Poštnina plačana v gotovini (zhaja v pondeljek iu pctek popoldne. Strine treiečno Din 7"—, za inozemstvo Din 20'—. Račun pri poštno -čekovnem zavodu št. 10.666. Cena 1 Din Redakcija in uprava: Cclje, Strossmayerjeva uüca 1. pritličje, de^rio. Rokopisi se ne vra-.'njo Oglasi po tarifu. Telefon int. št. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo ie po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so piačljive. Štev. 94. Celje, pondeljek 23. novembra 1931. Leto XIII. Stednja v občinskem gospodarstvu Za sestavo občinskih proračunov za 1. 1932. v zvezi s splošno štednjo je finančni minister izdal to-le na- rcdbo: 1. Občinske proračune za 1. 1932. jc treba brezpogojno znatno zreducirati naprani prejšnjim. Vsako potrebo v proračunu za 1. 1932. je treba naj- skrbneje preceniti, vse pa, kar je luk- suzne prirode in ne bi odgovarjalo potrebi v pravem smislu te bcsedc, naj se črta. Ugotovitvi virov dohod- kov naj se posveti čim vcčja pozor- nost. Znosnost in pravičnost bremen mora biti zajamčena, a pri tern se upošteva tudi plačilna zmožnost pre- bivalstva. Višina doklad v nobenem primeru ne sme presegali višine, odo- brenc za tekoČe leto. Nove taksc in trošarine ne boclo potrjene. Narobc: ukinejo ali pa znižajo naj se tudi ob- stojcče takse, ki so pogostoma in ve- činoma prevolike in ne odgovarjajo vrednosti proizvodov in uslugi, zara- rti katere se plačujejo. 2- Pri osebnib izdatkih je treba izvršiti redukcijo kar moči natanč- no. Zato nnj se iz službc odstranijo vsi nepotrebni uradniki, službeni prejemki onih pa, ki se obdržijo v služhi, nc smejo v nobencm primeru presegati projemkov državnib usluž- boncev. Občinc, ki imajo posebne statute o službenih prejemkih svojih uslužben- cov, lnorajo te statute prilagoditi gornjemu načelu in jib predložiti z budžetom vred v odobritev. Iz pro- j računa je treba odstraniti vse oseb- ne in funkcijske dokladc, izjemn ve- lja le za one, ki jih prejemnjo držav- ni uslužbenci, in v odgovarjajoči vi- šini. Nagrade za nadurno delo se ne smejo podeljevati in morajo zato iz- ostati iz proračuna. Honorarjcv ali poscbnib nagrad ni. Če je neobhodna potreba, da se v službo sprejme strokovnjak, ki pa po občinskem statutu ne more postati obCinski uradnik, naj se zanj določi honorar. število takih oseb pa mora ostati omejeno. Osebe, ki prejemajo pokojnino iz -državncga proračuna, ne niorejo ostati v občinski službi, razen če se za dobo to službe odpo- vedo državni pokojnini. 3. Občine z lastnimi vozovnimi par- ki in prometnimi sredstvi morajo predložiti pravilnik o uporabi teh parkov in sredstev. Iz tega pravilni- ka mora biti razvidno, komu gre pra- vica do teh prometnih sredstev. Pri sestavi tega pravilnika je treba pa- ziti na to, da se dovoli uporaba teh prometnih sredstev lo onim, ki jih nujno rabijo za pravilno izvrševanje svoje službe. 4. Z noviini investicijami je treba odnehati in dokoncati le dosedaj za- ceta dela, ki bi prekinjena povzročila škodo. Nova posojila ne bodo dovoljena niti eni občini, razen v nujnih pri- nierih. V tem primeru je treba proš- nji za potrditev posojila priložiti iz- črpno poročilo o vsem dosedaujem dolgu dotične občine in pa podrobno utcmeljitev o nujnosti in potrebi po- sojila. 5. Vso štcvilke v proračunu dohod- kov morajo biti real no. To velja zla- sti za zastanke, za nepobrane dohod- ke in za doklade iz prejšnjih let. Ra- čunati je treba torej le z onim, kar bo zanesljivo pobrano. G. Proračunu je treba brezpogojno priložiti: pregled dejanskih dohod- kov za tekočc leto 1931. po mesecih; pregled občinskega dolga in terjatev za lansko in za prihodnje leto; pro- računc gospodarskih podjetij, ki jih jc treba kot anekse priložiti splošne- mu proračunu; potrjene šolskc pro- računc v dveh izvodih; pregled iz- datkov, ki obrcmenjujejo splošne ob- činske doklade po posebnem zakonu; zapisnik in sklep občinskega odbora, poli'dila, sklcpe in pravilnike o tak- sah, pristojbinah in o drugih občin- skih davkih, eventualne pritožbo in prizive proti proračunskemu predlo- gu, kakor tudi ekspoze o navedenih odmerah ncposrednih davkov. Pristojni organi, ki so pooblaščeni, da preglrdajo proračunske predloge za leto 1932., ne smejo dopustiti prav nobene kršitve teh navodil in bodo za vsak nasprotni sklep poklicani na odgovor. Ta naredba finančnega mi- nislra je bila preko banskih uprav dostavljena vsem občinam. za, kjcr se je izabela pridelovala tcr svobodno prodajala in točila preko 40 let. Splošno je znano, da je izabe- la lahka, neškodljiva pijača, ki se ni- kakor ne more obravnavati enako kakor šmarnica, ki je dognano zdrav- ju opasna. Tudi je treba pri tem uva- žovau, da v krajih, v katerih se pri- deluje izabela za domač lokal ni kon- I zum, neuspevajo di'uge žlahtne vin- i ske trto. V slučaju, da se točenje iza- bele zakohito zabraiii, bi vsi nasadi propadli/in bi names to dosodanje, j skromen dohodek donašajoee kultu- i re v teh revnih krajih tudi vsi vino- gradi propadli in bi se svet spreme- nil v zapuščeno pušo. Prebivalci pj-izadetih občin so se z vlogami obrnili do narodnega poslan- ca g. Ivana Prekorška ,v Celju in nuj- no prosili odpomoči. Prizadetim ob- činain svetujemo tudi, da potom.ob- cinskih uradov in sreskega kmetij- skega odbora nomudoma vložijo prošnjo na kraljevsko bansko upra- vo, da bi tolmačila ministru polje- delstva, da se naj izabela ne obrav- nava kakor šmarnica, in da se naj izvzame iz zadevnih zakonitih dolo- Čil. Poslanec g. Ivan Prekoršek je v tej stvari že podvzel vse poti'ebne korakc. Prodaja in točenje vina „izabele" prepovedano! Po določilih zakona o vinu z dne 9. decembra 1929. je dovoljeno dajati v promet vina samorodnih križank vinske trte, imeti jja morajo točno označbo vrst, iz katerih so napravlje- na. Besedi »vino« se mora dodati označba »od izabele«. To izjemno do- ločilo je veljalo za leto 1930. in velja šo do konca leta 1931. Od 1. januar- ja 1932. dalje pa so v smislu zakona prepoveduje promet in prodajanje to- ga vina tudi z označbo »izabela«. Od tega poslednjega pravila se izvzema- jo vina onih vrst samorodnih kri- žank, katerih razmnoževanje dovoli minister za poljedelstvo po zakonu o obnavljanju in pospeševanju vino- gradništva. S strogim izvajanjem določil tega zakona bo težko prizadetih mnogo malih revnih vinogradnikov kineto- valcev iz raznih občin celjskega sre- Klanje živine in prodaja mesa po kmetovalcih Sresko načelstvo v Celju je izdalo naslednjo okrožnico vsem župan- stvom in žandarinerijskiin stanicam: Opažam, da se določila okrožnice I kr. banske uprave v Ljubljani z dne U. novemra 1931. No 518/1-VII1, ki predpisuje ])ogojo za izvrševanje kla- nja na domu in sekanje mesa, v zad- rijem času niso izvajala pravilno, od- nosno se celo popolnoma prezirajo, ne da bi občinska načelstva, ki ta klanja dovoljujejo oziroma nadzoru- jejo, proti tem nepravilnostim nasto- pila ali jih prijavila pristojni oblasti. Dogaja se, da koljejo živino na do- mu v svrho prodaje mesa osebe, ki niso niti v glavnem niti v stranskem poklicu kmetovalci in ne posedujejo nobene lastne ali lastno prirejene ži- vine, ampak kupljeno in z nakuplje- nimi sredstvi kratek čas pred zako- lom prohranjono živino. Ali pa ku- pujejo osebe, ki so lo v stranskem poklicu kmetovalci, sicer pa obrtni- ki, trgovci, namoščenci itd., živino v večjem številu, katerega obseg nji- hovega gospodarstva sploh ne bi do- puščal in to sarao s špckulativnim namenom, da bi to živino klali kot domačo živino na domu in na drob- no prodajali blago. Oba načina nasprotujeta določilom v uvodu navedene okrožnice, ki vele- va, da smejo klati na domu v svrho Zobje so clragoceni. Ne dolajte eksper.imentov,uporGbl;ajte prei^ku^rjao sreaslvo. ODOL se je v*4O letih ixkazal povsein sveiu. ODOL ni nikcü razočaral. nadrobne prodaje mesa le osebe, ki se omejujejo na zakol lastne ali last- no prirejene živine. Nadalje mi je bilo javljeno, da ose- be, ki so na domu zaklale živino, meso ne prodajajo samo na lieu nie- sta, ampak da z mesom krošnjarijo po vcčjih konzumnih krajih, poseb- no po Celju in okolici in od hiše do hišc ponujajo meso. Pri tem se po- služujejo pogosto celo prekupčeval- cev, ki brez vsake zakonite upravi- čenosti in brez kakih potrdil o izvoru in neoporečnosti skrivoma vnovčuje- jo meso po gostilnah ali pri zaseb- nih strankah. Taka prodaja mesa ne odgovarja niti obrtnim niti zdravstvenim ozi- roma veterinarskim predpisom in je nedopustna. Meso na domu zaklane živine se.sme prodajati samo na me- stu, kjer se je klanjo vršilo, v mestö odprodano meso mora biti žigosano z žigom mesoglednika dotično ob- čine in opremljeno z ogledniin II- stom, ki ga izda županstvo uradno in na katerem mora biti pntisnjen isti žig kot na incsu. Razen tega se moi'a vse v meto pripeljano meso, predno se odda stranki, ponovno da- ti pregledati v mestnem klavničnem uradu. Mestno naCelstvo v Celju bo na tuk. vabilo po svojih organih iz- vajalo strogo nadzorstvo v tem po- gledu in se bo meso, ki bi prišlo v mesto na protipredpisni način, po- sebno pa potom prekupčevalcev, brezpogojno zapleniio, lastniki pa bo- do občutno kaznovani. Ker ])o dosedanjih izkušnjali upra- vičeno dvomim, da bodo županstva v pogledu dovoljenja zakolov na domu zanaprej bolj strogo postopala, sem primoi-an za klanja na domu in se- kanja mesa zopet livesti obvezno pri- javo in odrojam: Kdor odgovarja določilom tega raz- glasa glede knietovanja in hoče last- no ali lastno prirejeno živino v svr- ho prodaje mesa na domu zaklati, mora to s prijavnico sporočiti pri- stojnemu županstvu vsaj 8 dni prej DR. J. K. (Praga): Knjižnice v Cehoslovaški Da so Cehi tako kuHuron narod, se imajo zahvaliti v prvi vrsti dobri knjigi. Sama. sola ne more dati otro- ku izobrazbe, ki jo potrebuje za živ- Ijenje, .sola je samo temelj višji iz- obrazbi. že pred prevratom so imeli Cehi skoraj v vsaki vecji občini dru- štveno knjiznico, pa tudi posamez- niki so se kaj radi ponuSali z boga- timi bibliotekami. Cesar ni nudila prebogata izvirna čcška literatura, to se je dopolnjevalo s prevodi iz tu- jih jezikov in malokateri narod ima toliko prevodov svetowiih pisateljev, kakor Čehi. Zanimanje za knjigo sc je kmalu pokazalo v najboljši luči. Nastala so bogata založništva, ki so plačevala visoke honorarje pisa.teljem in pri večjem rastočem številu čitateljev je cvetel tudi književni trg. V vsaki delavski rodbini si nažel knjižnico, če tudi skromno; čitalo se je pri de- lu, na vožnji po električni železnici in v vlaku, knjige so se izposojevale in tako iz rok v roke vršile svojo globoko nalogo. Poniembno za 7 mi- lijonski narod je, da je Ottova »Svž- tova knihovna«, ki spominja na Re- clamovo Universal-biblioteko, izdala že preko 2.000 številk raznih knjig. Dobra posledica ljudske izobrazbe se izraža pri ljudskem štetju, kjer se raziskuje, koliko ljudi zna čitati in pisati. Tako je bilo leta 1921. v celi Cohoslovaški našteto samo okrog 900.000 analfabetov, kar znaša ne ce- lih 7%, pa še tu gre nepismenost na rovaS vzhodnim doloni države, zlasti Podkaipatski Rusiji, kjer je bilo na- šteto 48% nepismenih, dočim znaša odstotek na Češkem samo 2. Na Slo- vaškem je odstotek 14; to je dokaz, kako malo je bivša Ogrska skrbela za izobrazbo Slovanov. Toda razvoj je sei po prevratu da- lje. Zakon iz 1. 1919. je naložil vsaki občini dolžnost, da ustanovi in vzdr- žuje javno občinsko knjižnico, in si- cer večjc občine (pi-eko 400 prebival- cev) najdalje do konca leta 1920., manjše pa do konca leta 1929. Knji- ge se posojujejo brezplačno. Ob usta- novitvi mora imeti vsaka knjižnica vsaj 50 vezanih knjig in vsako leto si mora nabaviti vsaj 10 večjih knjig. To velja za občine s prebivalstvom do 2.000. Večje občine pa si morajo vsako leto nabaviti toliko knjig, ko- likor jih odgovarja 1% prebivalstva. V {o svrho mora biti v občinskem pi-oračunu vsakoletna davščina 50 do 80 vinarjev na prebivalca. Knjižnica je pod vodstvom knjiž- ničnega sveta, ki nakupuje knjige, ustanavlja po potrebi mesto knjižni- čarja in skrbi za finance. Tako je bilo že koncem leta 1927. v vsej državi 15.355 knjižnic s 5 in pol miJijona knjig. Število čitateljev je znašalo 880.000 in so si izposodili tc- kom ornenjenega leta povprečno po IT knjig. Posledica zakona je bilo silno po- vpraševanje po dobrih knjigali. Sa- mo v letu 1921. je bilo izdanih G.000 raznih knjig. To število je sicer v poz- nejših letih padlo, toda goxori jasno, kakšcii prevrat je napravil zakon na književnem trgu. j Ker Slovenci tako radi posnemamo i Ceho, bi bilo zelo umestno, ako bi, Ce že ne pride do sličnega zakona, vsaj večje občine same prostovoljno usta- novile po vzoru češkega zakona ob- Cinske knjižnice. Stroški bi ne bili veliki, toda narodno delo, ki bi ga občine napravile, bi es jim povrnilo stokrat v raznih oblikah. Pri tem bi prišli na svoj račun založniki in za- občine napravile, bi se jim povrnilo za obstanek, prav posebno pa bi pri- šlo to v prid pisateljem in slovenska literatura bi se nemalo dvignila. Stran 2. »Nova Doba« 23. XI. 1931. Štev. 94. kot namerava klati. Ta prijavnica naj vsebuje: 1. Ime in bivališče po- sestnika. 2. Njegov postranski pokllc, ki ga vrši razen kmetovanja, 3. Na- vedbo, ali je živina doma zrejena all kupljena, kedaj kupljena. Ali in ko- liko je v tern letu že klal. 4. Navedbo vrste živine in ceno za 1 kg mesa. 5. Označbo dneva klanja. To prijavnico ima županstvo po- trditi glede pravilnosti zlasti točke 3. in jo potem predložiti sreskemu načelstvu, ki bo prijavnico z opombo »dovoljeno« ali »ne dovoljeno« žu- panstvu vrnilo. Pred dospetkom po- trjene prijavnice se zakol ne sine na noben način dovoliti ozir. mesogled- nik ne sme poslovati. Ta odredba, ki jo je občini vsaj tri- krat razglasiti in o kateri je posebno še obvestiti vse mesoglednike, dobi veljavnost dne 1. decembra t. 1. Pre- stopek bom kaznoval po določilih za- kona. Sreski načelnik: Dr. Hubad s. r. DOMAČE VESfI d Vodovod v Sevnici. Trg Sevnica v zadnjih ietih razveseljivo napre- duje. Leta 1929. je bila v Sevnici uve- dena električna razsvetljava. V za- četku letošnjega leta je bilo v glav- nom na pobudo agilnega sevniškega župana g. Kruleja sklenjeno, da se prične z gradnjo vodovoda. Za vodo- vod je bil izbran in zajet izvirek pod Sv. Rokom pri Brezju na posestvu Leopolda Senice. Izvirek leži 93 m nad Sevnico in daje 1 1 vode na so- kundo, po potrebi pa se bo lahko priključil še drugi bližnji izvirek. Glavni cevovod je 4olg 4 km. Z grad- njo vodovoda so začeli 13. julija in so ga dokončali v štirih mesecih. V kratkem bodo tudi namestili 9 jav- nih izlivov in pričeli z vpeljavo hiš- nih priključkov. d Za magistra farmacije je diplo- miral na zagrebški univerzi g. Boris Vajda iz Središča ob Dravi. d Umrl je 20. t. m. v Šoštanju po- sestnik g. Jo-sip Ravljen, brat ured- nika »Jutra« g. Davorina Ravljena. Pokojnik se je mnogo let agilno udej- stvoval v zadružiiih organizacijah šaieških obrtnikov. Bodi mu ohra- njcn blag spomin, preostalim naše iskreno sožalje! d Cigani v dravski banovini. V dravski banovini živi okrog 1.300 ci- ganov. Najštevilnejše pleme so Hu- doroviči, ki štejejo blizu 30 rodbin. d Dr. Milan Vidmar: Zanimlvosti elektrotehnike in njenega gospodar- stva. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. 1931. »Pota in cilji«, zv. 20., str. 207. Bazmeroma skromna knjižnica domačih strokovnih del je te dni narasla za velevažno pridobi- tev, to je knjigo univ. prof. dr. Mila- na Vidmarja: »Zanimivosti elektro- tehnike in njenega gospodarstva«. Pisatelj, ki uživa tudi v inozemstvu 7,elo velik ugled, je črpal iz svoje globoke erudicije in svojih dolgolet- nih izkušenj, da je napisal to aktu- alno delo. V uvodu izroža željo, da bi postala skrivnost elektrotehnike dostopna vsem slojem. Pa tudi naj- resnejši strokovnjak bo našel v pri- čujočem delu važno gradivo. Danda- nes ni izobraženca, ki bi se živo ne zanimal za ta predmet, stojeö v sre- dišču sodobne civilizacije in gospo- darstva. Nedvomno je napravil pisa- telj veliko uslugo tudi mladini, ki dobi la redkokdaj izpod strokovnjaš- kega peresa original no, popularno napisano učno knjigo. Tako torej za- služi knjižica, ki je opremljena s pregiednimi risbami in zanesljivimi tabelami, naše najtoplej^e priporo- eilo. d Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih boleeinah v kolkih, usedu (Ilexenschuss) se uporablja naravna »Franc Jožefova« voda z ve- likim pridom pri vsakdanjem izpi- ranju i)rebavnega kanala. Univerzi- tetnc klinjke izpričujejo, da je »Franc Jožefova« voda posebno v srednjih Ietih in starostni dobi izborno čistil- no sredstvo za želodec in čreva. »Franc Jožeiova« grcnčica so dobi v vseh lekarnah, drogerijah in spece- rijskih trgovinah. d Dunajska vremenska napoved za torck 24. novembra: Severne Alpe: Zimski jug, zaenkrat v višini, na vz- hodnom robu Alp večinoma megleno, temperatura bo še nekoliko padala, na gorah jasno in milo, jugovzhodni vetrovi. Južne Alpe: Zaenkrat v vi- šini še jasno, v dolinah pogosto oblačno, pozneje naraščanje oblač- nosti, nagnjenje k padavinam. Celje in okolica c Sokolska proslava Ujedinjenja. Sokolsko društvo v Celju bo priredilo proalavo Ujedinjenja v pondeljek 30. t. m. ob 20.30 in v torek 1. decembra ob 16. v Mestnem gledališču telovad- no akademijo. Predprodaja vstopnic v knjigarni Goričar & Leskovšek. Na praznik Ujedinjenja v torek 1. de- cembra ob 10. dopoldne se bo vršila v telovadnici niestne narodne sole svečana seja Sokolskega društva z naslednjim sporedom: Državna him- na. Otvoritev svečano seje. Čitanjo poslanice SKJ. Glasbcna kompozici- ja~ Predavanje o pomenu 1. decem- bra. Deklamacije. Zaobljuba novih članov. Razdelitev diplom. Glasbena kompozicija, Zaključek seje. Pri aka- demiji bo sodelovala celjska železni- čarska godba, pri avečani seji pa so- kolski dijaški orkester. c O razvoju jugoslovenske trgov- ske in vojne nvornarice bo predaval drevi ab osmih v risalnici meščan- ske Sole g. Rudolf Crnid, kapetan prekomorske plovbe, publicist in glavni urednik »JugoslovenskegaPo- morca«. Predavanje bo priredil me- stni odbor Jadranske Straže v Celju pod okriljem Ljudskega vseučilišča. Predavatelj je s svojimi zanimivimi prodavanji znan po vsej državi in tudi v Sloveniji. Predavanje bodo pojasnjevale lepe skioptične slike. Občinstvu toplo priporočamo, da se udeleži tega aktualnega in poučnega pred a van ja. c Prvi. del slavnostnega koncerta, ki ga bo priredilo Celjsko pevsko društvo v proslavo ujedinjenja na državni praznik, dne 1. decembra ob 20. v veliki dvorani Celjskega doma, obsega šest večjih vokalnih skladb. Spored otvori druga večno lepa Mo- kranjčeva rukovet srbskih narodnih pesmi »Iz moje domovine«. Nihče še ni dosegel Mokranjca; on je največji mojster med onimi, ki so vezali in še vežejo narodne pesmi v šopke. Sledi prekmurska narodna »Gda smo pšenici šli orat« v harmonizaciji dr. Kimovca; polna je humorja; opisuje nam ves potek dejanja od setve, pre- ko žetve, mlačve, liiletve v mlinu, pe- čenja po-gač, pa tja do pristnega »go- stüvanja*. Napev je enkrat v sopra- nu, potem v tenorju, nato v basu, dokler ne krone zopet nazaj v so- pran. Pesem v Celju še ni bila izva- jana. Tej sledi petero- do sedmero- glasna, redkokdaj izvajana, into- nančno težka, a prekrasna Lajovčeva »Večerna pesem«; slika nam prehod iz dneva v noč; nebeška militia diha iz nje, pa tudi vsa Lajovčeva umet- niška duša in njegovo veliko muzi- kalno znanje. Slodi Rus P. Cesnokov s svojo v narodnem cluhu zloženo pesmi jo »V soboto, dan čemerni«, za dva glasova in mešan zbor; to je ti- pična ruska pesem, ki zahteva velik zbor, izvrstne soprane, pa tudi gro- movite base. Pesem najbrže še ni bi- la izvajana izven mejä matuške Ru- sijc, v Sloveniji pa sigurno ne! H koncu je zastopan Žalčan Risto Sa- vin z dvema še neizvajanima sklad- bama, s slovensko »Barčico« in z medjimursko »Stalan sain tvoj«. Obe imata narodne motive, a obdelani sta tako, da ju lahko štejemo med umet- ne pesmi. Savin je mojster zase; kon- trapunkt obvlada kot malokdo, kar se pozna tudi njegovim pesmim, o katerih pravijo mnogi: to je za or- kester! CPD pa hoče pokazati, da je to tudi za zbor. Spored je torej bogat, pester in zanimiv. Prepričani smo, da ne bo glasbo ljubečega Celjana, ki bi ostal 1. decembra doma in bi ne šel h koncrtu. c Celjsko pevsko društvo ima ta toden strogo obvezne vaje vaega zbo- ra v torok, v sredo in v petek. — Pe- vovodja. c Ustanovni občni zbor društva »Trgovski kolegij« v Celju. Priprav- Ijalni odbor društva »Trgovski kole- gij« v Celju sklicuje za soboto 28. t. m. svoj ustanovni občni zbor, ki se bo začel ob 11. dopoldne v klubovi sobi Celjskega doma. Občnega zbora se lahko udeležijo samo člani po svo- jih zastopnikih, ker so kot redni čla- ni sprejete le trgovske organizacije Koncert mladinskega pevskega zbora Trbovlje- Vode CELJE, 22. novembra. Trbovlje! »Tarn pri nas je črni dim, cyna fdbrika pod njim, a pod fäbriko so trovi, črni v njih noči in dnovi...« A ti, trboveljska mladina, navduše- nja prekipevajoča, si priklicala soln- ce v to dolino, in to solnce se je raz- lilo v nedeljo po dvorani, ko je zado- nela vi tvojih svežih grl prelepa slo- venska pesem. In neutrudljiva si! Dvakrat se je v enem dnevu napol- nila dvorana, kajti glas o Tebi je žo Šel po deželi, Ljubljana te je pritis- nila na sree, a tudi v Celju si nas premagala, osvojila vse. Pridi še, da te vzljubijo tudi oni, ki še niso našli pata k tebi... Srečen slučaj je nanesel, da je pri- äel učitelj Sqligoj (ne Cankarjev Svi- ligoj) baš V Trbovlje, kjer je pesem Že od nekdaj tolažilka bednih. Izre- den pevski materijal, odličen, tanko- čuten glasbenik, in nastala je tekom enega leta nova glasbena enota, sil- no važna za naš pevsko glasbeni raz- voj. Kot propagatorja mladinskih zborov me izredni uspeh tega zbora še posebno veseli in upam, da bo z nastopom Trboveljčanov doživelo mladinsko petje nov razmah. Vzoren je bil tudi spored, ki je sodoben in glasbeno tehten. »Levji deh< pesmic jo pnspeval Emil Adamič — od 16 pesmi je 10 njegovih! Suvereno ob- vlada kompozicijsko tehniko, a po- log tega je neizörpen v svojih domis- lokih, neusahljiv v svoji pristno slo- venski invenciji. Skladbe kot: Pesem rudarskih otrok, Koroškim fantom, Jurjevanje, Pod zelonim oknom, Kdo najlepše živi, posebno pa Izpraševal- nica so izvrstno pogodene v pravem otroškem duhu. Zelo je učinkovala tudi Premrlova: Rože za Marijo, ki je tako lepo podane še nismo čuli. Fina skladba je tudi Malatova Lasta- vička, ki v svojem linearnem toku beži mimo nas. Še celo Aljaževa: Tri- glav je prijazno odjeknila v naših sreih, tako sveže je bila podana. V celoti izvrstno discipliniran zbor 110 grl, ki upošteva vso skalo dinamič- nih odtenkov in polaga največjo paž- njo na najintenzivnejše glasbeno oživljanje besedila. Nekatere zbore je spremljal na klavirju učitelj gosp. Pertot, dobro prilagodeno in diskret- no, kolikor je pač na nekoncertnem klavirju bilo mogoče. (V to koncert- no dvorano Ljudske posojilnice spa- da čimprej dober instrument.) Kakor omenjeno, je zbor nastopil dvakrat. Ob VA2. dopoldne za učen- ce in dijake vseh celjskih šol, ob Vjb. popoldne za ostalo občinstvo. Oba- krat je bila dvorana polna. (Dvora- na, luč in kurjava je bila zastonj.) Vendar smo pri popolclanskem kon- certu pogrešali še marsikoga. Pa to je poglavje zase! Lahko bi z deco vprašali: »Kje je ta gospoda?« »Vrh — Grintovca je šla . . • !« Pevski zbor jo pri popoldanskem koncertu po- zdravil tukajšnji delavski pevski zbor Svobode z Zajčevo skladbo: Slava de- lavstvu, pri obeh koncertih sta na- slovila tohtne besede na občinstvo in zbor bivši voj. kurat g. Rataj in na- rodni poslanec g. prof. Pavlič, ki je tudi predpoldne pozdravil došlo deco v imenu celjskega prebivalstva, ena- ko v imenu učiteljstva učitelj gosp. Janko Pogačnik. C. Pregelj. in javne korporacije. Pojeg rednih članov sprejema društvo tudi fizične osebc, ki se uvrščajo med utomelji- telje, pospeševatelje ali podpornike društva. Utemeljitelji so oni, ki se obvežejo plačati enkraten prispevek 50.000 Din, pospeäevatelji 10.000 Din, podporniki pa 1.000 Din. Društvo ima namen zbirati potrebna denarna sredstva za zidanje poslopja, v kate- rem bo nameščena dvorazredna tr- govska sola« trgovska nadaljevalna sola in eventual no še drugi strokov- ni tečaji, predvsem pa intornat za dijaštvo, kjer bo učeča se mladina z vsem preskrbljena. Občni zbor skle- pa veljavno, če sta navzoči dve tret- jini zastopnikov Članov, v slučaju nesklepčnosti pa se vrši pol ure kas- neje drug občni zbor, ki sklepa ve- ljavno ob vsakem številu navzočih zastopnikov. c Prošnja nsmiljenim gospem! Za lctošnjo božičnico našim najrevnej- šim otrokom so nabrale odbornice krajevne zaščite dece raznc tkanine za perilo in oblekce šolskim dekli- cam. To blago se bo sedaj za posa- meznc obdarovanke prikrojilo in ga bo treba samo še sešiti. Zadnje ome- njeno delo bi pa naj blagovolile pre- vzcti dobrosrčne gospe, ki bi se naj v ta namen izvolile zglasiti v zbor- nici I. nadstropja mestne narodne solo in sicer v sredo 25. t. m. ob pol 5. popoldne. — V imenu naših najsi- romašnej.ših učenk si dovoli to iskre- no proSnjo ponoviti: Bizjak Joško, šol. upr. in predscdnik zaščite dece. c Vprašanje dijaškega zavetišča. Velike množice srodnjošolcov polnijo dncvno popoldanske vlake. Vsa ta mladina jo ves čas od konca pouka do odhoda vlaka brez vsakega zave- tišča na cesti, kar je pri sedanjem mrazu nevzdržno. Primerno bi bilo, da bi ravnateljstvo gimnazije tudi letos določilo svojim gojencom pro- store za zavetišče, kakor projšnja le- ta, c Umrla sta v celjski bolnici: v ne- deljo 22. t. m. 45-letna brezposelna dekla Jožefa Razbornikova brez stal- nega bivnlišča in v- pondeljek 23. t. m. 68-letni čevljarski mojster Franc Zajc iz Braslovč. N. p. v m.! c Miklavžev obisk. Prostovojjno gastlno in reševalno društvo v Celju obvošča cenj. občinstvo, da sprejema naročila za obisk Miklavža in kram- pusov na domu. Za otroke revnejših staršev sc bo vršil v soboto 5. decem- bra ob 7. zvočer Miklavžev obisk v veliki dvorani Narodnega doma. Po- drobne informacije se dobijo dnevno od 7. do 9. zvečor v društveni pisarni v pritličju mestnega magistrata. c Prvi sneg je te dni zapadel pri Coljski koči. Sneg je suh in ugoden za smučanje. V zadnjih dneh je že mnogo smučarjev posetilo Celjsko kočo in otvorilo »zimskosportno se- zono«. c J. O. Curwood: »Podarjeni obraz«. Roman. Založil konzorcij »Nove Do- bo« v Celju. Poslovenil Boris Rihter- šic. Str. 163. Cena Din 18.—. James Oliver Curwood je eden najslavnej- ših modernih ameiriških pisateljev. Njegov roman »Podarjeni obraz« je prepleten s čudovito romantiko, ki prime vsakogar. Glavni junak John Keith, obdolžcn zločina, ki ga ni za- grešil, je narisan tako simpatično in Cloveško, da se lahko kosa z junaki raznih znamenitih del svetovne knji- ževnosti. Roman je v milijonskih nakladah razširjen po svetu. Samo v Nemčiji je naklada v dveh lotih pre- segla 450.000 izvodov. Roman »Podar- jeni obraz\< je pisan tako, da takoj v začetku osvoji bralca in ga priklene nase, da ne more knjige odložiti, (iokler je ni prebral do konca. Roman toplo priporočamo. Knjiga je ravno- kar izšla v okusni opremi in se na- roča pri upravi »Nove Dobe« v Celju. Dobi se tudi v vseh knjigarnah. c Tatvina v stanovanju. G. Franu Žuži, posestniku na hribu sv. Jožefa, IADNJE NOVOSri češkega in angleškpga blaga za oblckc in plašče od priproste do najfinejSe kvalitete. Kupite vedno le okusno in dobro, ker to je štedljivo. — Priporoča se Anton Brumec manufakturna in modna trgovina „Pri Antonu", Celje, Gosposka ul. 2 Šlev. 94. »Nova Doba« 23. XI. 1931. Stran S. jc nokdo v soboto ali ncdeljo izmak- nil iz predsobo njegovega stanova- nja 700 Din vredno črno zimsko suk- njo. c Zavitek z usnjem z označbo »841-8«, vredcn 1290 Din je izgubil šofer mestne-ga avtobusnega podjetja Franc Bučar dne 19. t m. med 18. in 21. mod (vožnjo z avtobusom na progi Celje—Sv. Peter pod Sv. gorami. Naj- ditclj naj odda zavitek v pisarni me- stnega avtobusnega podjetja v Celju. Zverinski umor v Zetalah Krušič in Petrovičeva obsojena na 20 let robije. CELJE, 23. novembra. Danes ob pol 9. dopoldne se je pri- čela prcd petčlanskim senatom na okrcžnem sodišču v Celju razprava proti 30-letncmu poročenemu tesarju Ivanu Krušiču, 48-letni posestnici Jeri Petrovičevi in njeni 19-letni ne- zakonski hčerki Katarini P. iz Zetal pri Rogatcu. Krušič je obtožen, da je v noči od 25. na 26. avgusta t 1. iz koristoljubja obesil posestnika Leo- pol da Petroviča v njegovi hiši v Ze- tal all na stropni tram z vrvico za vrat ter ga usmrtil. Petrovičeva, vdo- va umorjenega, je obtožena nagovar- janja k umora, Katarina P. pa so- udeležbe na umoru. Senatu prcdsoduje predsednik okrožnega sodišča dr. Vidovič, votan- ti so s. ap. s. dr. Premschak in Le- vičnik ter s. o. s. Detiček in BreCko, Držuvno tožilstvo zastopa nameslnik drž. tožiica Lesjak, obtožonki zago- varja odvetnik dr. Milko Hrašovec, obtoženca Krušica pa odvetnik dr. Hodžar. Ivan Krušič, ki je poročen, je imel razmerje s posestnico Jero Petrovi- &ervo in njeno 19rletno nezakonsko hfierko Katarino P., ki je sedaj v bla- goslovljenem stanju. Ker je bil po- kojni 55-letni Petrovič, ki je bil ču- daške narave, vsem trem obdolžen- cem na poti, je Petrovičeva prego- vorila Krušiča, naj urnori njenega moža. Kot nagrado mu je obljubila, da mu bo izročila posestvo. Katari- na P. je vedela za nameravanl urn or in bi ga bila lahko preprečila, če bi bila pravočasno obvestila oblasti, Ce- sar pa ni storila. Krušič je tudi ukra- del trem gozdnim delavcem iz neke barake razne predmete v skupni vrednosti 192G.50 Din. Krušič in Pe- trovičeva priznavata zločin, Katari- na P. pa zanika krivdo. Razprava ijg trajala nepretrgoma do 15. Zaslišanih je bilo 10 prič. Po govorih namestnika drž. tožilca in obeli zagovornikov se je senat umak- nil k daljšemu posvetovanju. Pred- sodnik senata je ob 15. razglasil sod- bo, s katero se obsoja Ivan Krušič zaradi umora, izvršenega iz koristo- ljubja in po zrelem prevdarku, ter zaradi tatvine na 20 let robije in trajno izgubo častnih pravic, Jera Petrovičeva zaradi prigovarjanja k umoru istotako na 20 let robije, traj- no izgubo častnih pravic in porav- navo stroškov sodnega postopanja, Katarina P. pa je bila oprošeena. V BndanixzivtjenjaSpdice 4. KoSllo Ob ur* ^očno mizo pogrnila, Potem z družino mirno je kosila. Prav dobro gre obed vsem skupaj v slast. »Oprano vse je«, de, »res Albus-Milu cast.« Zrtve nesreč in napadov 19-letni Franc Kristan, gojenec kmotijske sole v Št. Juriju ob juž. žel., je padel v petek 20. t. m. tako nesrefino, da si je zlomil desno roko. 41-letnega delavca Matevža Me- stinška iz Bezgovice pri Zibiki je v petek 20. t. m. neki inoški sunil s ce- ste v cestni jarek. Mestinšek si je pri padcu zlomil levo roko nad komol- cem. 14-letni Albert Rebernak, vnuk po- strcžnice v Gaberju, je 20. t. m. stopil pri Westnovi tovarni na pločevino in si močno razrezal levi podplat. Vsi poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici. Sokolstvo x Sniučarski sestanek vseh, ki so se prijavili k sokolskcmu smučar- skonm odseku v Celju, bo v torek 24. t. m. toßno ob 19. (7. zvečer) v te- lovadnici mestne narodne sole. Na tern sestanku bodo izvoljeni funkci- jonarji in se bodo pogovorili o smu- čarskem tečaju. Ker je čas sestanka strogo odmerjen, prosimo za točno in zanesljivo udeležbo vseh prijav- ljenih, t. j. članov telovadcev in ne- telovadcev, članic ter naraščaja obo- jega spola. Zdravo! x Sinučarski tečaj mariborske so- kolske župe se bo vräil od 11. do 23. derembra t. 1. za člane in članice na HibniSkem vrhu na Pohorju. Prora- čun celega tcčaja je 400 do 450 Din za udcleženca s celo oskrbo. Prijave sprejema župno načelništvo najkas- neje do 1. decembra t. 1. z istočasno prijavnino 100 Din. Ta znesek se bo porabil na tečaju v prid tečajnika. V slučaju neudeležbe prijavljenca za- Hišni red se niti tedaj ne spremeni, ko je dan velikega pranja. Okusno kosilo jo gotovo ob pravem fiasu, kajti Vi veste, da je za Vaše perilo vpo- rabila perica samo Albus-Milo, ki je jamstvo, da se izvrši pranje brez motnje. Ako polagate važnost na to, da bo Vaše perilo ne samo Cisto in belo, temveč da bo imelo tudi prijeten vonj, potem vporabljajte ~ Mus UcpLdntlnovaJiUa pade seveda ta znesek. Natančnejša navodila so nabita na društveni des- I ki v mestni telovadnici v Celju. Pri- pominjamo, da je za ta tečaj nekaj mest prostih, sicer je število omeje- no. Sport Podsavezna pokalna tekma SK Olimp : SK Atletik 3:2 (3:1) CELJE, 23. novembra. Na igrišču SK Celja, na Glaziji, se je začela včeraj ob 14.10 podsavez- na pokalna tekma med SK Olimpom iz Gaberja in celjskimi Atletiki, ki se je končala z rezultatom 3 : 2 za Olimp. Igra je od začetka v rokah Olimpa, ki neprestano napada, a ne dos/)že uspeha. Izsili par kotov, ki pa ostanejo neizrabljeni. Polagoma pre- ide igra na polje, prizadevanje obeh strani je zaman. Šele v 27. minuti Atletikom prisojena 11 - metrovka prinese Olimpu prvi gol. Že minuto nato pa sedi žoga v mreži Olimpa. Zopet napada Olimp in doseže po krivdi vratarja v 32. minuti drugi gol. Atletiki se ne znajdejo in napa- di nasprotnika postajajo vedno opas- nejši. V 44. minuti pade tretji gol in polčas se konča z rezultatom 3 : 1 za Olimp. V drugem polčasu pa se igra CONAN DOYLE: Boj v megli (Baskervillski pes) 8 Roman Poslovenil Boris Rihteršič »Ti si se prehladil, Watson,« je rekel. »Ne, samo ta zastrupljeni zrak.« »Hm, ko že ravno o njem govoriš — zdi se mi, da je res precej gost.« »üost?... Neznosen!« >:Odpri okno! Kakor vidim, si bil ves dan v klubu?« »Dragi Holmes!« »Saj je res?« :>Res, toda kako ... ?« Smejal se je mojemu začudenemu obrazu. »Kako dražestno nedolžen obraz znaš napraviti, Watson. Prav uživam, kadar lahko svoje slabe zmož- nosti preizkusim na tebi. Gospod gre na deževen, nxoglen dan z doma. Zvečer, ko se vrne, je tak, kakor bi bil pravkar prilezel iz jajca, Klobuk in čevlji, oboje je kakor novo. To pomeni, da je ves dan preživel na cnem kraju. Intimnih prijateljev nima. Torej je mo- ral bitt? Ali ni samo ob sebi umevno?« »Res, precej samo ob sebi umevno...« *"" »Svet je poln reči, ki so samo ob sebi umevne, toda Clovek se nikdar zanje ne zmeni. Kaj misliš, kje sem bil pa jaz?« »Tudi ves dan doma.« »Nasprotno, bil sem v Devonshiru.« »V duhu?« »Že res, moje telo je ostalo v tern naslanjaču in kakor z obžalovanjem opažam, da je, ko sem bil od- Jboten, uničilo dve veliki ročki kave in neverjetno nfinožino tobaka. Ko si odšel, sem si dal prinesti o4 Stamsorda zemljevide tega konca močvirja in moj duh je ves dan plaval nad onim koščkom zemlje. Lahko si laskam, da bi zdaj sara našel svojo pot« >Zemljevid pa je narisan v precej velikem me- riJu?« »V zelo velikem!« Razvil je enega izmed listov in si ga položil na kolono. »Tu je okolica, kjer bova delala. Tu v sredi je Baskervillski dvorec.« »Tu, kjer je gozd okoli?« »Da, tu. Mislim, da se tisov drevored, čeprav ni na zemJjevidu zaznamovan, razteza v tejle smeri. Kakor vidiš, je na desni strani močvirje. Ta drobni kupček his je vasica Grimpen, kjer ima najin pri- jatelj doktor Mortimer svoj glavni stab. V krogu s polmerom petih milj, kakor vidiš, je samo nckaj na široko raztresenih bivališč. Tu je Laster Hall, o ka- terem zgodba nekaj pripoveduje. Tu je narisana hiša, ki bo najbrž dom prirodoslovca — Stapleton mu je ime, če sc prav spominjam. Potem vidiš hiši dvch kmetov z močvirja, High-Tor in Foulmir. V razdalji Stirinajstih milj je velika princetownska jetnišnica. Med temi široko raztresenimi točkami in povsod na okoli se širi od Boga zapuščeno, nenaseljeno moč- virje. Tu je pozorišče, kjer se je odigrala tragedija, ki se bo morda z najino pomo^jo naprej razvijalaA< »Strašna pokrajina mora biti.« »Da, kakor nalašč za umazan zločin. Ce bi si kdaj hudobec zaželel vmešavati se v človeške po- sle...« »Ti se torej sam nagibaš k nadnaravni razlagi?« »HudiČeva orodja so lahko iz mesa in krvi, kaj? Pri dveh vpraSanjih morava začeti. Prvič, ali je sploh bil zločin, drugič, v čem je bil zločin in kako je bil izvršen? Seveda, fie je upravičeno mnenje doktorja Mortimerja, da bova imela opravka z močini, ki stoje izven prirodnih zakonov, bo najino iskanje zastonj. Toda najina dolžnost je zasledovati ostale hipoteze do konca, preden pustiva veljati to možnost. Ce ti je pi'av, lahko okno spet zapreva. Sicer je čudno, toda v(Y\ so mi, da zgošfien zrak pomaga pri zbiranju misli. Prav za prav bi moral zlezti v neprodušen zaboj. To bi bilo log-ično uresničenje mojega prepričanja... Ali si kaj razmišljal o tej stvari?« »Da, Cez dan sem dosti mislil. Ves slučaj je tako spretno preracunan, da mora človeku zmešati misli.« »Da, Cisto nekaj posebnega je. Kaže pa nekaj zanimivih podrobnosti. Na primer: izpremenitev nož- nih odtisov. Kako si to razlagaš?« »Mortimer je rekel, da je šei umrli v onem koncu drevoreda po pi*stih.« »Povedal je samo to, kar je neki norec dejal pri preiskavi. Čemu bi hodil mož po drevoredu po prstih?« »Kaj pa je bilo?« »Bežal je, Watson, bežal v obupu, bežal v smrt nem strahu, beial, dokler ga ni zadela srčna kap, da je padel mrtev na obrazA< »Bcžal je — pred čim?« »Tu leži rešitev najinega problema. Neka zna- menja govore za to, da je v strahu izgubil zavest, Še preden je začel bežati.« »Kako moreš reči kaj takega?« »Sodim, da je ona stvar, ki je bila vzrok njego- vemu strahu, prišla z mofivirja. Ce je bilo tako, in to se mi zdi zelo verjetno, je mogel samo Clovek, ki je izgubil zavest, bežati od hiše proč, namestu k njej. Ce verjameva ciganu, je bežal klicaje na pomač na- ravnost v tisto smer, kjer je najmanj mogel priča- kovati pomoči. Koga je čakal ono noč in zakaj je fiakal v tisovem drevoredu, namestu da bi ostal v higi?« »Misliš, da je koga čakal?« »Mož je bil star in bolehen. Sicer je razumljivo, da je zvečer rad hodil na izprehod, toda tistikrat so bila tla mokra in not je bila mrzla. Ali je potem razumljivo, da bi pet ali deset minut stal na istem kraju, kakor je doktor Mortimer sklepal iz pepela smotke 7. vefijim darom opazovanja, kakor bi mu ga človek prisodil.« »Toda on je vendar vsak večer šel ven.« »Zdi se mi neverjetno, da bi vsako noč čakal pri vratih v močvirje. Priče so izpavedale, da se je moC- virja ogibal. Tisti vefier je čakal — in to je bilo na vočer pred odhodom v London! Stvar postaja živa, Watipjon. Nekaj skupnosti je prišlo vanjo. Ali mi lahko daš gosli? Do jqtri bi odložila nadaljnje raz- mišljanje o tej zadevi; potem pa itak prideta doktor Mortimer in sir Henry Baskerville.xc Stran 4. »Nova Doba« 23. XI. 1931. Štev. 94. spremeni in napadi Atletikov, ki so v ublažitov rezultata zamenjali vra- tarja, postajajo vse bolj gostejši. Olimp ne more zdržati v prvem pol- času diktiranega tempa in začne po- puščati. To izrabijo Atlctiki, ki zabi- jejo v 13. minuti svoj drugi gol. Po~ 1 ago ma si Olimp m'alo opomorc in vrača napade. Igra prehaja počasi v roke Atlotikov, ki skušajo na vsak način uspeti. Izcnačenje visi v zra- ku. Še par nevarnih napadov in sod- nik odpiska konec. Sodnik g\ JanežiČ je sodil v sploš- nem zadovoljivo. Par njegovih odlo- čitev pa je bilo dvomljivih, kar je vzbujalo med gledalci nepotrebno razburjenje. E. D. Kino Mestni kino Celje. Pondeljek 23., torok Vk. in sroda 25. novembra: »Ljubezen preko groba«. 100% zvoC- ni velefilm iz oficirskoga življenja. V g.lavnih ulogah Edvard Winter- stein, Fric Alberti, Lien DeyeTS in Paul Heidemann. Globoka vsebina, izvrstna igra, glasba in petje. Pred- stave vsak dan ob pol 9. zvečer. — Vstopnice se lahko rezervirajo tcle- fonično na štev. 270. Gospodarstvo HmelJ XVI. porcčilo Hmeljarskega društva za Sloveiiijo. Žalec, 21. novembra. V minulih tednih je zopet oživela kupčija in je bilo vnovič prodanih kakih 2000 starih stotov po 6—7^ Din za 1 kg. Večina tujih nakupovalcev je že odpotovala. Najbrž pa se bodo vrnili, da pokupijo še neprodane ostanko hmelja. V javni oznamovalnici za hmelj jo bilo do danes signiranih 2443 težkih bal po 150 kg. Društveno vodstvo. Smešnica Neka trgovina vabi kupce in ima v svoji izložbi reklamno tablico z naslcdnjim napisom: »Ne hodite dru- gam, da vas ogoljufajo! Pridite k nam!« Meblovana soba solnčna, s posebnim vhodom, elektr. lučjo, v sredini mesta, se odda takoj. Naslov v upravi lista, MLEKA proda dnevno 50 I po ceni Din 175, postavlienih v Celje oskrbništvo gsada Žovnek, Braslovče. 3-1 Prazna soba lepa, velika, se odda. Vprašati v Za- vodni 9 pri Celju. Soba s stedilnikom se odda zanesljivi gospe, event, proti domačemu delu. VpraSati med 10. in 12. dopoldne na hnbu sv. Jožefa 22 pri Celju. Vsak dan sveže praženo KAVO ki se praži v najnovej- šem elek- tr i Č n e m p r a ž a r j u d o b i t e v v specerijetki trgovlnl Karol Loibner, Celje Kralja Petra o. 17 - Pri „Zvoncu" Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Kupuj e In pro- daja devize in valute. Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za iste popolno var- nost in ugodno o- brestovanje. Podružnici: Maribor, Sostanj Esence prave holandske za pripravo d o m a č i h liker»jev9 r>uma} Skonjak« ltd. Stara lekarna ,sPri Orlu8 Mp. Ph. Ivo T>ndič Celje, Glavni trg — Äleksandrova ul. Bužične In novoletne dopisnice — Okraski za božiČno drevo — Krep papir, svilen in barvan papir — Čudežne svtce za drevo — Jaslice izgotovljene v polah — Blaznikova in dru- žinske pratike vse us vcniilti izl>t]?i |>o nis&ki ceni vveletpgovini s papipjem in knjigami Gortčar & Leskovšek — Celje Inserirajte v „NOVI DOBI"! Radevolje Vam Trgovshi dorn STERMECKI razkaže svojo zalogo sukua, kamgarna, hlačc- vlnc in druglh tkanin za moSkc obleke, suknje in zimske plašče. Bogata izblra izbrmio leplh vzorcev I Blago dobro in po ceni! Krojenje _ oblek tudi po meri v lastni tovarni I _ M Franjo Dolžan z.ckee^eo ^¦——ii^i^i^—iii—^—— siev. 4 kleparstvo, vodovodne inštaiadje, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadujoča dcla in poprauila. — Cene zmerne. I——— Post^ažb točna in s o I I d n a I Zahvala. Vscm ki so sočustvovali s tolažilnimi besednmi v najhujših trenutkih in počastili s svojo navzornostjo na zadnji poti tiašega dobrega, nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka, blagopokojnega gospoda Lovrenca Kubišfo bap. laibia fin učlteila glasbe naša najiskronejša zahvala. Prav poscbno zahvalo smo dolžni obitelji Scheu, obitelji Zupaneič«'vi, g. učitelju Cirilu Preglju, gg. članorn Celjske železni- čarske godbe, kvartetu na pihala, vsem darovalccm vencev in cvetja, skratka prav vsem, ki so prihiteli od blizu in daleč, da počastijo še zad- njikrat našega oreblagega pokojnika. žaluločl oftfall. Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnovarnem zavodu, ki ze obstoja 64 1st Celjska mestna hranilnica v CELJU, KREKOV TRG (v ia8t.»i p»iaci p i kolodvoru) Prihrankom rojakov v Ameriki, denarju nedo- letnih, kl ga vlagajo sodišča ter naložbam cerkvenega in občin- skega denarja posueta posebno pažnjo. >:^ ranilnica daje poso- jila na zemljišča po najnižji obrestni meri. Vse prošnje reši>}e brezplaüno. Za hranilne vloge jamči poleg Sa ITlClctn TollO z vsem premoženjem premoženja hranilnice 9C III63IU vCljw in vso devčno močjo. Urejuje Rado Pečnlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan öetlna. — Oba v Celju.