Poltnl urad Calovac 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2 lzha|a v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni Izvod 1.30 lil., mesečna naročnina 5 lilingov P. b. b. Zveza slovenskih organizacij za občinske volitve: Glasovali bomo za enakopravnost in napredek Nadzorni in Upravni odbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem sta na svoji skupni seji dne 15. t. m. v zvezi z občinskimi volitvami sklenila naslednji PROGLAS Koroški Slovenci se bomo dosledni načelom vključevanja v splošno družbeno In državno dogajanje prizadevali, da se bodo vsi naši ljudje zavedali volilne pravice in šli na volišče. Neudeležba pri volitvah in neveljavne glasovnice so vedno pod* pora nasprotnikom. Svoj glas pa bomo dali tistim listam, ki po svojem programu in posebno po svojih kandidatih jamčijo resnično demokratično reševanje vseh občinskih problemov in zlasti enakopravno upoštevanje tudi našega človeka ter njegovih pravic in teženj v bodočem občinskem odboru. Nekatere krajevne liste v južnem predelu dežele so nastale prav iz te težnje, pa tudi splošne državne stranke so v marsikateri občini pri izbiri kandidatov upoštevale prisotnost našega prebivalstva. Koroški Slovenci bomo zlasti po teh vidikih oddali pri volitvah svoj glas za to ali ono listo! Pri tem se zavedamo, da gre pri občinskih volitvah v prvi vrsti za krajevne, občinske probleme; prav tako pa vemo, da zlasti državne stranke preko občine izvajajo svojo splošno politiko. Zato bomo pri glasovanju za te stranke jasno presojali tudi splošni program teh strank in njihovo dosedanjo politiko, v kolikor le-ta služi krepitvi demokratičnega razvoja in mirnega sožitja v deželi. V tej zvezi poudarjamo, da zahteve po ugotavljanju manjšine, kakor jo terja FPd in jo prav v teh dneh ponovno urglra v svojem listu tudi OVP, ne služi temu namenu. Koroški Slovenci živimo stoletja na tej koroški zemlji, smo živeli tudi tedaj, ko nas uradno ni bilo več in smo si prav tedaj priborili pravice, ki so nam priznane tudi v Državni pogodbi. Zato je zahteva po ugotavljanju manjšine v bistvu zanikanje našega ljudstva in pravic, ki mu grejo. Zato koroški Slovenci 1. marca takih strank ne bomo volili. Svoj glas bomo dali strankam in kandidatom, ki jim prisotnost našega ljudstva v občinah ni kamen spotike, marveč zgodovinska resnica, današnja stvarnost in obveza za bodočnost. S tem bomo koroški Slovenci glasovali za enakopravnost In napredek ter dokumentirali prisotnost našega ljudstva na jugu koroške zemlje! Zveza slovenskih organizacij na Koroškem Z RAZOROŽI TVENE KONFERENCE V ŽENEVI: Splošno zmanjšanje vojaških proračunov naj bi omogočilo uspešnejše reševanje problemov razorožitve Stališče Avstrije o prepovedi uporabe sile pri reševanju mejnih sporov Na pobudo sovjetske vlade o prepovedi *porabe sile pri reševanju mejnih sporov, ki lo je v svoji novoletni poslanici naslovil na vre države sveta predsednik sovjetske vlade Hruščov, so medtem odgovorili že številni državniki, ki so več ali manj pozitivno pozdravili tak predlog. Odgovor je dala zdaj tudi avstrijska zvezna vlada v pismu kanclerja Gorbacha, ki je bilo ta ponedeljek izročeno v Moskvi. V svojem odgovoru avstrijska vlada poudarja, da je treba po razveseljivih uspehih prejšnjega leta nadaljevati prizadevanja za sklenitev sporazumov o važnih mednarodnih problemih. Uporaba sile pri reševanje političnih sporov po mnenju avstrijske vlade nasprotuje načelom humanosti, poleg tega pa tako reševanje ne more privesti do resničnih in trajnih rešitev. Ravno sklenitev avstrijske državne pogodbe dokazuje, da je tudi važne mednarodne probleme možno rešiti s pogajanji. Pri tem pa se ne smejo podcenjevati enostranske izjave držav in je proglasitev avstrijske nevtralnosti nedvomno bistven prispevek k mirnemu razvoju v Evropi. Konkretno k sovjetskemu predlogu je re-čeno, da daje le-ta vsekakor možnost, da bi se ustvarilo ozračje, ki bi omogočilo stvarno obravnavanje velikih problemov našega časa. Moskovski sporazum o delni prepovedi je-drskih poskusov je sprožil v svetu in tudi v ■Avstriji splošno zadovoljstvo, toda osrednji Problem in veliki cilj mora biti daljnosežna >n kontrolirana razorožitev. Zavedamo se težav — je rečeno v odgovoru avstrijske vlade — ki v tej zvezi obstojajo zaradi nakopičenega medsebojnega nezaupanja, vendar bi moralo biti mogoče doseči taka nadzorstva, ki bi bila sprejemljiva za obe strani in v teku časa bi se gotovo ustvarili pogoji, ki bi odstranili to nezaupanje in nas približali zaželenemu cilju. Končno je avstrijska vlada v svojem odgovoru na predlog predsednika sovjetske vlade izrazila mnenje, da v mednarodnih odnosih nihče nima pravice do uporabe sile in bo Avstrija zato vedno vodila politiko miru. N Sovjetski zvezi so sklenili: Plenum CK KP Sovjetske zveze se je na *yojem šestdnevnem zasedanju posebno ob-•irno bavil z vprašanjem kmetijstva in sprejel vrsto sklepov o intenzifikaciji, po katerih Nameravajo v prihodnjih šestih letih izvesti Program naglega povečanja kmetijske proizvodnje. V zaključni resoluciji je poudarjeno, Na je intenzifikacija glavna smer nadaljnjega razvoja in zboljšanja sovjetskega kmetijstva, glavna pot, po kateri naj se razvijajo proizvajalne sile v kmetijstvu. Namen vseh ukrepov, ki jih predvidevajo za prehod na intenzivno kmetijstvo, je podvojiti in potrojiti sedanjo kmetijsko proizvodnjo v bližnji bodočnosti. Da bi izpolnili zadane naloge, je razen vsestranske kemizacije kmetijstva, nadaljnje mehanizacije in široke uporabe znanstvenih dosežkov in naprednih izkušenj v kmetijstvu potrebno pomagati tudi zaostalim kolhozom z ustanovitvijo enotne agrokemijske službe, kajti — kakor resolucija posebej poudarja — materialna spodbuda je eden najvažnejših pogojev za pospešitev kmetijstva. Posebno pozornost na zasedanju je vzbudil govor predsednika sovjetske vlade Hruščova, *i je ostro kritiziral tiste ljudi, ki nočejo Proučevati in izvajati tega, kar je novo in *e nadalje vztrajajo pri starih in preživelih načelih. Pri reševanju nalog je treba izkoristi vse, kar je zanimivo in koristno v drugih *°cialističnih državah (v tej zvezi je posebej °Nienil tudi Jugoslavijo), hkrati pa globlje proučiti .tudi dosežke v kmetijstvu zahodnih držav. »V teh vprašanjih se ne moremo zapreti v ozke nacionalne meje in bi bilo neumno ig-'Norirati dosežke tuje znanosti samo zato, ker *° bili doseženi v kapitalističnih državah.« , V svojem govoru je predsednik Hruščov, *j°. ie govoril o konkretnih ukrepih za naglo "Viganje kmetijske proizvodnje, napovedal Ustanovitev posebnega sklada za socialno in Na konferenci razorožitvenega odbora v Ženevi je prišlo v zadnjem času do novih predlogov, katerih glavni namen je nedvomno v tem, da bi konferenci dali nadaljnje vzpodbude in njeno delo usmerili na področje, kjer obstojajo realne možnosti za dosego sporazuma. V tej zvezi je posebno zanimiv predlog, ki ga je sprožil vodja sovjetske delegacije Carapkin, ko je predlagal, naj bi vse države zmanjšale vojaške izdatke za 10 do 15 odstotkov. Sovjetski delegat je na seji razorožitve- pokojnirtsko zavarovanje kolhoznikov. Poudaril je, da je treba napraviti veliko več tudi za krepitev zaostalih kolhozov in jim pomagati z izkušenimi organizatorji in strokovnjaki. V tej zvezi je napovedal možnost ustanovitve posebne agencije, ki bi proučevala najpomembnejše znanstveno ekonomske probleme za izboljšanje sistema planiranja. Vsi sovjetski gospodarski programi — je končno dejal Hruščov — vštevši program intenzivnega razvoja kmetijstva, so usmerjeni v krepitev gospodarske zmogljivosti Sovjetske zveze in povečanje življenjskega standarda prebivalstva. konferenca dala predlogu za sočasno nega odbora predlagal, naj bi ženevska zmanjšanje vojaških izdatkov za 10 do 15 odstotkov prednost, o vseh drugih vprašanjih pa naj bi razpravljala kasneje. Pri tem se je deloma strinjal s predlogom brazilskega delegata, po katerem naj bi del sredstev, ki bi jih dobili z zmanjšanjem vojaških izdatkov, namenili razvoju določenih delov sveta, zavrnil pa je brazilski načrt o ustanovitvi posebnega pododbora, ki bi šele razpravljal o možnostih za sočasno in enako zmanjšanje vojaških proračunov posameznih držav. Sovjetska zveza je namreč mnenja, da bi bilo tako zmanjšanje takoj možno, pač pa bi morale tozadevni sporazum podpisati vse države, tudi Francija in LR Kitajska, ki ne sodelujeta na ženevskih razgovorih. Ameriški predstavnik do predlogov Sovjetske zveze in Brazilije ni zavzel konkretnega stališča in je samo izjavil, da bo Amerika oba predloga skrbno proučila. Pač pa je poudaril pripravljenost Amerike, da popolnoma ustavi proizvodnjo fisijskega materiala za nuklearno orožje ali pa po načelu recipročnosti postopno zapira industrijske obrate, ki proizvajajo tak material. Amerika bi bila pripravljena ustaviti to proizvodnjo takoij ali pa v roku, ki bi ga določili. Nacistični zločinci bežijo pred kaznijo V Limburgu v Zahodni Nemčiji se je v torek začel proces, prvotno namenjen štirim nacističnim funkcionarjem in zdravnikom, ki so sodelovali v zloglasnem nacističnem programu »ubijanja iz usmiljenja". Vendar ja na zatožni klopi ostal le eden izmed štirih obtožencev — dr. Hans Hefelmann, ki je obtožen umora 73.000 ‘ljudi, medtem ko je glavni obtoženec prof. Werner Heyde, pred zasluženo kaznijo »zbežal" in se nekaj dni pred začetkom procesa obesil v svoji celici, soobtoženec Alfred Till-mann je prav tako tik pred procesom skočil skozi okno osemnadstropne hiše in se ubil, četrti obtoženec, Bernhard Bohne, pa je lani zbežal in se skriva v tujini, zato mu bodo sodili v odsotnosti. Vsi štirje so sodelovali pri umoru več sto tisoč duševno zaostalih ljudi v nacističnih koncentracijskih taboriščih. Heyde je bil vodja nacistične »delovne skupine za zdravstveno skrbstvo", ki je v tretjem rajhu izvajala tako imenovani program »ubijanja iz usmiljenja’ ali evtanazije; Alfred Tillmann je bil upravnik kdlnske sirotišnice in direktor nacističnega centralnega urada za evtanazijo v Berlinu; Hans Hefelmann in Bernhard Bohne pa sta sodelovala v tem programu in sta obložena 'umora 73.000 oziroma 15.000 oseb. Za sedanji proces je tožilstvo v večletnem delu zbralo okoli 84.000 strani dokazilnega gradiva, poleg tega pa bo sodišče zaslišalo tudi večje število prič. Čeprav je na zatožni klopi ostal le eden izmed obtožencev, bo proces odkril nova dejstva o strašnih zločinih, ki jih je zagrešil nacizem. V tem, da obtoženi zločinci iščejo rešitev pred kaznijo v samomoru, pa je najboljši dokaz za njihovo krivdo. Naglo povečanje kmetijske proizvodnje ob izkoriščanju vseh zanimivih in koristnih izkušenj Kako bomo volili Pri letošnjih občinskih volitvah bomo prvič volili z uradnimi glasovnicami, kakor so že več let v veljavi pri volitvah v deželni in državni zbor. Zato vsak volilni upravičenec dobi glasovnico šele v volilnem lokalu. Na uradni glasovnici so vse stranke in volilne skupine, ki so imenovale svoje kandidate, navedene po predpisanem vrstnem redu in je ob imenu vsake posamezne liste (stranke oz. volilne skupine) predvideno posebno mesto, kjer mora volilni upravičenec napraviti ustrezen znak, s katerim nedvoumno izpriča, kateri skupini hoče dati svoj glas. Vrstni red volilnih skupin je v posameznih občinah različen in je zato potrebno, da vsak volilni upravičenec glasovnico točno pregleda, preden bo oddal svoj glas s tem, da bo prekrižal krog ob tisti skupini, za katero se je odločil. Kriza v OVP na višku Kancler Gorbach bo podal ostavko! Od zadnjega kongresa OVP v Celovcu velja za javno tajnost, da bo nasprotja v vodstvu stranke mogoče rešiti le s splošnimi zamenjavami vodilnih funkcionarjev. Na kongresu je prišlo namreč do očitne delitve na dve glavni skupini: na eni strani je tako imenovana vladna skupina s sedanjim kanclerjem Gorbachom, kateri stoji nasproti vodstvo stranke s predsednikom Klausom in generalnim sekretarjem Withalmom. Nasprotja med obema skupinama so ta teden dosegla kritično točko in za začetek prihodnjega tedna splošno pričakujejo odločilne sklepe. Da se je kriza v DVP znašla na višku, se je pokazalo zlasti v sredo, ko je kancler Gorbach po predhodnih posvetovanjih obeh skupin postavil ultimativno zahtevo, da mora najvisje vodstvo stranke odločiti o zaupnici sedanji vladni skupini. V ta namen je za prihodnji ponedeljek sklicana seja zveznega vodstva DVP, na kateri bo nedvomno padla odločitev. O tej odločitvi so si politični opazovalci že zdaj precej na jasnem. Po vsej verjetnosti bo kancler Gorbach podal ostavko in za novega kanclerja bo DVP predlagala svojega predsednika Klausa. V kolikor pa bo ta zamenjava privedla tudi do drugih sprememb v vrstah DVP-jevskih članov vlade, se bo izkazalo šele prihodnji teden. V Jugoslaviji so začela delovati ustavna sodišča Z novimi ustavami, ki so bile lani sprejete v Jugoslaviji, so bila uzakonjena tudi ustavna sodišča, in sicer ustavno sodišče SFR Jugoslavije in ustavna sodišča vsake posamezne republike. Tako v Beogradu kakor tudi v Ljubljani je ustavno sodišče prejšnji teden sprejelo pravila o svojem poslovanju. Na prvi seji ustavnega sodišča SFRJ je predsednik Blažo Jovanovič poudaril, da se s tem zasedanjem začenja uradno poslovanje tega samostojnega organa za kontrolo ustavnosti in zakonitosti. V sprejetih pravilih, ki določajo osnovna načela delovanja tega sodišča, je zlasti poudarjeno: načelo javnosti, učinkovitost postopka in vsestransko proučevanje določenih pojavov. O pomenu in nalogah ustavnega sodišča SR Slovenije pa je prejšnji teden govoril predsednik tega sodišča Vladimir Krivic, ki je naglasil, da je ustavno sodstvo v svoji družbeni funkciji nedvomno pomemben faktor »naše mlade socialistične družbe, zgrajene na načelu samoupravljanja". Za člane prvega ustavnega sodišča SR Slovenije so bili poleg predsednika Vla-dlmira Krivica imenovani še Milan Apih, Jože Borštnar, dr. Darko Černe], Milko Gor-šič, Jože Pavličič, dr. Miha Potočnik, Mira Svetina in inž. Pavle Žaucer. Problemi svetovnega gospodarstva: G ATT v slepi ulici Splošni sporazum o trgovini in carinah, kakor se pravilno imenuje GATT, se je znašel v slepi ulici, iz katere bo težko najti izhod. Že ob njegovi ustanovitvi je prevladovalo mnenje, da s takim sporazumom ne bo mogoče reševati zapletenih vprašanj mednarodne trgovine in svetovnega gospodarstva; razvoj zadnjih let pa je to mnenje le še potrdil. Glavni cilj GATT je bil, da bi dosegli trgovinsko in posredno tudi gospodarsko integracijo razvitih industrijskih držav. GATT je skušal ta cilj doseči predvsem z recipročnim zniževanjem carin in je praksa prvih let pokazala znatne uspehe, kajti trgovinska menjava med industrijskimi deželami se je zelo povečala. Toda v trenutku, ko je Evropska gospodarska skupnost prinesla nove elemente razdvajanja samih industrijskih držav namesto splošne integracije, kot je bila prvotno v načrtu, so sc pokazale tudi slabe strani tega sporazuma. Predvsem pa je praksa pokazala nesposobnost GATT, da reši problem trgovine z deželami v razvoju, da niti ne omenjamo njegovega popolnoma negativnega stališča do trgovine z vzhodnimi deželami. Ob vsem tem je pač razumljivo, da se je GATT znašel v položaju, ko njegova bodočnost — če jo je treba zagotoviti — ni odvisna le od interesov industrijsko razvitih dežel, marveč bo treba upoštevati tudi koristi ostalega sveta. Kot prvo rešitev sta si Amerika in Anglija izmislili tako imenovano »Kenncdyjevo rundo* carinskih pogajanj, ki naj bi recipročno znižale carinske tarife tako v Evropi kot tudi v Ameriki. Toda šestorica držav, včlanjenih v EGS, je na to ponudbo odgovorila z ugovorom, da so evropske carine na splošno precej nižje od ameriških in bi proporcionalno zniževanje torej pomenilo »carinsko razorožitev* Evrope, medtem ko bi carinska zaščita v Ameriki še vedno ostala zelo visoka. Pogajanja o tem problemu se bodo začela v bližnji bodočnosti in seveda še ni mogoče predvideti, kakšne rezultate bodo dosegli; eno pa je že zdaj gotovo: GATT v novih okoliščinah ni več dovolj učinkovit instrument niti za gospodarsko enotnost samih industrijskih dežel. Še mnogo težji so problemi trgovinskega sodelovanja z deželami v razvoju. Ko so se GATT pridružile prve gospodarsko manj razvite dežele, se je takoj pokazalo, da ni mogoče vztrajati na načelu recipročnosti carinskih koncesij, kadar gre za odnose med razvitimi in manj razvitimi deželami. Če namreč gospodarsko razvita dežela zniža carino, poveča s tem konkurenco domačim proizvajalcem; če pa manj razvita dežela odpre vrata konkurenci tuje industrije, lahko s tem onemogoči sam začetek in razvoj domače industrije. Razen tega se je pokazalo, da poglavitni problem v trgovinskih odnosih med gospodarsko razvitimi in manj razvitimi deželami niti niso carine, marveč na eni strani notranja gospodarska politika v razvitih deželah (kmetijske subvencije, davek na luksuzno tropsko blago, administrativno reguliranje izvoza iz manj razvitih dežel in cela vrsta ostankov iz kolonialnega trgovinskega sistema), na drugi strani pa zaostala izvozna struktura v manj razvitih deželah, ki je posledica tehnološkega zaostanka. Posledica tega spoznanja je bila, da je večina dežel v razvoju zahtevala mednarodno gospodarsko sodelovanje, ki je bilo po svojem obsegu znatno širše od okvirov, ki jih danes nudi GATT. V zadnjih letih so v okviru GATT sicer skušali marsikaj storiti v tem oziru, toda do učinkovitih ukrepov doslej ni moglo priti, ker je predvsem EGS še vedno rezervirana do take politike v GATT. Takorekoč brez vsakega uspeha pa je postal GATT pri reševanju problema trgovine med deželami z različnimi družbenimi in gospodarskimi sistemi. GATT izrecno prepoveduje tako imenovano »državno trgovino*. Toda državni monopol nad zunanjo trgovino ni uveden le v socialističnih državah: nedavno' je študija gospodarske komisije OZN za Azijo pokazala, da poteka več kot polovica trgovine med azijskimi državami v obliki državne trgovine in celo v Ameriki, ki je glavni po-bornik »svobodne trgovine*, prav tako poteka velik del trgovine s kmetijskimi presežki v obliki državne trgovine. Na podlagi takih dejstev je postalo očitno, da omejevanje mednarodnega trgovinskega sodelovanja zgolj na recipročne carinske koncesije prav nič ne pospešuje mednarodne trgovine. Današnji problemi mednarodnega gospodarskega sodelovanja so namreč po svoji naravi taki, da jih ni mogoče več reševati v *integraciji* te ali one skupine dežel, temveč jih je mogoče reševati samo na podlagi splošne svetovne in gospodarske koeksistence. Pot k rešitvi tega problema pa naj bi pokazala svetovna konferenca OZN o trgovini in razvoju, ki sc bo prihodnji mesec začela v Ženevi, od katere pričakujejo, da bo odprla vrata pospešenemu gospodarskemu razvoju sveta in s tem ustvarila pogoje za splošni napredek. Občni zbor kmetijske zbornice: Več pomoči južnokoroškemu kmetijstvu in slovenskim kmetijskim šolam Več veljave odborom okrajnih kmečkih zbornic in krajevnim kmečkim odborom V protislovju z zakonom o kmetijski zbornici se je po več kot enoletnem presledku v ponedeljek sestal občni zbor kmetijske zbornice k letošnjemu prvemu zasedanju. Zakon namreč zahteva vsaj dve zasedanji občnega zbora na leto. Tudi odbor okrajne kmečke zbornice Velikovec — kakor je dejal zbornični svetnik Mirko Kumer — je bil lani sklican samo enkrat, čeprav zahteva zakon vsaj tri seje letno. Obeležje ponedeljkovemu zasedanju koroške kmetijske zbornice sta dala prezidentovo poročilo o delu zbornice v letu 1963 in razprava o zborničnem proračunu za leto 1964. Kakor lani je tudi tdkrat za temeljitejše pre-rešetanje perečih problemov, ki so jih nakazali diskutanti, preostalo premalo časa. Sicer je bilo pričakovati, da bo agrarnopolitični referat upokojenega sekcijskega šefa dr. ing. Rudolfa Leopolda nudil možnost za ag-rarnopolitično diskusijo, vendar do nje ni prišlo, ker je kazalec ure kazal že proti šestim in ker je referent v glavnem prikazal le zgodovinski razvoj agrarne politike v Avstriji v zadnjih 50 letih. Tako izvoljeno poklicno zastopstvo koroških kmetov spet ni imelo možnosti, da bi primerno usmerilo koroško agrarno politiko. Zbornični proračun za leto 1964 je deljen na proračun poklicnega zastopstva, na proračun izdatkov za pospeševanje kmetijstva in gozdarstva v deželi in na proračun zborničnih investicij v letu 1964. Nastanek proračuna in njegovo karakteristiko je tolmačil ravnatelj zborničnih uradov, višji kmetijski svetnik dr. H e i n 1. Proračun poklicnega zastopstva — ki zaposluje 34 oseb — s 6,990.375 šilingov dohodkov in izdatkov temelji na dohodkih iz doklad za kmetijsko zbornico v višini 175 % davčne odmere. Proračun izkazuje primanjkljaj 105.200 šilingov, kar potrjuje napoved, da je treba že prihodnje leto računati na zvišanje zborničnih doklad. Proračun izdatkov za pospeševanje kmetijstva — ki zaposluje 112 oseb — navaja 12,2 milijona šilingov dohodkov iz deželnega proračuna. K temu znesku pridejo še prispevki Že do maja letos bo imela Poljska 31 milijonov prebivalcev, medtem ko jih je bilo leta 1949 šele 24,600.000, kar je približno deset milijonov manj kot pred zadnjo vojno; letno se število poljskega prebivalstva Priprave za koroški velesejem Za letošnji koroški velesejem, v katerega okviru bo prirejen 13. avstrijski lesni sejem, so priprave že v polnem teku itn so bili objavljeni tudi že prvi podatki o predvidenih posebnih razstavah. Tako pripravlja kmetijska zbornica v sodelovanju s kmetijskim ministrstvom in drugih strokovnih organizacij zanimiv razstavni program o osnovni proizvodnji, v katere okviru bo posebna gozdarska razstava še razširjena in izpopolnjena, prav tako pa bo povečana posebna vrtnarska razstava. Prvič v tem okviru pa bo letos prikazan pomen regulacije hudournikov za gozdarstvo in posebej za ohranitev gozdnega sestoja, kar bo demonstrirano v posebni razstavi. Prav tako bo novost letošnje sejemske prireditve posebna razstava pod geslom »Gostje v kmečkem domu«, ki bo dokumentirala vlogo in pomen tujskega prometa v kmetijstvu in gozdarstvu. iz zveznega proračuna, 'ki so lani znašali 33,8 milijona šilingov. Ker letos ne bodo manjši, je pričakovati, da bo zbornica letos razpolagala z najmanj 53 milijoni šilingov za zastopanje koristi koroških kmetov in za pospeševanje kmetijstva in gozdarstva v deželi. V predhodnem poročilu o delu zbornice v letu 1963 se je prezident Gruber ustavil predvsem pri vprašanjih šolanja in usposabljanja kmečkega naraščaja, kar stane zbornico letno okoli 4,5 milijona šilingov, nadalje pri problematiki preusmeritvenih skupnosti, katerih obstoja 21 z 838 člani, ki so lani dobili 38 milijonov šilingov kreditov in subvencij, in pri problematiki položaja v živinoreji, mlekarstvu in perutninarstvu. V diskusiji so sodelovali zbornični svetniki Leitgeb, Poscharnig, Lackner, Kumer, Deutsch-mann in dr. Scheuch, ki so vsi stvarno in kritično nakazovali zelo dalekosežne probleme koroškega kmetijstva in kmečkih ljudi ter zahtevali večjo prožnost v delu zbornice, predvsem pa večjo aktivnost njenih podorganiza-cij. Zbornični svetnik Mirko Kumer je poudaril, da se mora kmetijska zbornica bolj brigati za kmetijstvo na gospodarsko nerazvitem in zaostalem južnokoroškem ozemlju in mu znatno bolj kot doslej pomagati pri večanju produktivnosti in pri špecializaciji proizvodnje. Zbornica mora zbuditi več iniciative v odborih okrajnih kmečkih zbornic in v krajevnih kmečkih odborih ter jim odmeriti širši krog dejavnosti. Ko je govoril o skrbi zbornice za šolanje in usposabljanje kmečke mladine, je dejal, da je v tem pogledu slovenska mladina še vedno zapostavljena, ker slovenska kmetijska šola v Podravljah ter gospodinjski šoli v Št. Rupertu in v Št. Petru še vedno ne dobivajo rednih prispevkov za svoje izobraževalno delo med slovensko kmečko mladino. Zahteval je, naj prezidij zbornice končno poskrbi, da bodo te šole v bodoče deležne redne letne dotacije po 60.000 šilingov na vsako šolo. poveča za kakih 400.000 oseb in je Poljska glede naravnega prirastka za Albanijo in Sovjetsko zvezo na tretjem mestu v Evropi. Izredno hitro naraščanje števila prebivalstva povzroča na Poljskem zelo zapletene probleme. Na podlagi perspektivnega načrta naj bi se Poljska leta 1980 uvrstila med industrijsko najbolj razvile dežele, toda veliki naravni prirastek uresničevanje tega dolgoročnega načrta zelo resno zavira. V primeru, da bi naravni prirastek ostal na dosedanji višini, bi imela Poljska leta 1980 že okoli 40 milijonov prebivalcev, kar bi bila zelo težka obremenitev tudi za njeno gospodarstvo: za veliko število novih ljudi bo treba poskrbeti nova delovna mesta, sezidati bodo morali na 'tisoče novih stanovanj, preskrbeti hrano, šole in druge stvari. Iz plana za obdobje 1961—65 je razvidno, da bodo novim generacijam v tem obdobju še uspeli preskrbeti ustrezno zaposlitev. Toda tak položaj zahteva, da bodo morcfli tudi v prihodnje velik del narodnega dohodka vlagati v investicije, znatno manjši pa v sredstva za osebno potrošnjo. To pomeni, da bodo mogli večjo pozornost povečanju življenjske ravni posvetiti šele v drugi polovici 20-letnega perspektivnega načrta. >osiROKecpsvecu WASHINGTON. — V ponedeljek se je v Dallasu, glavnem mestu ameriške države Texas, začel proces proti Jacku Rubyju, morilcu domnevnega Kennedyjeve-ga morilca Leeja Oswalcfa. Okoli tega procesa je bilo v zadnjih tednih slišati že toliko najrazličnejših vesti, da postaja lanskoletni atentat na predsednika Ken-nedyja vedno večja uganka. Nekateri so celo mnenja, da Oswald s atentatom sploh ni imel opravka. Resnice pa tudi sedanji proces ne bo odkril, kajti Rubyjev branilec zastopa mnenje, da je Ruby duševno zmeden in ga je torej treba oprostiti vse odgovornosti. LONDON. — Britanski politični in gospodarski krogi so povsem ravnodušno sprejeli ameriško grožnjo, češ da bo izvoz britanskih avtobusov na Kubo in nadaljnje trgovanje s to državo lahko pripeljalo do tega, da bodo ameriški potrošniki prenehali kupovati britanske avtomobile ali drugo britansko blago. Čeprav je to grožnjo izrazil uradni predstavnik ameriške vlade, v Londonu ne verjamejo, da bi uradni ameriški krogi dovolili bojkot britanskega blaga. LIZBONA. — Zahodna Nemčija gradi v bližini Lizbone letalsko oporišče za potrebe svoje vojske. Okrog 500 najboljših zahodnonemških tehnikov bo na tem oporišču preizkušalo lastnosti letala »Superstar-fighter". Bonn in Lizbona sta že lani sklenila sporazum, s katerim je Zahodni Nemčiji dovoljeno, da na portugalskem ozemlju gradi svoja vojaška oporišča in organizira vežbališče za svoje pilote reakcijskih letal. RIM. — V Rimu je več dni zasedal kongres združenja italijanskih partizanov (ANPI), na katerem je sodelovalo nad 600 delegatov iz vse Italije. Kongresa so se udeležile tudi delegacije iz 16 evropskih držav kakor tudi predstavniki španskih in portugalskih antifašistov. Predsednik združenja Arigo Boldrini je v svojem referatu poudaril potrebo po enotnosti vseh sil odporniškega gibanja, kar je »nujen pogoj uspešnega boja za demokracijo”. Med zahtevami, ki jih je postavil kongres, je med drugim uvedba obveznega šolskega pouka o zgodovini odporniškega gi- banja, prav tako pa je združenje zahtevalo .politično in moralno” izolacijo Francovega režima v Španiji ter Salazarjevega režima na Portugalskem. Na kongresu so ostro kritizirali tudi oboroževalno politiko Zahodne Nemčije in oživljanje nemškega militarizma, pri čemer so opozorili na vrsto .vinemir-I j iv ih pojavov” v tej državi, med njimi na politiko do Jugoslavije in na dejstvo, da zahodnonemške oblasti dovoljujejo dejavnost usiaških zločinskih organizacij. Kongres se je zaključil z javno manifestacijo v rimskem gledališču, kjer so govorili najvidnejši italijanski antifašisti. CIUDAD MEXICO. — Mehiški predsednik Lopez Mateos in ameriški predsednik Johnson se bosta sestala v Los Angciesu in v Palm Springsu. Za se- stanek ne bodo pripravili nobenega dnevnega roda, tako da bosta oba predsednika — kakor je dejal mehiški zunanji minister Teilo — lahko načela vprašanja, za katera menita, da so v tem trenutku važna. V Mehiki pripisujejo sestanku velik pomen in poudarjajo, da bo treba govoriti tako o vprašanjih, ki se nanašajo na odnose med obema državama, kakor tudi o splošnih mednarodnih problemih. V lej zvezi omenjajo zaostritev okrog Kube in nadaljevanje panamske krize, za katero mehiška vlada zahteva »hitro, pravično in prijateljsko rešitev”, med bilateralnimi vprašanji pa je v ospredju zahteva Amerike, naj Mehika z zakonom jamči investicije ameriških državljanov, medtem ko Mehika to odločno odklanja. PARIZ. — Socialistična stranka Francije je za prihodnje predsedniške volitve imenovala za svojega kandidata sedanjega marsejskega župana Gastona Defferra, ki naj bi bil skupni kandidat vseh delavskih sil Francije. Toda med posameznimi delavskimi strankami je že prišlo do nesoglasij in so nekatere izmed njih na podlagi volilnega programa socialistov mnenja, da bi utegnil biti „go!izcm brez dc Gaulla bolj nevaren kot golizem z de Gaullom". WASHINGTON. — Januarja letos je bilo v Ameriki zaposlenih 67,2 milijona oseb, to je največ v zgodovini Amerike. Vendar pa je število brezposelnih še vedno znašalo 4,6 milijona oseb ali 5,6 */• za zaposlitev sposobnega prebivalstva, število odraslih nezaposlenih se je zmanjšalo, povečalo pa se je število nezaposlenih žena in mladine. LONDON. — Skupina britanskih bank pripravlja odobritev kreditov Sovjetski zvezi v višini 160 milijonov funtov. Ta sredstva bo porabila Sovjetska zveza za nabavo kompletnih tovarn v Veliki Britaniji, in sicer tovarno za proizvodnjo terilena in drugih umetnih vlaken, opremo za tovarno umetnih gnojil in kompletno napravo za tovarno nestrateških kemijskih proizvodov. RIO DE JANEIRO. — Uradni predstavnik brazilskega zunanjega ministrstva je izjavil, da zdaj .proučujejo” vprašanje, ali naj Brazilija prizna LR Kitajsko. Hkrati pa je demantiral vesti nekaterih domačih listov, da bo Brazilija najpozneje do maja letos priznala pekinško vlado, ter poudaril, da je po mnenju brazilske vlade zdaj potrebno .čakati in proučevati” to mednarodno vprašanje. DAR ES SALAM. — Na izrednem zasedanju Organizacije afriške enotnosti v Dar es Salamu so sprejeli resolucijo, ki določa, da bodo britanske čete v Tanganjiki zamenjali z afriškimi vojaškimi silami. V resoluciji je rečeno, da bo tanganjiška vlada zahtevala, naj ji dajo te sile na razpolago vlade afriških držav, ki jih bo sama izbrala. Afriške vojaške silo bi ostale v Tanganjiki do šest mesecev, vendar bi rok lahko podaljšali, če bi se tanganjiški vladi zdelo potrebno, dokler ne bi ustanovila in iz-vežbala lastnih vojaških sil, ki bi prevzele skrb za red. BONN. — Zahodnonemško obrambno ministrstvo je objavilo podatke o načrtih za modernizacijo svoje vojske. V programu oborožitve zahodnonemške vojske je težišče na opremi z raketnim orožjem, ki naj bi obsegalo tako rakete s konvencionalnim razstrelivom kakor tudi z atomskimi konicami. Za mednarodni velesejem v Zagrebu vlada veliko zanimanje širom po svetu Letošnji spomladanski zagrebški velesejem bo v času od 18. do 26. aprila in pogajanja o sodelovanju raznih držav še niso zaključena. Vendar je svojo udeležbo že doslej prijavilo 15 držav: Avstrija, Zahodna Nemčija, Italija, Vzhodna Nemčija, Madžarska, Poljska, Češkoslovaška, Švedska, Finska, Francija, Norveška, Velika Britanija, Švica, Indija in Nizozemska, medtem ko se s Sovjetsko zvezo, Ameriko, Bolgarijo in Izraelom še nadaljujejo pogajanja o sodelovanju na zagrebškem velesejmu; Jugoslavijo pa bo na tej prireditvi zastopalo nad 350 razstavljavcev. Velesejmska prireditev bo obsegala 20 paviljonov na površini, ki bo večja od lanske. V središču velesejma bo velika razstava vzorcev blaga za široko potrošnjo. Že samo jugoslovanska tekstilna industrija bo razstavljala v paviljonu s približno površino 5000 m2 razstavnega prostora. Nekaj paviljonov bo služilo za razstavo pohištva in lesne galanterije; tukaj bodo proizvajalci razstavili specializirano pohištvo. V tem delu velesejma bodo zastopane tudi Avstrija, obe Nemčiji, Poljska, Sovjetska zveza in še nekatere druge države. Kakor zadnja leta pa bo v okviru zagrebškega velesejma tudi letos več drugih specializiranih prireditev, kot so na primer sejem prehrane in opreme za živilsko industrijo, sejem plastičnih mas, obrtniški sejem ter razstava merilne in regulacijske tehnike, povezana s posebnim seminarjem. Razumljivo pa se bo Jugoslavija predstavila tudi kot turistična država. Poljska ima skoraj 31 milijonov prebivalcev Naraščanje prebivalstva povzroča skrbi Graški »Forum« bo gostoval v Ljubljani V času od 15. do 30. aprila bodo v Ljubljani gostovali člani graškega »Foruma" — to je klub, ki združuje napredne intelektualce in umetnike iz Graza — in bodo s tem vrnili lanskoletni obisk ljubljanskih umetnikov v Grazu. Kakor znano, je Forum lani priredil v Grazu posebno prireditev pod naslovom »Slovenski kulturni dnevi", v katere okviru so gostovali slovenski književniki z literarnim večerom, likovniki s svojo razstavo, Slovenski oktet s koncertom in ljubljanska Akademija za igralsko umetnost s svojo predstavo. Letošnje gostovanje graških umetnikov v Ljubljani se bo začelo z razstavo likovne umetnosti in arhitekture v Moderni galeriji. Istega dne bo tudi večer lirike in proze, pri katerem bo sodelovalo več graških književnikov. Posebno zanimiva za ljubljansko gledališko publiko bo uprizoritev dveh enodejank graških gostov v stilu satiričnih skečev. In sicer Emila Breisacha »Hieronim in njegov sosed" ter Walfganga Bauerja »Katarina Dvoglava". Na glasbenem področju bo graška skupina predstavila dva kvalitetna komorna jazz-ansambla ter znani graški komorni duo, ki bo na koncertu izvajal moderno komorno glasbo. Poleg tega pa so predvidene še razne druge prireditve, med katerimi bo veliko zanimanja vzbujalo tudi predavanje o pregledu novih smeri v avstrijski arhitekturi, kateri bo — kakor že povedano — posvečen tudi del razstave v Moderni galeriji, kjer nameravajo zlasti prikazati stanovanjsko, šolsko in socialno gradnjo. ŽIVAHNA PREVAJALSKA DEJAVNOST V JUGOSLAVIJI: V šestnajstih letih skoraj 11.000 prevodov Finžgarjev roman »Pod svobodnim soncem11 je izšel v nemškem prevodu Skoraj istočasno, ko je na Koroškem izšel nemški prevod Prežihovih »Samorastnikov*, je zahodnonemška založba Steyler dala na knjižni trg Finžgarjev roman »Pod svobodnim soncem*, v nemščini z naslovom »Iztok* kot »roman o Justinijanu in Teodori*. Prevod je že pred daljšim časom oskrbel dr. Ferdinand Kolednik, ki pa se je moral truditi več let, da je našel založnika. O romanu »Pod svobodnim soncem* goto-vp ni treba posebej govoriti. Verjetno je med slovenskim ljudstvom le malo takih, ki ga še ne bi bili prebrali vsaj enkrat; mnogi pa so ia brali dva- trikrat in ga kljub temu vedno spet radi vzamejo v roke in se ob čudoviti umetnini velikega pisatelja v mislih povrnejo v čase naših davnih dedov. S tem romanom le ustvaril Finžgar neminljivo delo, ki je postalo eden izmed viškov slovenske literature ‘n ga Slovenci čuvamo ter ga bomo izročali lz roda v rod kot pravi narodni zaklad, v katerem je zajet lep del zgodovine našega naroda. Zato se toliko bolj veselimo, da je ta velika mojstrovina zdaj dostopna tudi sosednemu narodu, kateremu bo približala eno izmed poglavij pestre zgodovine našega rodu, hkrati pa mu odkrila lepoto enega izmed žlahtnih biserov slovenske književnosti. Saj je ravno Izmenjava kulturnih dobrin in še posebej literarnih stvaritev najbolj uspešno sredstvo za medsebojno spoznavanje in s tem za prijateljsko sožitje med narodi. Zasluga za to, da je Finžgarjev roman »Pod svobodnim soncem* našel pot v nemško govoreči svet, gre v prvi vrsti razumljivo prevajalcu dr. Koledniku. O njem in njegovem neumornem prizadevanju za posredovanje slovenskih literarnih del drugim narodom je bilo v našem listu že večkrat govora; posebno o njegovih prevodih Jurčičevega Jurija Kozja-*a in Desetega brata ter Finžgarjeve Dekle Ančke. Pa tudi o njegovem prevajanju romana »Pod svobodnim soncem* (leta 1940 ga le prevedel v francoščino in po njegovem francoskem prevodu je izšel tudi v grščini) smo Ze poročali ter hkrati napovedali izid nemške-ga prevoda. Čeprav je že dobro leto od tega, vendar še dobro spominjam, ko mi je dr. kolednik pripovedoval o težavah, ki jih je lJJJel Pri iskanju založnika. Ni le enkrat doživel, da se mu je že skoraj zagotovljena izdaja v zadnjem trenutku spet izjalovila — ker je bilo finančno vprašanje bolj važno kot kulturna vrednota — in je moral znova iskati založbo, katera bi bila pripravljena založiti obsežno literarno delo avtorja, ki je bil sin majhnega »skoraj neznanega* naroda, čigar književnost si šele utira pot v širni svet. (Pri nekaterih očitno prevladuje mnenje, da so številčno majhni narodi tudi na kulturnem področju zmožni le majhnih dejanj, in to kljub temu, da so Prešeren, Cankar, Prežih, Jurčič, Finžgar in drugi umetniki slovenske besede dvignili slovenski narod na evropsko raven!) Toda dr. Kolednik ni zgubil poguma m danes mu je lahko v zadoščenje, da je nemškemu bralcu posredoval knjigo, s katero se P° pisatelju Finžgarju častno predstavlja ves Svoječasno smo v našem listu poročali o prevajanju slovenskih literarnih del v tuje jezike, pred nedavnim pa je v Jugoslaviji izšla bibliografija prevodov, ki nam pove, koliko tujih knjižnih del je bilo prevedenih v jezike jugoslovanskih narodov. In treba je priznati, da teh ni bilo mdlo: samo v letih od 1944 do 1959 :je izšlo v Jugoslaviji 10 tisoč 906 knjižnih del, prevedenih iz 29 jezikov; pri tem pa zadnja štiri leta, v katerih se je prevajalska dejavnost še povečala, niso upoštevana. Bibliografija prevodov nam pove, da je bilo v navedenem obdobju prevedenih v jezike jugoslovanskih narodov 3989 pisateljev, prevajalcev pa je bilo 3622. Od vseh prevedenih del odpade več kot polovica, namreč 5828 del, na leposlovje, približno ena petina (2179) na dela iz družbenih ved in skoraj ena desetina (898) na znanstvena dela. Ostale vede so bile zastopane z naslednjim številom prevodov: prirodne vede 720, zgodovina 300, biografija 265, filozo- slovenski narod in katera je lepo priznanje tudi prevajalcu samemu, ki je v to zahtevno delo vložil vso ljubezen in svoje veliko znanje. Če je o njej tudi slovenski kulturni delavec in literarni kritik Božidar Borko med drugim zapisal, da je prevajalec dr. Kolednik »zastavil za to delo vso svojo obsežno in temeljito jezikovno kulturo* in da »se bere prevSd zelo tekoče in s tistim užitkom, ki ti ga daje branje izvirnega besedila,* potem smo lahko fija 197, umetnost 164, religija 68 ter filologija in folklora 55. Pri leposlovju je bilo največ prevodov iz sovjetske literature — 1407, iz angleške 1229, francoske 911, nemške 483, skandinavske 176, italijanske 158, finske 161, poljske 92, španske in portugalske 84, grške in latinske 64, bolgarske 52, madžarske 41, holandske 34 in romunske 4; prevodov iz enega v drugi jugoslovanski jezik pa je bilo 763. Po pisateljih so pri prevodih leposlovnih del prednjačili Cooper, Balzac, Tolstoj, Puškin, Čehov, Gorki, Twain, Goethe in Cervantes, medtem ko so bili izmed jugoslovanskih pisateljev največ prevedena dela Cankarja, Čopiča, Andriča in Krleže. Med prevajalci pa so bili po številu prevedenih del na prvih mestih Metodije Dimi-trovski, Jože Zupančič in Janko Moder, vendar so tudi drugi slovenski prevajalci — kot Vladimir Levstik, Janez Gradišnik, Mira Mihelič, Fran Albreht in Mile Klopčič — veliko doprinesli, da je bil jugoslovanski knjižni trg založen s kvalitetnimi prevodi iz svetovne literature. prepričani, da gre za kvaliteto, ki je vredna vse pohvale. Priznanje pa zasluži tudi založba Steyler, ki je poskrbela, da je izšel nemški prevod najbolj priljubljenega slovenskega zgodovinskega romana v res lepi, naravnost reprezentativni knjigi. Želeti bi bilo le to, da bi našla ta Finžgar jeva (in posredno Kolednikova) umetnina tudi med nemškimi bralci vsaj del tistega odziva kot ga je deležna med Slovenci. V Sovjetski zvezi vedno več znanstvenikov Današnji svet se ponaša s čudovitim napredkom znanosti in tehnike, kar pa seveda ni le naključje, marveč rezultat strokovnega šolanja vedno večjega števila prebivalstva v posameznih državah. Statistiki so celo ugotovili, da se je v zadnjih dveh stoletjih število znanstvenikov na našem planetu v vsakem desetletju podvojilo. To je vsekakor izredna dinamika, če upoštevamo, da je bilo potrebnih šest desetletij in pol, da se je število prebivalcev podvojilo. Prvo mesto v tem dinamičnem razvoju znanosti nedvomno zavzema Sovjetska zveza, kjer je število znanstvenikov naraščalo v enakem tempu kot drugje po svetu le v prvem desetletju po drugi svetovni vojni, v desetletju 1952—1962 pa je napravilo mogočen Skok naprej. V teh letih se je namreč število sovjetskih znanstvenikov skoraj potrojilo: od 179.000 je naraslo na 524.000! Kaj to pomeni, nam povedo naslednji podatki. Pred revolucijo je imela Rusija le 11 tisoč znanstvenikov, v pičlih petih desetletjih po revoluciji pa se je njihovo število povečalo skoraj za petdesetkrat. V Sovjetski zvezi utemeljujejo ta razvoj s tem, da je politični revoluciji sledila verižna reakcija revolucij, med njimi tudi kulturna revolucija. Pred letom 1917 je bilo v Rusiji pismenih samo 20 odstotkov ljudi, danes pa je med 225 milijoni sovjetskih prebivalcev že 66 milijonov takih, ki imajo srednjo ali višjo izobrazbo. V svetovnem merilu pridč danes na 10.000 prebivalcev 'kakih 25 znanstvenikov. Skoraj dve tretjini teh znanstvenikov dela v znan-stveno-raziskovalnih inštitutih ter neposredno v podjetjih in projektantskih organizacijah, ena tretjina pa jih predava na šolah. IKUKU RD6 DROEClflč 0 Na seji sveta Svobod in prosvetnih druitev okraja Koper so sklenili, da bodo v počastitev 60-letnice Kosovelovega rojstva proslave po vseh občinskih srediičih, na sam praznik 18. marca pa bo osrednja okrajna proslava v Kopru. Tega dne bodo zaslužnim kulturnim delavcem podelili tudi Kosovelove nagrade. • Cradiičanski Hrvati so imeli letos spet tradicionalno plesno prireditev — Hrvatski ples — in sicer najprej na Dunaju ter nekaj pozneje Se v Železnem. Obe plesni prireditvi sta bili velik uspeh. Hkrati pa se hrvatska narodnostna skupina na Gradiščanskem trudi, da bi čim bolj koordinirala delo vseh svojih druStev ter je bila v ta namen pred nedavnim skupna seja glavnih hrvatskih organizacij tako na Gradiščanskem kot tudi na Dunaju, kjer so razpravljali o raznih perečih problemih. 0 Kot najboljši gramofonski ploSči leta 1963 sta bili v Parizu proglaSeni ploSča s posnetki opere ..Siegfried" v izvedbi dunajskih filharmonikov in ploSča z deli Mu-sorgskega v izvedbi orkestra moskovskega BolSoj-teaira. $ V Linzu bodo letos začeli graditi Brucknerjevo dvorano in je mestna občina v svojem letoSnjem proračunu predvidela v ta namen vsoto 25 milijonov Šilingov. Deželno gledališče bo dobilo subvencijo v višini 7,4 milijona šilingov, ostala sredstva iz kulturnega proračuna pa bodo razdelili raznim kulturnim ustanovam mesta. 0 Slovensko narodno gledališče iz Trsta je ta teden spet na gostovanju po Primorski. Svojo turnejo je začelo s predstavo v Tolminu, nato pa so bili na sporedu Se nastopi v Idriji, Kopru, Izoli in Piranu. Za gostovanje so izbrali JavorSkov izbor Shakespearovih dramskih tekstov pod skupnim naslovom .Iz take smo snovi kot sanje" in Tavčarjevo komedijo .V Honolulu". Blaž Singer: 2 JjuMzmi ito JComlktrn in razvoj zakonitih osnov za njegovo pospeševanje • Upoštevati pa moramo tudi še naslednji pomembni faktor, ki smo ga v turizmu zadnjih let lahko zasledi-ll: delovmi človek kot turist ljubi samoto, kjer je lahko čim bolj sam *ase. Vsaj v času dopusta se hoče otresti vtisa in občutka, da je samo številka v mesto ali v tovarno sda-čene mase ljudi, ki drvi ob njem, Pted njim in za njim. Vedno bolj ga “fazi sla po samotarjenju, po preprostosti, samovolji in nomadenju v kolikor se le da izvirni prirodi. Zato >šče za kraj svojega oddiha in dopusta samotna naselja, zato kampira, kjer se mu zljubi, zato se mu d »padejo kmečke idile bolj kot napihnjen in drag komfort velikih ho-te*°v in restavracij. Potrdila, da se turizem na Koroškem razvija v tej smeri, dobimo pri Vsaki podrobnejši oceni razvoja tu-f'zma po naš-ih krajih. Medtem ko !e. leta 1962 znašalo povprečje bivanja turistov na Koroškem 7,5 dni, so n. pr. po občinah v Zgornji Zilji Hristi povprečno zadrževali po 13 0 15 dni, po občinah Železna Kap- 1?>Škocijan, Bekštanj, ^dji, Ledince Marija na m št. Jakob v Rožu Pa H do 13 dni, dočim so se v Vrbi Porečah ter na Otoku zadrževali Po 9 do 10 dni. Po drugi strani pa kaže v to smer tudi naraščanje turističnih nočitev po občinah, ki pred 10 leti turizma niti niso prav poznale. To najbolj potrjuje primerjava turističnih nočitev leta 1962 z letom 1959 po naslednjih naših občinah: občina Itevilo 1959 nočitev 1962 Bilčovs 892 1.608 Bistrica nad Pliberkom 1.849 3.774 Bistrica v Rožu 52 2.821 Borovlje 2.734 7.895 Galicija 432 2.061 Globasnica 834 1.253 Kostanje 5.754 6.740 Medgorje 906 1.694 Pliberk 3.375 4.441 Sele 1.569 2.738 Slovenji Plajberk 2.233 2.376 Svetna vas — 587 Stroja vas — 1.223 Suha 856 2.998 St. Jakob v Rožu 2.107 21.922 Smarjeta v Rožu 3.191 5.549 Tinje 1.678 4.372 Velikovec 3.550 3.561 Vetrinj 8.353 19.351 Ziljska Bistrica 552 2.998 Železna Kapla 4.053 7.M2 Žihpolje 2.047 2.747 Zitara vas 720 5.465 Ko gledamo in primerjamo te številke, spoznamo, da postaja turizem po naših krajih res vse pomembnejši gospodarski faktor. Jasno pa nam tudi postaja, da možnosti za nadaljnje privabljanje turistov v naše kraje še zdaleka niso izčrpane. Kraji kot n. pr. Djekše, Kotmara vas in Važenberk, kjer je število nočitev zadnja leta nazadovalo, posebej pa še Radiše in Št. Peter na Vašinjah, ki se do leta 1962 v turizmu sploh še nista vključila, in številni drugi kraji s svojimi mirnimi legami, s svojim soncem in gozdovi ter lepimi razgledi lahko še potrojijo in pope-torijo ravnokar prikazane številke predlanskih nočitev. V zadnjih letih so še mnogo bolj odmaknjeni kraji doživeli nepričakovan vzpon turizma. Tako so n. pr. našteli občina Število nočitev Rangersdorf VVUrmlach St. Urban Berg im Drautal 1959 1962 15.561 31.263 16.509 28.658 19.578 28.676 27.242 43.783 Ta vzpon kaže, da turizem po vseh naših krajih lahko postane lepo donosna gospodarska veja našega podeželskega prebivalstva brez razlike stanu. Lanska stagnacija po nekaterih turističnih centrih samo potrjuje, da ima v bodoče pri nas turizem po kmečkih naseljih večje izglede kot turizem po velikih gostiščih. Seveda pa je treba zanj ustvariti tudi potrebne pogoje, se brigati za njegov razvoj in ga tudi v potrebni meri vsestransko pospeševati. Razvoj pospeševanja turizma na Koroškem Nadaljnje zboljševanje pogojev za turizem in ustvarjanje novih je danes enako stvar občin in deželnih čini-teljev kot je stvar vaških skupnosti in soseščin ter ljudi, ki s turizmom služijo svoj kruh in ustvarjajo svoje premoženje. Kakor slednjim prinaša turizem tudi občinam in deželi pomembne gospodarske koristi. Pospešuje dotok denarja v občinske blagajne v obliki posrednih in neposrednih turističnih davkov in davščin. S tem se veča kapitalna moč občin in dežele, za katero pa so še posebno važne devize iz turizma. Inozemski turizem je najboljša in najcenejša oblika zunanje trgovine, kjer spravimo v denar blago, ki ga drugače zunanja trgovina ne prevzame. Zato je razumljivo, da je na turizem že v njegovih prvih pojavih postal pozoren tudi zakonodajalec in da je turizem tudi obdavčil. Že po ustavi avstro-ogrske monarhije je bil turizem določen za deželno zadevo in kot tak ostal tudi po ustavnem zakonu iz leta 1925. Pravico za obdavčenje turizma je deželam dal finančni ustavni zakon iz leta 1922. Sedaj temelji ta pravica oz. pristojnost na finančnem ustavnem zakonu iz leta 1948. Po zakonu o finančni izravnavi so turistične dajatve vse dajatve, ki jih plačajo turisti, 'kot n. pr. zdraviliška taksa (Kurtaxe), dajatve na tujske sobe in prispevki za »lepšanje, ter davki in dajatve, s katerimi so obremenjena pridobitve-na podjetja, ki imajo od turizma gospodarske koristi. Vse turistične dajatve so izključno občinske in dežel- ne dajatve, so zakonito namenjene za pospeševanje turizma, kar po prvih zakonih o obdavčenju turistov še niso bile. Tako je n. pr. prvi koroški zakon o obdavčenju prenočevanja v začasnih bivališčih iz leta 1921 določal, da se mora deželi pripadajoči del dajatve uporabljati za namene ljudske prehrane, predvsem za pocenitev živil. Ta zakon je že leta 1922 zamenjal nov zakon in sicer zakon o pobiranju »Dajatev na stanovanja tujcev«. Novi zakon je že točneje določal, da morata tako dežela kot občina vsaj petino dohodkov iz teh dajatev uporabiti za pospeševanje turizma. Po dvakratni novelizaciji je 1927 sledil nadaljnji zakon o turizmu, to je zakon o pobiranju prispevkov za namene pospeševanja turizma, 'ki pa je določal, da morajo biti dohodki iz teh prispevkov porabljeni pretežno za pospeševanje turizma. Že leta 1926 pa je določil zakon o pospeševanju turizma na Koroškem, da morajo biti v »turističnih krajih«, ki jih določa deželna vlada, ustanovljene »turistične komisije«, ki morajo upravljati vse, kar je potrebno za razvoj in pospeševanje turizma. Svoje izdatke morajo kriti iz »fonda za turizem«, ki ga tudi upravljajo. Za dohodke tega fonda so bili določeni prispevki za olepšavo, prispevki na glasbo, dajatve na kopališča in dajatve na čolne. (Nadaljevanje prihodnjič) Delovne nesreče v kmetijstvu in gozdarstvu Pred nedavnim je bilo objavljeno poročilo koroške kmetijsko- in gospodarske inšpekcije za leto 1962. Iz te statistike je razvidno, koliko delovnih nesreč se je v navedenem letu pripetilo pri kmetijskem in gozdnem delu. Skupno se je leta 1962 primerilo na Koroškem 4810 delovnih nesreč v kmetijstvu in gozdarstvu, število, ki je gotovo vznemirljivo. Kontrolno delo inšpekcije, ki ima nalogo ugotavljati varnostne ukrepe pri delih na tem sektorju, je leta 1962 na novo zajela 580 kmetijskih in gozdnogospodarskih obratov. Od svojega obstoja je skupno kontrolirala 11.000 takšnih obratov in zakonito naročala potrebne varnostne u-krepe predvsem pri delu s tehničnimi pripomočki. Zaradi nerazumljive brezbrižnosti mnogih kmečkih gospodarjev, ki se niso zmenili za odpravo tehničnih in socialnoprav-nih pomanjkljivosti, je inšpekcija morala ponoviti kontrole. Kljub temu, da je med žrtvami delovnih nesreč precejšen odstotek kmetov samih, oziroma njihovih družinskih članov, kaže, da to dejstvo na nekatere kmete ne napravi nobenega vtisa, kar je smatrati za neodgovorno. Nezgodna zašči-fa in kontrole za odpravo nevarnosti nesreč služijo vsem delovnim ljudem v kmetijstvu in gozdarstvu, ne nazadnje najbolj tudi za kmetijske družinske obrate, ki so po nesrečah, kar tiče delovne izgube in denarnih težav, najbolj prizadeti. Takšno malomarnost pri kmetijskih obratih je pripisati starokopitni zaostalosti in konservativnosti še v mnogih krajih na podeželju, kjer še vedno nimajo pravega smisla in razumevanja za vsestransko izobrazbo naraščaja v kmetijstvu in gozdarstvu, ki bi si jo lahko mladina osvajala v strokovnih šolah in tečajih, v našem primeru v domači kmetijski šoli v Podravljah, ker posvečajo pozornost tudi ravnanju s tehničnimi pripomočki in zaščitnim napravam, ki lahko na najnižjo stopnjo omejijo delovne nesreče. Še so kraji na Koroškem, kjer je kljub električni luči še zelo temno, temu more odpomoči le razsvetljenost duha in uma. Največ nesreč se je po koroški nezgodni statistiki primerilo pri neposrednem kmetijskem delu, namreč 3126. Pri oskrbovanju živine so ugotovili 601 nesrečo, pri transportnih sredstvih in dvigalih 544 nesreč, pri mehaničnem obdelovanju polja 247 nesreč »n 120 nesreč pri mehaničnih delih v gozdu. V prvi vrsti so še vedno najpogostejši povzročitelji nesreč slamoreznice, travne in žitne kosilnice, obračalnki sena, transmisije in vrvi, krožne in tračne žage, traktorji, ročno orodje, padci in spodrsljaji, leteči drobci tvarin in orodja. Pri oskrbovanju živine so v 42 primerih povzročili nesreče biki, v 324 primerih drugo govedo in v 182 primerih konji. Med 4810 nesrečami v kmetijstvu in gozdarstvu se jih je 13 končalo s smrtnim izidom. Vedno se še premalo upoštevajo nevarnosti s traktorjem v strminah, kajti pri teh nesrečah je leta 1962 zgubilo življenje 6 oseb na Koroškem. Št. Jakob v Rožu Le še deset dni nas loči od občinskih volitev, na katere se tudi v naši občini temeljito pripravljamo. Za glasove volivcev se potegujejo kar štiri skupine: tri strankarske liste in posebna krajevna lista z imenom .Občinska skupnost Gemeinschafts-liste", na kateri kandidirajo poznani domači kmetje, delavci in obrtniki. Zanimanje za volitve je razumljivo veliko. Naša občina spada med največje na južnem Koroškem in mora občinski odbor upravljati znatna denarna sredstva. Samo v minulem letu je izdala občina za razne potrebe 2,400.000 šilingov iz rednega in nad 300.000 šilingov iz izrednega proračuna. Vsega tega denarja seveda ni dobila iz neposrednih občinskih davkov — le-ti so znašali 725.000 šilingov — marveč ji je uspelo dobiti znatne dotacije tudi od dežele 'm države. Kako se ti denarji uporabljajo (lani je bilo n. pr. za šolstvo izdanih 423.000, za socialno skrbstvo 328.922 in za občinsko upravo 404.000 šilingov), je v veliki meri odvisno od občinskega odbora in od ozračja, ki vlada v občinski hiši. Zato je odločitev pri občinskih volitvah zelo važna in bomo tudi tokrat zastavili vse sile, da bodo prišli v novi občinski odbor ljudje, ki so tako po svojem osebnem značaju in po svojem odnosu do zahtev in potreb vseh občanov vredni našega zaupanja. V 202 koroških občinah bodo volitve »»Tihotapec11 na našem odru Izvzemši avtonomni občini Celovec in Beljak bodo 1. marca letos občinske volitve v vseh drugih občinah v deželi in teh je 202. Vse občine skupno bodo izvolile 2384 občinskih odbornikov in sicer v okraju Šmohor v 19 občinah 183 mandatov, v okraju Celo-vec-dežela v 41 občinah 467 mandatov, v okraju Št. Vid na Glini v 33 občinah 377 mandatov, v okraju Spictal ob Dravi v 41 občinah 467 mandatov, v okraju Beljak- dežela v 27 občinah 363 mandatov, v okraju Velikovec v 18 občinah 236 mandatov in v okraju Wolfsberg v 23 občinah 291 mandatov. Na občine do 500 prebivalcev odpade 7. na občine od 501 do 1000 prebivalcev 9, na občine od 1001 do 2000 prebivalcev 11, na občine od 2001 do 3000 prebivalcev 13, na občine od 3000 do 6000 prebivalcev 17 in na občine preko 6000 prebivalcev 21 mandatov. V okraju Šmohor odpade na 4 občine do 500 prebivalcev 28 mandatov, na 7 občin do 1000 prebivalcevc 63 mandatov, na 6 občin do 2000 prebivalcev 66 mandatov in na 2 občini do 3000 prebivalcev 26 mandatov. V o-kraju Celovec-dežela na 2 občini do 500 prebivalcev 14, na 9 občin do 1000 prebivalcev 81, na 19 občin do 3000 prebivalcev 209, na 8 občin do 3000 prebivalcev 104, na 1 občino do 6000 prebivalcev 17 in na 2 občini nad 6000 prebivalcev 42 mandatov. V okraju Be-ljak-dežela na 4 občine od 501 do 1000 prebivalcev 36, na 8 občin do 2000 prebivalcev 83, na 6 občin do 3000 prebivalcev 78, na 7 občin do 6000 prebivalcev 119 in na 2 občini nad 6000 prebivalcev 42 mandatov. V okraju Velikovec na 2 občini do 1000 prebivalcev 18, na 7 občin do 2000 prebivalcev 77, na 3 občine do 3000 prebivalcev 39 in na 6 občin do 6000 prebivalcev 102 mandata. Nekoliko občinske davčne statistike Pliberk — Z zložitvijo občin Pliberk, Blato in Libuče je nastala velika občina s skoraj 4000 prebivalci s površino okoli 90 kvadratnih kilometrov. Bivša občina Pliberk je štela 1144 prebivalcev, občina Blato 1501 in občina Libuče 1340 oseb. Mesto Pliberk je središče in vse tri občine so že doslej imele svoje uradne prostore v Pliberku. Iz tega sledi, da je moralo prebivalstvo iz obeh podeželjskih občin po svojih občinskih opravkih v mesto, kar bo pravzaprav danes isto. Ker so bili vsi trije občinski uradi v mestu, je prebivalstvo trošilo svoj denar v Pliberku v davčno korist najmanjše občine. Iz te potrošnje za bivšo mestno občino dofakajoči davki niso bili malenkostni, kar prepričevalno povedo zneski davkov, povzeti iz leta 1962. Občini pripadajo med drugimi davki na pijače, obrtni davek in davek na znesek Vesava Našo vas imenujejo v raznih listinah Novo selo in je mogoče, da je to ime pravilno. Domačije te vasi so raztresene do 800 metrov nadmorske višine. Lahko je, da je bila naša zemlja pozneje kultivirana in verjetno tudi pozneje naseljena. Zaradi tega so naši predniki imenovali ta kraj Novo selo ali Novo vas, v ljudski govorici pa se še danes imenuje »Na veseljih«, kar nekako ustreza označbi Novo selo. Toda to ni glavno, kar hočemo tukaj povedati. Gre bolj za to, da se je s 1. januarjem letos izpolnila naša davna želja po priključitvi naše vaši k občini Kotmara vas. Prizadevanje za to priključitev je trajalo gotovo že sto let. številne vloge in zahteve našega prebivalstva na pristojna mesta nikdar niso dosegle zaželjenega uspeha. Enkrat je bila občina Bilčovs, kateri smo pripadali, proti odcepitvi, drugič nas spet Kotmara vas ni hotela prevzeti in tretjič je deželna oblast odklanjala spojitev. Lahko rečemo, da ničesar nismo imeli proti bilčovskim občanom, saj smo se z njimi vedno dobro razumeli, toda zelo od rok nam je bilo hoditi tja po občinskih opravkih. Po legi bolj pripadamo kotmirški občini. V Kotmari vasi je naša župnija, naša šola, poštm urad, trgovine itd. Pred nekaj leti se je občina Zgornja Vesca združila z bilčovsko občino in že tedaj smo upali, da bodo ob tej priložnosti tudi našo vas vključili v kotmirško občino. Še smo morali čakati, da je končno deželni zbor ustregel naši želji in s sklepom priključil našo vas k občini Kotmara vas. Ker se je to zgodilo kratko pred občinskimi volitvami, so nekateri zagnali krik in vik, da se je priključitev izvedla iz strankarsko političnih namenov. Tem ljudem povemo, da smatramo, da je bil za ukrep ravno pravi čas, ker morejo volivci, ki so priključeni novi občini, svojo volilno pravico izvesti in sodelovati pri vo-litvi novega občinskega odbora v občini Kotmara vas. Mi na »Veseljih« smo veseli, da smo prišli v občino Kotmara vas, ki nam je mnogo bliže in bolj pri rokah. plač pri podjetjih. Pri teh davkih je najmanjša občina Pliberk najboljše in sijajno odrezala, kar je razvidno iz pregleda o teh davkih za leto 1962. Številke povedo na-sljednje: Občina Pliberk je na davkih na pijače pobrala 268.345 šilingov, občina Blato 25.010 šilingov in občina Libuče 25.873 šilingov - skupno 319. 228 šilingov. Obrtnega davka je občina Pliberk dobila 265.488 šilingov, občina Blato 17.136 šilingov in ob-občina Libuče 151.854 šilingov - skupno 434.478 šilingov. Davkov na zneske plač je odpadlo na občino Pliberk 90.828 šilingov, na občino Blato 24.806 šilingov in na občino Libuče 74.972 šilingov - skupno 190.606 šilingov. Vseh teh davkov skupno je bilo leta 1962 plačanih od prebivalstva v znesku 944.312 šilingov. Znatno več kot polovico tega denarja je kasirala občina Pliberk in čeprav je dobršen del prispevalo prebivalstvo iz bivših dveh podeželjskih občin, od tega denarja občini Blato in Libuče nista dobili nič, marveč ga je v svoje namene porabila mestna občina Pliberk sama. Prvič se bodo po volitvah vsedli pode-željski zastopniki v občinskem odboru skupaj s predstavniki mesta in bodo soodločali o uporabi občinskih denarjev za celotno občino, ker nova občina bo morala upoštevati interese celokupnega prebivalstva, koristi vseh občanov in med drugim tudi iz virov teh davkov na podlagi enakopravnosti vseh, kmetov, delavcev in obrtnikov brez razlike jezika in političnega nastrojenja. Volivci bodo odločili, da bodo takšni uvidevni ljudje tudi izvoljeni v novi občinski odbor velike občine Pliberk. Bilčovs. — Minulo nedeljo so nam marljivi in podjetni igralci in igralke našega prosvetnega društva .Bilka" posredovali spet lep in prijeten kulturni užitek. Naučili so se in igrali igro .Tihotapec”. Dvakrat so nastopili in vsakokrat, popoldne in zvečer, je bila dvorana pri Miklavžu popolnoma zasedena takih prireditev željnega občinstva. To je razumljivo in samoumevno, ker udeleženci naših prireditev še nikdar niso bili razočarani ter so se vedno zadovoljni razhajali le želeč si, da bi jih društvo kmalu spel povabilo na kakšno novo prijetno razvedrilo v pouk in zabavo. Nedeljeno mnenje vseh gledalcev in poslušalcev je bilo, da so igralci svoje vloge dobro, doživeto in izvrstno rešili. Publika je prizor za prizorom, dejanje za dejanjem, sprejemala z velikim odobravanjem in viharnim pritrjevanjem. Pred igro je nastopil Ferdi Kulnik s šaljivo pesmijo .Zakaj bi jaz ne bil župan ...” ob spremljavi pevovodje Valentina Kapusa. Tik pred borbo za županske stolčke, je bil ta zabavni vložek prav posrečen in razveseljiv. Pri večerni predstavi je nastopil tudi tukajšnji mešani pevski zbor ter razveseljeval poslušalce z dobro zapetimi pesmimi. Vsem, ki so sodelovali pri igri in drugače doprinesli k uspehu prireditve, velja naša zahvala, združena z željo: kmalu spet nas povabite! Umrl je župnik Franc Katnik V Št. Jakobu v Rožu je v 64. letu starosti umrl Franc Katnik, župnik v pokoju. V zadnjih letih pred boleznijo je služboval v Vovbrah, prej pa je 25 let deloval v Gorjah na Žili. Povsod so ga ljudje radi imeli in spoštovali kot ljudskega duhovnika, ki se je po svojem plemenitem značaju vedno prizadeval blažiti različne nasprotujoče si poglede med ljudmi v krajih svojega delovanja; vse življenje pa se je zavedal tudi svoje narodne dolžnosti in jo je dosledno izpolnjeval. Pogrebne svečanosti so bile v pokojnikovem rojstnem kraju Na Dravi pri Mariji na Žili. Ogromna množica ljudi iz domačega kraja in iz krajev, kjer je deloval, se je udeležila pogreba. Na lastno v oporoki izraženo željo so mu pevci iz Loč in Ledine pod vodstvom Trisnika zapeli na domu pesem ,Qj hišica očetova’ 'm ob odprtem grobu .Rož, Podjuna, Žila". Ganljive in lepe so bile pogrebne svečanosti, vendar so se udeleženci pogreba spraševali, odkod sprememba v besedilu pesmi .Rož, Podjuna, Žila", kjer je bilo slišati .koroški sin*, nameslo .slovenski sin", kakor se glasi pravilni tekst dr. Mikule. Velik uspeh »Dunajske revije na ledu” v Celovcu Petič je letos gostovala »Dunajska revija^ na ledu« v celovški mestni hali in spet požela ogromen uspeh. Živi in pestri, na umetniški višini podani spored pod naslovom »Sanje o sreči« je do skrajnosti navdušil izredno številno publiko, ker obisk je bil letos rekorden. Vsi, ki so revijo doživeli, so polni pohvale ter jim bodo čudovito lepi prizori in slike ostale v neizbrisnem spominu. Ob tako hvaležnem sprejemanju sporeda in velikem zanimanju za revijo je bil zadovoljen tudi ansambel. Lani je revijo obiskalo 59.570 gostov, letos pa so jih ugotovili že 63.604. Izredno veliko število gostov je prispelo z omnibusi, avtomobili in vlaki iz sosednjega inozemstva iz Jugoslavije in Italije. Iz Italije se je revije udeležilo nad 4000 gostov, iz Jugoslavije pa več kot 13.000. V nedeljo so ugotovili iz Jugoslavije dva-najsttisočega obiskovalca; bil je to Stanko Ravnik z Jesenic, 12.001 obiskovalec iz Jugoslavije pa je bil Anton Arh z Jesenic-Dobro-va. Jubilantna gosta je pozdravil podžupan Naraščajoč prekomejni promet Leta 1963 Je na koroških državnih mejnih prehodih prekoračilo mejo 6,4 milijona potnikov. Varnostna direkcija za Koroško pove v svojem poročilu za leto 1963, da se Je število potnikov na mejnih prehodih od 4,996.475 leta 1962 dvignilo leta 1963 na 6,357.554 oseb. Največ potnikov Je prekoračilo mejo med Avstrijo in Italijo. Toda tudi potniški promet na avstri|sko-jugoslovanskih mejnih prehodih Je v minulem letu v primerjavi z letom poprej znatno narastel in sicer za 50 odstotkov. Prehod Podkoren je lani prestopilo 417.431 potnikov (leto poprej 249.039), Ljubeljski prelaz 136.610 (65.110), pri Ravnjaku na cesti Libuče—Mežica 16.497 (12.491), železnica Pliberk—Prevalje 29 tisoč 794 (20.152), cesta Grablje 68.512 (41.963), Libeliče 5312 (3869), RabštanJ 49 tisoč 625 (32.709) in železnica Podrožčica—Jesenice 788.157 (579.310). Izkaznic o malem obmejnem prometu med Avstrijo In Jugoslavijo se je leta 1963 poslužllo 204.320 oseb, med temi 70.503 Avstrijcev In 133.825 Jugoslovanov. Seidling ter jima podaril knjigo o Celovcu, solist revije Joan Haanappel pa darilo direkcije — zlato in srebrno zapestno uro. Jugoslovanski generalni konzul Pirkovič je Štirim revijskim solistkam poklonil ob tej priložnosti šopke cvetlic. Revija na ledu je itz Celovca odpotovala v Miinchen. Sveče Pred nedavnim je po dolgotrajni mučni bolezni umrla Mojca Ledervvasch, p. d. Vrhovnica v Svečah. Pogrebnih svečanosti na domačem pokopališču se je u-deležilo zelo veliko število ljudi, ki so tako izkazali rajni Mojci svoje spoštovanje in ljubezen, kar je zaradi svojega zglednega značaja uživala pri vseh, ki so jo poznali. Poslovilne in tolažilne besede je ob odprtem grobu spregovoril domači g. župnik Škorjanc in očrtal žrtve polno življenjsko pot žene, katere telesne ostanke smo ta dan položili v zveži grob k večnemu počitku. Pokojna Vrhovnica je dosegla visoko starost 87 let kljub temu, da je morala vse življenje naporno delati in skrbeti za svoje posestvo. Vse življenje je bila zvesta svojemu narodu in skupni naši narodni družini na Koroškem. Mnoga leta je bila članica in tudi odbornica našega domačega slovenskega prosvetnega društva .Kočna’ in nikdar ni zamudila tudi v starih letih kakšne slovenske društvene prireditve. Mož ji je umrl že pred leti in ker ni imela otrok, je izročila svoje posestvo sestrinemu sinu. Pokojna Mojca naj v miru počiva ;y domači zemlji, žalujočim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. Ni skrivnost, da popijejo ljudje po vsem svetu vedno več kave — pri tem seveda mislimo na pravo kavo in ne na razne nadomestke — in jo cenijo kot izredno osvežilno in krepilno pijačo. Hkrati pa govorimo mnogo tudi o raznih boleznih, ki bi naj imele razloge v tempu modernega življenja, nepravilni prehrani in predvsem v povečanju za-uživanja raznih dražil. Kako bi naj pri tem ne pomislili na zvezo med tako povečano potrošnjo kave in novimi boleznimi? S tem problemom so se, razumljivo, že pred precej časa pričeli ukvarjati zdravniki in to, kar so ugotovili, gotovo ni nezanimivo. UČINKOVANJE KAVE _ Vzrok za izredno priljubljenost kave le-ii v tem, ker poleg užitka, ki nam ga nudi, dviga pripravljenost do dela, vztrajnost, krepi dobro voljo in daje ugoden občutek. Kava je prav gotovo odlična pijača za duševnega delavca, saj podžiga živahnejšo dejav- nost možgan in lajša duševni napor. Preizkusili so tudi, da kava dviga sposobnost razsojanja, povečuje možnost razlikovanja barv, odstranjuje depresijo, stimulira duhovitost in — pomaga po zauživanju alkohola kot nekak protistrup. Toda kava ne povzroča samo ugodnih učinkov. V mnogih primerih vpliva kava zelo kvarno, posebno pri živčno šibkih ljudeh, pri črevesno bolnih in tistih, ki imajo visok krvni pritisk. Pri teh ljudeh povzroča kava nemir, nespečnost, želodčne in druge krče. To je seveda popolnoma razumljivo, saj lahko kofein, ki se nahaja v kavi in je v glavnem simpatično delujoče dražilo, vendar ob nepravilnem zauživanju in pri ljudeh, ki ga ne prenesejo, občutno moti vegetativno ravnotežje. Učinek kave je torej odvisen predvsem od tistega, ki kavo zauživa. Vendar se ne smemo varati z mislijo, da je učinek kave — Atomske bombe za gradnjo prekopa Nedavna zaostritev odnosov med Panamo in Ameriko zaradi Panamskega prekopa je ponovno opozorila na načrte, ki so jih ameriški strokovnjaki že pred časom pripravili za gradnjo novega prekopa. Do teh načrtov seveda ni prišlo zaradi ameri-ško-panamskega spora, marveč so strokovnjaki ugotovili, da je Panamski prekop v teku 50 let odslužil in je danes takorekoč že zastarel in ne ustreza več zahtevam modernega časa. Postal je neprimeren in težko uporabljiv za moderno ladjevje, posebno še za velike letalonosilke in tankerje. Zastarel pa je tudi njegov sistem zapornic, da niti ne upoštevamo dejstva, da je vse preveč izpostavljen nevarnosti morebitnih zračnih in raketnih napadov. Zaradi vseh teh pomanjkljivosti sedanjega Panamskega prekopa so v Ameriki začeli razmišljati o novem prekopu med obema oceanoma. Če bi prišlo do take gradnje, pa bi morali po mnenju Amerike upoštevati predvsem dvoje: novi prekop ne bi smel imeti sistema zapornic, biti pa bi moral vseameriški odnosno tak, da bi v vsakem primeru ohranjal suverene pravice dežele, skozi katero bi ga izkopali. V Washingtonu doslej proučili že večje število načrtov *a novo vodno pot, ki naj bi povezovala anidDivosai^M 9 Preveliki pospeški so bili do danes ovira, da žlo-ni poletel dal) v vesolje. Ruski zdravniki so morda talili to problem. Prvič v zgodovini vesoljske medicine Jo morski prašički prenesli 75-kratno zemeljsko gravitacijo. Tak rezultat so ruski zdravniki dosegli s tem, da so s posebnimi preparati znižali telesno temperaturo morskih praličkov na 6 do 7 stopinj nad ničlo. Tako bo otordo prav hibernacija lista, ki bo omogočila človeku daljša potovanja v vesolje. 9 Češka je med evropskimi državami, ki najbolj izkoriščajo helikopterje v civilne namene. Vsa njihova gorska reševalna služba temelji na mreži helikopterskih postaj In nad smučišči v Tatrah redno patruljirajo helikopterji, ki so v radijski zvezi z upravami žičnic, še »se bolj zanimivo pa je udejstvovanje pri gradbenih delih na tetko dostopnih terenih. Izurjen pilot lahko 'gradi na uro v objekt sedem kubičnih metrov betona. 9 Doktorja Wright In Kellogg iz Vancouverja sta ugotovila. da komarje privablja predvsem dihanje. Ce kro-k zrak okoli mirujočega predmeta, ki je vlažen In to- P* *l, bo komarjeva samica reagirala šestnajstkrat hitreje, ^°t pa če bi bil predmet hladen in vlažen, ter enaln-^desetkrat hitreje, kot če bi bil vroč in suh. Ameriška >nPnstvenika sta dokazala, da telesna toplota In rahli *nQit| |0h( ki nastaja pri dihanju, privablja tudi vse 'Jtole podobne parazite. AHanfik s Tihim oceanom. Rezultati teh prvih proučevanj pa so takšni, da bi se kaj lahko zgodilo, da se novi kanal ne bi več imenoval Panamski, temveč Kolumbijski. Strokovnjaki so načrtali tri trase, od katerih naj bi po eni izpeljali bodoči kanal. Dve od teh potekata kot stari prekop skozi Panamo: prva vodna cesta bi bila dolga 51 kilometrov, druga pa 77 kilometrov. Vendar ima največ izgledov tretja, tako imenovana kolumbijska varianta, čeprav bi bila s svojimi 148 kilometri najdaljša. Strokovnjaki namreč pravijo, da poteka od enega do drugega konca skozi ravninsko področje, le rahlo dvignjeno nad morsko gladino, zaradi česar zapornice ne bi bile več potrebne. Poleg tega bi šla ta vodna cesta skozi nenaseljena področja, kar predstavlja dvojno prednost: manj davkov zaradi izkoriščanja terena, predvsem pa možnost, da bi kanal izkopali s pomočjo podzemskih atomskih eksplozij. Ameriški strokovnjaki so izračunali, da bi v primeru, da bi uporabili to revolucionarno metodo, stroški izkopa kanala dosegli doslej komaj tretjino stroškov, ki bi jih zahtevala klasična metoda dela, poleg tega pa bi bilo delo opravljeno v polovičnem času. Ne nazadnje pa bi bilo pri upravljanju takega kanala potrebnih le nekaj stotin uslužbencev, medtem ko jih je za upravljanje sedanjega Panamskega prekopa potrebnih kar 14.000. Vprašanje je sedaj v tem, kako uporabiti silo atomskih eksplozij na tem širnem področju, ne da bi le-te povzročile v okolici radioaktivne padavine. Strokovnjaki na to Strup — ali okrepčilo? Prava kava — vedno bolj popularna pijača po vsem svetu pri enaki količini — vedno enak, kajti količina kofeina v kavi je lahko zelo odvisna od vrste surovine, načina mletja, načina priprave itd. Najprej moramo ugotoviti, da sme kava človeka samo osvežiti, ne pa dražiti. Zato kava z majhno ali srednje veliko količino kofeina (0,05 g do 0,1 g) človeka osveži, kava z večjimi količinami pa že draži. Vendar tudi količina kofeina v kavinem zrnu ni vedno enaka in lahko z ozirom na način praženja močno variira. Poleg tega so tudi razne vrste kave zelo različne in tako lahko visoko vredna kava kljub razmeroma nizki količini kofeina prijetneje učinkuje — predvsem zaradi ugodnejše arome — kot pa cenena in slabše vrste kava z več kofeina. Pri tem je zanimivo, da imajo boljše vrste kave razmeroma zelo malo kofeina. Zaradi tega trgovci — poleg mešanja okusov — radi kombinirajo tudi različne vrste kav, da bi z visokovrednimi vrstami dali mešanici dober okus, z manjvrednimi pa višjo količino kofeina. KAKŠNO VRSTO KAVE? Za stalno uživanje kave je važno, da se držimo ene vrste in je ne menjamo — posebno če nam prija. Prav tako je najpamet- jLiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiL' = S § Kuhinjski lonec je napravil § I človeka za gospodarja sveta | fj Najvažnejša iznajdba človeškega ro- S = du je bilo kopje in kuhinjski lonec. = | Tako vsaj trdi prof. R. B. Cowles na | | kalifornijski univerzi. Da pa je človek = | postal gospodar sveta, je treba pripisati = | dejstvu, da je premagal smrtonosne = | bakterije, ki so njegovemu življenju = | bolj nevarne kot glad, mraz in divje = = zveri. Ker naši daljni predniki niso bili i = tako hitri kakor zajec ali gazela, so § = bile njihov plen predvsem bolne živali; § = taka hrana pa je bila polna bolezen- = = skih klic; šele ko je človek iznašel | = »daljinsko orožje*, torej kopje in kas- = | neje puščico, je lahko lovil tudi zdrave = H in močne živali, ki so dajale zdravju = | manj škodljivo hrano. Predvsem pa je = | človek s kuhanjem hrane zelo okrnil = = moč bakterij. = 1 i £iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiimiiiiiiiiwiiiitiiini!iiiiiiiiiiii>: vprašanje takole odgovarjajo: Za izkop 148 kilometrov dolgega kanala bi bilo potrebnih le 25 atomskih bomb. Te bi v vrstnem zaporedju izkopale ogromne kraterje,