistične čete pristaniško mesto San Vicente de Cevaneras in Castell Tersol.
FIGUERAS, 31. januarja. Republikanci poročajo, da se jim je posrečilo zaustaviti nadaljnje prodiranje nacionalistiv na vsej fronti od Matara na obali do Puiccerde v Pirenejih. Na nekaterih mestih te fronte so
RIM, 31. januarja. Italija bo jutri, 1. februarja, na slovesen način proslavila 16. obletnico ustanovitve fašistične milice. Glavna proslava bo v Rimu, kjer bo korakalo mimo Mussolinija 20.000 miličnikov, na čelu z njihovim poveljnikom, generalom Russom. Ob tej priliki bo imel Mussolini tudi govor in bo razdelil 60 odlikovanj. Fašistična milica ima sedaj v aktivni službi 220.000 mož. Doslej so se miličniki udeležili raznih bojev v Afriki in Španiji ter imeli 3000 mrtvih, ranjenih
ga predsednika, je iskal človeka svojega zaupanja. Našel ga je v osebi sedanjega angleškega ministrskega . predsednika Chamberlaina, kateremu je on nasvetoval, naj skuša premostiti mednarodne težave z osebnimi intervencijami. Nihče ne bi bil mogel tega sijajneje izvesti, kakor prav Chamberlain. Ako mu bo to tudi sedaj uspelo, ga bo blagoslavljalo vse človeštvo. Svoj govor je zaključil ze besedami: »če se bomo pa kljub temu znašli v vojni, se bomo bojevali s tako odločnostjo, kakor doslej še nikoli v svoji zgodovini. Zato poziva vse, da se javijo v čim večjem številu v prostovoljsko službo narodne obrambe.
republikanci celo izboljšali svoje položaje in jih pričeli utrjevati, črta, na kateri stoje sedaj republikanci, je strateško zelo ugodna.
CORDOBA, 31. januarja. Avala. Na ostramadurski fronti je poizkušal republikanski general Miaja pred tednom razbremenilno ofenzivo, ki pa ni uspela. Mednarodna brigada je sicer napredovala, a je bila zopet pregnana v izhodiščne položaje. Na estramadurski fronti je vest o padcu Barcelone povzročila med republikanci zelo deprimirujoč vtis. Zdi se, da se pričenja tudi na tej fronti razkroj in so se republikanci na nekaterih mestih že pričeli umikati.
jih je pa bilo 6500. Milica je razdeljena na 14 pokrajinskih poveljstev, 32 skupinskih poveljstev in 132 legij, razen tega pa obstajajo še posebne avtonomne čete. Po zaposlitvi se deli milica na železniško, cestno, pristaniško, poštno, pogozdoval-no itd. Milica je bila ustanovljena najprej kot oborožena garda fašistične stranke, ko pa je bila pofašistena sploh vsa država z vsem javnim življenjem, je postala milica vez med stranko in vojsko ter nekaka elita vojske sploh.
Sklicanje banovmsKega sveta
LJUBLJANA, 31. januarja. Avala. Ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen je sklical za dan 13. februarja ob 10. uri dopoldne sejo banovinskega sveta. Predmet razprav zasedanja bo banovinski proračun za finančno leto 1939/40.
Bonnetova izjava e oboroževanju
LONDON, 31. jan. Z ozirom na predvčerajšnji govor francoskega finančnega ministra Paula Reynauda, ki je pripravil vse potrebno, da se ustvari okvir organizacije, ki naj v primeru potrebe omogoči takojšen prehod iz normalnega v vojno gospodarstvo, je izjavil zunanji minister Bonnet, da se mora francoski narod podvreči najstrožji disciplini in da se mora oboroževanje takoi še bolj pospešiti.
ANGLIJA POTREBUJE SAMO ČAS.
LONDON, 31. jan. Na novo namesto Thomasa Inskipa imenovani minister za koordinacijo, lord Chatfield, ki je bil doslej načelnik obrambnega sveta za Indijo, je včeraj na povratku v London v Novem Delhiju izjavil, da je čas vse, kar Velika Britanija v trenutnem položaju potrebuje. Danes odleti z letalom v Anglijo.
LONDON, 31. jan. Tajnik za prekomorsko trgovino Mr. A. S. Hudson je z ozirom na pravkaršnjo rekonstrukcijo vlade ponudil svojo demisijo, ki pa ni bila sprejeta. REVIZIJA ODNOŠAJEV MED ANGLIJO IN RUSIJO?
LONDON, 31. januarja. Avala. V krogih iz bližine angleškega zunanjega ministrstva opozarjajo ua dejstvo, da je ostal novi angleški poslanik v Moskvi sir William Spleed ob priliki izročitve svojih poverilnic zelo dolgo v razgovoru s sovjetskim zunanjim komisarjem Litvino-vom in tudi Kalininom. Kakor se zatrjuje, namerava Anglija revidirati svoje odno-šaje do sovjetske Rusije na podlagi popolnoma nove proučitve vseh vprašanj, ki obstajajo med obema velesilama.
ANGLEŠKI PROTEST PRI FRANCU
LONDON, 31. jan. Britski diplomatski zastopnik bri burgoški vladi je v Imen« svoje vlade vložil oster protest zaradi bombardiranja angleških državljanov ob priliki njihovega odhoda iz Barcelone, pri čemer jih je bilo nekaj ranjenih, njihova imovina pa poškodovana. Zahteva! je tudi odškodnino za pravkar potopljene angleške ladje.
JAPONCI NAPADLI ANGLEŠKO LETALO.
HONGKONG, 31. januarja. Včeraj so japonske vojne ladje obstreljevale letalo angleške letalske družbe Imperial Aier-ways, ne da bi ga sicer poškodovala. Na klice na pomoč so prispeli angleški rušilci, vendar pa so se Japonci medtem že umaknili.
ZAPLENJENA ANGLEŠKA KRIŽARKA
CINGTOV, 31. jati. Pod zaščito britanske križarke je izplula iz Cmgtova angleška trgovinska ladja, ki so jo Japonci zaplenili pod pretvezo, da tihotapi orožje na Kitajsko.
VUPEJFU O JAPONSKO-KITAJSKI VOJNI
TOKIO, 31. jan. Kitajski maršal Vupej-fu je izjavil, da bo v primeru, ako bo vojna med Kitajsko in Japonsko še dalje trajala. Kitajska popolnoma uničena, pa tudi Japonska bo bistveno oslabljena. V japonskih merodajnih krogih predlagajo, naj bi se postavil Vupeifu na čelo mirovnega gibanja.
REKONSTRUKCIJA V TOKIU?
TOKIO, 31. jan. V kratkem je treba pričakovati rekonstrukcijo japonske vlade v cilju uvedbe ostrejšega kurza proti sovjetski Rusiji.
»Čiščenje« na japonskem TOKIO, 31. jan. Na ukaz prosvetnega ministra je bilo odpuščenih 6 znamenitih vseučiliških profesorjev. To je prvi čiti čiščenja novetra orosvetneira ministra.
POVODNJI v ANGLIJI.
LONDON, 31. januarja. Dočim so poplave v East Angliji ponehale, pa narašča reka Temza in groze velike poplave grofiji Kent.
Vremenska napoved. Večinoma oblačno, mestoma jasno, brez padavin, temperatura okrog ničle.
Curth, 31. januarja. Devize. Beograd 10, Pariz 11.71, London 20.725, New Vork 442.625. Milano 23.29. Berlin 177.70. Pra-ga 15.15.
Nauk zadnjih let pravi torej, da ie za je zdaj vprašanje.
Žalostni spori v novi ČSR
SPOR MED CHUSTOM IN PRAGO ZA RADI GENERALA PRCHALE TER MED UKRAJINCI IN SLOV AKI ZARADI MEJE
PRAGA, 31. januarja. Razni znaki dokazujejo, da vsi spori v ČSR še niso poravnani in da čakajo na dokončno rešitev šc nekatera važna vprašanja. Tako še vedno ni rešen spor, ki je nastal med Prago in Chustom zaradi imenovanja Ceha generala Prchale za ukrajinskega ministra. Ukrajinci to imenovanje še dalje odklanjajo, osrednja vlada pa pri njem vztraja. Drugo, mnogo težje vprašanje predstavlja spor med Ukrajinci in Slovaki zaradi meje. Karpatska Ukrajina zahteva, da se ji priključi vzhodni del Slovaške, kjer živi po trditvi v Chustu 200 tisoč Ukrajincev, po sedanjem slovaškem štetju pa samo 79.000. Slovaški minister
Francija zaprla mejo za begunce
PERP1GNAN, 31. januarja. Zaradi silnega navala beguncev in težkoč, ki so se pri tem pojavile, so • francoske oblasti včeraj mejo ponovno zaprle. Položaj beguncev se je šc poslabšal zaradi snega in dežja. Francoske obmejne oblasti čakajo nadaljnjih navodil od notranjega ministra Sarautja, ki prispe v teku dneva na mejo. Republikanske španske oblasti so polovile veliko število moških, ki so hoteli zbežati čez mejo kot dezerterji.
ohranitev miru potrebna odločnost. Kdor hoče ohraniti mir s tem, da popusti v eni nevarnosti, se poda v tri nove, večje. Ali bo še mogoče ta nauk uprabiti? To J. F. (Pariz.)
Sidor je na to zahtevo izjavil te dni, da imajo Ukrajinci na Slovaškem svojega poslanca, svoje šole in svojo škofijo, torej vse, kar potrebujejo, da se tudi na Slovaškem lahko dobro počutijo. To vprašanje je zato za Slovake rešeno in ne bodo nikoli dovolili, da bi se spremenila meja med Slovaško in Karpatsko Krajino. Vsak tak poizkus bi pomenil nezakonito iredentistično akcijo. Tei izjavi ugovarja zelo ostro ukrajinsko glasilo »Nova Slobodac, ki pravi, da za Ukrajince to vprašanje ni rešeno m ne bo, dokler ne bo vse ukrajinsko ozemlje priključeno Karpatski Ukrajini.
SKLICANJE NARODNE SKUPŠČINE
BEOGRAD, 31. januarja. Narodna skupščina je sklicana za petek, 3. febru-ar ja, ob 10. uri dopoldne.
NOV POTRES V CILU
SANTIAGO, 31. januarja. V mestu Ci-lanu in okolici je nastal nov potres, ki je porušil še ono, kar je od prvega ostalo. Koliko novih žrtev je zahteval, še ni znano.
POKOP V FAŠISTIČNI UNIFORMI.
RIO DE JANEIRO, 31. januarja. Tu je umrl italijanski industrijec grof Rodolfo Crispi, ki je odredil, da ga morajo pokopati v fašistični uniformi. Mussoliniju je zapustil v svobodno razpolago pol milijona lir, še večje vsote pa raznim italijanskim društvom in ustanovam v Braziliji in Italiji.
Obramba republikancev
NACIONALISTI PRAVIJO, DA JIH OVIRA PRI NAPREDOVANJU V KATALONIJI SLABO VREME, REPUBLIKANCI PA TRDIJO, DA SO JIH ONI ZADRŽALI.
Slavje fašistične milice
JUTRI BO ITALIJA PROSLAVILA ŠESTNAJSTO OBLETNICO USTANOVITVE FAŠISTIČNE MILICE Z MUSSOLINIJEVIM GOVOROM IN VELIKO PARADO V RIMU
Novjce
Raduska oddajna postaja za severno
Slovenijo
VMESNI ODDAJNIK OB MEJI NUJNO RELEJSKO POSTAJO V
Že večkrat so na merodajnem mestu ijokrenili vprašanje postavitve radijske relejske postaje v Mariboru, ki naj bo vmesni oddajnik za ljubljansko postajo in ki, vsaj za enkrat, naj ne bi oddajal lastnega programa, ampak bi prenašal le ljubljanski' in po možnosti tudi zagrebški in beograjski spored. Pred par leti se je ljubljanska postaja po nalogu iz Beograda že obrnila do mestne občine mariborske, ali in v koliko bi bila voljna prispevati k uresničenju dolgoletne želje- obmejnega prebivalstva. Ker postaja ne sme stati v osrčju mesta, ker so tu motnje prevelike, ampak vsaj na periferiji, če že ne 10 kilometrov iz mesta, kakor je to na pr. v Domžalah pri Ljubljani, je bila občina takrat pripravljena odstopiti za napravo radijske postaje svoje zemljišče poleg vodovoda ob Tržaški cesti. Kolikor nam je znano, je občina dejala, da bi tudi-drugače nekoliko prispevala, samo da se tudi Maribor uvrsti v seznam radijskih postaj v Jugoslaviji. Prišel je že tudi strokovnjak, vseučiliški profesor inž. Osana, v Maribor in si ogledal teren ter se pogajal z merodajnimi mesti. Toda proti pričakovanju je vsa akcija zaspala in se doslej ni premaknila z mrtve točke.
V zvezi s to akcijo se je, privatno seveda, tudi načelo vprašanje, ali je radijski oddajnik v Mariboru sploh potreben. Dejalj so, da imamo Gradec s precej močno postajo tako rekoč pred nosom, da '.e druge močne postaje izborno slišijo in da. ljubljanski program ne zadovoljuje poslušalcev. No, kar se tiče poslednjega argumenta, imajo precej prav. Program naše slovenske postaje se mora spremeniti, ker občinstva nikakor ne more po-• nohtoma zadovoljiti. Pa tudi spored osta 'ih dveh naših oddajnikov, zagrebškega n beograjskega, potrebuje temeljite revizije. Drugačna pa je zadeva z ostalima "dvema argumentoma, s katerima operirajo oni. ki se ne ogrevajo za mariborski radio.
Gradec res ni oddaljen od Maribora niti prav 50 kilometrov zračne črte in se izvrstno sliši, zlasti ker je tako blizu. Tildi ga nameravajo šečlaj povečati, baje na 100 kilovatov antenske energije,; vsled česar-ga bo poslej še bolje in jasneje slišati. Druge močne postaje se s srednje dobrimi aparati dobro sprejemajoč s šibkejšimi in starejšimi pa le deloma, zlasti z baterijskimi. Toda', če se
POTREBEN. — ALI JE AKCIJA ZA MARIBORU RES ZASPALA?
druge postaje dobro čujejo, s tem še ni rečeno, da našemu prebivalstvu ni treba slišati -domače govorice, naših pesmi in naše godbe in da ne potrebuje najnovej-šili vesti z vsega sveta, podanih v slovenščini.
Kar naše prebivalstvo ob meji najbolj potrebuje, posebno pa v hribovju, je, da je v stalni zvezi z ostalo državo, da sliši slovensko besedo v radiu in našo milo pesem. Prebivalstvo, v p^vi vrsti na deželi, naj posluša predavanja v našem jeziku, predvsem pa v našem duhu. To, kar naš človek sliši v radiu, razen jugoslovanskih postaj seveda, ne odgovarja našemu duhu in nam nikakor ni vedno naklonjeno. Tu se le poveličuje vse, kar se dogaja drugod, tako da mora dobiti preprosti človek dojem, da je pri nas vse slabo. Narodno zavest je treba, zlasti pri mladini, ob meji vzgojiti. Poleg šole, dobre knjige in časopisa je v prvi vrsti v to poklicali radio, ta velika pridobitev povojnih let, ki je menda že postala deveta velesila. Naj se v prejemniku še tako dobro čuje tuja postaja, domača govorica to ni in predavanja ne preveva naš narodni duh. Zato je največje važnosti, da se ob meji dobro sliši ljubljanska postaja.
Ljubljana pa leži v tako zvani mrtvi coni. Vmes morajo biti nekje velika ležišča rude, ki absorbirajo dobršen del v Domžalah oddane eterske energije, vsled česar pri nas s slabimi aparati naš domači radio le slabo ali pa sploh ne slišimo. Zvečer Ljubljane tudi z dobrimi prejemniki ne moremo slišati, ker ima finska postaja Viipuri isto valovno dolžino^ kot naš domači oddajnik. Tu naj se naša država pobriga, da nam mednarodna radijska konvencija dodeli drugo valovno' dolžino, morda ono, ki je itak že rezervirana za Jugoslavijo, menda za postajo v Skoplju. Južna Srbija ima lahko isto valovno dolžino kot Beograd, saj. bo Skoplje le prenašalo beograjski spored.
Skrajni čas je, da se zadeva relejske postaje v Mariboru premakne z mrtve točke in da vendar enkrat dobimo radio, ki je ob naši meji veliko bolj potreben kot v Skoplju, ne glede na to, da bi stala postaja pri nas razmeroma le malo, komaj del zneska, ki ga hoče Beograd pokloniti Južni Srbiji v obliki lastnega oddajnika.
15 letna noseča deklica — samomorilka
V Šabcu je te dni izpila 13-letna Milena Stojanovič večjo količino ocetne kisline, hoteč napraviti samomor. Deklica jn pustila na mizi poslovilno pismo, v katerem pravi, da gre v smrt zaradi tega, ker je noseča. 13-letna Milena bi morala čez dva meseca postati mati.
50 letni Arnaut ubil svofo 12 letno ženo
V Kosovski Mitroviči se je te dni odigrala krvava družinska drama. 11-letna lepa Gjula ni niti slutila, da jo je kupil za ženo 50-letni bogti kmet Alit Iljazovič. Po arnautski stari navadi se ženin in nevesta pred prvo poročno nočjo sploh ne vidita. Tako se je zgodilo tudi Gjuli. Življenje 12-letnc deklice s 50-letnim možem je bilo pravi pekel. Zato si je poiskala družbo nekega mladeniča. Za njeno
skrivno ljubezen je izvedel tudi stari Alit, ki je iz ljubosumnosti 'S sekiro ubil svojo 12-letno ženo.
Čudežno ogledalo, ki že 400 tet roma po svetu in „xdravt" bolezni
V Lubardičih v rogatičkem okraju hrani kmet Omer liamzič okroglo kovinsko ogledalo z lesenim ročajem. To ogledalo, ki ga vsi poznajo pod imenom »lubardi-čko ogledalo«, je staro že 400 let. Ljudje mu pripisujejo čudodelnost. Pravijo, da zdravi najrazličnejše bolezni. Ogledalo, da je treba imeti v hiši kjer je bolnik. Zato roma ta kovinska ploščica iz vasi do vasi, iz hiše v hišo. Ogledalo je bilo že celo na Dunaju in v Rusiji. Zanimivo je, da se še nikoli ni izgubilo. Pravijo, da se izgubiti sploh ne more. Več let niso vedeli, kje je ogledalo, pa se je zope1 pojavilo v Lubardičih.
Zgodovina Dalmacije in Dubrovnika
Na Ljudski univerzi v Mariboru je predaval sinoči zagrebški zgodovinar g. dr. Rudolf Horvat o zgodovini Dalmacije in Dubrovnika. Uvodoma je g. predavatelj v kratkih, toda ostrih Črtah orisal zgodovino Dalmacije in Dubrovniške republike od začetkov, ko so jadranske obale naseljevali neslovanski rodovi,, pa preko vseh borb in trenj hrvatskega naroda s Turki, Benečani. Madžari in Avstrijci do leta 1918, ko se je hrvatski narod s svojo lepo in veliko zgodovinsko tradicijo združil s srbskim in slovenskim
v eno državo. — Jedro večera pa je tvorilo prikazovanje številnih diapozitivov (okoli 130), ki jih je predavatelj po potrebi z jedrnato in vedro besedo tolmačil. Posnetki, ki jih je večino izdelal predavatelj sam, so prikazovali naravne lepote Dalmacije, kulturne, arheološke zanimivosti in zgodovinske spomenike, ki jih je malo kje na svetu nakopičenih toliko na tako majhnem prostoru kakor v Dalmaciji. Predavatelj je žel za svoje pestro predavanje in predvajanje slik obilo priznanja.
Škofovska konferenca v Zagrebu
Te dnj je bila končana konferenca jugoslovanskih škofov v Zagrebu, katere se je udeležil tudi beograjski papeški nuncij. Na konferenci So razpravljali o padanju rojstev v naši državi, o šolskih knjigah, ki vsebujejo čestokrat tudi zgodovinske, zhatVstvene in verske zablode iri o mnogih drugih pretežno verskih vprašanjih.
Damska frizerska obrt zahteva samostojnost
Na nedavnem zborovanju damskih frizerjev v Novem Sadu so frizerke odločno zahtevale odcepitev od splošne brivske stroke. Njihova želja in zahteva je, da se damska frizerska stroka proglasi z a samostojno obrt. V ta namen bodo .novosadske frizerke stopile v stik s tovarišicami v ostalih krajih naše države, da bodo s skupjio akcijo dosegle uresničenje svojih teženj. Doslej velja načelo, da sme vsak brivski mojster s frizerskim mojstrskim izpitom izvrševati tudi damsko frizersko stroko. Ni se pa pri tem upoštevala sposobnost in kvalifikacija obrtnikov. Novosadske frizerke so svoje dobro utemeljene zahteve poslale na merodajna mesta.
ročil, da njenega rojstva nima zabeleženega v krstni knjigi. -Zato ne more dokazati, da se je rodila. Zato se tudi poročiti ne more. Lepa Dafina je vložila proti župnemu uradu tožbo. Izgleda, da bo morala biti ponovno krščena.
Deček kradel v cerkvi, da reii mater
V neki sarajevski cerkvi so redovnice videle, kako kleči pred glavnim oltarjem deček, zatopljen v molitev. Pustile so ga samega v cerkvi. Ko so se redovnice kasneje vrnile, so ugotovile, da sta z oltarja izginila dva srebrna svečnika in zlat kelihov pokrov. Policija je ugotovila, da je dragocenosti ukradel deček, ki je v cerkvi molil. Ko so ga zaslišali je izpovedal, da je 8 let star in da je molil za zdravje svoje matere, ki je nevarno bolna. V zadregi je vzel svečnike in zlatnino, da je z izkupičkom kupil materi zdravila. Ko so za to žalostno dečkovo povest izvedele redovnice, so prosile policijo, naj dečka ne kaznujejo. Dale sd mu še celo denarja za zdravila.
Vinski sejem v Ljutomeru
Vinarska podružnica v Ljutomeru priredi dne 28. februarja vinski sejem in razstavo vin v dvorani g. Zavratnika Ljutomeru. Tudi letošnji vinski sejem se vrši v običajnem obsegu kot prejšnja leta. Izgleda, da bo dobro založen z dobrimi sortnimi in mešanimi vini, ki bodo cn dan pred razstavo ocenjena. — Vabimo vse vinogradnike iz ljutomerskega, gor-njeradgonskega in štrigovskega okoliša, da razstavijo svoje vino. Vsi, ki bodo vino razstavili, naj to prijavijo do 23. febr. vzorce pa pošljejo do 26. februarja t. 1. od vsake vrste po tri buteljke. Prijave in vzorce sprejema pisarna občine Ljutomer. Vabimo tudi kupce in vse interesente, da se osebno prepričajo na Vinskem sejmu o dobri kakovosti našega vina. Otvoritev bo ob 9.. zaključek pa ob 20. uri.
Ne more dokazati, da se je rodila
V Budincu pri Velesu živi 18-letna Da-fina Malinskn, ki se pripravlja na poroko. Stopila je v župnišče po krstni list. Toda bila. je presenečena, ko ji je župnik spo-
Naž nogometaš se je ustrelil zaradi smrti Slndelara
V Dugi Resi se je ustrelil popularni nogometaš Josip Fučirin. Zapustil je poslovilno pismo, v katerem je bila tudi slika pokojnega avstrijskega nogometaša Sin-delara. Imenovani je nedavno napravil samomor. Njegova smrt jc na Fučirina tako vplivala, da je še sam šel v prostovoljno smrt.
o. Iz sodne službe. Za višj. pripravnika 9. skupine je imenovan Ernest Bolka pri okrajnem sodišču v Celju. Po prpšnji sta premeščena pisarniška uradnica Irena Obadič iz Murske Sobote v Dolnjo Lendavo ter pisarniški pripravnik Štefan Gorički iz Dolnje Lendave v Mursko Soboto.
o. Ustanovitev Rotary kluba v Kranju.
Te dni je bil v Kranju ustanovljen Rota-ry klub. Ustanovitvi so prisostvovali Rotarijci iz Ljubljane, Maribora in Zagreba. Sodelovala sta tudi predsednik ljubljanskega kluba dr. Adolf Golia in guverner jugoslovanskih Rotary klubov dr. Ivan Slokar. Za predsednika novega Rotary kluba v Kranju je bil izbran kranjski župan Karel Češenj, za tajnika pa dr. iož. Franc Kočevar.
o. Nova telegrafska postojanka. Pred dnevi je bila na pošti Mala Nedelja uvedena brzojavna služba za javni promet.
o. Zdravniški razpis ljubljanske bolnišnice. Bolnišnica v Ljubljani razpisuje dve mesti zdravnikov uradniških pripravnikov. Prošnje je vložiti neposredno sanitetnemu oddelku ministrstva socialne politike in narodnega zdravja.
o. Osnutki za kraljev spomenik v Ljubljani so razstavljeni v Jakopičevem paviljonu. Zanimanje za nagrajene in nenagrajene osnutke je precejšnje.
°' Izseljeniški tečaji v Murski Soboti.
Te dni je bil zaključen prvi tečaj za izseljeniške delavce. Tečaja se je udeležilo preko 100 sezonskih delavcev. Pripravljajo še več takih tečajev.
o.	St. lij v Slov. gor. Na Svečnico priredi tuk. sadjarska in vrtnarska podružnica svojo pustno zabavo v prostorih gostilne g. Sfiligoja. Začetek ob 15. uri.
Vstopnina za osebo 5 din. Zveze z vlaki, so zelo ugodne.
c. Celjskega kulturnega društva ustanovni občni zbor bo danes ob 20. v mestni posvetovalnici. Sklicuje ga pripravljalni odbor, v katerem so gg. Alojz Mihelčič, dr. Pavel Strmšek in Bog. Gerlanc, v smislu sklepov odbora Geljskega kulturnega tedna in po pooblastilu likvidacijskega odbora CKT.
c. Razsodba v procesu proti Ivanu K., bivšem slugi pri trgovcu Vračiču (preje Ti var) in 13. soobtožencem bo razglašena jutri ob 9.
c. Mestna občina razpisuje prevoz in delno dobavo gramoza za okrog 30 cest v celjski okolici.
c. V bolnišnico je bil prepeljan hlapec Rostohar Anton iz Loke pri Zidanem mostu; nanj je padla deska in mu zlomila levo roko. .
n Žrtev trgovca z belim blagom. Nedavno se je zglasil v hiši 19-iete. muslimanke Rasime Suljkičeve v Dotooju pri Banja Luki neznani moški in naročil, naj se lepo dekle zglasi v bližnjem mestu, kjer bo dobila službo. Mesto v službo je Rasima prišla med trgovce z belim blagom, ki so jo prodajali iz rok v roke. — Končno se je mladenki le posrečilo pobegniti in se vrniti domov.
n Samomor 85-letne starke. Naj-starej-ša samomorilka je 85-letna Eva Grčič. iz Slavonskega Broda. Starka je skočila v vodnjak in se ubila.
n Zidarski in tesarski delavci v Pe-trovgradu se pogajajo z delodajalci ' za kolektivno pogodbo. Delavci zahtevajo 8 urni delavni čas in povišanje mezd.
n Gradnja moderne klavnice. Novi-gradska občina bo zgradila veliko moderno klavnico. Stroški so preračunani na milijon dinarjev.
Sanje.
Mihec: »Striček, danes se mi je sanjalo, da si mi podaril ploščo čokolade...!: Stric: »No, ker si navadno čisto priden in miren, si jo lahko tudi obdržiš in io poješ!«
in tole sem ujel
Maribor
Obrtniški dom — obrtniški ples
»Pomagaj si sam in bog ti bo poma gal!« Tega pregovora se drže tudi mariborski obrtniki, ki so pričeli akcijo za gradnjo obrtniškega doma v Mariboru. Kljub temu da je obrtništvo važno za celotno gospodarstvo in da bo obrtniški dom koristil obrtniškemu stanu, stoje merodajni ob strani. Sami so morali začeti. Odborniki Slovenskega obrtniškega društva so žrtvovali večje vsote iz lastnih žepov in ustvarili podlago za akcijo gradnje novega obrtniškega doma. Vsakoletni obrtniški plesi so namenjeni temu
cilju. Vse, kar ostane, gre v gradbeni sklad obrtniškega doma. V tem znamenju bo tudi jutršnji obrtniški ples v Narodnem, domu. Dosti je bilo žrtev in mnogo dela predno so vse potrebno pripravili. Obiskovalcem obrtniškega plesa so naši vrli obrtniki pripravili mnogo prijetnih presenečenj. Veselje in družabnost sta znani lastnosti slovenskega obrtnika. Ne toliko zaradi njih, zaradi vzvišenega namena pojdite na obrtniški ples, ki je namenjen gradnji obrtniškega doma v Mariboru.
Upravičeno in neupravičeno beračenje
Siromaštvo v svoji skrajni obliki prosjaštva potuje s človeškim rodom in je^ vsesplošen pojav. Razlika je mogoče le ta, da je prosjaštvo ponekod bolj kontrolirano in stisnjeno v kraj, čas in način, da ne povzroča poklicanim preveč slabe krvi in ne kvari dotičuim mestom (državam) ugleda.
Pri nas pa smo v tem oziru zelo liberalni in naravnost širokogrudni. Kader naših „ubogaimenih“ je sila raztresen in se vleče od zelo, manj in do nepotrebnih. So vmes taki, ki jim ne manjka drugo kot čut sramu in ponosa. Tako je še nedavno beračil čedno oblečen gospod, ki sc je predstavljal za nesrečnega upokojenca brez
pokojnine, za katero da se zaman bori že več let. Baje pa ima ta gospod berač lastno hišo z eno stranko. Ali ni taka propalica vredna najstrožje kazni?!
Posebno poglavje pa je prosjaški podmladek, oni bosi, raztrgani in napol nagi otroci, ki so očito za to „obrt“ izučeni, sicer ne vsi, a velika večina. Imajo za to učitelje v starših in drugih „strokovno“ temeljito . iz-vežbanih praktikih. Zato se znajo ti malčki odlično beraško kretati, se posluževati učinkovitih vtisov, gesel, la-‘ ži, Taki učenci postanejo kmalu dobri pomočniki v beraškem poklicu. To so seveda le žrtve, od katerih nimamo pričakovati kaj prida.
Razširitev tezenskega kolodvora
Promet na tezenskem postajališču ie vedno večji, kar potrjuje statistika, ki smo jo nedavno objavili. Sedanji obseg postajališča ne odgovarja vedno večjemu prometu. Zato je nujno potrebno, da železniška uprava ta kolodvor poveča. Povečati je treba peron in kolodvorsko čakalnico. Ob tej priliki bo treba urediti tudi razsvetljavo tezenskega postajališča. Sedanja razsvetljava je zelo pomanjkljiva in celo življenjsko nevarna. Po-' trebno je več svetilk, ki bodo razsvetlile peron in progo na kolodvoru. Vsekakor je v interesu 140.000 potnikov, ki vsako leto uporabljajo tezensko postajališče, da se navedeni nedostatki čimprej odpravijo.
Sreča v nesreči — zaradi nagle vožnfe
Na noben naslov ni bilo toliko resnih opominov kot na voznike avto- in motornih vozil. Pa je le vse bob ob steno. Po količkaj prostih ulicah, a še bolj na prostih okoliških cestah drvijo s tako brzino, ki more postati ob vsaki nesreči smrtnonevarna za dotičnega voznika ali koga drugega. Taka vožnja bi skoro bila včeraj popoldne terjala
dve žrtvi. Motor z dvema voznikoma se je na ovinku pod Merdavsovo gostilno zaletel v železno obcestno ograjo s tako silo, da sta se voznika zakotalila na cesto. K redki sreči sta odnesla oba zdravo kožo, dočim se je vozilo močno poškodovalo.
Kdo je utopljenec?
Ob zaključku včerajšnjega lista smo prejeli vest, da je nekdo skočil z državnega mostu v Dravo in se utopil. Ugibanj je bilo mnogo, kdo naj bi bil neznani utopljenec. Trdovratno s6 se' celo širile vesti, da je to neki mariborski zdravnik, kar pa se je izkazalo za neresnično. Policija je uvedla preiskavo, da ugotovi, kdo je samomorilec. Doslej. v Mariboru še ni nihče prijavil, da koga pogrešajo. Nekateri očividci smrtnega skoka v Dravo pravijo,, da je utopljenec neki mladenič s Pobrežja. Ta vest še ni potrjena. Slej ko prej je tajna neznanega utopljenca še nepojasnjena.
m. Umrl je višji sodni oficial Franc Kopič. Bil je komaj leto dni v pokoju. Podlegel je operaciji v Zagrebu.
m. Poroka. Poročila sta se narednik 45. pp. Rudolf Rehar in trgovska pomočnica Marica Kosemburger.
m. V cvetu mladosti je preminula ljud-sko-šolska učenka Jelisava Jakopec. N. p. v m.!
m. Pogreb. Včeraj so pokopali na Pobrežju sodnega oiiciala Josipa Pogruj-ca. Poslovili so se od njega podpolkovnik v p. Cvirn za Maistrove borce in višji sodni oficial Ivan Uršič.
m. Lastnikom vozniških izkaznic. Pred-stojništvo mestne policije v Mariboru po-slednjikrat opozarja vse vozače motornih vozil, da je rok za podaljšanje vozniškilr izkaznic le do. 28. februarja 1939. Stranke naj se zglasijo v tej zadevi na tukajšnjem predstojništvu med 10. in 12. uro v sobi štev. 17/11 in naj prinesejo s seboj vozniško izkaznico, banovinski kolek din 100, lastniki vozniških izkaznic za motorna kolesa banov.. kolek za din 50, nadalje 10 din državni kolek ter 20 din v gotovini. Poklicni vozači, ki so kot taki zaposleni in se preživljajo edino od dohodkov tega poklica ali so v tem svojstvu ostali brez zaposlitve, imajo pravico vložiti prošnjo na bansko upravo potoni tega predstojništva prav tako le do 28. februarja t. 1., ker se na prošnje, vložene po tem roku, ne bo oziralo in bodo morali plačati celo takso.
m. Brivnice in česalnice bodo odprte na Svečnico, 2. febr., samo dopoldne.
m. Sokolski film v Mariboru. Prosvetni odbor jugoslovanskega Sokola predvaja po celi državi krasen film iz sokolskega življenja. Te dni sc bo ta film predvajal tudi v Grajskem kinu v Mariboru. Prva predstava bo v četrtek dopoldne po znižanih cenah. Šolske predstave bodo vsak dan v času, ki ga določijo šolska vodstva. Film prikazuje sokolsko taborenje na Gorenjskem. Prikazuje tudi prizore, ko je pokojni kralj obiskal sokolski tabor na Gorenjskem. Upamo, da bo sokolski film žel, kakor drugod, tudi v Mariboru zasluženo priznanj#. .Eilm. nosi naslov »Oko Sokolovo«.
* Koče pri planinskem plesu. Gadje gnezdo, Frdamane police, Hudi kot. Habakuk, Zadnji nedolžni, Pri zlodeju, Rav-barske peči, Pod turnom. Pisana frata in Črno jezero (kavarna). Tri dvorane, tri godbe, tri garderobe.
5 Februarska številka »Totega lista« izide danes proti večeru. Ker je nismo tiskali. v milijonski nakladi, bo verjetno kmalu razprodana.
* Jutri zvečer planinski ples.
: Sedaj je pa končnoveljavno in res, da bo jutri zvečer obrtniški ples:
V Narodni dom tedaj pojdimo vsi! Velika dvorana bo topla, prijetna, lepo dekorirana s cvetjem in fletna, ter k plesu te vabijo mile oči!
Vojaška godba bo pridno igrala zdaj kolo zdaj valček in druge komade v pisani vrsti — miru ne bo dala.
A vendar bo tudi prostor za počitek, zatekaš se lahko v skriti kotiček, kjer boš užival najboljših vin po mili volji in drugih dobrin.
Zato se odloči: udeležil se bom, da pomagam graditi »Obrtniški dom<*r m. Stenografski krožek. Začetek tečaja reformirane slovenske stenografije v petek 5. febr. ob pol 20. na trgovski akademiji. Interesenti vabljeui.
* Vrhunec predpusta bo tudi letos priljubljena, tradicionalna GALA REDUTA JSSK Maribora v vseh prostorih Sokolskega doma na pustni torek, dne 21. februarja. Prepričajte se tudi Vi!
* Brez truda milijonar lahko postanete, ako nabavite srečko drž. razredne loterije pri VIRU SREČE »Putniku« Maribor. Žrebanje milijonskih dobitkov pd 11. februarja do 9. marca. Preizkusite svojo srečo!
* Mariborski plavalni klub obvešča svoje člane, da v sredo, dne 1. februarja, zimski trening v mestnem kopališču odpade. Prihodnji trening v petek, 3. febr. ob običajni uri.
* Od 1. februarja gostovanje hrvatske-ga operetnega ansambla v Veliki kavarni.
Nočna lekarniška služba: Dvorska lekarna pri Sv. Arehu, Glavni trg 20, tel. 20-05; Magdalenska lekarna, Kralja Petra trg 3, tel. 22-70.
Kino
* Grajski kino. Vključno do torka se vam nudi priložnost za film »Havajske melodije«. Bobby Breen.
* Union kino. Do vključno četrtka »Poslednji Mohikanec«. Prekrasni historični film o borbi med Indijancem in belcem.
* Union kino. Do vključno ponedeljka: »Otok groze«, veliki pUštolovni film, poln senzacij in razburljivih doživljajev.
Slovensko obrtno d’uštvo v Mariboru
Vojaška godba, dirigent: kapetan g. Jiranek
Cisti dob ček je namenjen
priredi v sredo, 1. februarja, ob 20 url v veliki dvorani Narodnega doma
Obrtniški ples
v sklad obrtniškega doma.
Mariborsko gledališče
Torek, ob 20.: »Automelody«. Premiera.
Red C.
Sreda: Zaprto.
Četrtek, ob 15.: »Matura«. — Ob 20.: »Vse za šalo«.
Svečnica v mariborskem gledališču.
Na praznik, 2. febr., bosta dve predstavi. Popoldne se ponovi »Matura«, pTvič popoldanska predstava, ki omogoči obisk tega letošnjega dramskega šlagerja tudi okoličanom in vsem, ki se ne morejo udeleževati večernih predstav. — Zvečer pride zopet na oder letošnji domači operetni šlager »Vse za šalo«, ki je že devetkrat napolnil gledališče.
Kultura
Ptufsko gledališko pismo
Uprizoritev Kranjčeve vesele igre »Detektiv Megla« je režiser Žižek v glavnem uravnal v neprisiljeno groteskno in karikirano igro, s katero je posamezne osebe strnil v celoto, ki se je tega tudi zavedala; v kolikor pa je bila igra realistična, je zrahljana po tisti posnemalni tehniki karikiranja, ki komičnost lahko zavaja kaj hitro v smešnost. Pa tudi Pravnikova se tokrat ni mogla najbolje vživeti kot županova hčerka Tinka; nekaj ji najbrž organ ni dal, ali pa jo je motil način igranja ostalih, kar pa bi skoraj ne mogel biti vzrok, ker je režiser skrbno bedel nad tem. Sigurno bo menda le ovira v dejstvu, da imajo igralci še vedno težave v prehodu iz prejšnjega načina igranja v sedanjega, in da jih še prostor brez kulis moti v njih razgibanju, kar pa je psihološko povsem razumljivo. To je. bilo vidno n. pr. v začetku I. dejanja pri skupini odbornikov. Splošno pa1 je režiser popolnoma oživel nekatere osebe, kar je dosegel tudi s tem, ker je nekatere prizore skrčil, da jih je potem med dejanjem lažje strnil v komične situacije, na katere je vjel in položil tako značilno Kranjčevo žvečljivo satiro, ki je edino na ta način prišla do vsega razmaha. Marsikaj, kar je pisatelj le nakazal ali
ni izdelal — in to je v vseh njegovih delih — je režiser spretno izluščil in približal publiki.
Inscenacijo je pripravil brez raznih nepotrebnih odrskih rekvizitov, ki, gledalca le motijo in odtegujejo od vsebine ter vsega bistvenega. Kot spreten odrski arhitekt je ves prostor enostavno izoblikoval in zgradil v preprosto stopnišče s tremi vrtilnimi vraati v sredini, ki so nudile ne samo svoboden scenski razmah v primerni globini, temveč istočasno tudi vso zlivanje menjajočih se komičnih situacij in scen, ki jih je režiser kakor na vrtavko nasukljal tu okrog in jih s temi vrati nekoliko tudi simbolično otežil. To je publiko naravnost sugestivno prižemalo nase kot osrednja os vsega dejanja, in to v neprisiljenem in rahlem okviru odmaknjenih zaves, ki scen niso dušile in trgale ali stiskale v oklep kakor bi kulise. Vse je tako svobodno dihalo. Mislim, da je tokrat že marsikdo lažje našel svoj odnos do takega igranja in da ni pogrešal na odru tistih raznih posli-kanosti, ki v bistvu nič ne pomenijo, pogled pa le drobijo in dejanje samo krhajo.
V Žižkovi režiji pa je vedno mnogo simboličnih fines, s katerimi rad tudi na
zunaj poudari kako misel, ali kar se mu zdi važno, ali v delu samem premalo jasno izraženo. Zakaj je n. pr. župan Andrejc vedno na nekoliko dvignjenem stopnisču? Režiser je pač premišljeno hotel poudariti odnos, razliko in svojevrstno vzvišenost takegale župana nad odborniki. Prav tako tudi med odborniki in tajnikom Hlačarjeni ter Jernejem, nosilcem pisateljeve ideje, ki se v prizoru, ko mu odborniki ponujajo denar, korak za korakom po stopnicah dviguje nad nje, oni pa ostanejo nekje spodaj v svojih intrigah, grehih in lažeh. Vso to družbo iz trga, oziroma mesteca, je režiser -v originalni in efektni zamisli odel v frak in cilinder ter z masko na obrazu, ker .je hotel ostreje podčrtati njihov dvojni obraz, dvojno njihovo moralo v političnem in družabnem ozračju, skozi katero se pretipavajo res kot neke maske in s katerih značaji si nikdar nisi na jasnem. Pa tudi zunanjo polizanost in tisti tanki lak, zaradi katerega se smatrajo takšni tržani in malomeščanski mogotci vzviše-nejše in imenitnejše, je hotel pokazati — četudi ob prvi priliki ta lak prerad razpoka in se kaj kmalu pokaže obupna praznota.
Igrali so tokrat Močnik, Kovačeva, VVilhelm, Prosnikova, Bezjak, Kovač, Koželj, Furst in Samec. Igralci od predstave do predstave z večjim ognjem in navdušenjem ne le igrajo, temveč tudi I
soustvarjajo. To dejstvo lahko tem požrtvovalnim ljudem sčasoma ustvari svoj igralski stil. Novost za Ptuj je bilo tudi direktno poseganje in sodelovanje režiserja pri veseloigri; s predstavljenjem igralcev publiki takoj v začetku pred predstavo, se je v njej do neke mere že ustvaril neki odnos do nastopajočih in večje zanimanje za delo samo. Tako nas režiser Žižek vsakokrat z nečim preseneti.	a. Debe ak.
k Iz švicarskega slovstva. Švicarsko nemško slovstvo dobiva v zadnjem času poseben pomen, ker je po zlomu Avstrije in krizi ČSR Švica še zadnja država z nemškim, prebivalstvom, v kateri literatura ni dirigirana in totalizirana, ampak svobodna. Tam edino še deluje svobodni rod nemških pisateljev domačinov in emigrantov iz Nemčije, Avstrije in Sudetov. Izmed Švicarjev samih stopa v zadnjem času na zelo vidno mesto mladi Hans Habe. Habe se je uveljavil že z romanom »Drei iiber die Grenze«, sedaj je pa vzbudil senzacijo z velikim romanom »Eine Zeit bricht zusamen«, v katerem igra glavno vlogo nekdanji veliki finančnik Bosel, znan izza časov inflacije. Roman označuje vsa švicarska kritika kot pomembno umetniško stvaritev in dokument časa. Izšel je v založbi »Edi-tions Union« v Ženevi.
V Marffioru 'dne 31. I. 1039.
»Ve?ernlfi«
Sfran S.
Gospodarstvo
Gospodarsko-komunalna vprašanja Maribora
2e v predzadnji seji mestnega sveta je bila sprejeta petletka, v kateri se imajo vsa važnejša prometna pota v Mariboru usposobiti za naglo naraščajoči promet v duhu časa in tehničnih pridobitev. Dočim se je doslej v tem smislu postopalo brez pravega načrta in so se opravila dela tam, kjer so postala že neodložljiva, se bodo poslej ceste, ulice in trgi modernizirali po natačno določenem načrtu.
Kakor bodo država in banovine modernizirale ceste s sredstvi posebnih fondov, ki bodo ločeni od rednih proračunov, tako bo tudi mestna občina mariborska popravila ceste in trge z dohodki posebnega regulacijskega sklada, ki ima lastne dohodke in se posebej upravlja.
Mestni svet je v zvezi z rednim proračunom na svoji četrtkovi seji potrdil tudi ločeni proračun regulacijskega fonda, ki izkazuje za prihodnje finančno leto 1939-40. vsega skupaj 1,600.000 dinarjev izdatkov in ravno toliko dohodkov. Ta znesek je torej prvi obrok predvidene vsote, ki bo potrebna, da se prometna po ta temeljito obnove.
V novem proračunu so izdatki za grad bena dela skoraj za milijon dinarjev manjši kot v tekočem finančnem letu. — Vzrok je v tem, da so se vsa dela, ki veljajo obnovi mesta, iz tega poglavja izločila in prenesla izvedbo na proračun regulacijskega sklada.
Dohodki regulacijskega sklada se dele na dotacijo mestnega zaklada, na gotove javne dajatve ter na izvestne najemnine, odškodnine »n povračila. Za prihodnje finančno leto je dotirala mestna občina sklad z zneskom 150.000 dinarjev. Razen tega se steka v fond tudi ena četrtina iz izkupička, dobljenega iz prodaje mestnih zemljišč in objektov, kar bo predvidoma vrglo 70.000 dinarjev. Nadalje prejema fond mestne gradbene takse, potem go-
tove denarne kazni, nekaj dohodkov smislu gradbenega zakona, potem davek za ročno delo (kuluk) in končno kanalske priklopnine. Vse to bo vrglo 240.000 dinarjev.
Zanimivi so ostali dohodki regulacijskega sklada. Tu je predvsem omeniti povračila Mestnih podjetij za gotove uslužnosti, uporabe itd., ki jih lastni občini plačuje tako, kakor kakfemu privatniku. Tako gre odškodnina za prekomerno uporabo mestnih cest po avtobusih, in sicer 150.000 kilometrov na leto po 1 di nar, potem za uporabo javnega sveta za vodovodno napeljavo (64 km), za plin sko omrežje (37 kni) in za električni kabel (25 km), vse po 4800 dinarjev za tekoči kilometer, in končno priznalnina za električni prostovod v dolžini 120 kilometrov po 50 par za meter. To vse vrže
810.000 dinarjev.
V sklad se stekajo tudi dohodki od najema in uporabe javnih mestnih zemljišč v zasebne namene in za izredno uporabo cest in končno povračilo stroškov za napravo in asfaltiranje hodnikov, kar bo predvidoma dalo 270.000 dinarjev. Kon čno računajo, da pride skladu v dobro še raznih drugih dohodkov v skupnem znesku 60.000 dinarjev.
Regulacijska dela, določena za prihodnje finančno leto, bodo predvidoma stala
1.600.000 dinarjev. Od tega zneska odpade na izdelavo načrtov 220.580 dinarjev, ostanek pa na materialne izdatke. Redna meritev mesta stane 16.000, regulacija ulic (odkup hiš v Vetrinjski in Stolni ul., obroki) 220.000, kanalizacija 80.000, nove ulice, tlakovanje itd. pa 842.420 din. Naprava hodnikov ob reguliranih cestah in ulicah bo veljala 200.000 dinarjev, ki jo pa bodo lastniki hiš ob teh prometnih potih povrnili po režijski ceni.
Sjmrf
Sklepi občnesa zbora JNS-a
USTANOVITEV DRUGE LIGE — AMNESTIJA OB 20-LETNICI — POSEBEN ODBOR ZA REORGANIZACIJO
Kljub ponovni intervenciji in izjavi, da govor delegata Milutovca iz Kruševca ne odgovarja mnenju občnega zbora in zvezine uprave, se Zagrebčani in njihovi pristaši niso hoteli vrniti na občni zbor, ki se je tako ob 11. nadaljeval brez njih.
Ustanovljen je bil poseben odbor, ki bo do 15. jul. proučil vse predloge v zvezi z reorganizacijo, nakar bo sklican izreden občni zbor. Z veliko večino glasov je bil sprejet predlog o ustanovitvi druge lige, v kateri bodo sodelovali tudi klubi marib. okrožja. V okviru proslave 20-letnice JNS-a bodo amnestirani vsi
kaznovani funkcionarji, igralci in sodniki. Izmed ostalih predlogov je bil zavrnjen Hajdukov, ki zahteva, da se drugemu splitskemu klubu zabrani naziv »Majstor z mora«. Občni zbor je bil zaiključen ob pozni uri.
Gradjanski četrti semifinalist
Gradjanski—Hajduk 2:1 (0:1).
Po sporazumu Gradjanskega in Hajduka se ie včeraj odigral v Zagrebu preostanek 19 min. četrtfinalne tekme, kjer
igralcem. Odločitev je padla po 5 min. igre, strelec je bil Antolkovič.
S to zmago se je Gradjanski kvalificiral za semifinale. Radi znanega spora je Gradjanski prekinil športne odnošaje s Slavijo (S), ki je drugi semifinalist za-padne skupine. Ako odbor zimskega cupa ne bo osvojil precej ultimativne zahteve Gradjanskega, da se odigra semifinale v grupaciji BSK:Slavija in Gradjanski:Ju-goslavija, bo Gradjanski odstopil od nadaljnjega tekmovanja.
Državno prvenstvo v klasični kombinaciji
JZSS obvešča vse klube, da je zapadlo na Sljemenu toliko snega, da ne obstaja bojazen, da bi gornje tekmovanje ne bilo izvedljivo 4. in 5. II. Vsi ostali pogoji razpisa ostanejo vnaprej v veljavi. Prijave je treba poslati do 3. II. SK Maratonu (g. Zalokar), Zagreb, Iliča 36 ali do 20. istega dne oddati vodstvu tekmovanja na Sljemenu.
ZIMSKI ŠPORT PO SVETU
Anglež Sharp si je v Davosu priboril Prvenstvo Evrope v umetnem drsanju s 404.380 točkami. Drugi je Anglež Fred Tommlins, tretji Nemec Faber. Kaspar ni branil naslova.
Norvežan Engnestangen je v hitrostnem drsanju’na 1500 m postavil v Davosu nov svetovni rekord z 2:13.8 min. Drugi je Ballangrud z 2:14.9, tretji Staks-rud z 2:15.4.
V skakalnih tekmah v Garmisch-Par-tenkirchnu je zmagal Norvežan H. Myhra z 224.5 točke (84 m in 80 m), drugi je Nemec Bradi z 224.4 točke (84 m in 79
2*6
m), tretji Norvežan R. Soerensen točkami (82 m in 73 m) itd.
V mednarodnem turnirju v hokeju na ledu v Garmisoh-Partenkirchnu je zmagal Hammarby Stockholm nad SC Ries-sersee v finalu 3:1 (1:0, 1:0, 1:1). Na tretjem in četrtem mestu sta praška Sparta in HC Davos.
V klasični kombinaciji v Ga-Pa je zmagal Nemec Berauer pred Norvežanom Brodahlom s 446.1 proti 438.4 točke.
s. Presenečenje v francoskem prvenstvu na pokritih igriščih. Mesto pričakovanega finala Henfcel-Menzel sta prišla v finale Pelizza (Fr.) in Menzel. Henkel je izpadel proti Pelizzi 6:8, 8:10, 3:6. Menzel je v semifinalu premagal Američana Bowdena 9:7, 6:3, 6:2. Glavno presenečenje pa je prinesla zmaga Pe-lizze nad Menzelom v finalu 6:2, 6:2, 6:1.
s. Svetovni prvak v table tenisu Vana je v londonskem finalu za prvenstvo Anglije doživel senzacionalen poraz proti Bergmanu v petih setih, čeprav je vodil že 2:0. V semifinahi je Vana premagal bivšega svetovnega prvaka Barno 3:1.
s. V zvezdni vožnji v Monte Carlo jc zmagal lanskoletni zmagovalec E. A. C. Cornelius na DKW, ki je startal v Atenah.
s. Nemčija:Belgija 4:1. V Bruslju je Nemčija pred 60.000 gledalcev zasluženo premagala reprezentanco Belgije, ki ie drugi polčas igrala samo z 10 igralci.
s. Blrger Ruud je na veliki skakalnici v Oslu skočil 83,74 in 76 m. Rekord na tej skakalnici znaša 94 m.
s. Max Schmeling se bo v juniju srečal v USA s T. Galentom, kakor poroča Daily News.
Sah
Nizozemski tumir Šesterice
Včeraj smo že poročali, da je naš velemojster Vasja Pirc zmagovalec v turnirju šestorice na Nizozemskem. Obeh prekinjenih partij pa Pirc ni dobil. Proti van den Tolu je dosegel samo remis, dočim je prekinjeno partijo proti Muilvvijku dobil po 69. potezi.
Končno stanje turnirja: Pirc 4*/*, Cort-lever 3M, Van den Tol 3, Van Sohelting
Kok 1 in Muilwijk 0 točk.
V naslednjem prinašamo nadaljevanje prekinjene partije Mui!wijk-Pirc:
Bell (Muihvijk): Kg2, La3, Le3 in kmetje a2, c4, e4, f3, g3 in h3.
Crni (Pirc): Kd7, Sd4, Sd8 m kmetje a5, c6, e5, f6, g5 in h4.
Nadaljevanje je poteklo sledeče: 44.' Lc5, Sde6 43. Lb6, a4 46. a3, c5 47. La5 hxg3 48. Kxg3, Sf4 49. Lbl, Ke7 50. Ld3, Kf7 51. Kg4, Kg6 52. Lxf4, exf4 53. h4, gxb4 54. e5+, f5+ 55. Kxf4, Kf7! 56. Ld3, Kg6 57. Lfl, Se6+ 58. Ke3, Kg5 59. Lh3. Sf4 60. Lfl. h3 61. e6, h2 62. e7, Dhl 63. De8, Dgl+ 64. Kd2, Df2+ 65. Le2,
Mednarodni iahovski tumir v Moskvi
Položaj v moskovskem turnirju se polagoma jasni. Po nadaljevanju prekinjenih partij se je v vodstvo spet povzpel Lilienthal sam. ResJievski, ki je okreval, je porazil Bondarevskega in Bjelavjen-ca, Lilienthal Konstantinopelskega, Go-glidze Kana, Ragozin Romanovskega. Rabinovič Kana. Remis so končale sledeče partije: Smislov-Lilienthal, Ftohr-Levenfiš, Keres-Rabinovič, Goglidze-Ragozin in Makaganov-Leveniiš.
Stanje pred zadnjim kolom: Lilienthal 9 (1), Ragozhi 8/2 (2), Makaganov m (1), Rabinovič 8«. Flohr 8 (4), Smislov 8 (1), Bjelavjenec 7'/i (2). Kan 7K- (1). Keres 7 (2), Alatorcev in Levenfiš 6'A (3), Reshevski 6 (7), Konstantinopolski 6 (3), Goglidze 6 (2), ToluS 5'/: (i), Ro-manovskl 5 (2) in Bondarevski 2 k <4).
Szabo — Landau
V Amsterdamu sta mojstra odigrala 3. partijo matcha, ki je bila prekinjena. Landau, ki je imel nekoliko slabšo pozicijo, je vložil v nadaljevanje mnogo tru-
°X*S*i67- K«2’ «»4 68! da in rešil remis Stenje Itc^Sz^;
ie moral Hajduk nastopiti z 10 proti 111 Kd2. Kh3 69. Kd3, Kg2 in beli preda.	12'A,	Landau 2'h.
ELAINE HAMILTON
20
ZECE* Ji S M m
DETEKTIVSKI ROMAN
»Dam jo takoj zapečatiti,« je obljubil uslužbenec.
Razočaran in slabe volje je odšel inšpektor iz hotela. Menil je, da bo v Ar-deenovi sobi našel vsaj nekaj, morebiti pisma, nekaj, kar bi mu dalo potrebni ključ k vzroku umora.
Ne notesa, ne listin, ne čekovne knjižice ni bilo pri mrtvem možu. četudi je prihajala njegova pošta v kako banko, bi tam ne puščal svoje čekovne knjižice in zapiskov, je premišljal Reynolds. Ali jc vse to morda pobral morilec?
Največja uganka, ki bi jo rad Reynolds razrešil, pa je bila osebnost žene, ki je hotela vdreti v sobo št. 257 v hotelu.
Ali je vedela za Ardeenovo smrt, ko je prišla? Zdelo se je tako.
Inšpektor je krenil proti Ingramovemu gledališču in njegove misli so se bavile z novim okretom zadeve. Ali je bila to ista dama, ki se je skrila za zofo v Ingramovi knjižnici?
Zdajci je vzbudil njegovo pozornost velik napis. To je bil Restaurant Orien-tal, kjer je Norrington gostil svojo družbo. Tu bi bilo morda mogoče dognati
čas, kdaj je kdo prišel ki odšel.
Z nadrhom optimizma, ki se je pri njem vedno pojavljal, kadar se je ponudila kaka nova možnost, je stopil Reynolds v restavracijo. Ob tej dopoldanski uri je bilo v restavraciji samo osebje, ki je pripravljalo mize.
čez nekaj minut je korakal k nič kaj veseli osebi, ki je izjavila, da je res stregla družbi gospoda Norringtona včeraj ponoči.
»Koliko jih je bilo, obkorej so prišli in obkorej odšli?« je vprašal Reynolds.
»Ako bi mi dali kronske dragulje, bi vam ne mogel tega povedati, gospod, in tudi nihče drug izmed osebja,« je odgovoril natakar. Povejte mi o družbi pri večerji! To je bilo bolj kakor igra skri-valica ali lov. Ljudje so neprestano prihajali in odhajali in gostje od pol ducata drugih miz so begali sem in tja.« Natakar se je praskal za ušesom. »Vse, kar vem, je, da je gospod Norrington plačal račun — in to je bil prav čeden računček. verjemite — in odšel z vso trumo ljudi okrog pol dvanajstih.«
»In kako je z Norringtonom?« je vpra-
šal Reynolds. »Kot gostitelj je bil gotovo ves tisti čas tukaj?«
Nekaj kakor naznačenje smehljaja je stegnilo usta čemernega natakarja.
»Potem ga, gospod, ne poznate preveč. Sem prihaja zek) pogosto, ampak jaz ga nisem nikoli videl mirno sedeti. Če ga nihče ne kliče k telefonu, telefonira nekomu sain ali pa teče ven in spet prihiti nazaj s štirimi ali petimi inovimi ljudmi. In ti potem odidejo in privede nove — ali pa pridejo sami. To je zmerom^ tako. Kar imam jaz rad, to je čedna družba pri mizi. Gospod Norrington, ta vzame prostora za pol Londona.«
»Ali ste opazili zlasti dame ali poznate katere izmed njih?«
»Kakih petnajst na pogled, gospod,« je vzdihnil. »Ampak bile so samo tako na skok — prišle so in odšle, da bi tako rekel. Večinoma so bile igralke. Bila je tukaj gospa Selcottova, to vem zanes-Ijivo. Mislim, da je prišla pozno in ie potem odšla šele z gospodom Norringtonom in njegovo družbo. Trditi tega ne morem. In vratar tudi ne bo več vedel,« jc pristavil, »ker je to nov človek in povrh še tepec.«
DEVETO POGLAVJE.
Sveženj ključev
Reynolds si je zagotovil dva sedeža
v Ingramovem gledališču za večerno predstavo, toda s tem še ni bik) vse storjeno. Na gledališkem sporedu ■prejšnjega večera ni bilo nobenega od imen, ki so ga zanimala.
čakale so ga važnejše stvari. Nameraval je^ overiti gibanje Ingramovih gostov v času včeraj pred umorom. To je bilo kajpak delo strokovne rutine.
Dalje je hotel poizvedeti nekaj iz zasebnega življenja ljudi, ki so poznali Karla Ardeena in tega niso priznali ali pa le neradi priznali.
Poskušal je biti pošten in se vmisliti v njihov položaj.
Ker je bil sam pošten mož, je bil Rey-nolds tudi prepričan, da, bi ne bil lagal. Bil pa je prav tako prepričan, da bi ne bil povedal več, kakor bi bilo nujno potrebno, že zato, ker se vsi mirni ljudje bojijo neprijetne^ radovedne javnosti. Ta razlog je tiaibrže pojasnjeval velik del izogibavosti, ki jo je opazil pri Ingramovih gostih.
Šel je počasi in premišljal o situaciji poedinih gostov. Nagloma je obstal.
Vsi ti ljudje so pokazali nejevoljo prej, kakor jim je bik) rečeno, da je bil Karel Ardeen umorjen!
(DaljeJ
Sokolstvo
Sokolsko delo v Slovenski Bistrici
Obračun vztrajnega požrtvovalnega sokolskega dela so v nedeljo podali funkcionarji sokolskega društva v Slov. Bistrici na 26. občnem zboru, ki ga je vodil starosta br. Stepišnik, ki je po odhodu načelnika vodil tudi načelniške posle. V prisrčnih besedah se je spomnil našega Viteškega kralja Aleksandra Zedinitelja, odposlal pozdrave prvemu starosti Nj. Vel. kralju Petru II. Ob proslavi 25-let-nice je razvilo društvo krasen prapor, kateremu je kumoval kralj po svojem zastopniku g. majorju Čubaliču. Tekom leta je kupilo društvo bivšo jahalnico in prostor okrog nje, kar bo tekom leta preuredilo za prepotrebni sokolski dom in novo letno telovadišče. Po uvodnih besedah je pozdravil župnega delegata ter prešel na dnevni red občnega zbora. Nato je br. Čulk Ivan prečital savezno poslanico. Dolgoletni tajnik br. Mondini je podal izčrpno poročilo o delovanju in poslovanju društva v minulem letu. Prav prisrčni so bili društveni odnošaji na-pram vojski. Prosvetar je poročal, da je bilo mnogo priložnostnih nagovorov pred vrstami, ob državnih in nacionalnih praznikih pa so bile javne manifestacije in priložnostna predavanja. Prirejale so se tudi različne igre, delovala je knjižnica !n javna sokolska čitalnica, ki bo v novem poslovnem letu popolnoma preurejena v lastnem sokolskem domu. Redno telovadbo je gojilo 8 oddelkov. Društvo se je udeležilo po svojem zastopstvu Sa-veznih smuških tekem na Javorini, kjer
je odnesla sestra Ojcinger prvo mesto, nadalje se je udeležilo društvo raznih nastopov pri četah in okoliških društvih. Društveni prednjaški tečaj je lepo uspel. Popolnoma samostojno in uspešno deluje tudi naraščajski odsek, ki goji predvsem telovadbo, udejstvuje pa se tudi s prirejanjem iger ter čajank. Po poročilu br. matrikarja Kramarja šteje društvo 293 sokolskih pripadnikov. Blagajniško poslovanje je vodil prav zadovoljivo br. Šlin. Zadovoljivo vodi gospodarstvo br. Špur Ciril, ki je obenem tudi referent za kolo štednje, ki se bo v društvu lepo obneslo. Za gradbeni odsek je poročal br. dr. Pučnik Josip, ki je kupil bivšo jahalnico s precejšnjim zemljiščem, kar se bo tekom tega leta preuredilo za sokolski dom in novo letno telovadišče. V svojem poročilu se je zahvalil za naklonjenost br. Smrtniku, ki je v znatni meri pripomogel do nakupa krasnega prostora in lepe stavbe.
Po nagovoru župnega delegata, ki je vzpodbujal članstvo k vztrajnemu sokolskemu delu, so sledile volitve novega odbora, pri čemer je bil izbran za starosto idealni br. Ferdo Vigele. podst. br. dr. Josip Pučnik, nač. br. Milan Stepišnik, podnač. br. Mtiller Rajmund in Kostajn-šek Miško, načelnica ses. Tilka Komarjeva, podnačelnica Božena Tajnik, taj. br. Mondini, prosv. br. Cuk Ivan, gradbeni odsek br. dr. Pučnik Josip. V ostali odbor pa skoraj vsi lanskoletni bratje in sestre.
izdelujem nov vzorec, polagam v to delo vse svoje srce, vso svojo dušo, domiselnost ... Če pa moram delati to enajstkrat zapovrstjo, moram pri tem vsekakor nekaj zaslužiti!«
Zgodbica žel ne pove ali je Henry Ford spričo take sodbe množinske produkcije kupil dvanajst enakih stolov ali ne...
TOČNO PO OZNANILU.
V majhnem pennsylvanskem mestu se je pripetil tale dogodek: V mesto je prišel tujec in si za en večer najel operno gledališče. Ljudje so sodili, da je mož zastopnik kake potujoče gledališke družine. To je bil isti človek, ki je nekako pred mesecem dni dal nalepiti po vogalih letake, na katerih je bil napisan z velikimi črkami en sam stavek: »He is comlng«, to je: »Prihaja«. Teden pred določenim dnem so se pojavili v mestu novi plakati: »Dne tega in tega bo v operi.« Dan pred navedenim datumom so brali ljudje po vogalih: »Je že tu.« In naslednje jutro: »Nocoj ob M 8. uri bo v operi.« Zvečer je sedel ta mož sam v blagajni in prodajal vstopnice. Ljudje so se valili v gledališče kakor reka. Še pred pol osmo uro je bila opera nabito polna. Bilo je tam čez tisoč oseb. Vsi so nestrpno ča-
kali, da se dvigne zavesa. — Končno so dočakali. Zavesa je šinila navzgor, lučiv so obsijale oder in vsi so zagledali tamkaj velik napis: »Odšel je.« In to je bila resnica! Moža z nabranim denarjem že ni več bilo v mestu.
X Pojedla sta listke, na katerih je bilo napisano njuno Ime, dveletna dvojčka. ki sta potovala s svojimi starši iz Nemčije v Anglijo. Ko sta oče in mati razkazovala svojo prtljago carinikom, sta stlačila v usta etiketi s svojimi imeni. obenešenimi okoli vratu, in ju pogoltnila. Zdaj starši sami ne vedo. kako se kateri sin imenuje.
X Nemška strogost glede pijanih šoferjev. Neki vozač z imenom H. Niehofi, ki ga ie policija tretjič zasačila, da je vinjen vozil avtomobil, je bil aretiran ’n so ga poslali na licu mesta v koncentracijsko taborišče. Tako se je zgodilo na ukaz samega državnega voditelja SS oddelkov in šefa nemške policije Himmler-ja. —___________________
Razodetje ljubezni.
On: »S tem poljubom sem ti povedal vse, kar sem ti imel reči o ljubezni!«
. Ona: »Ah. ljubček.-'■ponovi še enkrat, 'nisem te dobro razumela\r
MALI OGLASI
Smučarske tekme mariborske sokolske i«pe
1.	Načelstvo sokolske župe Maribor poziva vse sokolske smučarje, da se pripravijo za župni smučarski zlet, združen z župnimi smučarskimi tekmami članstva ;n naraščaja, ki se vrši 5; februarja v Rimskem vrelcu pri Guštanju. Ta dan naj se zbero vsi smučarji - Sokoli v obmejnem Guštanju, vabimo pa tudi ostalo članstvo, da se zleta udeleži. — 2. Članstvo, ki želi doseči skrajšani kadrski rok, mora odslej položiti izpit, glede katerega do- j bi pojasnila pri svojem društvu. Za Ieto-
CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasih stane »»aha beseda SO oar: naimantša oristoiblo« za tu oglase lo din 6.— DraZbc orckllcl dooisovanla In icnltovanlfkl oclasl din I. - oo hesedi Nalmanlfi znesek za te oelase le din 10.—. Debelo tiskane besede se rainnalo dvoino Oclasni Javek za enkratno obiavo znala din 2.—. Znesek za male oglase se olaCnlc takol Drl naročilu oziroma ca le vDoslatf * olsmu skopal r naročilom ali oa oo ooStnl noiožnici na čekovni .»Suit ti n tira la vse oUmcue odgovore slede malih oglasov se mora orlloiltl znamka za 3 din
šnje vojaške novince je določen rok prijav za izpit do 15. II. 1939., izpit! pa se bodo vršili v nedeljo 5. marca ob 8. uri v župni pisarni v Mariboru. — 3. Obči prednjaški tečaj se bo vršil v Mariboru 14 dni, v Času od 26. II. do 12. marca t. L — Prvič bodo tečajniki nastanjeni v prostorih Sokolskega doma Maribor - matica, stroški prehrane so preračunani na dhi 190 za osebo. Bratje in sestre, prija-1 vite se za tečaj svojemu društvu. Vsa sokolska društva pozivamo, da pošljejo v tečaj bodoče prednjake in prednjačice — dobri in Številni prednjaki so temelj Sokolstva. Zdravo!
Razno
IŠČEM ODJEMALCEV
za 30 1 mleka, posamezno ali skupno. Ponudbe na upravo pod_»Mleko«. __________ 645
HALO!	HALO!_
Prodajam zopet meso po stari ceni: prima govedina din 8—10 po kg- teletina 8—10 dm kg. svinjsko 12—14 din kg. Mesarija An*on Delakor-da- Efetnavska 31.	724
le starih mih se delali mlade kobile
Da je naš kmečki človek tako nezaupljiv, so v veliki meri pripomogli meše-tarji, kajti med pravim mešetarjem in izučenim sleparjem ni nikoli velike razlike; skoraj nobene. Pa poslušajmo zgodbo o mešetarjih, ki so delali iz starih mrh mlade kobile in ki bi se morali zagovarjati pred okrožnim sodiščem, a jih m bilo na razpravo.
Posestnik Megla m njegova žena, nekje s Spodnjega Ptujskega polja, sta se odpravila v Ptuj na semenj; nameravala sta kupiti konja. Na sejmišču so ju kmalu obkolili trije moški in jima pokazali dve »mladi« kobili. Ena bi naj bila stara šele 7, druga pa 9 let. Oba konja bi naj bila torej v najboljših letih, ko jima še ne more nihče očitati, da bi bila kljuseti. Meglova dva sta se pogajala s PunČe-cem in Leljakom, ki sta drugače poljska delavca, in kajžarja, v bistvu po konjska mešetarja. Pogajali so se precej dolgo; hrvatska mešetarja skora j ne bi imela sreče, če ne bi pristopil še neki Canjko, ki je Meglovima nasvetoval, da vzameta kobili. Odšli so k Brenčiču v krčmo, si segli v roke in napisali pogodbo. Megla je plačal 3500 din takoj, ostalo pa pozneje v Ormožu.
Ko je začel še isti mesec Megli en
PRVOVRTNI »JAZZBAND«
sprejme za takoj.. Restavracija ».Ljutomer«. Štibler. 742
konj kašljati, ga je njegova žena odgnala v Ormož k živinozdravniku. Ta je ugotovil, da sta konja nadušljiva, da je eden star nad 20 let, drugi pa ne dosti manj. Hrvatski mešetarji so namreč populili mrhama dolge zobe, kakor delajo to prebrisani konjski sleparji; s tem zabrišejo na koncu zobovj" zobne jamice, po katerih! lahko vsakdo spozna starost konj. Po živinoidravnikovem mnenju sta bili mrhi vredni največ 1000 din. Meglova pa sta dala zanji 6000 din.
Meglova sta odgnala kobili znova na semeni v Ptuj; na sejmišču sta zagledala znova sleparje, ki so jima obesili mrhi. Ker so se jima izmikali, sta jih dala aretirati. Orožnikom se je posrečilo ujeti Leljaka, dočim je PunČec odnesel pete; prav zadnji je tudi na sodišču znan slepar.
Zadeva je bila predana sodišču. K razpravi pa sta prišla samo Megla in ormoški živinozdravnik Joško Nardin kot sodni izvedenec. Megla je povedal, da je medtem prodal eno kobilo za 1500 din, drugo pa je moral dati konjaču za 500 din, ker mu je poginila. V ostalem pase je poavnal s sleparji. Nekaj tisočev še ima vedno škode, kajpa, saj je dobi! za mrhi samo dva jurja. Pač pa se sodišče ne bo na tak lep način poravnalo z mešetarji. Poklicali jih bodo še pred sodni stol.
DOBRO DOMAČO HRANO
nudimo. Pri večjem številu popust Za dobro postrežbo skrbi in kuha gospa sama. jedilni list za obed in večerjo vsak dan ob 7. uri na vpo. Eled v razglednem oknu. Od 2 din naprej bo vsak primerno postreZen, abonenti se sprejemajo. Najvljudneje • se p;ipqroča. Gostilna ^Ljutomer«. Rotovlki trK 8. •	745
Dam za svojega 13 mesecev starega
FANTKA
Naslov pustiti v upravi. 747
Sobo odda
ODDAM VELIKO SOBO
2 osebama ali obrtniku. Kolenc. Tržaška 5. nasproti Primorske.	736
OPREMLJENA SOBA
se odda, tudi s hrano. Vprašati Magdalenska 39.	743
Opremljeno ali prazno SOBO
kopalnico oddam v novi hiši. Dalmatinska 26	746
Stanovanje
——uv-jbm m. rn——
SOBA IN KUHINJA
in soba s posebnim vhodom se odda. Radvanjska 49-1.
744
Slutbo dobi
PRODAJALKA
pridna in vestena. se sprejme v večjo trgovino. Pismene ponudbe pod »Vestna« na upravo Večernika.	684
TRGOVSKI POMOČNIK(CA)
s kavcijo din 10.000 se ;akoj sprejme v stalno službo. — Cenj. ponudbe na upravo lista pod »10.000«.	737
SLUŽKINJA do 22 let, ki zna opravljati vsa hišna dela. se sprejme pri Mernig. Ptujska c. 1. 749
MLAJŠA POSTREŽNICA se sprejme. Naslov v upravi. 752
Slutbo Ate
MLADA ŽENA
išče mesto postrežnice. Zi-
drtvekn Ul M nritl	753
Zgublieno
V nedeljo se ie izgubila v sre dini mesta
ZAPESTNICA z rdečimi kamni. Odda naj se Proti nagradi pri Mareš. brivski salon. Gosposka 15.	740
Širile „Vcčernik“
Gasilska čota Bistrica prt
Rušah Vas vabi na
PUSTNO VESELICO
2. februarja v prostorih gostilne Rotner v Bistrici. — Odbor._____________________748
AVTO POTOVALNE ODEJE
najceneje Oglejte si izložbo pri »Obnova«. P. Novak, Jurčičeva ul. 6.	750
Zanljnivestf
MNOŽINSKA PRODUKCIJA.
Zagovornik množinske produkcije Henry Ford ie šel nekoč po mestu Santa Fž. Pred eno Izmed številnih Indijanskih trgovinic se je ustavil In z zanimanjem opazoval krasno izrezan stol v posebnem slogu, ki je očitoval vpliv starih Indijanskih motivov. — »Koliko stane?« je vprašal v trgovskem tonu. — »Pet dolarjev.« — »Zelo mi ie všeč, ali imate še
nekoliko enakih?« — »Ne, vsak stol je drugačen.« — »Ali bi ml lahko napravili nekoliko enakih?« — »Seveda!« — »Po čem? Ce naročim dvanajst kosov, bi mi jUi lahko napravili za posebno ceno. Zlasti, ker je mnogo laže, napraviti vse enostavno enake!« — Indijanec je trenutek premišljeval, potem pa )je 9dgovorIl »Da, lahko vam jih napravim dvanajst, po osem dolarjev za kos.« — »Osem dolarjev? ... Saj ste vendar pred tem rekli pet!« — »Poglejte! Ce delagn stol, če
CE HOČETE res dobro vluo piti. morate v »Prešernovo klet« priti. Trafenik v Gospo ski ulici.	244
Prodam
PRODAM REPO.
Gomilar, Zg. Radvanje 89. 625
2 OTROŠKI POSTELJI
in 1 športni voziček na prodaj. Vprašati Cvetlična ul 8. 7»
Globok	_
OTROŠKI VOZIČEK
se proda. Caks. Wilsonova ul. 23.	741
IZBOREN CVETLIČEN MED
po din 16.— za kg oddaja Kmetijska družba. Maribor. Melje 12, tel. 20-83. Pri več: Jem odjsmu popust. 38»
V nalem
NOVA HISA
sc da takoj v najem. Radvanje 43.
Sp.
735
*
jklical
Jelisavo Jakopec
Vsemogočni je poklical k sebi našo nadvse ljubljeno hčerkico
učenko III. razreda II. dekliške ljudske šole
Pokop predrage bo v sredo, 1. februarja, ob yt4. iz veže pobreškega pokopališča.
Maribor, 30. 1. 1939.
Karel in Franja Jakopec, učitelj;
Dragotin in Mttošt bratca.
ZAHVALA.
Vsem, ki so ob prerani smrti naše nepozabne hčerke in sestre
« 11 * e N 1 k >
uradnice Gen. dir. drž. žei. izrekli sožalje, spremili pokojnico na zadnji poti ter darovali v slovo cvetje, izrekamo našo iskreno zahvalo.
Maribor. 30. I. 1939.
Žalujoči ostali.
""izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., ne vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor! Kopališka ulica 6. — Telefon
, predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi se uredništva štev. 25.-67, in uprave štev. 23-47. — Poštni čekovni račun štev. 11. 409.