RAVNE Leto XXV Ravne na Koroškem, 14. novembra 1988 Št. 11 informativni glasilo ravenskih železarjev Namen države je sreča državljanov Letos ni lahko najti besed za voščilo državi, ki praznuje 45 let, s predvojnim obdobjem vred pa 70 let. Ni lahko zato, ker gospodarske in politične krize še nismo premagali, državljani pa namesto povodnji besed zahtevajo dejanj Dve etapi na maratonski poti k stabilizaciji sta sicer za nami (17. seja CK ZKJ in soglasje o ustavnih spremembah), a cilj je še vedno zelo daleč, čustva in razum državljanov pa komaj bolj usklajena kot v bližnjem času vrtoglavih mitingovanj. Eksistenčne in moralne stiske so vzrok, da se neredko zaletavamo iz ene skrajnosti v drugo: kar smo donedavna nekritično malikovali, to zdaj omalovažujemo, kar se je desetletja zdelo nedotakljivo vzvišeno, je rado izpo- stavljeno posmehu in psovkam, ki dosegajo stanje množične neprištevnosti. Trištevilčna inflacija očitno ni nažrla le vrednosti denarja, ampak enako tudi vrednote in dovčerajšnje hvalospevne besede za praznike. Brez visoke družboslovne izobrazbe je jasno: če delovna mesta niso več zanesljiva, če je od pridnega dela komaj moč dostojno živeti in če je prihodnost otrok meglena, potem se zamaje zaupanje v modrost in učinkovitost uradnih ustanov. Samo nečesa je več kot kdajkoli doslej: svobode govora in pisanja; zato je tudi pretirano veliko izbruhov čustev in strasti. Svojo državo želimo preurediti na sodoben način, a kaj je bolj, kaj manj sodobno, o tem so mne- nja še hudo deljena. Pri tem nam žal ne morejo dosti pomagati niti veljavni leksikoni. Kdor bi se namreč hotel pri njih podučiti, kaj država sploh je, bi se znašel bodisi pri klasikih ali v daljni prihodnosti; o sodobnosti je komaj kaj uporabnega. Le kdo ne pomni šolskega vzorca o kapitalizmu in socializmu? Tudi države so zato kapitalistične in socialistične. Za kapitalistično je že Lenin rekel, da je »stroj za vzdrževanje gospostva enega razreda nad drugim.« Socialistične naj bi po teoriji odmirale, ker v njih družba vse bolj oži prvotne državne dejavnosti, njihove funkcije pa vedno bolj zamenjujejo združenja svobodnih proizvajalcev. Ker naj starejša država socializma niti po 70 letih ni odmr- la in ker tudi naša ne kaže takih znakov, bi v maniri letošnje jeseni množice najbrž odločno zahtevale odstop jalovih teoretikov. V nasprotju s takimi shemami zgodovina federacij v Evropi in Ameriki uči, da pot do današnjega mirnega sožitja nikjer ni bila ne gladka ne lahka, niti v vzorni Švici ne. Kakorkoli kdo razsoja stvari v naši mnogonacionalni, mnogojezikovni in mnogokulturni državi, dovolj je dokazov, da na vseh koncih kljub razlikam premoremo razum in strpnost, to pa je tudi eden od temeljev za zdravo prihodnost. Voščimo tedaj naši državi tako, kakor so vsak svoji želeli modri ljudje v različnih dobah: »Država je gospodarica družbe, s tem ko ji služi.« (Haller) »Država je ljudstvo, ki se samo vlada.« (Kant) »Namen države je sreča njenih državljanov.« (Neznan) Marjan Kolar IZ VSEBINE • September boljši kot avgust • Dekle, ki mu je stara obleka oklep • Programska rešitev Kovinar • Razdevšek in Praznik — naša državna prvaka • Delo je odvisno od nas, mi od našega dela • Vzmctarna v Železarni Ravne da ali ne • Ugotavljanje potreb po vložnem materialu v Železarni Ravne • Oblikovanje informacij o nabavi vložnega materiala • Kaj smemo vedeti o kromu • Kako nastaja RPIS v Valjarni • Kaj so rekli o uporabi informacijskega sistema on-line v železarni • Tozd Družbeni standard zvest imenu in namenu • Dati otroka v Karigador ali ne • Iz naših krajev • Kultura • Vse za otroke!? • Rekreacija in šport • Kadrovska gibanja Spomenik talcem pri Sv. Neži September boljši kot avgust Nekoliko več kot v avgustu smo naredili v septembru. Kljub temu smo zaostali za planom skupne proizvodnje 12,8 odst., v kumuiativi zaostajamo za 10,5 odst. Za 11.760 1 prodanih izdelkov smo iztržili 46,705 milijarde din, od tega na domačem trgu 8351 t ali 35,388 milijarde din, izvozili pa smo 3409 t ali za 11,317 milijarde din oziroma za 3,740 milijona dolarjev. SKUPNA PROIZVODNJA POD NAČRTOM V Jeklarni so zaostali za planom 11,1 odst. Vzrok je nezadosten odvzem jekla zaradi pomanjkanja naročil v Jeklolivarni in Kovačnici. V Jeklarni 2 je obratovala samo ena peč. V primeru, da obratujeta dve, je preveč zastojev, saj Valjarna sama ne more prevzeti vsega izdelanega jekla. Če obratuje samo ena peč, so mnogo nižji stroški na enoto proizvodnje. Pri nabavi materialov je bilo nekaj problemov z redno dobavo kanalske opeke, FeCr surafineja in Ni ustrezne oblike. Kljub zaostanku 12,7 odst. za planom skupne proizvodnje so v Jeklo-livarni presegli plan odpreme za 9,7 odst., in to predvsem na račun zmanjšanja medfaznih zalog v čistilnici. K temu uspehu je največ prispeval manjši izpad delovne sile v čistilnici ter boljša kakovost. Vsekakor pa je še naprej ključni problem neugodna kadrovska struktura zaposlenih v neposredni proizvodnji, za katero so značilne močne omejitve delovne zmožnosti. V tozdu še vedno primanjkuje naročil, zlasti pa takšnega asortimenta, s katerim bi lahko izkoristili vse razpoložljive kapacitete. Za planom so zaostali tudi v Valjarni, in to pri gredicah 6,4 odst., pri srednjih profilih 17,8 odst., pri lahkih profilih pa je bil plan dosežen le 37,6 odst. V tozdu so še vedno v ospredju visoki zastoji. Največji delež zastojev je v mehanskih okvarah in v pripravi proge ob menjavah programov. Za doseganje boljših rezultatov bo treba napraviti več pri vzdrževanju in kontinuirani pripravi programov za Valjarno. Stanje z naročili se v Kovačnici ni bistveno spremenilo. Tako so v septembru zaradi pomanjkanja naročil ukinili 4. izmeno na 1800 t stiskalnici, število zaposlenih pa se je glede na januar zmanjšalo za 21 delavcev. Delo v septembru je potekalo še dokaj kontinuirano. Nekoliko se je v tem mesecu izboljšalo tudi vzdrževanje. Dostava vložka iz Jeklarne je bila zadovoljiva, vendar pa je spet poraslo število šarž, ki analizno odstopajo. Plan v Jeklovlcku ni bil dosežen predvsem zaradi pomanjkanja vložka iz Valjarne za luščenje in vlečenje debelejših dimenzij in zaradi pomanjkanja naročil za debelejšo žico, predvsem nad 2 mm. Redno proizvodnjo pa so ovirale tudi okvare na vlečno ravnalnih strojih, brusilnem stroju za končno brušenje ter peči z zaščitno atmosfero. Tudi v vseh mehansko predelovalnih tozdih so imeli težave v doseganju plana. Ponekod primanjkuje naročil, drugje ni vložka, kot v Vzme- tarni. Svoje pa je prispeval tudi zastarel strojni park, zaradi česar so pogoste okvare strojev. PRODAJA NA DOMAČEM TRGU VREDNOSTNO DOBRO Količinska prodaja v septembru ni bila dosežena, vrednostno pa je bil plan presežen za 33,6 odst. Ponekod je primanjkovalo naročil, in sicer v Strojih in delih za obdelane ulitke in odkovke, v Orodjarni za orodne plošče in v TRO za rotacijsko orodje z izvrtino. Velik problem pa je z naročili tudi v Pnevmatičnih strojih, medtem ko imajo drugi tozdi trenutno naročil še v zadovoljivih mejah. V septembru je bilo tudi izredno veliko povpraševanje po valjanih gredicah. NEKJE BOLJE, DRUGJE SLABŠE Z večjim prizadevanjem pri nabavi jeklenih odpadkov smo uspeli na domačem trgu zagotoviti potrebne količine (brez uvoza). Zaradi zmanjšane proizvodnje v zadnjih mesecih pa so tako tudi zaloge starega železa precej porasle. V septembru smo predvsem zaradi cen čutili pomanjkanje FeCr karbu-reja in surafineja z nizkim odstotkom ogljika, saj dosegajo dobavitelji v izvozu čez 100 odst. višje cene kot doma. Tako so bile količine prejetih ferolegur le za sprotno porabo. Od ostalih materialov je primanjkovalo določenih mas, ki pa smo jih uspeli nadomestiti z drugimi substancami. Uredil se je tudi dotok mag-nezitne opeke iz Kraljeva. Dobave livarskih peskov in drugih livarskih materialov so potekale po naročilih. Tudi nabava pomožnih materialov ic potekala zadovoljivo. Težave so bile le pri dobavi el. motorjev in nekaterih vrst rezanega lesa ter sive litine. UVOZ SMO RACIONALIZIRALI Z racionalizacijo naročanja uvoznih materialov smo zaloge A — materialov v septembru približali opti-mumu. Zaloga je kritična le pri Ni, ker je bila poraba v avgustu in septembru nad normalo, nove dobave pa so predvidene šele za drugo polovico oktobra. Vse kooperacije so konec septembra izkazovale pozitiven saldo, kar nam omogoča nemoten uvoz in dis-poniranjc naročil do konca leta 1988. Pričelo se je tudi poslovanje po novi kooperaciji Krombach, kjer pričakujemo do konca leta promet v višini 1,40 mio DEM v obe smeri. V septembru smo zaključili tudi večjo pogodbo z uvozom delov za stiskalnice po projektu Hawthorn, nekaj pa jih je tik pred zaključitvijo in so bila naročila izdana v prvi polovici oktobra. IZVOZ SMO MOČNO POVEČALI V septembru smo izvozili na konvertibilno tržišče v vrednosti prek 3,3 milijona US $ naših izdelkov, kar je za okoli 43 odst. več, kot smo si zastavili z operativnim načrtom za ta mesec. Vsi tozdi izvozniki razen Pnevmatičnih strojev in Industrijskih nožev so svoje obveznosti v celoti izpolnili. Izvoz na klirinški trg pa je bil dosežen prek 0,4 milijona $ ali okoli 68 odst. načrta. Načrta nismo izpolnili, ker so izpadli navijalci in odvijalci za ZSSR. Na razstavi V treh kvartalih letošnjega leta smo na konvertibilno tržišče izvozili za 24,8 milijona US $, kar je okoli 47 odst. več kot v istem obdobju lani ali 75 odst. letošnjega plana. Glede na sklep, da izvoz v zadnjih treh mesecih 1. 1988 zaradi neugodne finančne situacije DO zmanjšujemo, letni načrt ne bo dosežen, kar bi bilo glede na zasedenost z naročili in nezasedenost kapacitet nekaterih tozdov sicer izvedljivo. DOPUSTOV JE ŠE PRECEJ V septembru je znašal izkoristek delovnega časa 78,42 odst., odsotno- sti 21,58 odst. in so bile razdeljene takole: — letni dopust 11,52% — izredno plačani dopust 0,73 % — službena potovanja 0,43 % — bolezni 7,51 % — druge plačane odsotnosti 1,23 % — neplačane odsotnosti 0,16% Skupaj 21,58% — Ure v podaljšanem delovnem času 1,31 % TOZD ODSTOTEK DOSEGANJA NAČRTOVANE PROIZVODNJE SKUPNA PROIZVODNJA ton ODPREMA ton FAKTURIRANA REALIZACIJA din IZVOZ IZVOZ din DOMAČ dir I TRG septem. zbir septem. zbir septem. zbir septem. zbir septem. zbir septem. zbir JEKLARNA 88,9 91,3 - - - - - - - - - JEKLOUVARNA 87,3 80,8 109,7 87,2 153,1 75,8 159,4 152,4 262,0 156,0 136,4 63,4 VALJARNA 86)9 87,7 83,1 98,2 138,1 95,5 150,3 107,7 243,2 108,6 120,4 93,2 KOVAČNICA 87,9 93,0 82,4 103,8. 147,9 96,6 69,4 118,6 112,6 117,1 151,6 94,5 JEKLOVLEK 80,3 90,0 • 90,5 89,3 136,4 87,6 114,5 95,2 187,3 90,4 120,9 86,7 TEŽKI STROJNI DEU 61,8 82,1 102,4 95,8 132,7 102,4 158,8 81,6 209,6 77,8 119,3 106,7 ORODJARNA 73,8 96,9 63,8 98,4 89,4 79,6 - 79,0 - 63,7 91,3 80,0 STROJI IN DEU 73,0 84,4 70,7 86,6 123,7 86,5 60,6 69,6 98,5 70,6 143,4 98,9 - NOŽI, BRZOREZ. OROD. 70,6 63,8 55,5 61,4 93,1 73,9 53,8 57,1 89,0 61,6 96,8 84,7 - GREDICE 53,4 114,1 - - - - INDUSTRIJSKI NOŽI 65,5 79,9 55,5 63,1 93,8 75,1 54,3 58,7 89,8 62,9 97,3 85,7 PNEVMATIČNI STROJI 100,3 93,9 95,3 92,9 108,4 83,4 13,0 126,7 19,6 95,6 112,4 82,8 VZMETARNA 78,6 88,0 78,7 88,0 175,0 111,9 79,3 81,7 118,8 74,3 187,2 120,1 TRO 91,2 105,7 77,0 90,5 140,3 89,4 133,4 116,0 208,9 113,7 127,6 85,0 KOVINARSTVO 115,7 106,2 116,3 107,9 229,6 108,1 5259,9 2395,9 9507,8 3143,0 97,0 64,7 ARMATURE 79,9 108,6 ' 76,4 109,1 167,3 108,7 71,8 91,3 115,2 95,1 315,6 147,4 BRATSTVO 41,2 51,5 41,1 50,9 121,7 87,4 - - - 123,6 88,7 MONTER 93,3 98,3 95,4 92,9 121,9 88,0 138,8 86,2 214,2 92,3 113,7 87,6 KAULNICA - 107,7 162,9 - - - - 107,7 162,9 STORITVE DRUGIH TOZD.D! - - 143,4 82,5 - - - - 135,4 80,4 DELOVNA ORGANIZACIJA 87,2 89,5 85,3 97,9 139,1 94,0 101,7 93,5 165,5 9«,7 133,6 -iL? Dekle, ki mu je stara obleka oklep S tiskovne konference sozda Slovenske železarne Da bi bilo treba — saj je le z dobrim informiranjem možno podirati ograde med nami — je kljub nekaterim poskusom v dvajsetletni zgodovini sozda — največkrat ostajalo na bilo bi treba. Tokrat je udaril po mizi Oto Pungartnik, odgovoren za obveščanje v železarni Štore, in organiziral tiskovno konferenco za novinarje sozdov-skih delovnih organizacij. Tako nas je 13. oktobra na sedežu sozda v Ljubljani sprejel predsednik kolektivnega poslovodnega odbora Igor Uršič, dipl. inž. ZA BOLJŠE OBVEŠČANJE — TEMATSKE TISKOVNE KONFERENCE Toliko novinarji sozdovskih hiš že sodelujemo, da si čisto tujci na tiskovni konferenci nismo bili. Vsi smo se strinjali, da ne obveščanje v sozdu (pa čeprav sta javnomnenjski raziskavi na Jesenicah in Ravnah pokazali, da si delavci informacij iz sozda želijo) in ne obveščanje v sozdu navzven ni zadovoljivo. Kdo je kriv, nismo ugotavljali — ali bi morali tisti, ki so zadolženi za obveščanje v delovnih organizacijah, bolj gledati čez plotove in prinašati več informacij iz tujih logov, bi nemara moral za pretok informacij skrbeti posebej zaposleni novinar na sozdu (ki ga ni), bi moralo vodstvo sozda temu posvečati več pozornosti ali pa bi morali novinarji — dopisniki v sredstvih javnega obveščanja več pisati o železarnah in predelovalkah? Možnih nosilcev je torej več. Čeprav je Igor Uršič naglasil, da zaradi različnih fiziognomij in poslanstev internih glasil bolj šepa obveščanje znotraj sozda kot tisto o sozdu navzven, se je bilo vseeno zanimivo vprašati, zakaj Slovenske železarne v prostoru nimajo glasa, kot gre 18.000 zaposlenim, torej svojega imagea »Vedeti je treba«, je rekel predsednik, »da ima sozd v poslovnem smislu v svetu in v Jugoslaviji svoje ime, res pa je naš problem postavitev v slovenski prostor.« Metalurgija je pri nas namreč anatemizi-rana, saj je naše nujno zlo, čeprav neupravičeno. Torej je problem pred-esrinirana negativna ocena črne metalurgije, svet pa vleče zadnji dve leti največ profita prav iz nje (zaradi avtomobilske industrije). Slovenija pa nas nima rada, ker smo na škodo drugih preveliki požeruhi energije (in denarja). Dogovorili smo se, da se bomo odslej več medsebojno informirali in v slovenskem prostoru skušali o sozdu ustvariti glas. Zato bomo večkrat imeli tematske tiskovne konference (vedno na drugem koncu sozda). Nanje bomo vabili tudi sredstva javnega obveščanja. Tiskovna konferenca na sozdu pa seveda ni bila namenjena samo načrtu za prihodnje informiranje, ampak mnogim drugim odprtim vprašanjem, ki je vsa možno strniti v eno: sozd je v nezavidljivem položaju (ob koncu leta se obetajo izgube vsaj v treh delovnih organizacijah, pojavljajo se ekonomski viški), kakšna je njegova perspektiva? Igor Uršič je odgovoril kar s povzetkom svoje uvodne razprave na posvetu najodgovornejših vodilnih delavcev sozda, ki je bil v začetku oktobra v Portorožu. IZRABITI MORAMO SISTEMSKE IN STRUKTURNE NOTRANJE REZERVE »Figurativno bi lahko rekli, da je sozd zrasel v mlado, brhko dekle dvajsetih let, ki jo v zgodnjih letih skrojena obleka tišči kot oklep. Od tod naj bo razmišljanje: kakšno novo obleko mu skrojiti? Torej — zanimajo nas elementa, relevantni za naše odločitve in oblikovanje globalnih ciljev in vizij razvoja. Pri oblikovanju teh elementov pa je treba upoštevati vsaj štiri pomembne ugotovitve : 1. Iz analize poslovanja Slovenskih železarn (samo železarn!) v letih 1986—1988 izhaja, da smo z dosedanjim načinom dela, razmišljanja in razvoja bolj ali manj obsojeni — tako posamezne organizacije kot celota — na minimum družbene učinkovitosti, vsakoletnih težav v poslovanju, krčevitega boja za prostor pod soncem, z eno besedo — na izrazito neatraktivno področje gospodarske strukture. 2. Jugoslovanska družba se kljub velikim krčem, dogmam in ideološkim sponam odloča za tržno ekonomijo, ki ne prenese stereotipnih načinov dela in okostenele organizacije. 3. Leto 1992 bo prelomno za marsikatero podjetje v tujini, toliko bolj za naše organizacije. Če danes ne začnemo razmišljati, kako in s katero proizvodnjo se bomo vključili v skupni evropski trg, smo zamudili vlak za 21. stoletje. 4. Spremenjena družbena regulati-va, predvsem zakon o podjetjih, bo zahteval in hkrati omogočal, da svojo organiziranost prilagodimo potrebam »tekočega« dela in vizije strateškega razvoja. Upoštevaje navedeno, mislim, da se v sozdu (ne v celoti, ne v delih) nismo sposobni resneje spoprijeti z izzivi »tekočega« poslovanja in ne z izzivi bližnje in daljne prihodnosti. Kljub vsemu pa imamo v delovnih organizacijah, kot tudi sledi iz analize, veliko notranjih rezerv. So v obsegu proizvodnje, zmanjšanju vseh vrst stroškov, v obsegu živega dela. Ob tem pa se moramo zavedati, da so vendar vse te rezerve bolj plod naše neučinkovitosti, nedelavnosti, nereda in nediscipline kot pa resničnih, neizkoriščenih možnosti. Te so namreč bolj v dolgoročnih sistemskih in strukturnih premikih, kot so: ustrezne razvojne programske usmeritve, sodoben marketing, pravilna zasnova razvojno-raziskovalne-ga dela, strokovno utemeljena samoupravna in poslovna organizacija in informatika, sposobni kadri, učin- koviti sistemi upravljanja in vodenja, vloga sistema motivacij s pozitivnimi in negativnimi sankcijami, sistem integralnega upravljanja kakovosti ter tehnološki red. Te resnične, dolgoročne, programske, strukturne notranje rezerve morajo postati eden od osnovnih sinergijskih učinkov in osnovno vezivo znotraj vsakega sistema. V sozdu razmišljamo o nadaljnjem razvoju, je pa pri tem nedorečeno vprašanje, ali smo se lotili strateškega planiranja (in kako) in kakšne globalne cilje smo si postavili. Razen tov. Vodeba in Švajgerja v Železarni Ravne se niti v delovnih organizacijah niti v sozdu nismo lotili strateškega planiranja organizirano, kar je velika napaka najodgovornejših ljudi. Vsako vodstvo pa mora imeti vizijo dolgoročnega razvoja. Naj mi bo dovoljeno, da predstavim svojo vizijo. Izhodišče mi je sozd kot rentabilen in stabilen sistem, ki svojo ekonomsko učinkovitost gradi na konkurenčnosti svoje proizvodnje in poslovanja doma in v tujini, na visokem dohodku in nadpoprečnih naložbah z izdelano podjetniško kulturo in filozofijo ter lastnim imageom. S to vizijo pa se pojavi ključno vprašanje — sozd da ali ne, če da, kakšen. Kakšen? Njegova vloga mora biti zlasti v trasiranju skupnega razvoja in sprejemu odločitev; sozd mora biti sposoben koncentracije sredstev za uvajanje novih tehnologij, proizvodenj, osvajanje trgov in sprejemanju rizikov, ki so na to vezani. Njegova vloga morajo biti kadri, predvsem šolanje vodilnih ljudi, in motivacija, ki zahtevata zgodnje investiranje v človeške resurse (sistematičen razvoj vodilnih, usmerjanje kariere 100 ali 200 najsposobnejših npr.). To pomeni smiselno rotacijo ljudi na različnih delovnih mestih znotraj sistema v povezavi z operativnimi in strateškimi nalogami. Strategije nastopa na mednarodnih trgih ni možno oblikovati brez lastnih ali mešanih oodjetij v tujini. Ta naj bi bila hrbtenica zunanje-trgo-vinskih povezav. Učinkovito delovanje interne banke, znotraj katere se organizira skupno upravljanje in izvajanje finančne funkcije, je eden od pogojev, da sozd uveljavi svoje materialne prednosti sodobnega poslovnega sistema. Eno od ključnih vprašanj naše konkurenčnosti je metalurgija. Taka, kot je, je predraga, nekonkurenčna in zato neperspektivna. Toda razviti svet je ponovno potrdil, da ni izumirajočih panog, pač pa veliko bo- lehnih in propadajočih podjetij. Če nočemo med taka podjetja, moramo ravnati kot svet v podobnih primerih: ugotoviti naše realno stanje v metalurgiji in ga primerjati z najboljšimi organizacijami v svetu, ne s poprečjem, očistiti metalurško proizvodnjo vsega, kar k njej ne spada, jo razbremeniti nepotrebnih storitev, administracije in neučinkovite organizacije ter v končni konsekvenci postaviti enotni koncept razvoja črne metalurgije v sozdu (optimalen koncept jeklarn in vročih valjarn, hladno obdelavo in predelavo pa specializirati in jo tretirati kot finali-zacijo). Hkrati je treba iskati opri-malizacijo z drugimi metalurškimi organizacijami v SFRJ in v svetu. Tak pristop do metalurgije bo seveda pokazal na prave tehnološke viške, ki jih imamo več, kot smo pripravljeni priznati. Zato mora biti sistem strokovno in finančno usposobljen uresničevati številne manjše programe na področju predelave jekla in tudi na drugih tržno in dohodkovno atraktivnih področjih. To bo možno, če bomo v okviru sistema postavili time za razvoj poslov. Novi tržno atraktivni in izvozno naravnani program je sedaj prepotrebna osnova za spreminjanje strukture izvoza in uveljavljanje tudi na drugih segmentih družbene proizvodnje, predvsem v smislu diverzifi-kacije proizvodnje. Sozd lahko uresničuje svojo razvojno vlogo le, če bodo njegovi deli visoko decentralizirani in avtonomni. Le tako lahko ti elastično in hitro reagirajo na spremenljive pogoje trga, kar pomeni spremembo funkcionalne v divizijsko strukturo. Sestavni del kulture poslovanja in filozofije sistema so pravila igre, ki veljajo za vse. Nedorečena pravila oz. nesankcionirano neizvrševanje vsebine našega samoupravnega sporazuma pa je še ena od osnovnih slabosti našega dela. Neizdefinirana odgovornost, predvsem vrha do baze, nejasne ingerence hromijo našo učinkovitost. Ker v sozdu še nimamo dokončnih vizij dolgoročnega razvoja, moramo pri njihovem snovanju ustvariti odprt sistem za sprejem različnih idej in vključitev čim več ljudi, predvsem tistih, ki zdaj dremajo. Menim, da bo tudi to premalo, saj nam manjka znanja in včasih celo volje; toda — ne odkrivajmo Amerike! Zato bi se morali pri oblikovanju razvoja dogovoriti tudi o angažiranju tujih institucij. Ko bomo čez leto dni ob oceni prehojene poti dvajsetih let ugotavljali, da marsičesa v zapisanih ciljih nismo uresničili, se, če smo pošteni, ne bomo mogli zgovarjati zgolj na objektivne težave, kajti naredili smo samo toliko, kolikor smo bili pripravljeni.« H. Mcrkač Igor Uršič (levo) z novinarji iz Slovenskih železarn Programska rešitev KOVINAR Prispevek našega delovnega kolektiva k preobrazbi in razvoju računalniško-informacijske miselnosti V prvih dneh letošnjega oktobra so se zbrali v štajerski metropoli najboljši kovinarji Jugoslavije. Razlog njihovega prihoda je bilo vsakoletno delovno srečanje. Delovna srečanja kovinarjev Jugoslavije pomenijo še zadnji preizkus teoretičnega in praktičnega poznavanja stroke najboljših kovinarjev vseh naših federalnih enot. FINALE NAJBOLJŠIH Da so to res najboljši predstavniki svojih poklicev, potrjujejo njihovi rezultati, ki so jih dosegli letos spomladi na regijskih in republiških srečanjih po naši domovini. Zbralo se jih je 192 v 12 različnih poklicih in po dva najboljša iz vsake federalne enote. Dvodnevno srečanje so pričeli s preizkušanjem svojega znanja v teoretičnem poznavanju splošnega in strokovnega znanja svojega poklica. Po kratki sprostitvi ob ogledu znamenitosti Pohorja in po tovariškem srečanju z večerjo v TAM se je naslednji dan pričel še praktični preizkus znanja v številnih mariborskih delovnih organizacijah. Z zadnjim dejanjem — razglasitvijo rezultatov — se je v poznih večernih urah končalo 22. delovno srečanje kovinarjev Jugoslavije. Ker so mi na voljo končni rezultati srečanja, ki so bili objavljeni v uradnem biltenu, mi dovolite, naj svojemu zapisu dodam še dvoje zanimivosti. Prednost »domačega terena« je gotovo blagodejno vplivala na samozavest domačih kovinarjev. Mnogi so na koncu podvomili v verodostojnost računalniških izračunov. Zal se računalnik ni zmotil, tudi nezaželenih »posegov« ni bilo, to lahko zanesljivo potrdim. Ker smo v olimpijskem letu in smo še vajeni gledati tabelo medalj, naj dodam še ustrezno kovinarsko tabelo: 1. mesto 2. mesto 3. mesto vsota Slovenija 7 5 2 14 Hrvaška 2 3 1 6 Crna gora 1 1 2 4 Makedonija 1 1 2 4 Srbija 1 1 2 BiH — 1 3 4 Kosovo 1 1 Vojvodina — — 1 1 Kriterij poprečno osvojenih točk tekmovalcev na prvih treh mestih, kjer ima domača ekipa celih 42 točk prednosti, potrjuje izjemno ekipno pripravljenost slovenskih kovinarjev. Druga zanimivost pa je uspeh naših »zlatih« fantov. Železarna Ravne je prispevala v republiško ekipo dva tekmovalca; oba sta postala državna prvaka! Praznik Ivan je med strojnimi kovači premočno zmagal s prednostjo dobrih 80 točk, Razdevšek Jože je bil najboljši med livarji. RAČUNALNIŠKO SPREMLJANJE SREČANJA Izvedbo takšnega delovnega srečanja omogoča množica ljudi v ozadju: organizatorji, komisije, žirija in ne nazadnje tudi računalniška obdelava podatkov. Letošnje srečanje smo računalniško spremljali za večino poklicev v računskem centru CERTUS na računalniku DELTA 644 in povsem samostojno v računskem centru Mariborske livarne na računalniku MICRO PDP 11/73. Računalniško spremljanje je omogočala v Železarni Ravne razvita programska rešitev delovnih srečanj kovinarjev z imenom KOVINAR. Ta rešitev je bila razvita v 1. 1986 za takratno republiško srečanje kovinarjev na Ravnah. SOZD Slovenske železarne, ki je pokrovitelj delovnih srečanj kovinarjev, je brezplačno odstopil programsko rešitev KOVINAR republiškemu svetu sindikata Slovenije v neomejeno uporabo na vseh slovenskih regijskih in republiških srečanjih. Tako smo v zadnjih treh letih spremljali vsa domača koroška regijska srečanja, regijska srečanja na Gorenjskem in Štajerskem, vsa zadnja republiška srečanja in končno še tokratno zvezno srečanje kovinarjev. NARAŠČAJOČA VLOGA INFORMATIKE Nova veja znanosti — informatika — naglo in vztrajno prodira na področja ostalih znanstvenih vej zlasti tam, kjer je potrebno hitro, natančno in strokovno analizirati množico številskih podatkov in jih preoblikovati v zahtevano strokovno informacijo. V tej bolj ali manj uspešni vlogi smo videli trenutno stanje naše informatike na delovnih srečanjih v zadnjih šestih letih: najprej v računskem centru Železarne Jesenice, v zadnjih treh letih pa v različnih računskih centrih v Sloveniji. Osnovna naloga informatike je v začetku temeljila na zbiranju podatkov, njihovem preoblikovanju v koristno informacijo, sedaj se njena naloga počasi preoblikuje v bližanje računalnikove fizične in miselne prisotnosti neposrednemu uporabniku. Vsa naša sedanja prizadevanja so se preusmerila od izdelave čim bolj izpopolnjenega računalniškega postopka preoblikovanja podatkov v prenos stika z računalnikom in računskega centra v obrat k delovnemu mestu. ČLOVEK — GLAVNA ZAVORA RAZVOJA Doslej smo spremljali že več kot deset različnih delovnih srečanj. Kljub tako visokemu številu tudi tokrat ni šlo kot po maslu, zlasti ne zelo hitro. Zakaj? Ozko grlo ni več računalnik, ne čim boljša programska rešitev in ne bolj ali manj številna ekipa na računalniku. Ozko grlo je še vedno človek; vsa različna množica sodelujočih. Pri vsej stvari gre za pisano paleto človeških reakcij: od nervoze, treme, nezaupanja, pa do radovednosti, nejevernosti, kritičnosti in tudi zavračanja. Človek se počuti nemočnega, nezanesljivega, celo odvečnega. Ob rutinskem delu z računalnikom je treba reševati tudi te spremljajoče pojave. V zelo kratko omejenem času pa sc pozna vsaka minuta. Prišli smo do osnovnega paradoksa. Glavni problem ni informatika, ampak druge vede: psihologija, pedagogika,... To ni specifičnost delovnih srečanj kovinarjev, ampak velja povsod. ČLOVEK + RAČUNALNIK = SEDANJA VIZIJA NAPREDKA Ce želimo po zastavljeni poti naprej, je treba pritegniti uporabnika tako, da dobi primerno zaupanje in željo po uporabi. Težišče računalniškega spremljanja se mora počasi premakniti v dneve priprave na srečanje. Samo srečanje je samo še brezhibna izvedba priprave in potrditev lastnih sposobnosti. Naša želja je, da bi ekipo informatikov v celoti zamenjala ekipa neposrednih uporabnikov. Za dosego tako zastavljenega cilja je potrebno še veliko strokovnega dela. Hipotezo o zaviralnem vplivu človeka, ki se v bolj ali manj podobni obliki pojavlja povsod, bi rad na tem primeru konkretiziral. Vloga neposrednega uporabnika na delovnih srečanjih pripada: strokovnjaku, ki vodi in nadzira tekmovanje v določenem poklicu in samemu tek-movalcu(cem). Tu je računalnik tudi najbolj podrl ustaljeno dolovno prakso srečanj. Z uporabo računalnika je bila neupravičeno okrnjena vloga ocenjevalnih komisij. »-- STROJNI KOVACI šifra priimek in ime delovna ordanizacija federalna enote teor. prak. skupaj 1. 0904 PRAZNIK Ivan Železarna Ravne Slovenija 290 544.8 liste 834.8 A 0 2. 0904 LETNAR Jote Stol Kamnik Slovenija 280 474.7 754.7 0 3, 0905 TAPARACEVSKI Aleksan Metal.zavod Tito Skorje Makedonija 170 482.7 452.7 0 L 0901 IVICEVIC Vinko Bratstvo Pucarevo BiH 170 474,5 444,5 0 5. 0910 KRIVOKAPIČ Hilored ZBK Niksic Crna dora 180 429,4 409.4 0 lista B 1. 0902 KOVAČEVIČ Ivan Krusik Valjevo Srbija 240 304.4 544.4 1 2. 0913 KENDERESI I*re Brododradiliste Novi sad Vojvodina 150 294.7 444.7 1 3, 0903 PETRIK MACKAS DJuro Bratstvo Subotica Vojvodina 210 205.4 415.4 2 4. 0908 DUGALIC ZiJaJ Bratstvo Puc3revo BiH 210 194,0 404.0 1 S. 0912 MTHAJL0VIC MirolJub ZCZ KraduJevac Srbija 200 200.2 400.2 2 Člani ocenjevalnih komisij bi naj imeli na razpolago terminal in programsko rešitev. Tako bi lahko v miru in zbranosti že dneve pred srečanjem vnesli v računalniški spomin vse podatke o obdclovancih in kriterije ocenjevanja. Na računalniku bi lahko s pomočjo simulacije natančno in hitro testirali delo algoritma, pravilnost vnesenih podatkov in ustreznost kriterijev. V času praktičnega dela srečanja simulirane podatke zamenjajo dejanske meritve in avtomatski izračuni odstopkov, doseženih točk, kritičnih odstopanj ipd. Strokovnjak ima tako v trenutku na razpolago celotno dokumentacijo, ki jo lahko na zelo visoki in kvalitetni ravni posreduje tekmovalcu. Ocenjevalna komisija bi lahko na prizorišču samem takoj prikazala vsakemu tekmovalcu prednosti in slabosti njegovega dela. Takojšnja in celovita analiza vsakega izdelka v prisotnosti strokovnjaka že na regijskem nivoju, ki zajame največje število kovinarjev, bi bil najbolj koristen način izpopolnjevanja vsakega tekmovalca. Primerna beseda, podkrepljena s strokovno oceno, je gotovo dodatni motivacijski faktor tekmovalcu, dvig kvalitetnega nivoja pa samo še logična posledica predhodno vloženega truda in napora. - LIVARJI - KALUPAR.II - šifra priimek in ime delovna ordanizacija federalna enota teor. prak. skupaj 1. 1004 RAZDEVŠEK Jože Železarna Ravne Slovenija 270 487.8 lista 757,8 A 0 2. 1003 MARKOVIČ Radojica Redojf- Dakič Titoarad Crna do ra 230 497.2 727.2 0 3. 1004 HORVAT Mladen 4, 1011 G010VIC Milorad Litostroj Ljubljana ZBK Niksic Slovenija Crna dora 270 250 m 5. 1002 VAHTARIC Stjepan TIM Zasreb Hrvaška 240 393.3 433.3 0 4. 1014 JEI.0VAC Toma IMT Novi Beodrad Srbije 250 377.8 427.8 0 7. 1007 DEIIC Husein Trudbonik Doboj BiH 200 412.5 412.5 0 8, 1010 KRTJESATARAC Redzep Trerca Titova Mitroviča Kosovo 240 345.2 405,2 0 9. 1013 SAK0TIC Stanko Industrija alata Trebinje BiH 200 374.8 574.8 572.8 0 10. 1005 SP0LJAR Josip Kovina Veliko frdovisce Hrvaška 240 332.8 0 11. 1015 STANOJEVIČ Sreten IKT Nov L Beodrad Srbija 230 323,9 553.9 0 12. 1009 CENDE Ferenc FAMIl PotisJe ADA Vojvodina 210 337.7 547.7 0 Uporaba računalnika se s samim delovnim srečanjem še ne konča. v računalniku shranjene rezultate srečanj lahko strokovnjak ponovno uporabi pri pripravi naslednjega srečanja, za analizo razlik med posameznimi srečanji, za pripravo tekmovalcev na srečanje itd. Z izgrajevanjem uporabniško ukrojenega informacijskega sistema narašča vpliv in vloga uporabnika. Vloga informatika sc kljub temu ne zmanjšuje, le njegovo področje se spreminja. Informatik mora opazovati uporabo programske rešitve in poleg opaženih napak in pomanjkljivosti sproti beležiti kritične točke rešitve, kjer bi z uporabo primernejšega algoritma, z dodatnim avtomatiziiranjcm, z vključitvijo »uporabnikove logike« skrojil rešitev čimbolj po meri neposrednega uporabnika. Vse nanizane ideje o sedanji vlogi informatike v neposrednem delovnem procesu niso novost. Novo, da ne rečem revolucionarno, bi pa bilo dosledno in uspešno izvajanje teh idej v konkretnih primerih, kjer se s prvo verzijo rešitve delo na projektu ne konča, ampak se v tej točki pravzaprav prične najučinkovitejši razvoj projekta na osnovi tesnega sodelovanja med uporabnikom in informatikom. ZAKLJUČNA MISEL Stroji so se ustavili, delovni vrvež je potihnil, prireditev je zaključena, organizatorji so si oddahnili, delegacija tekmovalcev je še poromala k Hiši cvetja, pred vsemi je spet navaden siv vsakdan. Je morda ostala kje prižgana drobna lučka upanja, brlivka, ki bo zasvetila v našo informacijsko prihodnost? Mag. Ernest Kocuvan rekel, samo za kovača ne, ker je tam delo na ho-ruk, težko, da ne bi trpel. Zato je šel v industrijsko, hotel je za strugarja, pa še zdaj vidi, kako so ’68. stali v razredu, pa so jih šest določili za kovače. Tudi njega, da bo koval. Te roke bodo kovale svet, spet mislim, vprašam pa ga, zakaj tako rad tekmuje. Bolj hitro zasuče tisto peresce v rokah. Zato, ker rad dela, junak dela. če ne bi delal, bi zbolel. Kaj boš drugega, 18 let že delam to delo. Drugo pa so seveda nagrade, ki vlečejo. Nagrada mora biti. Bolj je visoka, bolj je vabljiva, bolj se boriš zanjo, več ti pomeni, ko je tvoja. Izrečem čestitko, ko je končno možno. Tehtam, koliko mu pomeni, v teh dneh zasutemu s čestitkami in aplavzi, ta besedica — čestitam, ko se ročice izgubljajo v njegovih rokah. Razveseljuje ga, hrusta! Helena Merkač Sv55®3v5S5vS3SSSS3SSS!SSSS &e&titki Ivanu Prazniku, orodnemu kovaču, za doseženo 1. mesto na 22. delovnem srečanju kovinarjev Jugoslavije v Mariboru, čestitamo in želimo, da bi nas še naprej zastopal in razveseljeval s svojim delom in s tem naznanjal, da na naših Ravnah kovaška kladiva res mogočno pojo. Sodelavci — orodni kovači SGV Na srečanju kovinarjev Jugoslavije 8. oktobra v Mariboru je naš sodelavec Jože Razdevšek osvojil prvo mesto v poklicu livar -kalupar. Čestitamo! IO OOS Jeklolivarne in sodelavci PORTRETA LETA Razdevšek in Praznik - naša državna prvaka pa tudi tekmoval ne bo več. Kako, rečem. Dovolj imam, zdaj sem se potrudil, sem dokazal, pokazal, kaj znam. Mislim, da moraš takrat nehati, ko si najboljši. Na regijskem še bom, ker se moraš dokazovati zaradi samega sebe, naprej pa ne, dosti je. Na regijskem so tvoji kolegi, še boljši kot na državnem, konkurenca je še večja. Tam veš, da jih pride 16 dobrih, se zagrizeš, pa je. Zlata medalja v žepu, in čast in slava, pa denar, s katerim bo letos zanj tudi železarna kar radodarna. Res, nimaš kaj, pa je prav, saj je tak uspeh tudi nagrada za Železarno Ravne in reklama. Saj nisem privatnik. Če je kdo na Elanovih smučeh prvi, je to reklama za Elan, če kovač ali jaz za fabriko, je reklama za fabriko. 17, 18 let, odkar je livar — kalupar v fabriki, si je to želel in dokazal, da ni vse, če si mehanik, pač pa tudi livar. Vstopi kolega, ta pa mu kar reče, da je črn po obrazu. Pa kar spusti trikotnik, dvigne lahno desnico k čelu in gre za črnobo. Ta roka ne bo kovala sveta, je premehka, umetniška, si mislim in grem, oni trije pa so dobre volje naprej, tudi cela livarna tistega dne. Grem k Prazniku, kot sva zmenjena, v novo orodno kovačijo pri lahki. Samo par jih je notri, on tudi čisto blizu, hrust, kot je; kaj ne bi rekla bobu bob. Ta roka pa bo kovala svet, se spet spomnim na Cankarja, ko greva v delovodsko pisarno, delovodja pa ravno domov. Krepka in močna je, da je Večer, ki ga prime, ko si sedeva iz oči v oči, kot peresce v njej. Si videla, in mi ga pokaže z njim in kolegoma z rožami pred Titovo grobnico v Beogradu. Delegacija s srečanja je odšla tja — v pozdrav in spomin; ta trojica verjetno zato, pravi, ker je bila slovenska ekipa na srečanju enotno oblečena, z lepimi oblekami, kot se spodobi. Gledam časopis in čitam z enim očesom, saj ni važno, kaj piše, mi bo že sam povedal. Na Dedinju je služil vojsko, tudi v grobnici je že bil prej enkrat. In vzame kartotečni list, da nima praznih rok, da spet ima peresce. Iz navade, gotovo, saj nima treme. Midva sva tako ali tako že večkrat bila skupaj, ko pa je vedno dober na tekmovanjih, v Beogradu ni bil prvič, na tekmovanju tudi ne, to je že važno, da nisi prvič. Če že pride, potem jo, tremo, znaš obvladati. Pa pride zadnjih deset minut na tekmovanju, sama od sebe, vroče ti nekam postane, pa na Titovem grobu, ko se podpisuješ, ko daš svinčnik gor, tudi. Pa mine, premagati se da, če veš, da si pripravljen. On je letos bil. Brez skromnosti zato prizna, da je zmago pričakoval. Prepričan je bil v svoje sposobnosti, preizkusil se je prej po načrtu. Rezultat je zato enkraten. Te roke so uspešno kovale, po merah in ravno prav, da pri kovaškem križu ni počilo. Ne predolgo, in ni preveč segrel, ravno prav. Ima občutek, čeprav je jeklo bolj voljno, če je bolj toplo, kar pa je past, saj je potem bolj hrapavo. Popravi si kapo in malo Vsa livarna je vedela za uspeh, saj je bilo sporočeno na oglasni deski: Razdevšek prvi tam in tam, čestitamo, sindikat. Torej tako vsi vejo, čemu sem spet tu. Zato korajžno stopim v halo. Takoj ga zagledam nekoliko stran v skupini in mu kar visoko pomaham. Pride v banduri, bolj suh kot ne, in-no, hec- črn po čelu prek očesa. Nič mu ne rečem, saj ne moti. To ga, že sicer črnogledega in s črnimi brki, potemni. Spet sva skupaj, mu rečem, pa me kar povabi v kontejner. Njegov delovodja Bogdan Arcet je notri. Kar smeji se mu, nam vsem trem, ker je uspeh takšen. Nisem za čestitanje, zato si kar odpustim in ga ne obremenjujem. Kar vprašam ga, kako je. Tisti v redu, nimaš kaj, pove Jože Razdevšek sproščeno, zadovoljno, ne kot zadnjič, ko je bil republiški prvak bolj slabe volje. Lepo je, če človeku nisi odveč. Kar sam od sebe se smeji in govori. Lasje so mu od zadnjič zrasli. Suče trikotnik z mize v roki. Rezultat sem pričakoval, želel sem si ga, uspeJ sem. Pri teoriji je šlo v redu, nimaš kaj. To sem vedel pred praktičnim, mi je bilo v moralno podporo. Pri praksi me je eden nesel, a sem vseeno uspel. Gladi trikotnikove stranice in pravi, da je bil drugič na državnem, lani še v Kragujevcu, ko je bil očitno oškodovan, letos se je pa pokazalo. Realno je bilo. Potrpežljivo razlaga, ko zamešam kalup, model, formo, in že hoče pokazati razliko, pa ni treba, ker razčistiva. Pomaga tudi delovodja. Roke, ki se še naprej igrajo, ima fine. Takšne lahko naredijo sleherno gubico na predpasniku nekajcen-timetrskega livarja, ki ga oblikuje po tekmovanjih. Res odločajo spretnost, natančnost, iznajdljivost, da veš, po kaj greš, ko se odločiš, da si ne v istem trenutku tudi premisliš, pravi. Pa so te roke spretne še za kaj drugega? Gobeline šiva, reče delovodja, da že vzamem za res, pa se šali; in gobe nabira, to pa ne za šalo, pač pa zares; in odbojko je igral za Dobrije, pa keglja. Trikotnik spet pade iz mrtve točke, vsi trije smo dobre volje. Malo zamori delovodja, ko spomni, da ravnatelj pa ni prišel čestitat. To je treba napisati, Jože pa se brani, češ, saj ni treba. Saj se pozabi, utihne. Hripav je, pa se ne spomnim, ali vedno ali samo zdaj, ko so se po uspehu veselili, saj je bilo vzdušje na tekmovanju odlično. Ni bilo nevoščljivosti. Eden iz Srbije je ves čas navijal zanj, privoščim ti, mi je rekel, ker si v redu pripravljen in si zmago zaslužiš. Meni pa je res šlo. Bal sem se samo, da ne bi preveč hitel, pa napake delal, veš, kako je. To je ravno tako, kot če zjut- Ivan Praznik raj konja vprežeš, ne smeš se spustiti iz koncentracije, vleči je treba do konca. S konjem — saj res, ko je tak hrust, je gotovo kmet. Pa ni, le včasih gre k ženinim staršem na kmetijo pomagat, drugače pa dela pri svoji bajti v Podgori. Kovaške tradicije tam nič ni, le oče je žerjav vozil v težki kovačnici. Pa mu je »Vrtna ulica« BESEDA DELAVCEV Delo je odvisno od nas, mi Erih Sirk, vodja končne kontrole v SiD Branko Rožen, koi ou našega NIMAMO POVRATNIH INFORMACIJ »V članku o valjih v oktobrski številki Informativnega fužinarja je bilo omenjeno, da je tudi končna kontrola eden možnih krivcev za reklamacije. Nič pa ni bilo napisano, v kakšnih razmerah kontrolorji kakovosti delamo. Za ilustracijo navajam podatek za september: V prvi dekadi je bilo od-premljenih 24 valjev, v drugi 133 in v tretji 207. V zadnjih dneh meseca je nemogoče opravljati 100-od-stotno kontrolo, saj če hočeš valj res vsestransko izmeriti in preveriti pravilnost tudi vseh 16 lukenj na vsakem, potrebuješ za to pol ure. Kje naj v tisti noriji vzameš toliko časa? Razen tega je kontrola kakovosti nenehno pod pritiskom proizvodnega tozda, ki hoče doseči planirano realizacijo. Četudi ugotovimo napake na izdelkih, pritiskajo na nas, da podpišemo odpremni list. Ko pride reklamacija, jih zopet slišimo, zakaj smo dovolili odpremiti slab izdelek. To se dogaja že vseh trideset let, kar sem tu, nič se ni spremenilo, nič izboljšalo, in sc mi zdi že vse skupaj neresno. Zaradi takih razmer človek izgubi veselje do dela. Mislim, da je tako zato, ker smo v tovarni nepravilno organizirani. Vsak tozd je tovarna zase, vsak vidi le svoje koristi, napake pa samo pri drugih. Morali bi bolj gledati na skupne, fabriške interese, vsi skupaj pa bi potrebovali več odgovornosti do dela. Vsak ve, kako mora opraviti svoje delo, pa vendar marsikdo dela drugače. In za to ne odgovarja. V tovarni delujejo službe za študij dela. Zakaj ne ugotovijo, kje so napake, zakaj delovnih procesov ne skoordinirajo, da bi proizvodnja normalno tekla? Škoda je časa, ki ga na šihtu zabijemo v prazno, še bolj škoda tistega, ko hitimo, saj so v naglici napake pri delu najštevilnejše. Ljudje se moramo začeti zavedati, da je kakovostno delo nujno. To velja tako za vodstvene in strokovne delavce kot za delavce pri obdelavi. Morda bi bilo bolje, ko bi imeli več neposrednih stikov s tistimi, ki naše izdelke uporabljajo. Včasih je bilo tako in smo se sproti dogovarjali o pomanjkljivostih naših izdelkov in o posledicah. Zdaj v proizvodnji ne zvemo, kako se je npr. pri kupcu obnašal valj, ki. smo ga poslali pogojno, ki je bil na spodnji meji predpisanih toleranc ipd. Skratka, nimamo rednih povratnih informacij in to odločitve končne kontrole v mejnih primerih otežuje.« Jože Lojen, vodja kontrole kakovosti v Kalilnici OD KAKOVOSTI NAŠEGA DELA JE ODVISEN UGLED ŽELEZARNE »Na sedanjem delovnem mestu sem pet let, prej sem bil delovodja v Kalilnici. Poznam tehnologijo in agregate v Kalilnici in to mi pri delu precej pomaga. Vendar je zame odločilen izdelek. Meritve pokažejo, ali je dober ali ne. Gre predvsem za trdoto kaljenih izdelkov. Za nekatere zahtevnejše izdelke, kot so npr. valji, Kalilnica ni ustrezno opremljena. Žalostno je, da mora tovarna, kot je naša, iskati usluge za nekatere delovne operacije drugod, ker nima svojih agregatov. Naša kalilnica je zastarela, že leta in leta ni dobila novega agregata, obnavljanje starih pa ne pomaga veliko, da bi lahko posodobili tehnologijo toplotne obdelave. Kot že marsikoga, tudi mene jezi neenakomerna razporeditev dela v Kalilnici. Delo, ko je vsa mesečna proizvodnja natrpana v nekaj dni, je nemogoče. Večino izdelkov, razen valjev, je treba za končno kontrolo pripraviti, obrusiti. Ko je tako vse na kupu, pomeni to za kontrolorje tudi fizičen napor, da ne govorim o tem, da se v takem direndaju ne dd dosledno kotrolirati. Zal kaže, da tega problema ni mogoče rešiti. Še iz Pnevmatike, ki jo muči pomanjkanje naročil, pripeljejo vse, kar imajo, ob koncu meseca, in hočejo imeti narejeno takoj. Zaradi takega načina dela je razumljivo, da delo ni vedno tako opravljeno, kot bi moralo biti. Za toplotno obdelavo pa velja, da je tehnologija zelo pomembna. Nedoslednost pri tehnologiji se odrazi na izdelku takoj ali pa šele pozneje. Težko je tudi ugotoviti, v kateri fazi je bila storjena napaka. Pred časom sc je pojavil problem pokanja valjev. Metalografske raziskave niso pokazale vzroka pokanja, ljudje, ki delajo v toplotni obdelavi, pa tudi niso povedali, ali so šli kje mimo tehnoloških predpisov. Razumljivo, vsak se boji za svojo plačo, toda če ne ugotoviš vzroka, tudi napake ne more! odpraviti. Končna posledica pa je ta, da izgubljamo ugled kot Železarna Ravne, ker ne obvladamo tehnologije nekega izdelka.« Branko Rožen, kontrolor kakovosti v Industrijskih nožih IZBOLJŠATI JE TREBA ORGANIZACIJO DELA »Pri nas je stoodstotna končna kontrola izdelkov. Ko bi bila proizvodnja enakomerna, bi kontrolorji delo opravljali brez posebnih težav, ker pa je večina odpreme v zadnjem delu meseca, je včasih prav težko delati. Otepamo se s prostorsko stisko, a tudi časovno dela ne zmoremo opraviti v rednem delovnem času; velikokrat si moramo pomagati z nadurami. Ker tudi v obdelavi hitijo, da bi dosegli mesečni plan, je na izdelkih več napak; v končno kontrolo pridejo celo taki, na katerih manjkajo posamezne faze obdelave in jih moramo vračati v proizvodnjo. V končni kontroli ugotavljamo dimenzijsko natančnost, trdoto ter s ferofluksom iščemo razpoke v materialu. Način kontrole je za vse izdelke enak, različni pa so kriteriji potrjevanja kakovosti. Tehnološko in funkcionalno neustreznih izdelkov v nobenem primeru ne dovolimo pošiljati kupcem, zato pa pri izdelkih za domače kupce včasih toleriramo tako imenovane lepotne napake, česar si pri izdelkih za izvoz ne moremo privoščiti. Zgodilo se je že, da smo ameriškemu kupcu poslali (po dogovoru z vodstvom tozda) nože z rahlo poškodovano površino, pa smo dobili reklamacijo. Takim nerodnostim, ki samo jemljejo ugled železarni, se lahko izognemo edinole z boljšo organizacijo dela. Ko bi bila proizvodnja, in s tem odprema, enakomerno razporejena skozi ves mesec, ne bi bilo toliko nepotrebnega hitenja in prehitevanja postopkov obdelave, zato bi bilo tu- di manj napak. Seveda bi se moral spremeniti tudi splošen odnos do dela. Kontrola kakovosti sama ne more ničesar spremeniti, če sc ljudje ne zavedajo, da je mogoče (dobro) prodajati samo dobre izdelke. To pravilo ne velja več samo na tujem, ampak tudi že na domačem trgu. Potrebna bi bila torej dosledna samokontrola vseh delavcev. Da znamo dobro delati, smo že večkrat dokazali, vprašanje pa je, zakaj nekateri včasih delajo tudi slabo. Če je vzrok v tem, da še vedno nismo uveljavili načela: Za dobro delo dobro plačilo, potem moramo to načelo čim prej uveljaviti. V prvi vrsti pa je treba seveda izboljšati organizacijo dela, da bo dobro delo sploh omogočeno.« Sonja Pirnat, pomočnica pri komornih pečeh v Kalilnici DELO NI DOBRO RAZPOREJENO »Pri nas se večkrat zgodi, da smo za dan, dva ali tudi več v mesecu brez dela. Delamo za Stroje in dele, SGV, Pnevmatične stroje. Pozna se predvsem pomanjkanje dela za Pnevmatiko. Pri komornih pečeh delamo ženske. Večinoma kalimo manjše izdelke, včasih pa pridejo tudi večji kosi. Ker jih dvigujemo ročno, je naše delo kar precej naporno. V bližini so solne kopeli, zato smo izpostavljene tudi tem zdravju škodljivim hlapom. Vseeno pa imam svoje delo rada in ga ne bi želela izgubiti. Kadar zdaj ni dela za nas, gremo navadno delat kaj drugega. Čistit in pospravljat po hali ali kaj takega. O tem, da bi me za stalno premestili, še nisem razmišljala, a če bi prišlo tako daleč, bi morala sprejeti tudi to. Vendar mislim, da za zdaj te nevarnosti še ni. So namreč dnevi, ko imamo zelo veliko dela in tedaj bi bilo treba narediti kar vse naenkrat, za vse se zelo mudi. Problem je torej v tem, da delo ni dobro razporejeno. Zal na to delavci v Kalilnici ne moremo vplivati. Želela pa bi si, da bi se nam izboljšalo delovno okolje. Na globinskih pečeh kalijo vsak dan in pri kaljenju z oljem se močno kadi. Dim in plini se ulegajo na nas, ki delamo v hali, in moramo jih vdihavati dan za dnem. Storiti bi morali kaj, da bi izboljšali ventilacijo.« Maks Pucelj, koordinator na formavtomatu v Jeklolivarni POTREBUJEMO SPODBUDEN SISTEM DELITVE OD »Izučil sem se za livarja in nekaj lec delal na peskometu, nakar sem zbolel. Vpisal sem se na tehnično šolo in postal tehnolog za probe v PD, nato sem bil delovodja v strojni ka-luparnici. Zanimalo me je predvsem dnevno planiranje proizvodnje, zagrizel sem sc v to in postal koordinator. To je zanimivo, razgibano, naporno delo. Če je sodelovanje med oddelki dobro, gre, drugače ti žre živce. Formavtomat sc mi zdi dobra naložba, žal pa smo imeli do zdaj zanj premalo naročil. Morali bi ga bili dobiti že nekaj let prej. Sicer delavci razumejo težke razmere v proizvodnji. Če tu ni dela, grejo pomagat drugam, kjer je ozko grlo, npr. v čistilnico. Na formavtomatu je dobra, homogena, delavna skupina. Če tu ni naročil, zanje najdemo drugo delo. Nekateri mislijo, da se v Jeklolivarni ne dela, vendar to ni res. Je pa veliko neprijetnega prerazporejanja delavcev zaradi občasnega pomanjkanja dela v posameznih oddelkih. Trdno upam, da bo sanacija v tozdu uspela. K temu bodo gotovo prispevale tudi kadrovske spremembe, pa okrepitev nekaterih služb. Seveda bo moral svoje narediti vsak delavec v tozdu, predvsem s tem, da se bo izboljšala kakovost našega dela in da se bomo bolj držali rokov. Na formavtomatu se da dobro delati. Vsako delo tudi hitro naredimo. Zamude ne nastajajo tu, ampak prej, pri pripravi dokumentacije, modelov. Svoje bodo morali narediti tudi jeklarji, da bodo še izboljšali način litja. Na vsak način se moramo s skupnimi močmi izkopati iz položaja, ko mnogi ne zaslužijo dovolj za preživetje svojih družin. Sindikat s svojimi podporami ne more reševati družinskega proračuna delavcev. Delati moramo tako, da bomo vsi zaslužili dovolj za življenje. K temu lahko pripomore spet le večje prizadevanje pri delu. Ljudje so voljni delati, veselje je, če je delo. Zato morajo pristojne službe storiti res vse, da ga bomo imeli, uvesti pa moramo tudi tak sistem delitve OD, ki bo ljudi resnično spodbujal k dobremu in zavzetemu delu.« Anton Vušnik, avtomehanik specialist v tozdu Transport NOČEMO IZGUBITI SAMOUPRAVNIH PRAVIC moupravnih organov so imele enako težo kot v drugih tozdih. Uredilo se je nagrajevanje naših delavcev, kar je bilo prej največje jabolko spora. Zaradi vsega tega delavci niso za to, da bi tozd izgubili. Bojijo se avtomatizma, da bi samo dva delegata v skupnem delavskem svetu novega tozda bila vedno preglasovana. Bili bi zopet v položaju kot pred ustanovitvijo tozda Transport. Resnici na ljubo moram reči, da nas je k tako odločnemu stališču, da ne damo tozda, pripeljal zgled tozda ETS. Na začetku naši argumenti niso bili tako jasni. Mi bi bili pripravljeni sprejeti novo organiziranost, ko bi v njej videli zboljšanje rezultatov. Menim, da smo tozd, ki izpolnjuje zastavljene cilje, zato se mi zdi njegova ukinitev nerazumljiva. Kot da bi hoteli spremeniti tok reke, češ, potem bo v njej vedno več rib. V resnici pa je voda vedno bolj umazana. Z izgubo tozda in s tem naših samoupravnih pravic bi se vrnili v položaj, kakršen je nam že znan: postali bi spet kolektiv, poln razprtij, ki ga nihče ne upošteva. Tega pa nočemo, zato referendum pri nas ni uspel. Zaenkrat torej ostanemo tozd. Če pa bo novi zakon predvidel drugače, se mu bomo seveda prilagodili.« Bruno Miler, peskalec v težki livarni ŽELIMO SI IZPLAVATI IZ KRIZE »Moje delo ni toliko fizično naporno, ampak je težko zaradi tega, ker odpraševalne naprave ne delajo dobro. To je težek obrat in je skoraj nemogoče, da bi odstranile ves prah. Sicer se pa vsak zaveda, da je treba na šihtu tudi nekaj narediti. Doslej mi še dela ni primanjkovalo; če ga kdaj ni na mojem delovnem mestu, si ga najdem drugje v hali. Včasih je bilo precej zastojev zaradi slabe organizacije dela, v zadnjem času pa se mi zdi, da se je to precej izboljšalo. Veliko laže je delati, če je delo enakomerno razporejeno skozi ves mesec, kot pa, če prve dni postopaš brez dela, po 20. pa nastane cirkus. Upam, da v tak način dela ne bomo več zašli. Želim si tudi, da bi imel tozd dovolj naročil za vse obrate in da bi se rešili izgube. Vsi smo pripravljeni delati in prispevati nekaj za to. Hudo bi bilo, če bi ostali brez dela. Sam še nisem bil v strahu zanj, a ne morem si misliti, kako je, če ne moreš jasno gledati v prihodnost. Imam družino in mi ni vseeno, kako bo naprej. V tozdu je šeststo delavcev in vsi si želimo, da bi že našli pravo vodo, po kateri bi lahko izplavali iz te krize. Našli jo bomo, če bomo držali skupaj in potegnili vsi v isto smer.« Janez Horvat, prebijalec vzmetnih listov v Vzmetarni RADI BI VEDELI, KAJ BO Z NAMI JUTRI »V Vzmetarni sem se zaposlil pred 20 leti. Rekli so mi, da bom tu delal začasno, ker bodo to proizvodnjo ukinili. Zdaj se mi tu izteka že drugo desetletje ob enako napornem delu, v enako težkem okolju in ob enakem, prav nič izboljšanem agregatu. Na šiht moram ročno preložiti po 15 do 30 ton materiala. Sprašujem se, kaj delajo naši vodstveni in strokovni delavci. Občutek imam, da se prav nič ne pobrigajo za nas, navadne delavce. V obrat pridejo samo, ko se zbojijo, da ne bi dosegli plana. Rečejo nam: ,Stisnite, naredite to, da bomo imeli dovolj za plače!' Kadar smo zahtevali večje OD in nove stroje, so nam odgovarjali, da moramo varčevati za slabe čase. Zdaj so tu slabi časi, a fabrika nima denarja za nas. Pravijo, da bodo Vzmetarno ukinili, ne povejo pa, kaj bo potem z nami. Ko smo zahtevali, da bi nam priznali težke delovne razmere in nam uredili beneficirano delovno dobo, so samo zavlačevali. Merili so in merili napore in okolje na naših delovnih mestih — letos spomladi so opravili še zadnje meritve. Ugotovili so, kot smo zvedeli, da smo upravičeni do beneficiranega staža, odločb nam pa niso in niso poslali. Zdaj nam zagotavljajo, da sc bo končno le vse uredilo. Bali smo se, da bodo čakali tako dolgo, da bo ta proizvodnja res ukinjena, potem pa rekli, da ne moremo zahtevati pravic od dela, ki ga ni več. Nas je tu veliko, ki smo leta in leta žrtvovali zdravje in življenjsko moči, zdaj pa nimamo nič od tega, le-to nam dajo vedeti, da smo v fabriki odveč. Na sestankih v našem tozdu se govori marsikaj. Ko pa delavci pridemo s svojimi zahtevami, zmanjka časa. Naše zahteve pridejo kvečjemu do naših oglasnih desk, kam naprej ne. Vsaj reši jih nihče ne. Res je v našem tozdu veliko nekvalificiranih delavcev, tudi takih, ki nimajo popolne osemletke. Vseeno pa dobro delamo in znamo narediti kvalitetne vzmeti. Zato imamo pravico do boljših plač, do boljših delovnih pogojev in tudi do tega, da bi vedeli, kaj bomo delali jutri.« Mojca Potočnik P. S.: Ko je bila redakcija 11. številke Informativnega fužinarja že zaključena, smo dobili obvestilo, da so z Zavoda za pokojninsko-invalidsko zavarovanje iz Ljubljane že prispele odločbe o benefikaciji najtežjih delovnih mest v Vzmetarni. Tako so zahteve in želje vsaj nekaterih delavcev — vzmet ar jev končno izpolnjene. »Ponovitev referenduma v našem tozdu ni uspela, kar se mi zdi razumljivo. Tudi jaz sem bil proti. Transport je bil v Železarni Ravne vseskozi nekakšen privesek, nedonošenček. Nobeden ga ni maral. Ob ustanovitvi tozdov se ta dejavnost ni ujemala z nobenim tozdom v železarni. Imeli so nas za nekvalificirano delovno silo, za nekaj manjvrednega. Z ustanovitvijo tozda smo dobili določene pravice. Naenkrat so tudi nas morali upoštevati. Odločitve našega delavskega sveta in drugih sa- SPREMLJAMO DELOVNI PROCES STISKALNICE ZA AMERIKO Kakor v prejšnji številki, lahko tudi tokrat z veseljem ugotovimo, da dejavnosti v zvezi s proizvodnjo kompleta stiskalnic za ZDA potekajo v skladu s terminskim načrtom. Vodja konstrukcijskega biroja dipl. inž. Jurij Pratnekar je povedal, da so naročene vse komponente, tudi tiste iz uvoza. V obdelavo so že začeli prihajati posamezni deli — zvarjenci in ulitki. Prispel je tudi del kupljene opreme. Ker gre za objekte izjemnih velikosti, jih bo v naši montažni hali težko sestaviti. Po pogodbi sicer tu ne bo treba sestaviti in preizkusiti vseh stiskalnic, temveč samo prvo, ostale pa le po sklopih, vendar je tudi za montažo te treba najti tehnične rešitve. Odločili so se, da bodo stiskalnico postavili na dno montažne jame, a še tako bo do kavlja žerjava komaj 100 mm prostora. Izdelati bodo morali tudi posebno obešalo za montažo glave. vzročajo nezaupanje ameriških in tudi drugih poslovnih partnerjev do nas, kar se kaže v tem, da so se nekateri potencialni kupci nehali zanimati za naše izdelke. Vendar se poslovni stiki s tujino še nadaljujejo in naši proizvajalci strojev pričakujejo, da bosta v kratkem sklenjeni dve novi pogodbi z ameriškimi partnerji. Za firmo Zenith iz Detroita naj bi Stroji in deli izdelali celotno linijo stiskalnic z orodjem in mehanizacijo. Čeprav bodo orodje verjetno izdelali skupno z italijansko firmo Comes, pomeni pridobitev in izpolnitev tega naročila korak naprej v celotni ponudbi naše strojegradnje, ki si prizadeva preiti od posameznih strojev na zaokrožene proizvodne linije. Ta usmeritev naj bi se nadaljevala tudi pri naslednjem projektu, o katerem se predstavniki Železarne Ravne že resno dogovarjajo z ameriškim kupcem. Gre za Pah za ameriško stiskalnico Konstrukterji bodo skupno z oblikovalko Fišerjevo poskrbeli za primeren estetski videz teh stiskalnic. Barve so že naročili. Dogovarjajo se tudi o načinu transporta. Medtem ko bodo stiskalnice do Kopra vozili s posebnimi priklopniki, saj so za železniške vagone prevelike, se o načinu prevoza čez Atlantik menijo z ladjarji. čeprav torej pri nas dela potekajo po načrtu, pa je inž. Pratnekar izrazil določeno zaskrbljenost, saj alarmantne vesti, ki se širijo o Jugoslaviji v tujini, po- zanimiv projekt — linijo za izdelavo tesnil za glave motorjev, ki naj bi jo Stroji in deli naredili za firmo Mc Cord Gasket Divi-sion. Dvoje naročil za Ameriko pa je bilo pred kratkim izpolnjenih. Zadnje dni oktobra in v začetku novembra so monterji Strojev in delov in ETS v Detroitu montirali in dali v pogon stiskalnico DE 315, iz Železarne Ravne pa so žc odposlali stiskalnico EDE 100 firmi Curtis v Los Angeles. Mojca Potočnik OSKRBA Z ENERGIJO V septembru je bila dobava primarnih energentov normalna, prav tako pa tudi proizvodnja in oskrba porabnikov s sekundarnimi energenti. Za normalno oskrbo porabnikov s kisikom smo v Tovarni dušika Ruše nabavili 114.310 kg kisika ali 20,33 % od skupno porabljenega. Dobava kisika iz Tovarne dušika Ruše je bila večja kot sicer zaradi preusmeritve kisikovega kompresorja Termomeccanica v pridobivanje komprimiranega zraka, ker je bil v okvari el. motor zračnega kompresorja ER 9/2. Kompresor ER 9/2 je bil izven obratovanja od 28. 8. do 19. 9. 1988, nakar smo kompresor Termomeccanica ponovno vključili za pridobivanje kisika. Porabljeni argon smo v celoti nabavili iz uvoza. Poleg redne oskrbe porabnikov s primarnimi in sekundarnimi energenti smo v septembru zbrali še 8.900 1 odpadnega olja, z destilacijo odpadnega nitro razdredčila pa smo pridobili 1.120 1 uporabnega nitro razredčila. S tem nekoliko zmanjšamo energetske stroške, istočasno pa zmanjšamo onesnaženje okolice (problem odlagališč). Iz primerjave porabe energentov smo ugotovili, da so bile porabe primarne kakor tudi sekundarne energije v večini primerov pod planom, le ace-tilen, hladilna voda, STV in kisik so bili nad planiranimi porabami. Prekoračitev acetilena za 11 % je bila na račun razreza oz. priprave vložka za taljenje, kot tudi večje porabe, namenjene za varilska dela. Za 8,3 % smo prekoračili porabo sanitarne tople vode in za 9,3 % hladilne oz. pitne vode. Poraba je večja zaradi polnjenja in rednega obratovanja sistema zimskega bazena. Ugodna je bila tudi poraba skupne toplote ZP + PB + M in je znašala v septembru 89,9 %, kar je manj od plana za 10,1 %>. Iz primerjave specifičnih porab na proizvodnjo pa je ugotovljeno, da so proizvodnje v primerjavi z lanskim septembrom manjše za okoli 0%, le skupni vložek je bil večji za 12,5 %. Specifične porabe pa so se gibale v mejah lanskih, razen specifične porabe na skupni vložek, ki je bila manjša za 15,1“/». Dokaj ugodne so bile specifične porabe v tozdih metalurške proizvodnje, tako v primerjavi z lanskim septembrom, kot tudi v primerjavi s planom, saj so bile vse pod planom. Večja specifična poraba toplote je v primerjavi s planom le v valjarni za 5,2% in v TSD v primerjavi z lanskim septembrom za 137,4“/». Torej je v tozdih osnovnih dejavnosti metalurške proizvodnje bila poprečna specifična poraba v mejah plana, kar velja tudi v primerjavi z lanskim septembrom. Planirane specifične porabe na žarilnih in ogrevnih pečeh pa so bile prekoračene v valjarni za 5,5 %>, v kalilnici za 30,7 “/o in v industrijskih nožih za 42,3 “/o. V primerjavi s septembrom 1987 so le-te bile večje v tozdu Jeklarna za 18,2%, v Kalilnici za 43,9 % in v Vzme-tarni za 12,0 %. Poprečne specifične porabe na ogrevnih in žarilnih pečeh pa so v primerjavi s planom in lanskim septembrom bile manjše od plana. Glede na odstopanje specifičnih porab oziroma rast bo treba zavzeti strokovne ukrepe, da bi le-te zmanjšali tudi tam, kjer so še občutno previsoke, in bi le tako zmanjšali stroške in izboljšali finančne rezultate. Poleg oskrbe z energenti smo v septembru pripravili še vse potrebne ukrepe za začetni zagon centralne kurjave v železarni in mestu, na Prevaljah pa se je priklopilo na plinovodno omrežje deset individualnih hiš. Količinski in vrednostni pregled porabe energentov v Železarni Ravne v septembru 1988: Medtem ko smo v komentarju za avgust pisali o podražitvi naftnih derivatov, ugotavljamo v septembru višje cene zemeljskega plina, acetilena, karbida in argona. Podražitve teh vrst energentov so višje pri: — zemeljskem plinu za 21,4 % — acetilenu za 30,5 % — karbidu za 35,4 % — argonu za 11,1 % Posledica teh podražitev so višji stroški porabljene energije, ki se bo nujno odražala tudi v višjih stroških proizvodnje jekla. Po okvirnem izračunu znašajo skupni stroški porabljene energije v železarni za september že 5,23 milijarde din, to pa je že za 20 % več kot avgusta. Na tono blagovne proizvodnje znašajo stroški porabljene energije v septembru 467.958 din, kar je v primerjavi s prejšnjim mesecem več le za 1,1 %. Da ta vrsta stroškov v septembru ne odstopa v večji meri, je treba odgovor iskati v večji blagovni proizvodnji, ki je v primerjavi s podatki za avgust večja za 18,8%. 1. Primarni energenti Poraba Str. v 000 din Elektro energija Zemeljski plin Butan propan Mazut Koks Karbid 18,350.340 KWh 4,128.806 Srn3 14.605 kg 534.070 kg 1.000 kg 15.400 kg 2,010.294 1,934.189 15.859 354.719 288 20.097 2. Sekundarni energenti Poraba Str. v 000 din Acetilen 5.470 kg 50.243 Industrijska voda 1,757.787 m3 309.753 Sanitarna topla voda 9.863 m3 39.040 Para 5,458.700 kg 439.984 Kisik 549.842 kg 168.837 Komprimirani zrak 5,987.370 m3n 114.169 Cisti dušik 177 m3n 1.065 Tehnični dušik 29.168 m3n 7.994 Argon 11.681 m3n 76.597 Ing. Ferdo KOTNIK Modelar Vzmetarna v Železarni Ravne da ali ne DOSEDANJA STALIŠČA O USODI VZMETARNE O obstoju ali prenehanju vzme-tarne se v železarni govori že dolga leta, resno pa so o nadaljnji usodi te proizvodnje samoupravni organi in vodstvo tozda Vzmetarna s poslovodnim odborom in razvojnimi službami začeli razpravljati leta 1978, ko so kupci (slovenske avtomobilske tovarne in firma MAN iz Nemčije) izrazili željo, da bi se ravenska vzmetarna preusmerila v proizvodnjo paraboličnih vzmeti. Stališče tozda je bilo vseskozi, da se je treba prilagoditi tržišču in proizvodnjo vzmeti posodobiti. Hkrati, ko bi ustregli željam kupcev, bi tudi olajšali delovne razmere delavcem tozda. Stališče, da je treba proizvodnjo vzmeti v Železarni Ravne nadaljevati, so utemeljevali s tem, da ima ta proizvodnja v železarni že polstoletno tradicijo, da gre za finalni izdelek, kar je v skladu z dolgoročno usmeritvijo železarne v finalizacijo, in s tem, da so delavci tega tozda dolga leta akumulirali sredstva za druge tozde, torej imajo pravico tudi do investicije v svojem tozdu. Nasprotno temu je bilo stališče poslovodnega organa Železarne Ravne. Menil je, da se proizvodnja vzmeti ne vklaplja v osnovni koncept Železarne Ravne, ki je »tovarna plemenitih jekel«, za vzmeti pa ne uporabljamo viso- Dr. Dušan Vodeb, član PO: »V Železarni Ravne moramo ukinjati določene programe, ker vseh ne moremo inovativno nadaljevati, kar bi nosilci v posameznih tozdih sicer želeli. Opredeliti se moramo za donosnejše, humanejše, pri odločitvah moramo upoštevati tudi trg. Dr. Dušan Vodeb Od začetka sedemdesetih let vzmetarne nismo inovirali v smislu posodabljanja delovnega procesa, temveč ohranjamo proizvodno linijo tako, kot je bila zasnovana, zato je delo v vzmetarni kokvalitetnega legiranega jekla. Medtem ko smo vložek za vzme-tarno prvotno izdelovali in valjali doma, so potem, ko je Železarna Store dobila kontiliv, izdelavo vzmetnih jekel prepustili njej. Tako je program Vzmetarne za ravensko železarno še manj zanimiv, saj ne predeluje domačega jekla. Prilagajanje tržišču je vodstvo železarne razumelo v tem smislu, da bomo vzmetarno na Ravnah ukinili, ko se bo poraba klasičnih vzmeti tako zmanjšala, da tozd ne bo imel več kaj delati. Ukinitev so utemeljevali tudi s tem, da so v Kraljevu zgradili sodobno vzmetarno, ki izdeluje tudi parabolične vzmeti in ima zmogljivosti, s katerimi je mogoče zadovoljiti potrebe jugoslovanskih proizvajalcev gospodarskih vozil. Prvi rok za ukinitev je bil leto 1985, nakar so ga večkrat prestavili (na leto 1987, 1988,1989, 1990), ob koncu 1, 1987 pa so PO in strokovne službe sklenili, da »bomo proizvodnjo vzmeti prisiljeni obdržati najmanj še 5 let z minimalnimi vlaganji«. Ta sklep še velja, če seveda razmere na tržišču agonije tozda ne bodo pospešile, oziroma, če bi volja tozda in zahteve kupcev (ter končno vendarle opravljene (?) strokovne raziskave) odločitev o usodi vzmetarne na Ravnah spremenile. zastarelo, težko, skratka srednji vek, ki mora iz Železarne Ravne. Proizvodnjo vzmetnih jekel smo že pred leti prenesli v Železarno Štore, ki je za to ustrezneje opremljena. Proizvodnja vzmeti torej ne sloni na domačem programu, zato se je vodstvo železarne že pred leti odločilo, da te proizvodnje ne bomo posodabljali, kar bi bilo glede na zahteve tržišča nujno, če bi jo hoteli obdržati, temveč jo bomo ukinili. Vzmet je strojni element, pomemben v določenem segmentu industrije. Ne želimo, da bi bil v jugoslovanskem prostoru samo en proizvajalec, ki bi imel monopolni položaj, zato v procesu ukinjanja vzmetarne nismo bolj odločni. V Sloveniji in Jugoslaviji iščemo partnerja, ki bi želel to proizvodnjo prevzeti in nadaljevati. Naši kupci — slovenska avtomobilska industrija in inozemski proizvajalci gospodarskih vozil — so se že skoraj povsem preusmerili na uporabo paraboličnih vzmeti, torej za klasične kmalu ne bo več naročil. Možnosti posodobitve vzmetarne smo se lotili kot vsake investicije. Začeli smo proučevati tehnične, tehnološke, finančne in tržne možnosti. Žal obvladamo samo prvi dve komponenti, investicije pa se predvsem finančno nismo sposobni lotiti, saj bi veljala po sedanjih računih okrog deset milijard dinarjev. Če bomo proizvodnjo vzmeti ukinili, bomo poskrbeli za delavce, zagotovo pa bomo našli tudi primeren proizvodni program, ki bo zanimiv za trg, poslovno ugoden in se bo ujemal z usmeritvijo Železarne Ravne.« Inž. Danijel Praprotnik, ravnatelj tozda Vzmetarna: »V posodobitev proizvodnje v vzmetarni zadnjih 18 let nismo dosti vlagali. Vsa proizvodnja sloni na pretežno fizičnem delu, in to v izjemno težkih delovnih pogojih, zato smo glede bolniških izostankov in števila delovnih invalidov že skoraj na samem vrhu v delovni organizaciji. Naši stroji in naprave so 95-odstotno amortizirani. Razvoj vzmetarstva se usmerja v parabolične vzmeti. To zelo jasno izražajo raziskave, ki so jih opravili v ZRN, in tudi zahteve domačih odjemalcev po teh vzmeteh so vedno večje. To se odraža tudi na gibanju proizvodnje klasičnih vzmeti v Vzmetarni: zadnjih 8 let nenehno upada. Poraba klasičnih vzmeti se je v Sloveniji od leta 1980 zmanjšala za 44 %>. Da bi izšli iz zagate, ne da bi zašli v »zgrešeno investicijo«, kar v Jugoslaviji ni redek pojav, moramo najprej izdelati temeljito predinvesticijsko študijo. To pomeni, da moramo izdelati temeljito razvojno, tržno in proizvodno analizo v sodelovanju z našimi domačimi in inozemskimi kupci. Šele nato se bomo lahko dovolj strokovno odločili o nadaljnjem razvoju in proizvodnji vzmeti ali o njeni ukinitvi. Te študije ali analize do danes še ni, čeravno že več kot 10 let govorimo in pišemo, da bomo vzmetarno ukinili. Ko bo študija izdelana, sem trdno prepričan, da bo proizvodnja paraboličnih vzmeti postala zanimiva za Železarno Ravne, saj se bo razmerje delo — material bistveno spremenilo v prid vloženega dela in znanja. Pri prehodu na proizvodnjo paraboličnih vzmeti pa je nujno, da trgu ponudimo vzmeti naše kon- strukcije. To pomeni, da jih moramo standardizirati in tipizirati, kar bo pocenilo proizvodnjo in je tudi v skladu z željami kupcev. Vzmetna jekla ne sodijo v koncept razvoja Železarne Ravne in valjanje teh jekel je prinašalo Valjarni izgubo, ker nima konti-liva, zato so to proizvodnjo prepustili Štoranom. Živimo v času, ko se moramo bolj kot v preteklosti prilagajati zahtevam tržišča tako glede dobavnih rokov kot glede kakovosti. Ker v Štorah valjajo vzmetna jekla približno vsake 4 mesece, se večkrat zgodi, da vložka ne dobimo pravočasno in zamude, ki sledijo pri naših dobavah, povzročajo veliko negodovanje kupcev. Mi pa zaradi tega tudi težko dosegamo mesečne proizvodne načrte. Skratka, niti s kakovostjo ni'.i z dobavnimi roki vzmetnih jekel nismo zadovoljni. Danijel Praprotnik V zadnjem dopisu (25. 12. 1987) nam je PO sporočil, da bomo sedanjo proizvodnjo vzmeti obdržali do leta 1992. Glede na trend upadanja naročil v zadnjih 8 letih bomo morali odločitev o vzmetarni sprejeti prej, že v začetku prihodnjega leta. Zato je treba takoj izdelati prej omenjene študije in analize. Vsekakor pa moramo prej dobiti nadomestni program, s katerim bomo v boljših delovnih pogojih, z manjšim fizičnim naporom dosegali boljše Dobra volja je najbolja KAJ MENIJO O PRIHODNOSTI VZMETARNE DANES Ho — ruk V JEKLARNI 2 SO ODSTRANILI STARO ODPRAŠEVALNO NAPRAVO poslovne rezultate. Sicer pa od prestrukturiranja proizvodnje ne sme biti odvisna socialna varnost vzmetarjev. O tem pa bodo itak odločali delavci Vzmetarne in naši samoupravni organi. Slovenski uporabniki vzmeti že dalj časa zahtevajo, naj bi bila vzmetarna na Ravnah ali vsaj na Slovenskem. S kakovostjo naših vzmeti so zadovoljni, v glavnem tudi z dobavnimi roki. Z ukinitvijo naše vzmetarne bi nastala v slovenski avtomobilski industriji močna vrzel (tudi monopol ni zaželen). Prepričan sem, da bi bili naši kupci pa tudi MAN pripravljeni sofinancirati v ta projekt. Konkretnih pogovorov o tem še nismo imeli, vendar je to stvar že omenjene — nujne — tržne analize.« Dr. Tone Pratnekar, vodja razvoja izdelkov mehanske tehnologije: »Menim, da je Vzmetarna v slovenskem prostoru nujno potrebna, ker slovenska avtomobilska industrija vzmeti potrebuje, kjer koli pa bo vzmetarna, mora biti bolj mehanizirana, kot je sedanja. Vzmeti spadajo med dinamično visoko obremenjene strojne dele, zato so uvrščene med zahtevnejše strojne dele, ki bi morali biti zanimivi za Železarno Ravne v primeru z drugimi neobdelanimi proizvodi, ki jih prodajamo domačemu in tujemu trgu. Glede na to, da so se do sedaj vzmeti proizvajale izključno po dokumentaciji naročnika, ni Železarna Ravne na področju konstrukcije nič napravila. V ta namen tudi nismo formirali namenske razvojne in konstrukterske skupine. V zadnjih letih smo si pridobili veliko znanja pri osvajanju jekel in izdelave torzijskih vzmeti, za*o bi bilo morda smiselno pričeti tudi z razvojem listnatih in paraboličnih vzmeti. Pred dokončno odločitvijo, ali vzmetarna v Železarni Ravne da ali ne, bi bilo treba izdelati analizo, v kakšnem razmerju so pri vzmeteh udeležba materiala: energija : delo, in to razmerje primerjati z drugimi proizvodi, kot npr. vlečene palice, armature, obdelani ulitki itd. Umestno bi bilo povabili porabnike naših vzmeti na posvet v Železarno Ravne, da bi pridobili njihova stališča do te proizvodnje. Razmisliti bi bilo o razvoju in proizvodnji listnatih, paraboličnih, spiralnih in torzijskih vzmeti v gornjem področju vzdržljivosti (plastično prednapete vzmeti). Predlagam, da se izdela temeljita razvojna, tržna in proizvodna analiza v sodelovanju s potencialnimi kupci in se šele nato dokončno odločimo o ukinitvi ali nadaljevanju proizvodnje vzmeti Sredi oktobra so odpeljali iz nove topilnice zadnje, že zdavnaj odslužene dele odprašcvalne naprave, ki jo je Železarna Ravne kupila leta 1971 od italijanske firme Usoelli. Za to napravo je bilo značilno, da je sprva delovala zadovoljivo, nato pa smo postajali vsi, znotraj in zunaj železarne, z njeno učinkovitostjo vedno manj zadovoljni, dokler ni nazadnje prenehala obratovati. Med ljudmi je obveljala kot zgrešena investicija. S tem, ko so jo odstranili, je v jeklarni 2 pripravljen prostor za novo, sodobno odprašcvalno napravo. Investicijska dela, kot je povedal vodja oddelka za razvoj energetike v PII Zvonko Erjavec, so se že začela. M. P. V pomoč drug drugemu na osnovi lastnega razvoja. Menim, da se je v 1 eh letih nihanja mnenj nabralo dovolj dokumentacije, da se po analizi informacij da pravilno zaključiti.« (dopis odboru za razvoj 30. 8. 1988) ZA SKLEP Stališča odločilnih mož v železarni glede prihodnosti Vzmetarne in proizvodnje vzmeti na Ravnah so torej še vedno deljena. V imenu delavcev Vzmetarne je treba reči, da je bilo pristajanje vodstva tovarne na tako dolgo agonijo tozda nehumano in ne- sprejemljivo, saj ni temeljilo na ustreznih strokovnih raziskavah in analizah, marveč na načelni definiciji proizvocine usmeritve Železarne Ravne. Za svoj prispevek k razvoju ostalih delov železarne si vzmetarji zaslužijo vsaj to, kar sta predlagala v svojih izjavah Praprotnik in Pratnekar, da se namreč o nadaljnji usodi ravenske vzmetarne dokončno odločimo šele na osnovi temeljite strokovne analize in v sodelovanju s kupci. Mojca Potočnik FUŽINAR ZA RAZVOJ UGOTAVLJANJE POTREB PO VLOŽNEM MATERIALU V ŽELEZARNI RAVNE KLJUČNE BESEDE: upravljanje materialnega pretoka in proizvodnje, ugotavljanje potreb po vložnem materialu, informacijski sistem, dinamični model ugotavljanja potreb, bruto in neto potrebe. POVZETEK: Za upravljanje materialnega pretoka potrebujemo pravočasne in kvalitetne informacije. V sedanjih gospodarskih razmerah lahko delovne organizacije s pravočasno in količinsko usklajeno preskrbo z vložnimi materiali bistveno pripomorejo k svoji uspešnosti in učinkovitosti. Z RPIS ugotavljanja potreb po vložnem materialu, ki temelji na dinamičnem modelu, lahko zagotovimo ustrezne informacije za upravljanje materialnega pretoka na relaciji priprava dela-nabava. 1. UVOD Osnovni smoter proizvodnega procesa kot temeljnega procesa v proizvodnih poslovnih sistemih je zadovoljevanje človekovih potreb ob istočasnem racionalnem izkoriščanju razpoložljivih resursov ter ugodnem finančnem rezultatu. Za nemoteno delovanje poslovnega sistema je potrebno, da se vse prvine poslovnega procesa srečujejo v temeljnem procesu v točno določenih razmerjih. Torej tudi material vstopa v ta sistem ter iz njega izstopa v prostorsko in časovno točno določenem zaporedju. Material dejansko omogoča delovanje proizvodnega procesa, smotrna oskrba pa omogoča njegov planski tok. V preteklosti materialnemu gospodarjenju nismo posvečali potrebne pozornosti. V ospredju so bile proizvodne kapacitete, medtem ko je bil material zanimiv le kot dejavnik, ki omogoča odvijanje raznih proizvodnih opravil. Zadnjih nekaj let se je to pojmovanje, vsaj v razvi ih deželah, spremenilo. Vse bolj se uveljavlja koncept integriranega materialnega gospodarjenja. Po modernem pojmovanju gre pri materialnem poslovanju za upravljanje materialnih tokov. Tudi informacijskim tokovom nismo posvečali potrebne pozornosti. Zaradi tega upravljalski ukrepi niso mogli biti učinkoviti. Posledice takega ravnanja so znane: (pre)velike zaloge in s tem stroški poslovanja, nekontroliran materialni pretok ... Osnovni problem je torej, kako zagotoviti potrebne informacije za upravljanje proizvodnje in s tem tudi za področje ugotavljanja potreb po vložnem materialu. 2. POJEM UGOTAVLJANJA POTREB PO VLOŽNEM MATERIALU Upravljanje označujemo kot proces opredeljevanja namena in ciljev, določanja nalog ter usmerjanja delovanja sistema k tako opredeljenim ciljem. Upravljanje proizvodnje opredeljujemo kot množico informacijskih odločitvenih procesov, s pomočjo katerih količinsko in terminsko načrtujemo proizvodnjo ter vodimo in nadzorujemo potek obdelave, pretok materiala in uporabo delovnih sredstev. Ugotavljanje potreb po vložnem materialu je del upravljanja proizvodnje. Njegova naloga je ugotavljanje za proizvodnjo potrebnih materialnih vhodov. Proizvodnja je glavni povzročitelj potreb, materialno gospodarjenje pa mora to potrebo ugotoviti in pokriti. Ugotovljene potrebe torej predstavljajo osnovo za izračunavanje potrebnih naročil. Ustrezen informacijski sistem z banko podatkov o naročilih in tehnologiji omogoča, da zahtevno področje ugotavljanja potreb po vložnem materialu računalniško podpremo. Namen takega informacijskega sistema je zagotoviti potrebne informacije za vse ravni poslovnega odločanja. Materialno gospodarjenje je področje, kjer obdelujemo veliko število podatkov, zato je računalniška podpora pravzaprav nujna. Z »enostavnimi« obdelavami, kot so podatki o zalogah, razne evidence, ipd.... ciljev ne moremo doseči. V delovnih organizacijah s posamično in maloserijsko proizvodnjo, kakršna je tudi Železarna Ravne, naročilo kupca sproži niz aktivnosti v poslovnem procesu. Aktivnosti na področju materialne preskrbe moramo sprožiti v čim zgodnejši fazi poslovnega procesa. Pogoj za to pa je seveda ta, da bo v kosovnici popolnoma določen vložni material na enoto izdelka. Razen tega moramo pri reševanju materialne pokritosti poznati tudi zaloge materiala. Od RPIS ugotavljanja potreb torej pričakujemo, da nam bo zagotavljal celovit vpogled v potrebe po osnovnem materialu, surovcih in sestavnih delih za naročene proizvode. Potrebe, opredeljene po času in po količini, predstavljajo osnovo za upravljalske ukrepe na področju preskrbe z vložnim materialom. 3. STANJE V ŽELEZARNI RAVNE Sedanji način ugotavljanja potreb po vložnem materialu je v železarni ročen. Zaradi obilja podatkov in njihove soodvisnosti je praktično nemogoče obvladovati stanje z ročno vodenimi kartotekami. Posledice takega načina so: BRUTO POTREBE PO VLOŽNEM MATERIALU 01.09. 1988 STRAN IDENT.ŠIFRA IZDELKA: 2106658 VALJANO PL0ŠČAT0-ZARJEN0 KLAS.ŠIFRA IZDELKA: OZNAKA N/D: NAČRT: JUS KVALITETA: ENOTA MERE IZDELKA: 2112282710 DEBELINA D ŠIRINA: DOLŽINA: Č6444 TEŽA NA 01 - KG : 30,0 70,0 KOS: 0 TERMIN BRUFO POTREBA IZ NAROČIL V KOLIČINI DEL.NALOG 11.10.88 15.11.88 2.233.00 2.205.00 43655/13 43655/05 43501/28 43501/29 18,00 10,00 2.205.00 2.205.00 A9714 A9706 33423 33424 13.12.88 2.205,00 43501/30 2.205,00 33425 TERMIN BRUTO POTREBA TEKOČE NAROČILO ZALOGA NETO POTREBA 30.08.88 11.10.88 15.11.88 13.12.88 0,00 2.233.00 2.205.00 2.205.00 0,00 0,00 0,00 0,00 2.065.00 2.065.00 0,00 0,00 0,00 168,00 2.205.00 2.205.00 — podvajanje podatkov ter nepotrebne poti dokumentov — prevelike varnostne zaloge in zaloge nasploh — naročanje po izkušnjah prejšnjih let, na osnovi intuicije ter — (pre) pozna obvestila o materialnih potrebah in s tem povezano (pre)pozno naročanje vložnega materiala. Iz navedenega sledi, da potrebujemo učinkovito »orodje« za oblikovanje hitrih in kvalitetnih obvestil o potrebah po vložnem materialu ter za oblikovanje upravljalskih ukrepov na področju preskrbe z vložnim materialom. 4. DINAMIČNI MODEL UGOTAVLJANJA POTREB PO VLOŽNEM MATERIALU Za ugotavljanje potreb po vložnem materialu potrebujemo veliko število raznih podatkov iz tehnologije, naročil, skladišč ter drugih prometnih podatkov. Vsi ti podatki so računalniško zajeti in shranjeni v banki podatkov. Da bi te podatke lahko učinkovito uporabili za oblikovanje obvestil upravljalcem na vseh nivojih, smo izdelali matematični model. To je dinamični model ugotavljanja potreb po vložnem materialu in naročanja le-tega v pogojih naročniške proizvodnje. Ta model nam je služil za izdelavo programskega paketa ugotavljanja potreb po vložnem materialu. Za dinamični model smo se odločili zato, ker je čas v pogojih naročniške proizvodnje izredno pomembna spremenljivka (dobavni roki,...). Proizvodni ciklusi, glede na izbrano dolžino planskega razdobja, namreč niso zanemarljivi. Cilji RPIS ugotavljanja potreb po vložnem materialu so bili: — znižanje zalog in s tem vezave finančnih sredstev — pospešitev materialnega pretoka od dobaviteljev skozi proizvodnjo ter — zagotoviti informacijsko podporo upravljanju materialnega pretoka (relacija priprava dela—nabava). V skladu z modelom nam RPIS ugotavljanja potreb omogoča: — izračun bruto potreb po vložnem materialu — količinsko in časovno — izračun neto potreb — materialni tok vložnega materiala po času, rezervacije materiala za naročila ter — izračun naročilnih količin. Pri tem so bruto potrebe potrebe, ki izhajajo iz posamezne pozicije naročila kupcev brez upoštevanja zalog in internih naročil. Če pa upoštevamo še to dvoje, pridemo do neto potreb. Prikaz izhodnih obvestil je na sliki št. 1. V praksi nastopajo seveda tudi motnje, ki jih ni mogoče predvideti. Zato vključujemo v informacijski sistem za upravljanje proizvodnje neposredno pred fazo izvajanja človeka, ki naj dokončno odloči o potrebnih ukrepih. 5. SKLEPNA RAZMIŠLJANJA Materialnega pretoka ni mogoče učinkovito upravljati brez ustreznih in pravočasnih informacij, ki so rezultat informacijskega procesa. Ali bo sprejeta odločitev ustrezna in dovolj kvalitetna, je torej odvis- no že od njene priprave. V primeru, da bo odločitev sprejeta brez ustreznih analiz, razumevanja in informacij, bo lahko zgolj delna — parcialna. Take rešitve pa z vidika poslovnega sistema kot celote niso vedno optimalne. Na ta način namreč izostanejo sinergijski učinki, ki bi jih delovna organizacija kot celota sicer lahko dosegla. Zaradi kompleksnosti problematike upravljanja materialnega pretoka je lahko informacijski sistem za njegovo upravljanje samo računalniško podprt integriran informacijski sistem. Pri tem je avtomatizirana obdelava podatkov z ustrezno banko podatkov njegova osrednja sestavina. Stopnjo upravljivosti materialnega pretoka lahko povečamo z ra- 3 čunalniško podprtim informacijskim sistemom ugotavljanja potreb. „ 5 Na ta način lahko zagotovimo pravočasno ter količinsko pravilno S g oskrbo z vložnimi materiali. p ^ Izkušnje pri uvajanju računalniške podpore v nekaterih temeljnih organizacijah (npr. v Industrijskih nožih, Valjarni,...) namreč kažejo, da lahko tudi na tem področju dosežemo pomemben napredek. Zmanjšale so se zaloge vložnega materiala, prav tako dnevi vezave zalog, manj je naročil za vložni material, pa tudi količinsko manjša so. Končni cilj integriranega materialnega gospodarjenja je zmanjšanje zalog v vseh fazah proizvodnega procesa. Zato je nujna povezanost s terminiranjem proizvodnje, saj šele pravilna in pravočasna materialna pokritost omogoča kvalitetno delo. Dragomir Benko PREGLED POTREB PO JEKLU ZA TOZD 12 28 26 - W 24 - 22 - X\ 20 - ,\ \ 16 - 12 - /y // ss: 300888 060988 130988 200988 270988 041088 111088 181088 241088 011188 081188 OBLIKOVANJE INFORMACIJ O NABAVI VLOŽNEGA MATERIALA Z ORODJI 4. GENERACIJE KLJUČNE BESEDE: uporaba osebnih računalnikov pri odločanju, oblike prikazov, informacijski sistem, jeziki četrte generacije. POVZETEK: Končni cilj informacijskega procesa je posredovanje hitrih in kvalitetnih informacij za vse ravni poslovnega odločanja. Obdelava podatkov kot osrednja sestavina informacijskega sistema pa lahko odločilno prispeva k njegovi učinkovitosti šele, ko tudi njene rezultate posredujemo uporabniku v obliki, ki bo zanj zanimiva, privlačna, pregledna,... ter jo bo rad uporabljal. Osebni računalnik in jeziki četrte generacije omogočajo, da uporabnikom na ustrezen način približamo rezultate obdelave podatkov. Na ta način bodo tudi uporabniki bolj zainteresirani za sodelovanje pri izgradnji informacijskih sistemov. 1. UVOD Ta članek se navezuje na članek RPIS za ugotavljanje potreb po vložnem materialu. Naš namen je prikazati proces spreminjanja rezultatov obdelav podatkov v ustrezne informacije za različne ravni odločanja o nabavi vložnih materialov. S klasičnimi obdelavami podatkov ne moremo uspešno zadovoljiti vseh potreb končnega uporabnika. Z avtomatizirano obdelavo podatkov lahko sicer precej povečamo hitrost obdelave oziroma predelave podatkov v ožjem smislu, potrebujemo pa še metode in tehnike, da rezultate čimbolj približamo uporabniku. Le tako bo lahko uporabnik v določeni odločitveni situaciji tudi ustrezno in hitro odločil. S pomočjo osebnih računalnikov in jezikov četrte generacije lahko pripravimo izhodne rezultate na način, ki bo omogočal čim enostavnejše odločanje. Rezultate lahko prikažemo grafično in v obliki tabel. 2. INFORMACIJE ZA RAZLIČNE RAVNI UPRAVLJANJA V pripravah dela temeljnih organizacij iz obratnih nalogov, ponudb in ostale dokumentacije dobijo informacije o: — vrsti in kvaliteti potrebnega vložnega materiala — količini potrebnega vložnega materiala — času, ko naj bo material na razpolago, ter — zalogi tega materiala na skladišču. Nabava sestavi iz zahtevkov vseh priprav dela skupno potrebo po vložnih materialih na ravni delovne organizacije. Poiskati mora najprimernejšega dobavitelja (kadar gre za eksterno naročilo) oziroma čim bolj časovno in količinsko razporediti interna naročila za metalurške temeljne organizacije. Ugotavljanje potreb že imamo računalniško podprto. Uporabniku lahko zagotovimo izhodne liste ali pa mu omogočimo neposreden dostop do podatkov prek video terminala. Vendar pa to ni oblika, s katero bi bil uporabnik popolnoma zadovoljen. S pomočjo osebnega računalnika omogočimo uporabniku: — enostavno uporabo — interaktivno delo — uporabo tabel ter — grafično podporo. 3. RAČUNALNIŠKA OPREMA Priprave dela so opremljene s terminali. Opažamo, da uporabniki še vedno bolj zaupajo papirju (kartice, kartončki,...) kot pa pripomočkom, ki jim jih nudi avtomatizirana obdelava podatkov. Zaradi tega tudi veliko bolj uporabljajo izhodne liste kot pa video terminale. Menimo, da bi z ustreznimi programi na osebnih računalnikih lahko izoblikovali informacije, ki bi bile uporabniku bolj »domače«, prijaznejše, bolj uporabne. Na ta način bi uporabniki lahko sami sodelovali pri izbiri izpiskov, grafike... (seveda v okviru možnosti hardwara). Obdelave za ugotavljanje potreb so že računalniško podprte in tečejo na glavnem računalniku. S pomočjo emulacijske kartice rezultate obdelave prenesemo na PC. Tu se podatki ustrezno obdelajo — izoblikujejo ustrezni izpisi podprti z grafiko. S sodelovanjem uporabnika le-ta dobi na ekran želeno informacijo v obliki, ki se mu zdi najbolj primerna in enostavna za uporabo. Tako uporabnika aktivno vključimo v proces oblikovanja potrebnih prikazov in ga hkrati »navdušimo« za on-line način dela. 4. PRIKAZI NA OSEBNEM RAČUNALNIKU V pripravi dela temeljne organizacije na podlagi delovnih nalogov sporočijo v nabavo ali centralno pripravo potrebe po materialu. Na sliki št. 1 je podana tabela pregled potreb po jeklu za eno temeljno organizacijo, na sliki št. 2 pa zbir potreb za vse tri metalurške temeljne organizacije. Uporabnik na grafu enostavneje opazi konice in pravočasno ukrepa. 5. SKLEPNA RAZMIŠLJANJA Glede na raven vodenja oziroma odločanja se razlikujejo tudi informacijske potrebe. V splošnem velja pravilo, da višja kot je raven vodenja, bolj zgoščene morajo biti informacije in obratno. Upravljal-ci na višjih ravneh potrebujejo namreč celovitejši pregled nad dogajanjem v poslovnem sistemu, podatki, predstavljeni s »klasičnimi« računovodskimi tehnikami pa tega ne zagotavljajo. Dialog nosilec odločanja — računalnik ter sama uporaba sistema za podporo odločanju mora biti čim bolj preprosta. Obsegati mora učinkovite in raznovrstne načine posredovanja zahtev računalniku v obliki, ki uporabniku najbolj ustreza, in posredovanje informacij spet v ustrezni obliki. V proces podpore moramo zato vključevati tudi osebne računalnike in jezike četrte generacije, ki so do uporabnikov bolj prijazni. Izbira rešitve naj bo računalniško podprta z modeli različnih načinov vrednotenja in medsebojnega primerjanja možnih rešitev. PREGLED POTREB ZA CENTRALNO PRIPRAVO 30 28 26 24 22 20 ? ti « 0 e 18 16 /y \\ 300888 060988 130988 200988 270988 041088 111088 181088 241088 011188 081188 DATUM Računalnik naj ne izbere rešitve, temveč naj le omogoči izbiro. Odločitev naj sprejme človek po lastni presoji ob pomoči računalnika. Tabelarična in grafična podpora naj čim bolj ustreza željam uporabnika. Le tako bomo postopoma odpravili klasične oblike in v celoti prešli na on-line pristop, ažurnejše informacije in s tem izboljšali tudi ekonomičnost nabave. Mislimo, da bi si v prihodnosti pri odločitvah lahko pomagali tudi z ekspertnim sistemom. Zlasti mlajšim in manj izkušenim uporabnikom bi bil dober ekspertni sistem v veliko pomoč. Ivan Verčko Kaj smemo vedeti o kromu Orodja z največ kroma in ogljika — obrabna obstojnost Med jekla prištevamo nekaj nenavadno sestavljenih zlitin, ki so po količini ogljika bolj podobna nekov-nim litim železom kot njihovim otrokom — jeklom. Medtem ko si lito železo natočimo pri visokih pečeh ali kupolkah, dobimo jekla šele v jeklarni. Višja stopnja obdelave, manj nečistosti — bolj kakovostni izdelek. O tem spregovorimo! Ker naj bodo orodja obstojna proti zatopitvi ali sploh obrabi, so večinoma izdelana iz zelo trdih jekel. Poleg tega imajo taka jekla v sebi veliko trdih kemijskih spojin, kovinskih karbidov, katerih delež je pomemben in potreben predvsem na delovnih površinah orodij. Množica karbidov pa pogoltne precej ogljika, saj so karbidi ogljikove spojine. Zato je v visokoogljičnih jeklih raztopljenega le okoli 0,8 do 1 % ogljika, ves ostali pa krasi zrna v obliki trdih kamenčkov, karbidov. Najbolj obrabno obstojne izdelke dobimo iz jekel, ki imajo v sebi okoli 2% ogljika in 12% kroma. V takih jeklih je 15 do 20% prostornine zasedene s karbidi, ki tvorijo prave ovitke okoli jeklenih zrn. Če tako jeklo ni prekovano, je zavoljo visoke vsebnosti raztopljenega ogljika in zadelj karbidnih luščin okoli zrn zelo krhko. Žilavost in raztegljivost tovrstnih jekel je še posebno tesno odvisna od stopnje in načina predelave (kovanja, valjanja) in pa poznejše toplotne obdelave. Lita struktura je pri sobni temperaturi ledeburitna, to je, vsebuje zelo veliko prvotnih (primarnih) karbidov, ki nastanejo takoj po strjevanju kovine z ustrezno evtekt-sko reakcijo pri okoli 1180° C. Karbidi so večinoma tipa (Cr, Feb Cj, razen če je veliko dodanega molibdena ali volframa, ki podpirata tvorbo karbidov železovega, cementitnega tipa (Fe, Cr)a C. Medtem ko imajo karbidi prvega tipa trdoto 1200 do 70 65 60 55 1. 2. 3. č ■ O Od m 50- 45 40- 35 30 C4754 CRV-f/.Q10%Cr;U7«Mo;Q25*/.V Č4755 CRV-2-0^7.C,Q97.Si,9%Cr;12%W;t27.Mo;0,1%V '4850 0CR-12VM - \35*/jC;12%Cr;0^7.Mo;17.V J 6444 OSIKRO 4 1 2 3 4 (Trdota HRC) / cene pa so plačali starši 130 otrok. Številke so takšne zato, ker za šolarje vse manj daje šola — ker nima kje vzeti, saj mi — zaposleni — vse manj dajemo njej. S 15. oktobrom se je namreč prispevna stopnja s 4,70 znižala na 3,50, kar nas je vse razveselilo, hkrati pa razjezilo, ko je bila v otrokovi beležnici nova cena malice. Dajemo torej v vsakem primeru. Gotovo pa laže, če vsi, kot potem vsak zase iz žepa. Potem namreč lahko še kdo (ve se, kdo navadno) ostane brez malice in peš mora. To pa je za otroka hudo. H. M. ZKO je že četrto leto zapored uspelo organizirati lutkovni abonma. V prvih dveh letih je z njim razveseljevala le ravenske in prevaljske otroke, občasno tudi mežiške in črnjanske, lani je vključila še Radlje in Dravograd, letos tudi Slovenj Gradec. Tako imajo naši otroci svoje gledališče. Okrog 250 jih je na Prevaljah, okrog 400 na Ravnah, že vsa leta, čeprav je bilo letos nekoliko manj zanimanja. (Kulturi se je pač najlaže odreči.) Svojevrstna publika je tako nastala, nova za naš konec. Kot je povedala Mirjana Vevar, strokovna delavka na ZKO, je ta na Ravnah že kar kultivirana (kar pomeni, da se usede tja, kjer ima rezerviran prostor), teže pa na Prevaljah, kjer mesta niso označena. Ima pa ta publika tudi svoje zahteve. Saj rečemo, da so otroci najboljši kritiki — če ni zanimivo, je dolgočasno, kar takoj pokažejo. To, da akter potem prekine predstavo in reče, da bo igre konec, če ne bo mira, je gotovo način, a slab; pa čeprav se da reči tudi tako, kot je nekdo, da namreč naši otroci niso dovolj izobraženi za sprejemanje (predstava PAPILU je npr. vrhunski dosežek, našim malčkom pa ni bila všeč). Zato se ZKO Ravne zelo trudi, da bi dobivala dobre in zanimive predstave, čeprav je to težko (nekatere so predrage, druge neustrezne za naše odre), da bi zadovoljevale in hkrati vzgajale najmlajše gledalce. H. M. REKREACIJA IN ODBOJKA Obe ravenski odbojkarski ekipi, Iti sta dolgo vrsto let nastopali v drugih zveznih ligah, igrata sedaj v republiški konkurenci. Po izpadu odbojkarjev Fužinarja iz II. zvezne lige v sezoni 1986/87 so se jim letos pridružila še dekleta. Odbojkarice Fužinarja so se po odstopu Kopra Cimosa iz tekmovanja II. zvezne lige sicer poskušale vrniti v drugoligaško konkurenco, toda to jim ni uspelo. Na kvalifikacijski tekmi v Karlovcu so bile poražene od ekipe Magliča iz Foče s 3 : 0. Moška ekipa Fužinarja, ki nastopa v novem prvenstvu zvečine z mladimi igralci, je v prvih treh kolih dvakrat zmagala. Najprej jih je v uvodnem srečanju republiške lige doma na Ravnah premagala odlična ekipa Granita iz Slovenske Bistrice s 3:0, nato pa so Ravenčani zmagali v Žirovnici proti Zelezarju 3 :2 in doma proti Topolšici 3 : 0. Kasneje so igrali še v gosteh s Stavbarjem MTT in Narodnim domom ter doma z Brezovico. Tudi dekleta Fužinarja so svoje vrste krepko pomladile, pesti pa jih pomanjkanje kakovostnih igralk. V ekipo se je vrnila Simona Šteharnik, tako da se je izboljšala igra v napadu, mlade igralke, kot Bivškova, Pustoslem-škova, Hovnikova, Tuškova in druge pa precej obetajo. Tudi odbojkarice Fužinarja so v prvih treh kolih zabeležile dve zmagi in poraz. V uvodnem srečanju na Ravnah jih je premagala ekipa Partizana Tabor iz Ljubljane s 3 :1, nato pa so Ravenčanke zmagale v Topolšici s 3:2 in doma proti Partizanu Kamnica s 3 : 0. Kasneje so nastopile še v Ljubljani s Krimom in v Mislinji ter doma proti Rogozi. V vseh treh republiških ligah nastopa letos kar rekordnih 13 ekip s področja koroške regije. Poleg obeh Fužinarjevih ekip, igrata v enotni slovenski ligi še obe ekipi Mislinje, v drugih re- V soboto, 1. oktobra, je bila na Ravnah prva predstava letošnjega lutkovnega abonmaja, dan poprej so si jo ogledali otroci na Prevaljah. Gostovalo je Lutkovno gledališče iz Ljubljane s predstavo Pravljičarjeve pravljice. V petek, 14. oktobra, je bilo v Titovem domu na Ravnah občinsko srečanje folklornih skupin. Skupine KUD Prežihov Voranc. Stroj nske Reke, Šentanela in OŠ Koroški jeklarji so s svojimi živahnimi nastopi počastile ravenski krajevni praznik. V četrtek, 20. oktobra, je bilo na Ravnah srečanje mladih literatov severovzhodne Slovenije. Prispevke za literarni večer je izbrala in s pomočjo učencev OŠ Prežihov Voranc predstavila Bojana Verdinek-Plevnik. Udeleženci, bilo jih je okoli 50, so si na Ravnah ogledali Pionirsko knjiž- publiških ligah pa igrajo, pri moških: Strojnska Reka, Fužinar II.. Vuzenica, Mežica in Crna ter pri ženskah: Partizan Prevalje, Fužinar II., Crna in Mežica. Najbolje so v novo prvenstvo štartali odbojkarji Strojnske Reke in odbojkarice iz Prevalj, ki so v prvih treh kolih vse tekme zmagali. ROKOMET Fužinarjevi rokometaši so v šestih kolih enotne republiške lige zbrali 4 točke in so bili na 9. mestu. Po zmagi doma nad Črnomljem jim v nadaljevanju ni šlo vse po načrtih. Presenetili so sicer v svojem tretjem nastopu v Krškem, kjer so osvojili točko, toda kasneje sta sledila dva poraza z odličnima ekipama Šoštanja in Prul. V 6. kolu so Ravenčani znova računali na dve točki v srečanju z do tedaj zadnjeuvršče-nim Termopolom iz Škofje Loke, toda dobili so le eno. To tekmo so zaradi neprimerne dvorane na Ravnah odigrali v Slovenj Gradcu in v zadnjih minutah srečanja izpustili iz rok dragoceno zmago po vodstvu 23 : 21. REZULTATI: Bakovci — Fužinar 31 : 26, Fužinar — Črnomelj 31 : 27, Krško — Fužinar 19 :19, Fužinar — Šoštanj 15 :19, Pru-le — Fužinar 32 :21 in Fužinar — Termopol 23 :23. V naslednjih treh kolih so Fužinarjevi rokometaši nastopili v Ajdovščini in v Trbovljah ter igrali v Slovenj Gradcu kot gostitelj proti Inlesu iz Ribnice. Dekleta Fužinarja so v šestih kolih republiške lige le enkrat zmagale, in to doma proti ekipi Novega mesta. Prav gotovo se pozna neigranje poškodovane Anite Zafošnik, razlog za pet porazov pa je iskati tudi v sila neugodnem žrebu. Ravenčanke so se namreč v prvih kolih srečale z boljšimi ekipami, ki tvorijo vrh prvenstvene razpredelnice. REZULTATI: Mlinotest — Fužinar 22 :16, Fužinar — Burja 22 :25, Iskra — Fužinar 27 : 20, Fužinar — IMV nico Leopold Suhodolčan in Delavski muzej. V ponedeljek, 24. oktobra, je bila v Titovem domu prva predstava letošnjega gledališkega abonmaja. Nastopilo je Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice s Strniševimi Ljudožerci. V torek, 25. oktobra, je Rajko Stopar iz Murske Sobote ravenskim in prevaljskim osnovnošolcem ter učencem srednje šole predstavil Miška Kranjca. Od 19. do 25. oktobra je bila v avli uprave železarne prodajna razstava likovnih del Milene Golob. Organizirala jo je mladina Delovne skupnosti KSZ. Od 20. do 28. oktobra je bila v Likovnem salonu na_ Ravnah razstava Študentski in dijaški narodnoobrambni in delovni tabori 1935—1940. M. P. Šport Novo mesto 20 : 15, Itas Kočevje — Fužinar 27 :14 in Fužinar — Branik 16 :23. Rokometašice trenerja Zabukovca so se v naslednjih treh kolih pomerile v gosteh z ekipama Cerknega in Olimpije, v dvorani v Slovenj Gradcu pa so igrale z ekipo Polane. NOGOMET Znatno pomlajeni Fužinarjevi ekipi je v osmih kolih tekmovanja nogometne zveze Maribor uspelo zbrati le 5 točk. To je realno manj, kot smo na Ravnah pričakovali, pa čeprav nastopa Fužinar v tem tekmovanju z daleč najmlajšimi igralci, praktično še z mladinci. V prvih štirih kolih so Ravenčani osvojili le dve točki, kasneje pa zaigrali veliko bolje in doma premagali Starše ter igrali neodločeno s Slivnico. Dravograjska Ojstrica je vsekakor največji favorit v tem tekmovanju, saj so njihovi nogometaši v vseh tekmah zmagali in zbrali maksimalnih 16 točk v prvih osmih kolih. Dobro igrajo tudi nogometaši Pece iz Crne in Korotana, ki so doslej zbrali po 8 točk, Akumulator 7 in, kot že rečeno, Fužinar 5. Rezultati koroških enajsteric od 5. do 8. kola: 5. kolo: Akumulator—Miklavž6:l, Ojstrica—Korotan 3:1 in Peca— Fužinar 4:1; 6. kolo: Fužinar— Starše 4:1, Pobrežje—Peca 3:0, Korotan—Paloma Sever 2:1, Miklavž—Ojstrica 1:7 in Dogoše— Akumulator 2:1; 7. kolo: Akumulator—Rače 1:1, Ojstrica—Dogoše 3:1, Peca—Korotan 3:2 in Slivnica—Fužinar 2:2; 8. kolo: Rače—Fužinar 5:3, Korotan— Starše 1:0, Miklavž—Peca 3:4 in Akumulator—Ojstrica 0:1. Da na Ravnah vendarle lahko upamo v boljše nogometne čase, pa jamčijo doseženi rezultati pionirjev Fužinarja v letošnjem prvenstvu. Trener pionirske A ekipe Franc Tone je o svojih varovancih našel le pohvalne besede: »V letošnjem prvenstvu koroške lige, kjer nastopa 6 ekip, smo premočno osvojili naslov jesenskih prvakov. Dosegli smo 5 zmag in en neodločen izid, gol razlika pa je kar 35:6 v našo korist. Ko sem pred dvema letoma prevzel fante, takrat še zelo mlade, se razumljivo kot pravi začetniki nismo mogli enakovredno kosati z boljšimi ekipami. Tudi v lanskem prvenstvu ni bilo kaj prida uspeha, bili smo predzadnji. Sedaj pa so uspehi že tu, rezultati, so gotovo povezani s trdim delom in prizadevnostjo mojih fantov. Na voljo imam okoli 20 igralcev, ki zares pridno vadijo. Nekateri med njimi so prav nadarjeni in obetajo, da bodo dobri nogometaši. Tu je še B selekcija, ki jo trenira Vinko Šuler, tudi on ima na seznamu okoli 20 pionirjev. Prepričan sem, da bomo s pomočjo novega odbora in s takšno zagnanostjo, ki je tačas prisotna v klubu, vendarle izšli iz sedanje krize, v kateri je ravenski nogomet«, je optimistično sklenil pogovor o naj mlajših Fužinarjevih nogometaših Franc Tone. KULTURNA KRONIKA NAMIZNI TENIS V Radljah je bil kvalifikacijski turnir pionirjev in pionirk v namiznem tenisu za štajersko—-koroško regijo. Nastopilo je 73 igralcev in igralk. Med fanti se je na kasnejše kvalifikacijske turnirje za republiško prvenstvo uvrstilo kar šest igralcev Fužinarja, in sicer Vrčkovnik, Rožič, Senica, Bač. Miklavc in Tušek, ki so bili v svojih skupinah zmagovalci. Med dekleti sta se uvrstili Mlakarjeva in Vastlova, medtem ko tretji Fužinarjevi igralki Rusovi to ni uspelo. Skupno je na turnirju v Radljah nastopilo 13 pionirjev in 3 pionirke ravenskega kluba, pohvaliti pa velja še cicibana Štim-nikarja in Iršiča, ki sta pokazala precej nadarjenosti za igro z belo celuloidno žogico. 15. oktobra se je pričelo prvenstvo v slovenskih namiznoteniških ligah. Ravenčani so že minulo sezono nastopali z moško ekipo v I. B ligi vzhoda, tokrat so se jim priključila še dekleta, ki igrajo v I. A ligi. Fantje so v prvih treh nastopih gladko zmagali. Najprej so doma premagali Krško s 6:3, teden dni kasneje pa še v Ljubljani ekipi Kajuha s 7:2 in Vesne z 9:0. Za ravensko ekipo nastopajo Emil Sirovina, ki se je vrnil iz JLA, ter Marko Špegel, Bogdan Tušek in Andrej Bač, slednja dva si ob starejših kolegih v ekipi nabirata potrebno znanje. Igralke Fužinarja Andreja Placet, Tina Vastl, Petra Mlakar in Helena Rus so v uvodnih dveh tekmah premagale ljubljanska kluba Vesno s 7:2 in Kajuh s 6:3. V naslednjih dveh nastopih so bile Ravenčanke poražene, in sicer tesno v Hrastniku s 4:5 in v Ljubljani s Kovina Olimpijo s 3:6. V 3. kolu so se dekleta pomerila z ekipama Primexa iz Vrtojbe in Semedele iz Kopra, fantje pa so odigrali tekmi proti Pe-toviji in Soboti. V steni Pionirska nogometna ekipa Fužinarja — jesenski koroški prvak KEGLJANJE Naslov prvaka koroške regije med posamezniki je osvojil kegljač Fužinarja Ivo Mlakar, ki je v štirih nastopih na kegljiščih v Slovenj Gradcu, na Prevaljah in dvakrat na Ravnah podrl 3541 kegljev. Drugo mesto je pripadlo Ivanu Borovniku (Fužinar) s 3459 keglji, sledijo pa Belaj 3434, Paradiž 3389, Sonjak (Korotan) 3376, itd. Mlakar in Borovnik sta nastopila na republiškem prvenstvu v Litiji in Trbovljah, a se nista usepla uvrstiti v finale med 34 najboljših v Sloveniji. Uspešnejša je bila Silva Cigler, ki se je po dveh nastopih v Kamniku uvrstila med najboljše kegljavke. V kegljaškem klubu Fužinar je po smrti dolgoletnega predsednika kluba Ota Hafnerja, na čelu kluba je bil kar 29 let, prišlo do nekaterih kadrovskih premikov. Na občnem zboru 28. oktobra so za novega predsednika izbrali Petra Setino, tehnični vodja je postal Viktor Podjavoršek, v odbor kluba pa so izvolili tudi nekatere nove člane. Do sprememb je prišlo tudi med strokovnimi kadri, saj žensko kegljaško ekipo odslej vadi Stanko Prinčič, trener moške vrste je postal Mirko Hrovatič, mladincev pa Rudi Grabner. SMUČARSKI SKOKI Na plastični skakalnici v Titovem Velenju so 2. oktobra merili moči starejši pionirji za republiško prvenstvo. Zmagal je Zupanič iz Alpine Žiri, skakalci Fužinarja pa niso dosegli posebno dobrih uvrstitev. Se najbolje je skakal Jože Zagernik in bil med več kot 80 tekmovalci 13. Tekma je sočasno štela za prvenstvo štajersko-koroške regije, Zagernik pa je bil 4. Starejši cicibani so se istega dne zbrali v Zbelovem, kjer je bila pokalna regijska tekma. Med fužinarjevimi skakalci je bil Stočko 3. in Verdinelc 8. Na skakalnici v Dobji vasi je bila 15. oktobra zaključna tekma za pokal in prvenstvo regije za starejše cicibane. Zmagal je Kad-liček (Velenje), od Fužinarja pa je bil Verdinek 4. in Stočko 6. V skupni razvrstitvi je bil Stočko 4. Na tekmovanju za regijski pokal v Mislinji za pionirje A je bil najboljši Ravenčan Andrej Zagernik, Videršnik je bil 6., Polanc 8., Krivograd 10. in Kreuh 14. Zadnja tekma na plastiki za pokal štajersko-koroške regije za mlajše cicibane je bila na Ljubnem. Drugo mesto je osvojil Damjan Voda, ki se je v končnem seštevku vseh nastopov uvrstil na 4. mesto. Priprav državne selekcije pionirjev, ki so bile letošnjo jesen v Sarajevu, sta se udeležila tudi nadarjena skakalca Fužinarja Erih Pečnik in Kristi Švab. Oba sta zadovoljila okuse selektorjev, saj so bili njuni skoki dolgi in lepi, Švab pa je postavil tudi nov klubski rekord s 87 metri. ATLETIKA Na 23. zaključni prireditvi jesenske akcije krosov, tokrat za pokal Dela, 15. oktobra v Domžalah, so bili uspešni tudi atleti in atletinje KAK. Pritekli so si kar tri prva mesta, saj so zmagali: Janez Štern med st. pionirji B na 1000 m, Anita Mežnar med ml. pionirkami A prav tako na 1000 m ter Primož Pušnik med st. mladinci, ki so tekli na 3000 m. Poleg tega je bil Andrej Kos tretji med st. pionirji A ter Brezov-nik šesti med st. pionirji B, Ravenčani so bili v tej kategoriji ekipno drugi. Ivo Mlakar ALPINIZEM Jelka Tajnik, AO Ravne, nadaljuje s serijo dobrih vzponov. V Julijskih Alpah je v severni steni Triglava z Mirkom Kranjcem, AO Črnuče, preplezala prosto Helbo, VII, 400 m, v steni Sit pa smer Blagoslov, VI + AO, 400 m. To je bila druga ponovitev te zahtevne smeri. V isti steni je bila uspešna v smeri Belač — Be-šlin, VII, 600 m (prosta ponovitev). V Dolžanovi soteski pa je bila izredna v smeri Tri srca, VIII +. To 'je bila druga ženska ponovitev te ekstremno zahtevne smeri. 15. in 16. oktobra je bilo v Beli pri Vipavi mednarodno prvenstvo v prostem plezanju. Nastopilo je 56 tekmovalcev in tekmovalk. Moški so v finalu plezali smer z oceno VIII +, — IX. Zmagal je Italijan Sterni, presenetil pa je Sašo Prošenjak, AO Slovenj Gradec, s petim mestom. Med dekleti, ki so plezale smer z oceno VIII —, je zmagala Oblakova, AO Vrhnika. Jelka Tajnik pa je zasedla odlično drugo mesto in še enkrat dokazala, da sodi med naše najboljše alpinistke. Janez Zalig ŠAH 22. 9. je na Prevaljah gostoval slovenski velemojster Bruno Parma. V simultanki se je pomeril s 26 nasprotniki in zabeležil zmago s prepričljivim rezultatom 24 :2. Velemojster nobene partije ni izgubil, remizirali pa so J. Kert, Rotovnik, Vrečič in Marin. Pobudnik simultanke je bila krajevna skupnost Prevalje, ki za razumevanje zasluži vse priznanje, organizator pa šahovski klub Fužinar. Nadaljuje se hitropotezno prvenstvo za pokal Fužinar ’88. Na dveh septembrskih turnirjih so bili doseženi naslednji izidi: 12. 9. je v konkurenci 11 šahistov prvo mesto osvojil Branko Planinšek z 8 točkami, drugi je bil Herbert Komarica s 7,5 in tretji Marjan Uršič s 7 točkami. Nasled- nji mesti sta zasedla Franc Rotovnik in Marjan Senica s 5 točkami. 26. 9. je 10 igralcev igralo po dvokrožnem sistemu. Zanesljivo je zmagal Danilo Peruš s 16 točkami pred Markom Vrečičem 13 in Andrejem Erjavcem z 10,5 točke. Isto število točk je nabral Ko- Ob boleči izgubi mame in stare mame ZOFIJE KRAIGER se zahvaljujemo osebju int. oddelka Bolnišnice v Slovenj Gradcu, ki so ji lajšali bolečine, g. župniku za opravljeni obred, Pihalnemu orkestru ravenskih že-lezarjev, vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti, in vsem, ki so jo imeli radi. Vsi njeni Ob izgubi drage mame in none olge Cesnik iz Predmeje pri Ajdovščini se iskreno zahvaljujem sodelavcem tozda Orodjarna za darovano cvetje in izkazano pozornost v težkih trenutkih. Sin Marjan z družino Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka OTA HAFNERJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, darovali cvetje, sočustvovali z nami in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste namesto cvetja nakazali prispevek dializnemu oddelku Bolnišnice Slovenj Gradec. Njegovi Ob boleči izgubi drage mame MARIJE POTOČNIK se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz KSZ, med katerimi delam, za darovano cvetje in izkazano pozornost. Marija Šumah manica na četrtem mestu, 10 pa Hrovatič na petem. Na prvem oktobrskem turnirju 10. 10. je sodelovalo 12 šahistov. Najboljši je bil Vrečič z 9 točkami pred Uršičem s 7,5. Na naslednjih mestih so se zvrstili Komarica, Erjavc in Hrovatič, vsi s 7 točkami. M. V. Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavcem, prijateljem in dekletom iz tozda Valjarna za prijetno družabno srečanje in za prisrčne besede ob slovesu. Še posebej hvala za lepa darila, ki mi bodo trajen spomin na vas. Vsem želim še mnogo zdravja in uspeha pri nadaljnjem delu. Vinko Sovič Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem sodelavcem 3. izmene v fazni kontroli Valjarne in drugim za lepa darila in izkazano pozornost. Želim jim še veliko delovnih uspehov. Marjan Bertoncelj Izdaja delavski svet Železarne Ravne kot mesečnik v nakladi 6500 izvodov. Ureja uredniški odbor: Milan Božlnovski, Alojz Janežič, Silvo Jaš, Marjan Kolar, Brane Žerdoner. Uredništvo: glavni in odgovorni urednik Marjan Kolar, novinarki Helena Mer-kaČ in Mo,;ca Potočnik, tajnica Jelka Jamšek. Tel.: 861131, int. 6304 in 6753 Tiska: CGP Večer, Maribor. Glasilo je po 7. točki 1. odst. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72), in mnenju sekretariata za informacije SRS št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka. Fotografije za to številko so prispevali: F. Kamnik, H. Mer-kač, M. Potočnik in kadrovska, služba. ZAHVALE Kadrovska gibanja od 21. 9. do 20. 10. 1988 Dne 20. oktobra je bilo v železarni zaposlenih 6919 delavcev, to je 13 delavcev več v primerjavi z mesecem poprej. DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI JEKLO LIVARN A — Veselič Vlado, livar-kalupar, Obretan Damjan, kalilec, Verhovšek Darko, NK delavec — vsi iz JLA; Omerzel Sašo, strojni tehnik — iz šole; Kogelnik Robert, voznik mot. vozil, Spegu Janko, strugar — oba iz tozda Pnevmatični stroji. VALJARNA — Šinigoj Jernej, Krajnc Andrej, valjavca, Merkač Franjo, kmetijski mehanik — vsi iz JLA; Jakopin Robert, Golob Roman, oblikovalca kovin — pripravnika iz šole. ORODJARNA — Schaffer Miran, strugar — iz JLA; Robin Emin, rezkalec — ponovna zaposlitev; Gašper Bojan, strojni tehnik — iz tozda TSD. STROJI IN DELI — Cesnik Valentin, frezalec — iz JLA. INDUSTRIJSKI NOŽI — Topolovec Zorica, Čebular Albina, oblikovalki kovin — pripravnici iz šole; Osvvald Silvester, mehanik obd. strojev, Kolar Samo, NK delavec — iz JLA. PNEVMATIČNI STROJI —Ko-rinšek Robert, NK delavec — iz JLA. VZMETARNA — Grilc Janez, Senica Jože, oblikovalca kovin, Mlačnik Marijan, strojni tehnik — iz šole. ENERGIJA — Jurač Verner, NK delavec — iz JLA. ETS — Jerak Vojko, elektrikar-elektronik —• ponovna zaposlitev. SGV — Tajzel Robert, strugar ■— iz JLA; Vaukan Iztok, inž. strojništva, Strmčnik Aleš, strojni tehnik, Ribič Danilo, Kačič To- maž, oblikovalca kovin — vsi pripravniki iz šole. RPT — Auprih Lidija, dipl. inž. strojništva — pripravnica iz šole. KONTROLA KAKOVOSTI — Veber Dušan, strojni tehnik — iz tozda TSD; Skudnik Marija, strojni tehnik — iz tozda Pnevmatični stroji; Mavrel Franc, NK delavec — iz tozda Valjarna. KSZ — Kos Miran, dipl. pravnik — pripravnik iz šole. ARMATURE — Verhnjak Stanko, oblikovalec kovin — iz JLA. MONTER — Berdnik Bojan, Krive Aleš, ključavničarja — iz JLA. DELOVNO RAZMERJE JE PRENEHALO JEKLARNA — Lipnik Danilo, obratni tehnik — sporazumno; Pešl Feliks, garderober — invalidska upokojitev. JEKLOLIVARNA — Mihev Pavel, rezalec — sporazumno. VALJARNA — Golubovič Zvonko, prevzemnik — samovoljno; Kotnik Pavel, valjavec — izključen; Mavrel Franc, kontrolor valjarne — v TOZD Kontrola kakovosti. KOVAČNICA — Zadro Elizabeta, skladiščnica — invalidska upokojitev. JEKLOVLEK — Hudobreznik Jože, rezalec — invalidska upokojitev. ORODJARNA — Kontrec Janez, rezkalec, Štruc Martin, strugar — sporazumno. KALILNICA — Polajner Gorazd, pomočnik pri globinski peči — sporazumno. TSD — Gašper Bojan, rezkalec, Veber Dušan, kontrolor — v TOZD Kontrola kakovosti. STROJI IN DELI — Rožen Katarina, čistilka — invalidska upo- lcojitev; Goja Vlasta, brusilka — sporazumno. INDUSTRIJSKI NOZI — Kajzer Miran, brusilec — izključen; Vrhovnik Miran, pripravljalec vložka — dana odpoved. PNEVMATIČNI STROJI —Kogelnik Robert, Špegu Janko, brusilca na SBS — v TOZD Jeklo-livarna; Skudnik Marija, kontro-lorka montaže — v TOZD Kontrola kakovosti; Butolen Angela, Podojsteršek Majda, strugarki — v TOZD TRO. VZMETARNA — Fajmut Rudolf, monter vzmeti — izključen. ETS — Štern Ivan, dipl. inž. fizike, glavni projektant — sporazumno; Vušnik Ivan, pomočnik ravnatelja — mirovanje pravic. KONTROLA KAKOVOSTI — Drevenšek Matilda, referentka za prevzem — starostna upokojitev. DRUŽBENI STANDARD — Močivnik Ema, blagajničarka — sporazumno. Kadrovska služba Dobri časi za frizerje yl4odrosti »Tovariš Razgoršek, katera reka se izliva v Dravo, Mislinja ali Meža?« »Ali ne bi manj umazali Drave, če bi se Mislinja?« Zvečer postanemo bolj pametni za pretekli dan, toda nikdar dovolj pametni za naslednjega. Rtickert * Narod brez gozdov je umirajoč narod. Vare * Večina ljudi se boji smrti, ker niso dovolj izrabili svojega življenja. Ustinov * Nikdar se ne norčujmo iz spakovanja mladih, saj samo preizkušajo najrazličnejše obraze, dokler ne najdejo sebi primernega. Sayer + Človek brez potrpljenja je svetilka brez olja. Segovia * Noben ogenj se ne more kosati s sončnim svitom zimskega dne. Thoreau * Če ljubiš življenje, ne zapravljaj časa, kajti ta pomeni življenje. Franklin Mnogi si razbijajo glavo z vprašanjem, kako bi bilo mogoče spremeniti ljudi, nobeden pa ne pomisli na to, kako bi spremenil samega sebe. Tolstoj ♦ Človek ne more prodreti do novih obal, če nima dovolj poguma, da zapusti stare. Gide * Ljudi ne smemo vedno soditi po njihovi družbi. Judež, na primer, je imel prav vzorne tovariše. May * Genij je človek, ki cilja na nekaj, česar sicer nihče ne vidi — in to tudi zadene. Dover * Če bi se bilo mogoče na ljudi vsaj nekoliko zanesti, Mojzes z gore Sinaj ne bi prinesel deset zapovedi, ampak deset dobrih nasvetov. Day * Zakaj se politiki domislijo najboljših rešitev šele tedaj, ko pišejo svoje spomine? Farrow