m PRIMORSKI DNEVNIK LetTvTT glfisll-0 OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE ^ TRST, četrtek 12. aprila 1951 Baše šolstvo in gledališče letošnjem obč. proračunu MLADINA! Pripravljaj se za prvomajski telovadni nastop! Cena 15 lir V včerajšnje Je8a govora tov. dr. J. Dekleve v proračunski razpravi) ^splošno bl se želel do. fcl». yPrasanja slovenske "‘e. l lxJa fesr, občt0tlVVam se reži> da Vodijo a ' k°4 druei organi Mitikn Dnje dlskriminacijsko • .Pravico do enako- •bh ZL kratii° i! šol- ani kjer ,p0t,tuka’ v te^ ''vslci no -e slovenski sve-,yojem ma£°rejo izražati y Pre^s^termem i^iku. J* Slovel “’°ram Poudariti, S moelf 1 morejo ‘n «e k ^soda s tem, da j?Mihove * Š01 in vzgo' k' Ine prepuščena H,M Lj.3?1** že ne sovražil' ^vensL, ."j11310 nakl°nje- ? **££ r Zat0 ni tež' ^o siS ,n opravičiti za-,0®teljev n S- šolnikov, in 1*^ unr= aj 83 ustanovi po-’ ki bi za si°venske šo-Vtrste nal° Vodili ljudje slo- žSf“°SU' Res ie’ da Pri Urad,, suPerintendanci, W upra“ 23 bistvo ZVU in Službi tudi ~r08kih vrtcev v ^jo nob“ !Slovenci, ki pa ni- praviCa d° odločni ob, * Plinoma podukov italijanskih u- urugo pljuje. dj’s!vo> .ki dobro *°venskih Jjanakl Položaj *n učit-,. .®°1. Je to. da niti 1 ^lno n. ,nitl en profesor ueiteliSkS ien>. Nasprot-šola.b „a ,mesta y sloverv -. Useden50 fortnalno še ved-,1‘kljih i. po italijanskih I treba n<;?ilav ne Poučujejo. rejen hr>| ^ Poudarjati, da Isllla n egoto’ <4 tne ^ . ....... w6lle socki^ i^ložaj nepredr Nte. posledice za Ha ‘soti°Žaj učitelje’v in i^nog:r°St lahk0 sam° va, ne Ji aata na razvoj glede na t0) da ute- L^ke’ *** bila dolžnost V. ^r^ve oziroma od- ’ -S SO <■ e oziroma od-mu poverjene ye. da o tem pouči ^Via°Ven&kih šolnikov in ®jo t Se Potrudi, da se to neskladnosti, ki S^V1W Jz.1* da %eoa VPkvai° na vzgojo ‘V'^Rled naže mladine. vidin,atn° °Winski prodrli4 oj. °, da je za šolstvo de^tih 4fi kuUurne potrebe tvVm ,,ol*milij0nov- Zal s«fa ig nam 1’ koliko od kV in penjeno slovenskim toNli Dram”1’ kajti Ie tak0 % r>n,^1Cno oeeniti profit ?a takr, Vke' Vemo le’ a ^Hovij ° mienovane «no- bi j ® šole« (zakaj Ptibi jd°loeen0°VaIi sIovenske tej, il«no 22 v proračunu C^de r1Li1onov Ur- Od Za lzno 16 mili- ^‘ibi 6 ^!)ne izdatke. Z ki gredo po Snuk ie treba kri- *S ib' breme tfc ^ove^lp3.80 bile za po-nakazane S 'e po^eZ?dostne vsote, ,ni da te šo- toiJ^e pr ' ker so Wle usta-» z ", kratk*m, ne raz- sredstv n'mi didak-Vi^mi n 40bi'inski svet Hi ule dot 3 ■ ozirati, ko tib^b Pristr°^e’ de 86 noče n anski. K^r.'«‘»;vSh£w*” “tis'ie skoM, Veochio- Solo tti., Srednj(hJ -6,00 “Vencev a iti st,. So1- Učilnice, genski prostori sd K Prosti Pehii °re, ki so po- in nd- v«k1 bo * Jemu namenu. ^ »meiiira, da je V“do15 l!nh Milnic sa- Sb,v tirok ^- metrov; 1.70 Nit ki ga ri° ,ik ie edini *VsSmed^aki lahko u- I Mi da mori. Ne mo-ak ’ dja ne bi poudaril, ki a 2ai sramota za j - ■ v2ga0irljujejo' ^ ,^t('k okoiiwv tako nebi’ \ ^ločiti nah in se n* ki k' ,Za zidavo t«A ■1 lahki po- Cod'.;:""0 dostojno « -im tole eho slovenske zaveti« da ,°le vsote5®, menim, tNia^Vetišča Tv zadostnc> N CvT vzgoji N t izposto ,dobl' k0 je ,aba asle. g „ vljena nevar- b-^diti ry®e strani mo. lSnskUstanovTTV °dbor’ '‘ ‘h n,ftdad.no1SC za vsaj v de-' da bi Ti ne mo-®-tem - ■teve si0- .rr»lGnvPrdiu naletele 'b. OTl opih vstno razume- ^d Udj 0nih’ ^ o.fS vsote odlo- bii* ''^novT160® Vrt- tS M- v Prvi kl s° na- vrsti na- »V « '“‘n, so 5 , - delav-p.80 v Seda ^ Prenizke, v4^5aneTn4J7? prora-l d>a‘i je n4'700'000 Ur- &iih’ *•» S . i. ""»*'»■ 'ipr^ kih , ,Ustanovit,,v 'AaVa uPravij^ev' °b^m-otroška 0 dva 11 slovenski vrtci pa spadajo pod Upravo otroških vrtcev, ki jo finansira ZVU. Ponovne zahteve, naj se odpre slovenski otroški vrtec pri didaktičnem ravnateljstvu v Ul. Sv. Francesco, kjer je bilo vpisa, nih že 50 otrok, so naletele na gluha ušesa. Prav tako so bile brezuspešne zahteve, naj se odpre slovenski otroški vrtec v Ul. Donadoni. V Zgornji Kolonji, kjer že obstoji italijanska osnovna šola z vrtcem, nihče ne upošteva, da morajo slovenski otroci hoditi v Rojan ali na Opči. ne, ker v tem okraju ni slovenske šole in vrtca. Slovenski starši so vložili na desetine prošenj, neštetokrat so posredovali pri naj-različnih oblasteh, te pa jih pošiljajo od Poncija do Pilata, da zaman iščejo svoje pravice. Vse dokazuje, da gre za namerno norčeyanje iz star. šev. Občina n. pr. izjavlja, da ne bo odipirala slovenskih otroških vrtcev, ZVU pa na drugi strani zatrjuje, da so slovenski otroški vrtci v mestu v izključni pristojnosti občine. S takim izgovarjanjem na pristojnost jemljejo slovenskim otrokom osnovno pravico do vzgoje, ki jim jo dolguje družba. N.e bi hotel še nadalje naštevati zahteve, ki so bile že večkrat postavljene pred občinski svet. CJsftane pa osnov, na pravica slovenskih staršev, da dobijo njihovi otroci vse šole na podlagi enakopravno. SU in pravičnega sorazmerja s številom šoloobvezne mladine. Na kulturnem polju se mo. ram dotakniti še enega vprašanja, ki je žal še vedno nerešeno. Govoriti želim o občinskem gledališču Verdi. Ta občinska ustanova, za katero plačujejo davkoplačevalci slo. venske narodnosti prav tako kot oni italijanske narodnosti svoje prispevke, je za predstave v slovenskem jeziku zaprta. V gledališču Verdi so nastopale, in to je prav in dobro, nemške in angleške umet. niške skupine; v istem času pa je njegovo ravnateljstvo stalno zavračalo zahteve, da bi bilo gledališče na razpola-go tudi za slovenske predstave, namenjene slovenskemu prebivalstvu, ki živi tukaj že dolga stoletja. Mislim, da je ta primer edinstven na svetu in da že sam po sebi zadostuje, da brez vsakega komentarja označi mentaliteto nekaterih krogov in nekaterih oseb. Korak nazaj včerajšnja seja namestnikov PARIZ, 11. — Z današnjo sejo namestnikov, ki je že 28. po vrsti, je Gromiko močno preko-sil svoj dosedanji rekord naj-zgovornejšega delegata. Govoril je x glavnem proti atlantskemu paktu. Ameriški delegat Filip Jes-sup je predsedoval seji in predlagal najprej nov način dela, t. j. primerjalno in podrobno piroučevanje piredflogov. Andrej Gromiko se je strinjal s tem, da umakne sovjetski predlog glede balkanskih mirovnih pogodb, ker da so tudi zahodne delegacije umaknile svoje predloge o tem vprašanju. Toda Gromiko je vztrajal na sovjetskem predlogu glede atlantskega pakta in glede a-meriških oporišč. Nato je govoril Emesi Dai vies, ki je rekel, da sta za organizacijo razorožitve potrebna diva, in da ie prav ZSSR začela z oboroževanjem. Pred zaključkom seje je ponovno govoril Jessup, ki je do kraja izvršil primerjavo obeh predloženih' dnevnih redov. Nato je sledila diskusija, ki se je zaključila s tem, da so zapad-ne delegacije, ki so bile prej pogojno umaknile svoj predlog glede kršitve balkanskih mirovnih pogodb s strani satelitov ZSSR, zahtevale,da ponovno dobijo svobodo delovanja, ker so. vjetska delegacija vztraja pri zahtevi, da se vpišejo, na dnevni red gotova posamezna vprašanja. Gromiko je nato odgovoril, da je spričo takšnih pogojev sovjetska delegacija prisiljena ponovno postaviti u-maknjene predloge glede spoštovanja mirovnih pogodb. Morrison ponavlja pripravljenost za pogajanja za mir na Koreji Angleški zunanji minister je poudarjal, da je zdaj glavno vedeti ali Severni Korejci in Kitajci želijo mirno rešitev spora ► Splošno zadovoljstvo v Londonu zaradi Mac Arthurjevega odhoda vrtca, oata- LONDON, 11. — V izjavi pred spodnjo zbornico o položaju na Koreji je angleški zunanji minister Morrison poudaril, da Anglija meni, da so politični cilji OZN na Koreji neizpremenjeni, in sicer: odpor proti napadalcu, vzpostavitev neodvisne svobodne Koreje in nobene razširitve spopada. «2e pred meseci smo bili pripravljeni pogajati se o prenehanju spopada na Koreji«, je d®jai Morrison. ((Pripravljeni smo tudi danes, toda biti morata dva. da se doseže sporazum, doslej pa z druge strani niso pokazali nobene željo, da se sovražnosti nehajo«. Morrison je nato dejal, da vprašanje 38. vzporednika ni najvažnejše vprašanje na Koreji. Glavno je vedeti, ali Severni Korejci in Kitajci želijo ali ne želijo mirno rešitev. O odstavitvi generala Mac Arthurja, ki jo je spodnja zbornica, zlasti pa laburistični poslanci, sprejeli z zadovoljstvom, je Morrison dejal, da se po britanski tradiciji vojaki morajo podrediti politikom. Nato je govoril o navodilih, ki jih je dobil Mac Arthur kot poveljnik čet OZN na Koreji: nuditi odpor napadalcem in o-mogočiti vzpostavitev svobodne in neodvisne Koreje. Mac Arthurju so povedali, da ni potrebno s silo zavojevati Severne Koreje, da bi dosegli ta cilj, čeprav mu je bila dana možnost, da razvrsti čete okoli 38. vzporednika na takih položajih, ki bi omogočali uspešno obrambo proti morebitnim sovražnim napadom. Mac Ar- thurju so pojasnili, je nadalje- da v narodni skupščini postavi trni 7\/T 1 C/7V, rln v* a ph-ia i i ( -»«'*« ^ - r. : . I —— val Morrison, da ne sme izvajati operacij, ki bi raztegnile spopad preko korejskih meja, da so polnomočja poveljnika čet na Koreji omejena in da jih je treba izvajati v okviru politike OZN. V imenu konservativne stranke je Churchill izjavil, da se strinja z izjavami zunanjega ministra glede Mac Arthurjevega primera, zlasti pa glede tega, da se morajo vojaki podrediti politikom. V Londonu so Trumanov sklep glede Mac Arthurja pozdravili kot znak poguma. Menijo, da bo ta sklep povečal možnosti mirne rešitve korejskega spora ali pa vsaj preprečil njegovo razširitev, ker je odstranjena ((skrajna neprevidnost« bivšega vrhovnega poveljnika. Sodijo pa, da bo Trumanov sklep imel v ZDA precejšnje posledice, ker bo poglobil nasprotja med demokrati in republikanci. Politični krogi menijo, da ima Morrison precejšnje zasluge za Trumanovo odločitev, kar vsekakor krepi njegov položaj v zunanjem ministrstvu. V f-ondonu »o dartes zanikali vesti o bližnjem odstopu ministra za zdravstvo Aneurina Be-vana, predstavnika levega .krila laburistične stranke. PARIZ, 11 n ist rski svet stil ministrskega Francoski mii-danes ^roobla-predSednika, vipraisanjfe zaupnice pri glasovanju o finančnem programu vlade. Na seji je zunanji minister Schumam poročal o svojih raz-govorih na zadnjem potovanju po Sevemj Ameriki. Omenil je tudi konferenco zunanjih ministrov šestih držav, ki so pristali na Schumanov načrt, in ki se to zalčela jutri v Parizu, Ministrski svet je pregledal gospodarske in finančne ukrepe. ki jiih namerava predložiti skupščini, Predviueni dohodki, ki jih mora skupščina odobriti, bodo znašali 52 milijard frankov. Potrebno bo zvišanje nekaterih davkov, zato da se dobi potrebni znesek. Danes je komisija za zunanje zadeve v francoski skupščini soglasno sprejela resolucijo, ki obsoja Francov režim v Španiji. Resolucija pozdravlja barcelonske in madridske delavce in ljudstvo, ki so se postavili pogumno proti Francovemu fašističnemu režimu. Komisija pa je zavrnila drugo točko resolucije, ki so jo predložili komunisti ixa ki zahteva odpoklic francoskega poslanika iz Madrida. v Parizu je danes prišel nemški kancler Adenauer. Dopisniku lista «Aube» je izjavil, da je francosko-nemški sporazum nujen pogoj za ohranitev notranjega miru v Evropi in da je Schumanov načrt ((izvrstno orodje za uresničenje prave evropske zveze«. Truman odstavil Mac Arthurja na njegovo mesto pa Imenoval Bidgwaya Truman je danes zjutraj izjavil, da se Mac Arthur ni strinjal s politiko preprečitve tretje svetovne vojne -Trumanovi pogoji za mir so: 1. prenehanje bojev; 2. sovražnosti se ne smejo ponoviti; 3. napad mora prenehati WASHINGTON, 11. — Predsednik Truman je nocoj govoril po radiu in je izjavil, da je namen ameriške politike na Daljnem vzhodu preprečiti izbruh tretje svetovne vojne. Do sedaj, je izjavil, je ta politika uspela. Pripomnil je, da bi bila tragična napaka za ZDA, če bi dale pobudo, da se sedanja vojna na Koreji razširi, in da so vrata za mimo rešitev še vedno odprta. * Nato je Truman izjavil, da poveljnik vojaških sil ZDA pri. AJ ‘ ' siljen nadomestiti vas kot vrhovnega poveljnika Združenih narodov in vrhovnega poveljnika ameriških sil na Daljnem vzhodu. Nemudoma morate predati posle generalu Mat-thewu Ridgwayu. Pooblaščeni ste dati vse ukaze, ki jih imate za potrebne, da lahko odpo-tujete v kraj, ki ga boste izbrali. Vzroki, ki so narekovali vašo odstavitev, bodo objavljeni istočasno z izročitvijo tega ukaza v vaše roke in so navedeni v sledeči spomenici«. «Z velikim obžalovanjem sem moral priti do zaključka, da general Mac Arthur ni zmožen dati svoje iskrene podpore politiki vlade ZDA in OZN v vprašanjih, ki se tičejo njegovih uradnih dolžnosti, pravi Truman v svoji izjavi. Zaradi izrednih odgovornosti, ki mi jih nalaga ustava ZDA in zaradi povečane odgovornosti, ki mi jo .nalagajo Združeni narodi, sem sklenil, da moram preurediti poveljstvo na Daljnem vzhodu. Zaradi tega sem odvzel Mac Arthurju vsako poveljstvo in” sem ga nadomestil z generalom Ridgwayem. Največja svoboda pri razpravljanju vprašanj narodne politike je življenjski element ustavnega sistema naše svobodne demokracije. Vendar pa je nujno, da vojaške poveljnike vodijo načela in direktive, ki se jim sporočajo, kakor predpisujeta zakon in ustava. V času krize pa je to še večje važnosti. «Mac Arthur zavzema v-zgodovini mesto kot eden naših največjih poveljnikov in država mu mora izreči priznanje za izredne usluge, ki jih je napravil med svojim bivanjem na odgovornih mestih. Zaradi tega moram poudariti svojo užalo-ščenost, da moram podvzeti proti njemu ukrep, ki sem ga primoran podvzeti«. Danes so generala Ridgwaya iz Tokia obvestili po telefonu, da je bil imenovan za Mac Arthurjevega naslednika. Bela hiša je hkrati objavila vrsto navodil, ki jih jt' poslala lanskega decembra poveljniku sil OZN na Koreji, v kateri se vsem ameriškim visokim funkcionarjem in vojaškim voditeljem ukazuje, naj ne dajejo javnih izjav, preden jih ne o-dobri državni departman ali departman za obrambo. Z druge strani je bil Mac Arthur obveščen o vedno vztrajnejši želji Združenih narodov, da se najde diplomatska rešitev spora še pred prekoračenjem 38. vzporednika. V tej spomenici poudarjajo poveljniki glavnega štaba, da bo treba počakati nekaj časa, preden se ugotovi diplomatska reakcija in preden se začnejo predvidena pogajanja. V ameriških krogih izjavljajo, da bo odstavitev Mac Arthurja povzročila velike spremembe tudi med civilnim in vojaškim osebjem vrhovnega poveljstva zavezniških sil na Vzhodu. Z odhodom Mac Arthurja bodo odstavili nekatere osebnosti, katerih napake so večkrat grenko komentirali v vvashingtonu. Med temi je tudi general IViNoughb, poveljnik informacijske službe generala Mac Arthurjaj o katerem mnogi pravijo, da je posredno se Mac Arthur ni strinjal s to politiko in zato je imel z.a u-mestno nadomestiti ga, zato da ne bo dvomov ali zmede glede pravih namenov naše politike. Dalje jP Truman izjavil, da je z obžalovanjem napravil ta korak, toda stvar svetovnega miru je bolj važna kakor kateri koli posameznik. Izjavil je tudi, da spremembe v povelj, stvu na Daljnem vzhodu ne pomenijo spremembe politike ZDA. Vlada bo nadaljevala borbo^ na Koreji z odločnostjo, zato da naglo in zmaigovito zaključi vojno. Pripravljeni smo v vsakem trenutku pogajati se za mir, toda ne bomo šli po poti pomiritve (appeasement). Pravi mir se lahko doseže z rešitvijo, ki n^j temelji na sledečih čini-teljih: 1. boji se morajo končati: 2. podvzeti je treba ukrepe, zato da se sovražnosti ne ponovijo; 3. napad mora prenehati. Glede vojaških ciljev na Koreji je Truman izjavil, da se ZDA borijo, zato da se upirajo napadu. Vojaški cilj ZDA je odbiti napad in vzpostaviti mir. Nato je Truman pripomnil, da bi v primeru, če bi ameriške sile bombardirale Mandžurijo in Kitajsko ali podpirale kitajske nacionalistične čete pri iskrcanju na kitajski celini, nastala za ZDA nevarnost, da se začne splošna vojna. Truman je nato izrazil upanje, da bodo sile OZN odbile nasprotnikov napad, če bi ga ta^ izvršil s povečanimi letalskimi in suhozemskimi silami. Obtožil je nato Kremelj, da skuša zavladati nad svetom, in je zaključil: «Nočemo, da se korejska vojna razširi, in se bomo trudili, da preprečimo svetovno vojno«. * * * , WASHINGTON, 11, — Predsednik Truman je odstavil generala Mac Arthurja, Odvzel mu je vse funkcije, ki jih je imel na Daljnem vzhodu. Nadomestil ga bo general Matthevv Ridgway, ki postane vrhovni poveljnik zavezniških sil, vrhovni poveljnik sij Združenih narodov, in poveljnik a-meriških sil na Daljnem vzhodu. Pri poveljstvu 8. armade bo Ridgwaya nadomestil general James A' Van Fleet. Truman je to sporočil novinarjem pozno ponoči. Skoraj v istem trenutku pa so Mac Arthurju izročili Trumanov ukaz, katerim mu sporoča, da je odstavljen. Truman bo jutri zjutraj ob 4.30 govoril po radiu o politiki ZDA na Koreji. Glasnik državnega departma-na je na vprašanje nekega novinarja izjavil, da nadomestitev Mac Arthurja z generalom Ridgwayem v ničemer ne pomeni spremembe ameriške politike glede korejske vojne. Izjavil je tudi, da so bili poslaniki v Washingtonu držav, ki imajo svoje čete na Koreji, obveščeni o Trumanovem sklepu. Obvestil jih je državni tajnik Dean Rusk, ki jim je telefoniral pozno ponoči. Besedilo. ukaza, s katerim je Truman odstavil generala Mac Arthurja, je sledeče: «Z globokim obžalovanjem vam moram sporočiti, da sem kot vrhovni odgovoren za poraze sil OZN v Severni Koreji v novembru. Domnevajo, da bo minister za vojno Frank Pace, ki je sedaj v Tokiu, proučil z generalom Ridgwayem potrebne spremem. be. Z druge strani pa bo Mafc Arthurjev odhod verjetno zavlekel sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko, ki jo je mislil Foster Dulles skleniti v teku junija. Predsednik Filipinov Quiri-no je brzojavno povabil Mac Arthurja, naj pride na Filipine. V brzojavki poudarja hvaležnosti Filipinov do generala. Kakor se je zvedelo, pripravlja Mac Arthur izjavo v svojo obrambo. Zdi se, da bodo Mac Arthurja čim prej poklicali v ZDA. General je že petnajst let odsoten iz ZDA in v tem času je večkrat odklonil poziv, naj pride v domovino. Opazovalci so mnenja, da je imenovanje generala Ridgwaya dokončni udarec tako imenava. nemu «Mac Arthurjevemu cesarstvu«. Trumanovo dejanje je zelo pretreslo prizadete kroge v Washingtonu jn domnevajo, da bo v vsej državi povzročilo razdelitev javnega mnenja. Vo. ditelji republikanske stranke so sklenili, da se bodo sestali pri predstavniku Josephu Martinu, vLditelju republikanske skupine v zbornici. Ne ve se še, ali bodo republikanci lahko sestavili enoten blok, ker s0 nekateri od njih, n. pr. senator Duff, mnenja, da je odstavitev Mac Arthurja postala nujna, zato da se obnovi enotnost v ZDA. Joseph Martin je danes predložil v spodnji zbornici re. solucijo. ki zahteva, naj se skliče plenarno zasedanje senata in predstavniškega doma, da bi poslušali Mac Arthurjeve izjave. Martin se je namreč po telefonu razgovarjal z Mac Arthurjem in je izjavil, da je ta pripravljep priti v ta namen v Washmgton najpozneje v treh tednih, če bo povabljen. Tudi senator Wherry se je po telefonu razgovarjal z Mac Arthurjem in ta mu je izjavil, da je pripravljen na plenarni sejj razpravljati o svoji odstavitvi. Senator Taft je izjavil, da je Trumanov ukrep «tragi:čna napaka«. Senator Knowland' je iz- Komentarji v prestolnicah V indijskih krogih izjavljajo, da je odpravljena ovira za sporazumno rešitev korejskega spora - Sestanek odbora za dobre usluge OZN PARIZ, 11. — Trumanov sklep o odstavitvi Mac Arthurja je povzročil v vseh prestolnicah živahno reakcijo. Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je izrazil zadovoljstvo nad tem sklepom in je pripomnil, da bo ta ukrep ponovno pokazal, da želijo ZDA in njihovi zavezniki sporazumno rešitev vseh odprtih vprašanj tako na Koreji kakor na Daljnem vzhodu in prav tako na konferenci namestnikov. Glavnik tajnik OZN Trygve Lie, ki je sedaj v Parizu, pa je na vprašanje odgovoril, da je Varnostni svet poveril ameriški vladi, naj določi vrhovnega poveljnika sil Združenih narodov in zato da ima ameriška vlada pravico izvršiti spremembe, ki se ji zdijo potrebne. Italijanski zunanji ' minister Sforza je izjavil, da je Trumanov sklep ((izvrstna reč«, ker jamči izvajanje politike Združenih narodov. V Haagu uradno izjavljajo, da je nizozemska vlada mnenja, da je Trumanov sklep zelo pameten. Tudi v Turčiji so politični krogi na splošno zadovoljni zaradi Trumanovega sklepa. V švicarski prestolnici ne zavzemajo uradni krogi nobenega stališča, javno mnenje pa na splošno odobrava Trumanove sklepe. V kanadskih krogih poudarjajo, da mora Kanada samo o-dobravatt Trumanov sklep, in se pripominja, da se zunanji minister Eearson zelo trudi za sporazumno rešitev sedanjega spora na Koreji ter je še predvčerajšnjim izjavil, da ga Mac Arthurjeve izjave zelo vznemirjajo. V Moskvi pa je tamkajšnji radio javil vest, ne da bi jo komentiral. Indijski poluradni krogi izjavljajo, da bo odstavitev Mac Arthurja odpravila ovire za sporazumno rešitev korejskega vprašanja. Ti krogi so mnenja, da je bil Mac Arthur glavna ovira za tako rešitev. Ker je ta ovira odstranjena, se je da- nes možnost miru povečala. V Lake Successu pa se je danes popoldne sestal odbor za dobre usluge OZN, da prouči položaj, ki je nastal zaradi odstavitve Mac Arthurja. V krogih odbora za dobre usluge se izjavlja, da je ((Truman sprejel važen sklep, ki lahko upliva na napore za sporazumno rešitev korejskega vprašanja«. Tega mnenja so tudi azijske delegacije pod vodstvom Indije, ki so zadnji čas obnovile napore za posredovanje v korejskem spovu. Zlasti je Indija zadnje dnj povdarila oviro, ki jo Mac Arthur predstavlja v temi trenutku kot zagovornik politike, ki lahko samo podaljša in zaostri spopad. Sedaj se azijske delegacije v OZN pripravljajo na nove poizkuse, da bi dosegle prenehanje sovražnosti na Koreji. BEOGRAD. 11. — Veljko Vlahovič, predsednik odbora za zunanje 'zadeve pri zunanjem ministrstvu FLRJ je danes dal zunanjepolitičnemu uredniku «Borbe» pojasnilo v zvezi s pisanjem svetovnega tiska o poskusih jugoslovanske vlade, da nakupi orožje za svojo armado in v zvezi s tem*, da o tem vprašanju pišejo na razne načine. Veljko Vlahovič je dejal: «Znano je, da so državni voditelji FLRj y zadnjem času večkrat izjavljali, da se bo jugoslovanska vlada, ko bo to smatrala za potrebno, pobrigala, da najde način in možnost, da v oborožitvi okrepi svojo ar-madb in zagotovi obrambno sposobnost dežele proti kateremu koli poskusu napada od zunaj. S tem ciljem, zlasti pa v zvezi z grobim kršenjem mirovne pogodlbe v Madžarski, Bolgari ji in Romuniji in njihovim, intenzivnem oboroževanjem in v zvezi z ogrožanjem narodne varnosti in mirnega razvoja Jugoslavije,' kakor tudi zaradi povečanja števila incidentov, ki jih vlade teh dežel izzivajo na jugoslovanskih mejah, je vlada FLRJ po običajni trgovski poti poskušala in še poskuša dobiti sredstva za okrepitev svoje oboroževalne industrije in za nabavo določene količine obrambnega orožja. V raznih političnih krogih — je zaključi] Veljko Vlahovič — komentirajo to vprašanje na razne načine. Toda eno je jasno; zaradi teh in takih komentarjev Jugoslavija ne bo menjala svoje dosedanje politike niti ne bo zanemarila svoje obrambe, temveč bo temu vpra- URI ne bo zanemarila obrambe pred hahrsnim boli iipskusnm napada Sestavljena nova i/lada LR Slovenije - Ugrabitev uslužbenca jugoslovanskega veleposlaništva v Rragi - Spet 50 beguncev iz Bolgarije - Komentar »Politike« o Mac Arthurjevi odstavitvi resno pozornost«. Novo izvoljena ljudska s>kup-šičina LR Slovenije je danes odobrila novo sestavo vlade LR Slovenije, ki jo je predložil predsednik vlade Miha Marinko Podpredsedniki vlade so Ivan Maček, ki je tudi predsednik sveta za gradnje in za komunalne zadeve, dr. Marjan Brecelj, ki jie obenem .predsednik sveta za predelovalno industrijo in Sergej Kraigher, obenem predsednik gospodarskega sveta. Notranji minister in predsednik sveta za izgradnjo ljudske oblasti je Boris Kraigher, minister - predsednik sveta za znanost, kulturo in šolstvo pa Boris Ziherl. Obenem je bila sklenjena reorganizacija vlade LR Slovenije, ki obsega zdaj štiri ministrstva in devet svetov. Na prcopoldanski sedi je ljudska skupščina izvolila svoj pre-zidlij. Za predsednik® prezidlja je bil ponovno izvoljen književnik Josip Vidmar. Danes zvečer je Tanjug izdal poročilo, lei pravi, dh je uslužbenec jugoslovanskega veleposlaništva v Pragi.Anton Novak v noči od 30. na 31. marec t. I, šanju tudi y bodoče posvetila v sumljivih okoliščinah izginil. O tem dogodku piše obširno tudi svetovni tisk. «Borba» poroča, da je bil radiotelegrafist Novak ugrabljen iz svojega stanovanja, kar je bilo ugotovljeno na podlagi dejstev in sledov, ki so bili odkriti v njegovem stanovanju v poslopju veleposlaništva v Mo-steclci ulici 15. Borba poudarja da ugrabitve ni mogel ivršiti nihče drugi kot ljudje iz sosednje hiše, ki pripada češkoslovaški policiji. Dopisnik dunajskega lista «Neue Wiener Tages-zeilung«, ki si je ogledal kraj, kjer je bil Novak ugrabljen, trdi, da se je ugrabitev izvršila preko strehe veleposlaništva na streho policijskega poslopja. Od sobe, v kateri je Novak stanoval, do strehe so bili vidni številni sledovi, ki dokazujejo, da je bila izvršena nasilna u-grabitev in da je verjetno prišlo do borbe. V Novakovi sobi je bila postelja razmetana, ključavnica službenega predala je bila razbita in izginile so s-tva-ri, ki jih je Novak pripravil za pot, ker je nameraval naslednji dan odpotovati v Jugoslavijo. Imel je že vizum in iz- vozno dovoljenje za stvari, ki jih je mislil nesti s sabo, «Borba» komentira ta dogo-dek in piše, da pred svetovno javnostjo stoje gola dejstva: napadalni protijugoslovanski politiki ZSSR se je posrečilo, da s pomočjo svojih agentov tudi v civilizirani Češkoslovaški uvede svoje barbarske r/re-tode. «Toda češkoslovaško ljudstvo obsoja ta zločin, kot ga obsojamo mi v Jugoslaviji in kot gg dbsoja vse demokratično javno mnenje«, pravi list. Zvečer so sporočili, da je v Jugoslavijo pribežalo v zadnjih petih dneh še 50 bolgarskih državljanov. Begunci izjavljajo, da bežijo pred vse večjim terorjem v Bolgariji. Večinoma sp iz Kuhkega okra ja in pripovedujejo, da je po. ložaj v tem okraju vsak dan slabši. Med Jugoslavijo in Grčijo b0 21. aprila uvedena letalska linija ki bo vezala Beograd in Atene. Nedavno je bil med obe. ma deželama sn-t vpeljan redni železniški promet. Beograd je bil doslej z letalskimi pro. gami JAT (Jugoslovanski Ae. rotransport) povezan s Frankfurtom, Muenchemom in Zue. richom, v kratkim pa bo tudi z Linzom (Avstrija) fn z Italijo. V Beograd je prišel general, ni sekretar švicarske socialistične stranke Jules Humbert Droz, ki je bil na II. kongresu komunistične internaciona. le leta 1920 izvoljen za tajnika Internacionale in bil na tem položaju dvanajst let. Leta 1944 je bil izvoljen za generalnega sekretarja švicarske s<> cialistične stranke. V Beogradu ga je sprejel sekretar odbora za zunanje zadeve pri CK KPJ Vladimir Dedijier. «Politika» komentira v svoji večerni izdaji odstavitev Mac Arthurja, in pravi, da je ostro nesporazumevanje med Mac Arthurjem in ameriško vlado glede politike na Daljnem vzhodu, zlasti pa glede ciljev OZN na Koreji, napovedovalo, da ne bo mogoče dolgo odlašati z radikalnimi ukrepi. List poudarja, da nastopanje generala Mac Arthurja ni bilo v skladu s politiko OZN na Koreji že v prvih mesecih korejskega spopada. Medtem ko so njegova vojaška dejanja, pravi list, naletela na Zaipadu na splošno priznanje, so njegovi politični poskusi ustvarili najprej rezer. Vo in negodovanje, kasneje pa vse močnejše kritike in obsodbe v raznih političnih krogih. V trenutku, ko OZN išče pot, da se vojni požar omeji jn da se korejski spor mimo reši, je Mac Arthur izjavljal, da on na te stvari gleda drugače, Wa-shington pa se je moral urad. no zavarovati pred takimi Mac no zavarovati pred takimi Mac ((Politika« pa dodaja, da bo sklep o odstavitvi Mac Arthurja nedvomno zaostri] nasprotna stališča ameriških j?olitl6-nih krogov glede politike na Daljnem vzhodu. Po izjavi republikanskega prvaka senatorja Tafta, da je ta korak ((tragična zmota«, ni težko predvidevati, da bo Mac Arthurjev primer še dolgo na dnevnem redu ameriške notranje politike. Ob začetku maja se bo v Dubrovniku vršilo zasedsmje mednarodne turistične zveze. Govorili bodo o organizacijskih problemih svetovnega turizma, nato pa o deviznih in drugih vprašanjih. Zasedanje v Dubrovniku bo peto te vrste po zadnji vojni. Po uspehih in dobrem imenu, ka so si ga ustvarili jugoslovanski ribiči v Tunisu je ministrstvo ribolova LR Hr-vatske dobilo poziv iz Izraela, naj pošlje tja skupino ribiških strokovnjakov, ki bodo tamkajšnjim ribičem pokazali jugoslovanski način lova plave ribe, ki je pokazal odlične rezultate. Delavec tekstilne tovarne iz Čakovca Franjo Tot je danes dobil od države v dar novo hišo s petimi sobami kot nagrado za njegove zasluge v proizvodnji. RADE RADOVIČ Gen. Mac Arthur se je rodil v Little Rocku (Arkansas) 26. Januarja 18*0, kot sin generala. Koi častnik je prišel iz vojaške akademije West Polnt 1. 1903. Kot polkovnik se je izkrcal leta 1917 v Franciji. V juniju 191* je bil imenovan za brigadnega generala in Je pričel voditi akademijo v VVest Pointu. Kasneje je bil imenovan na vodjo glavnega stana ZDA. Leta 1935 Je bil poslan na Filipine, dve leti pozneje pa je zapustil vojsko. V juliju 1940, ko s Japonci zasedli Indokino, ga je Roosevelt imenoval za vodjo ame-riškega glavnega stana za Daljni vzbod. Ob premirju z Japonsko je bil imenovan za vrhovnega poveljnika zavezniških sil na Japonsko, 25. junija 1950 je bil imenovan za vrhovnega poveljnika .t Tf: Generalmajor M. B. Ridgway je bil eden izmed dveh ameriških generalov, ki sta poveljevala ameriškim padalcem ob napadu na polotok Cotentin. Kot poveljnik 1*. padalskega zbora Je zaustavil Rundstedtovo ofenzivo na Mozeli. Za poveljnika osme armade na Koreji je bil imenovan potem ko s* Je ponesrečil gen. Walker. Se prej je bil predsednik medame-riškega obrambnega sveta tn namestnik voditelja glavnega stana za administrativno službo, Bil Je član ameriške vojaške delegacije pri OZN. 12, marca letos je izjavil: »Če se bo vojna končala na v 3*. vzporedniku, sem prepričan, da bo to pomenijo veliko zmago za Združene narode«, javil, da bi odstavitev Mac Arthurja lahko bila prvi korak kl «Manaikovemu Daljnegu vzhoda«. Pripomnil je, da je Trumanov ukrep (»velika zmaga za Achesona in za njegovo "poli. tiiko na Daljnem vzhodu. Republikanski senator Mac Car-tby pa je označil Trumanov ukrep kot «teman dan za ZDA in velik dan zmage za komunizem«. Dokaj presenetljivo iz. javo pa 'e dal senator Jenrer, ki je v"'Iikh-il: «Naša borb na Koreji je sedaj zaključena. Ne ostaja drugega nego pripeljati naše vojake zopet v diomovino«. Bivši predsednik Hoower Da je dtejal, da odstavitev Mac Arthurja lahko postane za ZDA velika tragedija. Ta odstavitev ne reši glavnega vprašanja; k.a-ko zaiključiti vojno na Koreji, ne da bi pri tem imela dobiček Sovjetska zveza. Odvzeta nam je bija mogočna podipora naše azijski* obrambe«. Demokratični senator Vinson, predsednik komisije za oboro-žene sile v spodnji zbornici, je izjavil: ((Iz zadnjih dogodkov je razvidno, da Mac Arthur ne vidi več z naklonjenostjo politike vrhovnega poveljnika — predsednika, V takih pogojih se mora vsaka osebnost oboroženih sil prilagoditi politiki vrhovnega poveljnika, drugače mora sprejeti svojo odistavitev«. Tudi demokratični senator Hunvphrey je izrazil mnenje, da je postalo nujno, dia ZDA povedlo svoje sklepe in svoje s motile na Daljnem vzhodu«. * * « «Ce si v uniformi, se moraš podrediti disciplini». Tako je general Eisenhoiver kratko in jedrnat n komentiral odstavi, tev svojega kolega na Dalj* nem vzhodu. Spor med Mac Arthurjem in Belo hišo ni nov. V petnajstih letih, odkar je na Daljnem Vzhodu, si je Mac Arthur ustvaril močne pozicije —1 poveljnik ameriških čet na Daljnem Vzhodu, vrhovni na, četnik zavezniške unrave na Japonskem, poveljnik četOZN na Koreji, rac to poleg velikega osebnega vpliva na Japonskem, pri Cangkaiškovih Kitajcih, ki bodo morda najbolj pogrešali niegovo Podporo, zlasti pa na Filipinih, kjer je organiziral obrambo proti Japoncem (takrat se je prvič sprl z Washingtonom in za nekaj let izstopil iz ameriške vojske), in poleg precejšnje popularnosti v ZDA. Washing-ton če dalj časa gleda nanj — zlasti pa demokrat Truman na republikancem bližnjega Mac Arthurja, o katerem so se že večkrat pojavili glasovi, da bo kandidiral za predsednika — kot na potencialne, ga Cezarja, Jei bi utegnil nekoč iz Galije zavojevati Rim, Pa tudi Mac Arthur se je s stalnim odklanjanjem, da bi odšel v ZDA, nekako postavljal v vlogo Cezdrja: bolje prvi na Pacifiku, kot drugi v Vfashmgtonu. V današnjem položaju pa se primer Mac Arthurja — čeprav so igrali ameriški notranje politični razlogi gotovo svojo vlogo in bo njeoova senca še dolgo strašila v ZDA (in o tem se prepričamo, če pregledamo današnje reakcijS na Trumanov sklep v republikanskih krogih) — uvršča V dokaj širši okvir. V zadnjem času so se v svetu pomnožile kritike na račun bojevitega generala, ki j« hotel spremeniti intervencijo OZN proti napadalcem na Koreji v voino na lastno pest in jo razširiti na K;tnšsko, s tem pa soravljal tudi Združene na-rod e na zelo spolzko pot. C e. tudi je bilo do uresničenja njegovih načrtov morda še zelo daleč, so že same njegove izjave Pomenile veliko oviro za navore, da se doseže mirna rešitev korejskega spopada, darale sovjetski diplomaciji v roke dragocen pror>rwtidnI material in potiskale LR Kitajsko vedno bolj v «bratski objem« sovjetskega imperializma. V tem je Mar Arthurjeva noVtika prišla Moskvi kot nalašč: izolacija Macretunaove Kitajske, ki je bila eden izmed glavnih ciljev iz Kremlia or-gamiziranegn napada na Ko-reji. ie postajala vsak dan boli resničnost. Zlasti astre kritike Mac Arthurjeve politike je bilo slišati zadnje čn*e iz Anglije, kjer je tudi danes parlament «z veseljem in olajšanjem sprejel vest o njegovi od sta-v it vin x kot pravi agencijsko poročilo. Znano, ip. d n , zadel v prazno. Ce se nekateri posamezniki in prenapeteži še danes sklicujejo na pozabljene dogodke, s tem še ni rečeno..da tako misli vse prebivalstvo. Res pa je, da skušajo tako eni kakor drugi s takim pisanjem sprožiti val sovraštva Proti Slovencem z očitnim namenom, da bi jim onemogočili svobod, no voljo izbire kandidatov za bližnje volitve. Zato samo pričakujemo, kdaj bodo nastopili časi, ko bodo prenapeteži opustili te argumente in pričeli konstruktivno delovati za zbližanje med pre. bivalstvom in mirno sožitje. Občina popravlja vendar ne vedno najpotrebnejših stvari IZPRED SODIŠČU Drevored XX. septembra, kjer so pričeli širiti plačnik Bolje pa bi bilo, če bi občina tudi tisto polovico neasfaltira-ne ceste, ki. naj bi predstavljala pločnik asfaltirali in napravili pločnik kot se spodobi, Zlasti pa bi morala občina po. praviti del ceste pred permskim mostom, kjer so nastale za promet prav nevarne jame. Nesreča na Rojcah Profesorji stavkajo Sindikalno gibanje med profesorji srednjih šol, ki je zlasti v teh dneh zavzelo silen razmah, je povzročilo stavko v raareih pokrajinah Italije. Najprej sta stopili v stavko pokrajini Piemonte in Ligurija. V naslednjih dneh se bodo vrstile vse ostale pokrajir.-e Ita- čijah b lije. V treh Benečijah bo stavka v petek 13. aprila, medtem ko je za 18. aprila napovedana po vseh srednjih šolah v Italiji. Včeraj popoldan sla se na razpotju na Rojcah nenadoma srečala avtomobil Ardea z evidenčno tablico GO 5857 last dr. Alda Perma iz Gorice, katerega je vozil 41-letni trgovec iz Krmina, in motorno kolo, ki ga je vozil 31-letni mehanik Ivan Medeot iz Fare. Medeot je s svojim motornim kolesom prišel s precejšnjo brzino iz Pod-gore ter z vso silo trčil ob Ardeo. Ob sunku je padel na tla in z glavo udarili Ob cesto. Rešilni avto Zelenega križa je prišel takoj na kraj nesreče in Medeota pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so ga po kratkem pregledu sprejeli. Zdlraiviti se bo moral dva te diva. Oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov Za zaprtimi vrati na gori-škem sodišču se je vršila razprava proti neki goriški gospodični, ki ji je obtožnica očitala, da je pred časom napravila splav. Na zatožno klop je prišel tudi njen zaročenec, ki jo je baje pripravil do tega. Pri zasliševanju se je zagovarjal. da je ni nikakor prisilil do te ga koraka. Zaradi tega so ga tudi oblasti oprostile vsake kazni, češ da ni zakrivil kaznivega dejanja. Zenska se je zagovarjala. da ko je zavžila pre., cejšnjo količino ricinovega olja ni nikakor mislila umoriti bitja, ki je že šest mesecev živelo v njenem telesu. Sodniki so jo po teh trditvah oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Drobiž iz sodnih dvoran Na goriški sodniji je bilo včeraj na vrsti ni/ mast j pomembnih razprav. Oprostili mn Nisa Franca in Čhianura Dominika iz okolice Brindisija, ker sta nedovoljeno prekorači, la državno mejo in odšja v Ju-' goslatijo, Zagrič Bernardi iz Pule, ki stanuje v begunskem naselju, so zaradi nedovoljene izselitve v Jugoslavijo obsodili na mesec dni zapora in plačilo 16.000 lir denarne kazni pogojilo. Na 3 mp-ece zapora in 16.000 lir denarne kazni so obsodili Trena Ivana iz Humina, ker je brez dovoljenja zapustil Italijo in odšel v Jugoslavijo. Tudi njemu so kazen odicustili. Na plačilo 2.000 lir denarne kazni so obiodili Bressana Do nata iz Ločnika. Bressan je namreč na javnem prostoru v vinjenem stanju nespodobno go voril: Predhodnike sta m'rala tudi Migliano Ivan ie Gorice, rojen leta 1911, ter Stasi Henrik, rojen leta 1898 prav tako iz Gorice. Prvi |fc izdal dva č“ka po 40.000 in 33.600 lir, ne da bi bila krit® v goriški hranilnici. Migliama sb spoznali za krivega iii ga obsodili na 60.000 lir gio. be. Stasi je prav tako izdal dva čeka za 36.770 in 72.500 lir. ki ju ni imel krita v Banca po-polare Giuliana. Linhartova | «ŽUPANOVA MICKA» na KontoVela Dramski odsek nega društva " l5. t. ko« priredi v oeoeljo m. ob 17. uri v diorani spedarske zadruge n® tovelu komedijo ,,jt. Linharta “županovo ko«. Ta živahna m gS, sko razgibana kora nam prikazuje zns,^oV« tipe iz ljudstva. 1 ^ nerodnosti, njihovo nje, njihovo z «tro no besedo izrazened tosti, njihov prvotnoi P prosti zdrav razum, z« čustvovanje, pravi U ^ humor. Pri tej PJ‘ ^ sodeluje tudi pevsta Tržaški zvon. PredavaDje o Tl , Narodna in študijska ca vabi svoje člane i®' # lje na predavanje, ki 5° ^ , boto 14. aprila ob 2®y^|l dvorani SNG v Ul. San ^ Predaval bo prof- dn -Rupel, upravnik Naroc ^ univerzitetne knjižnice t fjani o temi: Primož Trn®' ^ njegove zveze s Trs®®^ protestantsko gibanje ' ^ Vabimo še prao- P«*^ jake slovenskih vššjib 1 njih šol. PD iz Barkoveli v nedeljo v Nabfe^ Prosvetno društvo Nastop'! velj bo gostovalo v netj2 ji "sini. Nastop* dramski | t. m. v Nabrežini, pevski zbor, pevski duet in mladin** letna skupina. Opozarj9®!1 j icel ta nastop, ki bo pri«1 ^t uri v kinodvorani, vse .iti - CllVcC' žince. Sempolajce, Slive' Križane in Vižovljanc- PROSVETNA Prosvetno društvo v ima danes 12. t. m- "1 pF cdborovo sejo v društven štorih. C$‘' Prosvetno društvo lv2a.;, t,1 i - jtg '• priredi v soboto 14. f družbeni večer v društve štorih pri Magdaleni-Vabljeni vsi člani in P ^ Zveza prosvetnih de,avC„a f. vse učitelje in profesorje [(jz pen ogled razstave , škega umetnika Bogdana , '/'hi i*nl išuA rtrprl onlprijO .<* f \ Zbirališče pred galerijo ‘ ^ ne« v soboto dne 14.’ aP,„ i 18. uri. Na razstavi bo po' nosti tudi umetnik s31tl' SINDIKALNE VES^i Glavni odbor ERS ra21*11^ * se sestane v petek 13. U -pa1*,', uri v Ul. Machiavelli mo vse odbornike, da se gotovo udeleže. i C3 Novinarska Opozarjamo, da b0"L Novinarske zbornice, r-u otJ 9 v ponedeljek 16. t ta- t ob un prvo sklicanje in ob !»■ (i ■ go sklicanje letnega ob jp j ra Novinarske zbornice 0 no Paoluzzi in frizc Brenčič, uradnik tu A* Brenčič, uraoniK caBsiiFi in gospodinja p!e,tr" m nik Lucio De Mori Lidia Mario IU L ------- Pnstrovicchi°., Giorgini m Gtulia Germi nar io, j(.a frnnro Nanoli 'n,,1,r ^ Renzi, šofer Lucijan frS0vec^|f vllja Milena Franco, -”. Jinja *r serVpe Gmia in 8°sp‘ trg * ocrp.r v. ... - tr«' nia S‘nibaldl, knpl|a t ■fV rice Mario SoIn, Ines Albertini, Sof^nja ie in goson bjančlč ... p.. Gojač. C’J U-rn so: ^Tetni -ran«.,- por. Cucarsi, S's‘gorVr!' 41-ietnl / 54-letna Antonip (jr Zugnftn, 83-letna vd. Vraenizan. Globoko ganjeni hvaljujemo vsem. o. vse®. sočustvovali, 1° 'a«, „gC kakršen koli na{in0jeta in min dragega niož-c Mihe Vod°p' Iz Petelinj - st' . MALlO^ - ZA CEBELARST^,,1*^ V J. ZA ČEBELAR^, * K-gr STVO (ie m' močnik ali “f v J lern. Informacij« sarni dr. FerfoU3 Filzi St. 17. 12. aprila 1951 K00 BO BOLJE IZKORISTIL TEŽNJE NEMCEV? Dimieinga 5S!A S0vjETSKE ZVEZE V KAMPANJI ZA «ENOTNOST NEMČIJE* ZAPADN1H SIL - VPRAŠANJE MEJE MED NEMČIJO IN POLJSKO Petltfca pTat?>sa ni privedla Wmš3ce?a ze-2k j,* se lrar'i. do enofc. §kdanja okupacijskih _ . nadaljnji razvoj tega Nasprotno, polite °n :e komplicirala in za-pfoblem nemškega- ze- ' P°leg te"ga se v izvaja politika obo-ene ali druge stra- & r,&tav na.tega tega sveta, d-a r^atijo 0?te°ma pripravi for* piratp<> bi t1J9 tre*. . 'uQ’i pmpjrave «do ‘lW va 'ZVedbo splcšnin vo narodno skupščino«, 'ide ^diog vzhodnonemške *k v . karakteristično, da **t pra/!ter) izogiifca direktme-.,ernu splošnih volitev bit; , ernpijo, ki bi »moralam3'"03 *n pod kontrolo Zifc komisije ali orga-^"0 Ute’n*h narodov«, kar ^tavl j a giavno tezo tJ^ib errr^Te vlade in vseh strank in skupin iz-kominformi-stične KP. volitve, kot prvi , ' "tetei korak v proce-Ssg Knte.. ima vzhod.no-vteda pod sovjetsko ^te (Pred očmi konkretne ssvet),', Sene,mšk(i ustavodaj-b 'iteo ^ Postavljeno, a ne tete (na paritetni kavarn čeprav je število 3iW7^ v Vzhodni Nem-% v ‘trikrat manjše kakor .Si! po J*odn') bi moralo, jjišlts .Predlogih vzhodno-r^išlfco^,^. dalj časa igrati J* sj go. vise dotlej, do-boj vzhodnonemška ».Hfcir dgodriimi pogoji S< 6 P°tem t-i lahko bi- Sejp tebi potrebne p.ozi-ti ^tve sestav) in m S%jeti'tve zagotovile vi a- Xv^t "(p” bi tek ustavedaj- f^teliv^v* 2Vwe maklsimal--•Srn^t. n°vem nemškem bjtehijo^temrlci v svetu tla.j’ a vzhodnonemška tZ? Kusi- v’;Seeno večji po-^ vi o ^u svetu«, 'letak ki bi j0 ta imiel em manevriranju ! okoli »mirovnih pogojev«, pari katerih želi vlada Sovjetske zveze propagandistično izkq-riHt-iti razpoloženje in težnje Nemcev. Po na)črt.ih vzhodnonemške vlade fai svet. (v katerem bi ona maksimalno sodelovala 50:50), a ne parlament (v katerega ne zaupa), rešil velik vsenemiški pclLtični-problero, ki bi .na ta način pridobil komunistični partiji in njenim voditeljem popularnost, O drugih problemih, ki so v ?vezi z enotnostjo, kakor o ekonomskem položaju, vprašanju svobode in nemških mej, se vlada Grotewohla ni izjavila in je.po.vzorcu vzhodnega bloka ostala pri obtoževanju vsega, kar je izven njenega okvira. Zahcdnonemški kanoler Ade nauer je odgovoril na Grote-wohlovo pismo po šestih tednih, vendar ga ni naslovil vzhodni vladi, temveč nemškim državljanom. Vprašat je Grotewohla «zakaj rr.olče prehaja 'preko naših predlogov iz septembra in oktobra in iz prejšnjega leta?« Torej ima tildi za-hodnonemška vlada željo, da bj imela v svojih rokah iniciativo za «zed'injenje vseh Nemcev«. Tudi ona je po jvcji strani do maksimuma izkoristila v propagandistične namene vse korake, ki jih je podvzela pri okupacijskih o-blasteh v pogledu zadinjenja. Ader.juer je citiral izja-vc svoje vlade z dne 22. marca 1950 leta, v kateri je rečeno, da »smatra nemška zvezna, vlada za najvažnejšo nalogo ponovno vzpostavitev enotnosti Nem čije». Adenaurjeva vlada je prav tako poudarila načelo, da je «emotna državna ureditev Nemčije lahko samo rezultat svobodne odločitve vsega nemškega naroda. Po izdaji zakona o volitvah s strani štirih okupacijskih sil bodlo, razpisane splošne volitve za ustavodajno skupščino«. V pismu visokih zahodnih komisarjev predsedniku sovjetske kontrolne komisije generalu Cujkcvu in v komuni- keju konference treh zunanjih ministrov zahodnih sil, so v glavnem: zastopana ista načela, ki jih je zahodnonemska vlada dala v svojem odgovoru vzhodnonemškemu predsedniku Grotevvohlu. Rot. posebno priporočilo za izvedbo svobodnih vsenemških volitev1, oziroma kakor nesprejemljivo dejstvo, smatra za-hodnonemška vlada obstoj tako imenovane ljudske policije v Vzhodhi Nemčiji, ki in.a vojaški značaj in služi kot orodje tuje volje nad nemškim prebivalstvom. Na. koncu je Adenauerjeva vlada zavzela nasprotno stališče tudi y pogledu vprašanja poljško-nem-ške meje, ki je na Odri in Niši. Zahodna vlada ne priznava te meje in se sklicuje na člen. potsdamskih dogovorov, v katerih je rečeno, db bo (poljsko nemška meja definitivno začrtana žele cb zaključku. mirovne pogodbe z Nemčijo. Zahadj problema meja. in satelitske vloge nemških ko-minfermistov, napadajo nekateri listi glasilo enotne socialistične stranke Nemčije in dokazujejo, da ge voditelji komunistične partije in Sovjetska zveza perejo, ko pravijo, «da je krivdo Stalinove odločitve o dokončno začrtani meji na Odri in Nisi pripisati gamo nedemokratičnemu razvoju Zahodne Nemčije«. Politika sovjetske diplomacije, pesebne pa zadnji propagandistični manevri, ki lih ta vrši pireko vzhodnonemške vladg in tako imenovanega »gibanja za mir«, postavlja enotnost Nemčije samo v okvir splošnih načrtov nemiroljubne1 moskovske politike ter kom pticira. problem nemškega zedinjenja, ne glede na težkoče, ki se postavljajo na zahodni strahi, na pr. aktivizacija ostankov hitlerjevcev itd. Nemški problem se razpravlja tudi na pariški konferenci namestnikov zunanjih ministrov. To bo ena od' važnih točk na konferenci štirih, če bo do nje seveda sploh prišlo. S. T. Italijanski birokratski sistem je kriv visokih posrednih davkov VPRAŠANJE ki zahteva TAKOLE SI LIST «TRAVASO» PREDSTAVLJA «REVIZIJO MIROVNE POGODBE«, ZA KATERO SE S TOLIKO HRUPA ŽENEJO ITALIJANSKI IREDENTISTI — KOT OSEL ZA ŠOPOM! SLAME... Ves gospodarski tisk se je v zadnjem času zelo razpisal o prometnem davku (IGE). Tisk na široko komentira postopanje fiskalnih oblasti, višino tega davka in. gospodarske neugodnosti, ki izvirajo iz njega. Dejansko ne gre za' celotno vsoto tega davka, temveč za del, ki ga morajo plačevati mali in srednji pridobitniki (predvsem mali trgovci) in ki ga pla, čujejo pavšalno. To se prav j ne na osnovi izdanih računov temveč ocene letnega prometa. Ta ocena je pa seveda zelo e-lastična. Jasno je, da nekateri trgovci ocenjujejo, ko izpolnjujejo davčne prijave, svoj pio-met mnogo prenizko. Po drugi strani pa je nekako tradicional na praksa fiskalnih uradov, da enostavno ne verjamejo v res. ničnost prijavljene vsote, tem. več jo povečajo «na oko« za dvakrat, trikrat, ali kakor se jim pač zdi. Iz vsega tega nastane nemogoče pobiranje oziroma do- Pri Sv. Ivanu so žene v narodnoosvobodilni borbi igrale važno vlogo. Predi razpadom fašizma so delale za Gonars, Rab im druga zloglasna taborišča, kjer1 so naši ljudje umi. rali odi gladu, mraza ih pomanj kamija. Toda čim so se po Krasu oglasile pirve partizanske puške in so fantje usmerili' tja svojo pot. so žene takoj razumele, da je njihova na j Večja dolžnost pomagati jim. Na desetine parov nogavic, rokavic, kap. copat, osebnega perila so izdelovale tovarišice in skupaj z nabranim živežem in sanitetnim materialom, je po raznih poteh romalo k partizanom. Ob razpadu fašizma se je tržaška bolnišnica napolnila z jugoslovanskimi interniranci, ki so s® vračali v domovino, a so morali zaradi izčrpanosti ostati v naši bolnici. Dnevno so romale tovarišice tja in nosile bivšim internirancem hrano in obleko. Bili ar to povečini kmečki fantje iz Dalmacije, ki so jih fašisti polovili bb okupaciji im jih stlačili v ječe in PO BOGASTVU KROMA je Jugoslavija na sedmem mestu na svetu Kromita, ruda, iz katere dobivajo krom, je v Jugoslaviji o-bilo. Geologi so v zadnjih letih preiskali kraje okrog Dubošti-ce v Bosni, planino Jelico pri Cačku in nekaj predelov Sar-planine. Poleg teh je v Makedoniji nekaj večjih rudnikov kromove rude, med katerimi je najbolj znan rudnik Raduša z revirji Nado. Orašjem, Goran-ci. Belim kamnom, in Cačkom. Imenujmo še Lojane pri Ku-manovem, Rabrovo pri Valan-dovetn, Jezerino pri Oroševcu m Deva-Babaj blizu Djakovice. Skupna svetovna proizvodnja kroma ne znaša letno več kakor 600.000 ton. Ker v predvojni Jugoslaviji niso imetj rafinerij za čiščenje kromita so aa izvažali v Anglijo in Neme IZ DOLINE l , -•■te 1 C d° le ne ’n čaiu J^eDriiete° opravilo, posebno č« imajo fantje žbere Jvdru*e*a 2a bregom. Toda če se jih okoli **“ V*nje in JZ*Pin,Ca> tedaj je vse drugače: klepet, mi'dog red« Se kakšna igrica. Mame pa seveda v°do in se jezijo na »neposlušne ot.roke» čijo letno 98.4% alj 300.000 ton. Londonska bančna hiša »Grindfeld« je imela 75% delnic v jugoslovanskih rudnikih kromove rude. V njenem imenu jih je vodilo podjetje «Alatin mains LTD«. Ko je delniška družba «Ljuboten» s 100% glavnice bankrotirala, so njeni rudniki preši; v upravo «Alatin mains LTD«, Zanimiva je pripomba, ki pove, da so bili v tehničnem, vodstvu večinoma nemški strokovnjaki. Pričetek druge svetovne vojne je angleške lastnike rudnikov zelo prizadel, Nemci so med vojno izvozili iz Jugoslavije 470.000 ton kromove« rude. V zvezi s tem preberimo iz tretjega zvezka Dedijerovega dnevnika nekaj vrstio: »Angleški vojaški krogi so z varnj (z NOV, op. M. G.) iz praktičnih razlogov: ob vsakem kilogramu razstreliva, ki ga general tVilson pošlje y Jugoslavijo, ne dosežemo samo 6, temveč 100% koristi. Kaj pomenijo samo napadi vaših odredov na progo Skoplje—Niš! Ce bi Hitler nehal s preskrbovali jem kroma iz Turčije, bi mu rudnik Raduša pri Skoplju zajamčil 90% rezerv kroma«. (Dnevnik III., str. 34.) Ves diplomatski boj okrog Turčije med drugo svetovno vojno je bil trdno povezan z bojem zli njena naftna in kro-mova ležišča. Nemškemu vojaškemu stroju so bile za ople-menjevanje jekla potrebne velike količine kroma. Računajo, da je morala Nemčija leta 1943, ko je imela s satelitskimi vojskami skupno 257 divizij, pripraviti 30 milijonov ton jekla im železa, razen 25 milijo, nov ton nafte, 10.000 ton volframa itd. Enole narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije so mnogo pripomogle, da niso nemške zavojevalske sile izvozile še več kromove rude. Nemci so pred svojim umikom minirali nekatere rudnike. Pretrgali so električni vod' viso. k€ napetosti na črti Tetovo-rudnik Nada, Okrog 250.000 kubikov vode je zalilo rudniške naprave v globino 120 m. Da so rudnik zopet osposobili, je bilo treba osem mesecev dela. Maja 1945 je bil revir očiščen, tako da je že v začetku leta 1946 dosegel 40% predvoj- ne proizvodnje. Rudnik so poleg očiščenja tudi razširili z novimi izkopi. Odtlej so rudarji kromovih rudnikov v Makedoniji nenehno uresničevali vse dane naloge. Na drugem kongresu rudarjev Jugoslavije je tedanji zvezni minister rudarstva Svetozar Vukmanovič Tempo pohvalil rudarje teh rudnikov, poudarjajoč, da so svoj četrtletni načrt za leto 1949 pri proizvodnji prvovrstne kromove rude uresničili stoodstotno, druge vrste s 107%. kromovega koncentrata pa s 103%. Ko se je začel boj za večje storitve, so rudarji Raduše in drugih kromovih rudnikov prevzeli brigadni način dela. Danes dela v Raduši čez 90 brigad, ki dobro izpolnjujejo svoje naloge, V industrijsko razvitejših de. želah se je pokazalo, da je nik-Ijanje predmetov zelo drag teh. nološki proces. Zdaj je nikelj zamenjan s kromom, ker se je bolje obnesel. Pri proizvodnji kirurškega orodja in bolmiš-niških naprav ter pri izdelavi kromovih zob ir» potrebščin za zobne klinike je postal krom nujno potreben. Razen tega u-porabljamo danes krom tudi pri predmetih široke potrošnje. V industriji dobivajo z dodajanjem kroma trdno jeklo, ki je zlasti dobro za gradnjo ladij, letal in avtomobilov. Leta 1944 so v ZDA stopili z jeklom 200.000 ton kroma. Ta kovina je tudi važna pr; izdelavi aparatov za precizno mehaniko in občutljivih delov pri radijskih aparatih. Zaradi široke porabe se je krom pridružil kovinam. Po katerih je mnogo povpraševanja. V jugoslovanskem izvozu ko-njunkturmih surovin, med katerimi je tudi kromova ruda. naletimo na zanimive podatke, ki govore o izvozu v Sovjetsko zvezo ih dežele njenih satelitov. Leta 1948 so izvozih v CSR 53%, v SZ 15.5%, na Madžarsko 34.8%, na Poljsko, pa 63.8%. Ker izvožene konjunkturne surovine niso bile izmenjane na enakovredni podlagi, je Jugo slavija po resolucij; Informbi-roja z izvozom y njihove dežele prenehala in si poiskala u godnejša tržišča. končen traoi jsfc a Italiji. Ko taborišča po so prišli v bolnišnico, so bili tako izčrpani, da jim zdravniki, ker jim je primanjkovalo zdravil, niso mogli dosti pomagati. Bilj so fantje kot gore, a zdaj le sence, tako so jih izčrpali fašistični biriči. Tudi ječe Koroneo, Jezuite, vojaško ječo in keprsko so sve-toivanske tovarišice stalno obiskovale in. nosile zapornikom hrano in ofcleko. Tov. Mica je kljub .temu, da so jo policijski agenti stalno zasledovali, pričela pri na-s prva s političnim, delovanjem. Od1 leta. 1941 dalje je-prevzemala nase vedno najdirznejše in najnevarnejše naloge, V svojem delovanju pa ni ostala- osamljena. Osvobodilna borba je polagoma zajela vse cd delavke in hišne gospodinje pa do intelektualke in ni je bilo skoro hiše piri Sv, Ivanu, kjer bi . ne bile žene povezane v organizacijo ali pa direktno s to ali ono partizansko edinico. — Naj so razni «capo-fabbrica-ti» še tako pazili na ilegalno delovanje, se jie to naglo razvijalo in zavzemalo vse večji obseg Leta 1943 se je pojavila na terenu Darinka Piščanec — Slovenka, da poveže v organizacijo vse žene p-ri Sv. Ivanu. To ji je tudi uspelo, le žal, da jo je policija prekmalu aretirala. O Darinki s® je še vse premalo pisalo. Kakor je bila dobra, preprosta i.n požrtvovalna. tako je bila tudi odločna pri izvajanju svojih nalog. Bila je kremenit značaj. Vedno nam je govorila: «Sedaj se odloča usodb na® vseh, ne- smemo dopustiti. d-a gre m-imo nas ta doba. n-e dia bi sami odločilno posegli va-njQ.» Slovenka je s-vetoiva-nske žene povezala- z OF in poslale So svojo zastopnico v okrajni odbor. Sestavile so tedlaj tudi terenske odbore in vsak tak odbor je imel v krajevnem svojo zastopnico. V decembru 1943 je organizirala pri Sv Ivanu prvi maitovni sestanek aktivistk ■ s Katiuare, iz Lonjerja, Podlonjerja in. Sv. Ivana. Ko se je raznesel glas, a nehaj o pošebno lahkih vozilih. Ponekod so se namreč uveljavili dirkalni avtomobili, opremljeni , 500 cm3 mo. torjem brez kompresorja. Tu ima Anglija že tri leta prednost. Vozila vrste Cooper z motorjem Japp dosežejo hitrost 170 km na uro. Z vozilom D. B. Panhard je Francija pokazala, da za Angleži ne zaostaja prav veliko in da jih zna mogoče tudi dohiteti. ločevanje . potrebne vsote. Ker je prvikrat, ocenjeni davek običajno zelo visok, se trgovci pri. tožijo, nakar davek znižajo, zor pet «na oko« itd. itd. Jasno je, da je tak sisfeiA nevreden civilizirane države, da smrdi po nezmožni birokraciji. K temu moramo pripomniti še eno dejstvo. V Italiji je splošna vsota pobranega davka mnogo nižja kot je v Trstu. Višja je eeio od Genove, kjer je najvišja v republiki. Zakaj je tako? Predvsem zato. ker je italijanski skorumpirani birokratski a. para! m do skrajnosti zbirokra. tizirano pobiranje davkov tako urejeno, da so trgovci prisiljeni podajati izredno nizke prija-; ve. Pri nas Se pa še vedno čuti tradicija nekdanjega boljšega sistema. Poleg tega je zavezniška vojaška uprava navajena drugačnega reda in zato pobira z mnogo večjo vestnostjo. Pa še eno dejstvo je,- ki Leži trgovce in povzroča čezmerno naraščanje teh vsot. Zadnja številka gospodarskega lista «11 Mare« ugotavlja, da ne upoštevajo odgovorne oblasti izmenjav, ki .so nastale po drugi vojni v geografski obliki mesta. «11 Mare« pravi: ((Nelogično je, da moramo spominjati fiskalne oblasti, da je Trst zgub.il svoje gospodarsko zaledje, ki je imelo včasih okoli 200 tisoč potrošnikov« in dalje: «Mesto se je zmanjšalo na 300,000 oseb, medtem ko se je število obratov povečalo, v nekaterih sektorjih celo za 300 odet« Jasno je, da v sedanjem poln, zaju vsako povečanje posretL nih davkov vodi ali k povečanju cen, ali pa k zmanjšanju sredstev malih pridobitnikov. Obe rešitvi sta neugodni. Dru-žinsk; proračuni so že .tako napeti, življenjski stroški se stalno višajo, zato bi b-ilo vsako u-m-etno fiskalno povišanje cen nesocialno in- bj še bolj poslabšalo življenjski standard. Na drugi strani pa so mali podjetnik; že v tako težkem položaju. Zato bi bilo potrebno dvoje: da fiskalne oblasti prenehajo računati tako, ket so pred drugo svetovno vojno, ko je bila tukaj Italija in da se končno enkrat uredi odnos med posredi nim-i im neposrednimi davki. Ze večkrat smo poudarili, da je ta odnos nemogoč (približno .14:11 in da teži na vse gospodarstvo. Odločno je treba prekiniti s- sistemom, ki nas veže na še slabjp birokracijo. Mislimo.^da bi biio treba končno enkrat prit; pristojnim uradom do tega, da ni več stanje pred prvo svetovno vojno ;n temu primerno določati promet posameznim trgovcem. Poleg te. ga bi radi pripomnili, da je sistem, ki je v veljavi v Italiji popolnoma nesprejemljiv za Trst in do bi ga bilo potrebno prikrojiti po naših potrebah. Naravnost smešno-.ie. da skoraj ni življenjske potrebščine, ki ne bi bila obremenjena. To samo veča birokratski aparat, ki je zaposlen zato, da ugotavlja na tisoče raztresenih dohodkov in računa nanje bas-noslovno detaj-lizirane odstotke. Novo argentinsko oporišče v Antarktiki Aigentina je zgradila novo antarktično oporišče na področju, ki s; ga lasti tudi Velika Britanija. V uradnem poročilu je rečeno, da j*> zgradila oporišče v zalivu Margaret ekspedicija znanstvenikov, ki so se odpeljali iz Buenos Airesa 12. februarja. Poročilo pravi, da je to oporišče «nova in odločilna potrditev argentinske suvereno, sti nad temi področji«. Oporišče je na področju Ve-aelskega morja, kjfer si Velika Britanija že zdavnaj' lasti pravico do. več otočij. Gospodarski pomen zasedenega otoka je predvsem v okoliških loviščih na kite. Pa tudi uranij bi utegnil biti med velikimi ondotni-mi bogastvi. Oporišče se .imenuje General San Martin. V njem sta pošta in ambulanta. Predsednik Argentine Peron je 12. februarja v govoru po radiu med drugim rekel: «Ceprav bodo morda nase pravice izpodbijali, jih bo naraščajoča moč našega naroda sčasoma utrdila. Sklenili smo sporazume, po katerih ne moremo zasest; tega področja z vojaško silo, pač pa ga bodo korak za korakom zasedle znanstvene ekspedicije«. Peron je rekel, da je odplula ekspedicija na trgovski ladji, ker je Argentina obljubila Cilu in Angliji, da na področje Antarktike ne bo pošiljala pomorskih oboroženih sil. Ekspediciji pa načeluje polkovnik Herman Ruha-to, čeprav sicer poudarjajo, naj b; proučila in raziskala polarna področja, ter vzpostavila na, južnem polarnem področju prvo znanstveno eksperimentalno o-porišče. Sporno ozemlje južno od skrajnega rtiča JužnB Amerike je zasedla Anglija, vse drug* dele te neraziskane ledene pustinje, ki meri 6 milijonov kvadratnih milj, si laste Rusija, ZDA. Avstralija in Nova Zelandija. 11^ r 1 i r Danes ob 19. uri je bil zračil Ir ■■ nn L ni pritisk 758,4; toplota 10,7 T l\LfYlL (najvišja med dnevom 13,2, najnižja 9,8), vlaga 74 odst., veter 38 km (sunki 60 km), nebo pokrito 3/10,-morje razburkano, vidljivost 20 km, toplota morja 12,4. Za danes predvideva vremenska napoved pooblačitev nad Jadranskim morjem. STRAN 4 ZADNJA Hilli iMflfflHSOi Presenečenje v Tokiu zaradi odslovitve Mac Arthnrja Razumljivo nezadovoljstvo so pokazali Čangkajškovi predstavniki TOKIO, 11. — Po prvem trenutku, presenečena ameriških vojaških krogov v Tokiu zaradi odstavitve generala Mac Arthurja. je reakcija na. ta ukrep še vedno precej grenka, Ameriški častniki., ki so jih vprašali za mnenje, so ostro kritizirali Trumana, da je odslovil Mac Arthurja na tako ((brutalen« način. Nič manjšem ogorčenja pa ne kažejo tudi do Anglije in Francije; obtožujejo jru, da sta zahtevali Mac Arthurjevo glavo. V najvišjih krogih glavnega Stana je opazili zaenkrat se vedno samo molk. Menijo, da bo general Ridgu>ay postavil nov glavni strni, ker pomeni odhod Mac Arthurja tudi odhod številnih častnikov «store garde«. TOKIO, 11 — V Mac Arthurjevem glavnem stanu so spre-ijeii vest o odstavitvi Mac Arthurja S pravim zaprepaš cenjeni. Zaenkrat niso hoteli dati nobenih izjav o tej Trumanovi odločitvi, Mac Arthur se je danes zjutraj kot običajno napotil s svojim črnim avtomobilom v urad, pred katerim ga je čakala skupina Japoncev, ki so žej slišali po japonskem radiu vest o njegovi odstranitvi. Japonski časopisi so izšli takoj V posebnih izdajah. Ob objavi te vesti je japonski ministrski predsednik Joši-da ravno sprejel tuje diplomatske misije in zastopnike tiska *na letni «Garden-Party». Ker je pa danea v Tokiu deževalo, so se diplomati preselili v salone, kjer so se razgovarjali samo o tem dogodku. Jošida in niti njegovi ministri niso hoteli izraziti avdjega stališča glede tega dogodka. Opazovalci v Tokiu so mnenja, da je vzrok te hitre Trumanove odločitve iskati tudi v razgovorih, ki jih je imel včeraj Mac Arthur z ameriškim ministrom za vojsko Frankom Pacejem. Kljub temu. da je to vest zanikal Mac Arthurjev glasnik, so v Tokiu prepričani, da je Pace zahteval od Mac Arthurja, naj se vzdrži političnih izjav. Menijo, da je Mac Arthur odklonil predsednikovo zahtevo, ali pa je postavil pro-tizaihteve. Zahteval naj bi dovoljenje, naj vodi vojno na Koreji, kot se njemu zdi, kaj- naj bi povzročilo, da se je Truman tako hitro zganil. O današnji Trumanovi odločitvi je izjavil tajnik japonske liberalne stranke Eishaiku Sato, da je japonskemu ljudstvu zelo, žal, ker bo Mac Arthur odpotoval, pred zaključkom Japonske mirovne pogodbe. Dodal je. da ta sprememba ne bo vplivala na politiko japonske vlade. Tajnik socialistične stranke Inejiru Asanifma je dejal a svoje strani, da je poslabšanje svetovnega položaja vplivalo na odhod Mac Arthurja in izrekel generalu svojo hvaležnost «za vse, kar je storil za demokratizacijo Japonske in dvig življenjske ravni«. Predsednik predstavniške zbornice Joji Hayashi je izrazil svoje presenečenje zaradi Trumanove odločitve in dejal, da smatra, da to ne bo vplivalo na okupacijsko politiko pod vodstvom generala Ridgwaya. Guverner japonske banke Hi-tsado Ichimada Pa je izjavil, da delo Mac Arthurja na Japonskem po vojni nima primere v zgodovini«. To &o izjave japonskih politikov starejše generacije. Mlajši pa odobravajo Trumanov ukrep. Pravijo da se generali ne bi smeli vmešavati v politiko kot so to preveč delali prej japonski generali in so pričeli z vojno k,i se je katastrofalno končala. Dodajajo da se je bilo treba po vseh izjavah Mac Arthurja bati razširjenja spora, kar bi pomenilo Za Japonsko novo katastrofo. Ridgway se zdi bolj umerjen — pravijo — in se bo potrudil, da omeji in konča korejsko vojno. Zanimiv komentar je danes objavil tokijski Ust «Nippon Times«, ki ga tiskajo v angleščini. List pravi: «Vsakdb od 83 milijonov Japoncev je dan es čutii v sivoji notranjosti ■ globoko žalost, ko je zvedel za odločitev predsednika Trumana, da odstavi Mac Arthurja z njegovega poveljstva. Japonci so se navadili ljubiti in spoštovati tega velikega generala 'n državnika. Pod njegovim vodstvom se je moglo japonsko ljudstvo dvi- gniti iz prepada poraza na stopnjo, kjer je danes, tik preden se bo pridružilo veliki družini svobodnih narodov«. Na dvoru japonskega cesarja so izjavili, da je bil cesar Hiro-hito hudo prizadet in užaloščen, ko je zvedel, da so odstavili Mac Arthurja, ki ima glavno zaslugo za to, da je Hiro-hito ostal na prestolu. Iz Pusarta, sedanje južnoko* rejske prestolnice, se je izvedelo, d'a je danes zjutraj Syng-man Ree takoj poklical na razgovor svojega ministra za obrambo Sihn Sun Mo. Visok predstavnik južnoko-rejske vlade pa je dejal: «Res ne vemo, kaj bi rekli. Čutimo se zelo dezorientirani. General Mac Arthur je naš dober prijatelj in bomo občutili njegovo odsotnost. Ne glede na to, da so ga odstavili, ne bo miru na Koreji, dokler ne bodo doseženi nameni OZN in sicer združitev svobodne in neodvisne Koreje«. Kakor javljajo s korejskega bojišča, so tamkajšnje čete pozdravile imenovanje generala Ridigwaya na Mac Arthurjevo mesto Ridgway je namreč med četami zdo priljubljen, in jo postal nekakšen simbol zmage. Poveljstvo 8. armadle ni ničesar vedelo o zamenjavi in je bilo, ko je prejelo to vest ameriškega radia, zelo presenečeno. Na vsak način pa se čutijo ob tej zamenjavi najbolj prizadete na Formoei. Mac Arthur je bil vedno eden izmed naj-večj-ih zagovornikov Cangkaj-škovega režima, kateremu je dajal, če je le mogel, vso svojo materialno in moralno podporo. Zato ni nič čudnega, če pravijo v Tajpehu krogi, ki so zelo blizu Čangkajška, da «bodo vsi Kitajci z žalostjo izvedeli, tja nimajo več v Tokiu svojega prijatelja in velikega vojaka. Kitajci zaupajo predsedniku ZDA in so prepričani, da Amerika ne bo izdala stvari svobodne Kitajske«. Isti predstavniki so bili v Tajpehu zelo o-garčeui ob vesti po kateri naj bi Anglija zahtevala predajo Formoze LR Kitajski. Pravijo, dla bi bil ta. korak zelo težak in proti Listini Združenih narodov. S tem tod ameriški položaj v kratkem pcsitai dhsti bolj šibak Mac Arthurja vabijo v Hollywood HOLLYWOOD, 11. — Filmski podjetnik Tom Mac Govan je danes brzojavno ponudil Mac Arthurju, naj sprejme vlogo glavnega igralca v filmu «The square needle« (Kvadratna igla), ki pripoveduje zgodbe nekega častnika, ki so mu med zadnjo vojno navodila iz Wa-shingtona pokvarila ves uspeh. Mac Govan. ki ponuja Mac Arthurju 3.000 dolarjev na teden (približno 2 milijona lir), dodaja, da bo »dramaturg Samuel Taylor spremenil glavno vlogo, da bo vredna generala«. Anglo - ameriški razgovori o perzijski naiti WASHINGTON, 11. — Danes popoldne se je po triurnem razpravljanju končalo drugo zasedanje ameriških in angleških zastopnikov, katerih naloga je proučiti, kakšr.o politiko naj vodijo njih vlade glede nacionalizacije perzijske nafte. Kljub temu, da niso imeli v na- v krartlkem zopet skupaj angleški ir.1 ameriški predstavniki. Neredi v nemških rudnikih urana BERLIN, 11. — Kakor javlja danes nemški radio, je prišlo prejšnji teden v Saksoniji, na področju rudnikov urana do «težkih spopadov« med rudarji in policijo, ki je skupaj s sovjetskimi stražniki zaprla 53 nemških rudarjev. Do neredov naj bi prišlo v Johar.n-Geor-genstadtu in Eibenstocku, Nesreča letala na Aljaski FAIR BANKS (Aljaska), U. — Neko ameriško vojaško prevozno letalo se je ponesrečilo, ko je hotelo pristati na svojem letališču. Pri pristanku se je namreč užgalo pri čemer je našlo smrt osem letalcev. 1 lili iiiiiiS ! .? POROČILA ffl IIP 32. AFRIKA 1951 II i lil!!: :::::: m m® .. . .... Tir RADIO Najvažnejše današnje oddaje: Radio Slovenija: 14.40 Istrska suita, Dubrovačko kolo (Bevčič, Brkanovič); 22.30 Nočni koncert del francoskih skladateljev. Radio jug- „ 14.00 Igra veseli kvartet; 20.30 Poje tržaški Komor ni zbor p. v. Vrabca. Trst II.: 13.45 Slavne skisa, be za 4 klavirje; 18.45 Čajkovski: Uvertura t • Trst I,: 22.40 Odmevi iz Broadwaya in Hollywooo . cone Trsta: Tako se je pričelo. General J. Lamton Collins, vodja glavnega stana ameriške vojske, svečano predaja Mac Arthurju modro zastavo Združenih narodov. To se je. dogodilo 14. julija 1950. Svojci padlih italijanskih partizanov odpotovali v Zagreb MILANO, 11. — Danes je odpotovala v Jugoslavijo delegacija svojcev italijanskih partizanov, ki so padli v Jugoslaviji med zadnjo vojno. Delegaciji bodo v petek izročili v Zagrebu zemeljske ostanke padlih partizanov. Zahteve Egipta za neodvisnost Maroka KAIRO, 11. — Egipt je danes zahteval od Francije, naj zagotovi Maroku neodvisnost in je dal razumeti, da bodo arabske države predložile to vprašanje piri OZN, če francoska vlada ne bo napravila ničesar v tem smislu. Egipčanski zunanji minister je namreč objavil besedilo svoje note Franciji. Enako noto so poslale v Pariz tudi druge članice Arabske lige. Nota temelji na resoluciji Arabske lige glede Maroka, ki so jo te države sprejele v preteklem mesecu. Note pravijo: «Arabske države bi globoko cenile uresničitev maroških nacionalnih teženj. Ce bi Francija sprejela ukrepe v tem smislu, arabske vlade ne bi imele vzroka, da se obmejo na OZN zaradi maroškega vprašanja. P060JI IZRAELA za otMHlni Ma Mnlslle za ireitiile Zračna bitka nad sirijsko-izraelsko mejo TEL AVIV, 11. — Vodja začasnega glavnega stana sil OZN v Palestini polk. De Rid-der se je danes sestal na libanonski meji z izraelskim delegatom pri komisiji za premirje, polk. Shaulom Ramati-jem in se z njim' razgovarj al o pogojih Izraela, po katerih bi bil zopet pripravljen sodelovati na zasedanjih izraelsko -sirijske komisije za premirje. Izrael je namreč odgovoril na poziv velesil glede miru s Sirijo in postavil naslednje pogoje: 1. umik vseh vojaških in polvojaških sil z demilitariziranega področja, 2. prenehanje ognja preko demarkacijske črte in znotraj demilitariziranega področja, 3. olajšanje gibanja opazovalcev OZN pri izvrševanju rjjih nalog, 4. izjava, po kateri prevzame predsednik komisije za premirje odgovornost glede izvedbe ldavzule, ki se tiče upostavttve normalnih življenjskih pogojev na demilitariziranem področju. Kalkior je izjavil danes posla- nik Izraela v Washingtonu, Eban ni njegova vlada odgovorna za napetost, ki je nastala na področju jezera Tibe-riade med njegovo državo in Sirijo. Sirijski ministrski predsednik Hhaled Azim je danes izjavil, da je Sirija pripravljena umakniti svojo zahtevo pri Varnostnemu svetu takrat,' ko bo položaj med Izraelom in Sirijo postal zopet normalen in bodo Izraelci umaknili svoje čete iz demilitariziranega področja. Demantiral je vesti, po katerih bi Sirija zahtevala posredovanje OZN y sedanjem sporu. Po zadnjih vesteh, je danes javil nek sirijski vojaški glasnik, da so sirijska lovska letala zbila danes en izraelski bombnik v zračni bitki nad sirijsko-izraelsko mejo. Do letalske bitke je prišlo ob 15. uri, ko sta dva izraelska bombnika kršila sirijski zračni prostor pri Newyosha. Sirijski lovci so se dvignili z namenom, da prisilijo izraelska bombnika, da se vrneta na svoje ozemlje. i! t ' [i“ .j M lili Hi r _»■ iSSl- ul li Poplave v ZDA in pozan CHICAGO, 11. — Re^ Z Sissippi in druge rekfi no narasle zaradi ga deževja. Minnesote (Iowa), "'jc'egS)i in severno Dakoto, V SSL im državi Washington jo veliki gozdni požari. KINO v TRSTU Rossetti. 21.00: Revija družba Dapporto. ( Excelsior. 16.30: »Male zen*. Aliistm, P. Lavvford. , v Nazionale. 16.00: ((Nekoncani PJ Margaret 0’Brien, Cyd OgfS Arcobaieno. 15.00: j bp», J. ammon,_T Hcfar^ Fenice. 16.30: ((Kupčeval«. mi«. R. Montalban, G. ' Pri/ikrat mOberstdoriu Rudi Finžgar obuja svoje spomine 2. Spet so se pojavili mladi fantiči, nam vzeli smuči in krenili smo vdrugo v breg. Prvi skok je izvedel projektant ska. kalnice arhitekt Klopfer; dosegel je dolžino 83 m. Jaz sem bil na startni listi kot četrti. Previdno sem se spustil po zaleti-šču in se potem pognal z odskočne mize bolj za poskušajo kakor za res. Neslo me je 93. metrov daleč. Letel sem razmeroma nizko nad doskočiščem, pravega zračnega odpora nisem občutil. Ko sem zapustil belo areno, je speaker najavil avstrijskega mojstra S.eppa Brad-la. Zelo lepo je potegnil in žel za svoj 116 m dolg polet viharno odobravanje 6000 glave množice. Finski mojstri so bili tokrat še med gledalci. Pomotoma so jim ostale smuči v Ko-penhagenu, zato prvi dan niso mogli nastopiti. Pri drugem skoku sem dosegel 103 m, pri tretjem pa že 114 metrov. Uspeha sem bil vesel, saj mi je vlival zaupanje. Potem je bilo v tretji seriji Precej padcev in skakalci so po vrsti odstopali. Od tridesetih tekmovalcev smo se samo štirje prijavili za četrti skok. Pognal sem se z uso odločnostjo, potem sem vlekel in vlekel ter doživel najdaljši skok svojega življenja — 120 m. Zabilo me je, da sem sedel. To je bil torej skok s padcem. Zal mi je bilo hlač na zadnji plati; obrusilo jih je, da sem jih moral dal zakrpati. No, tem več razloga, da preizkusim usnjeno uniformo, za katero pa ni moj spremljevalec Pelan prav nič navdušen. Oberstdorf, 1. marca. Se pred dnevom sem se prebudil in premišljeval kako bo danes. Počutil sem se dobro, le noge sem imel nekam težke. Ob U sem šel na skakalnico. V nahrbtnik sem nabasal svojo novo uniforme iz rdečega usnja, Pelan mi brani, da bi jo oblekel, jaz pa sem sklenil, da ga tam presenetim. Takole sem mislil; če bo m prvič in drugič potegnil, kakor se spodobi, se preoble- črtu novih sestankov, menijo po. J čem. Toda nisem mogel odrini-oblaščeni krogi, da bodo prišli ti, preveč se mi je poznala utrujenost prvega dne. Obakrat sem zamudil odriv. Tudi Švicar Tschannen se pritožuje, da ga noge bolijo. Bolje bi bilo, da bi skočil samo dvakrat ali da vsaj ne bi preje vozil izpod mosta. Junak dneva je bil danes Finec Luiro Tauno. Ze s prvim skokom je poletel na 111 m, z zadnjim pa na 132 m. Padel je samo enkrat. Moj najdaljši skok je znašal 111 m. Danes sem zvedel, da merijo hitrost s pomočjo svetlobnih naprav. Današnja maksimalna hitrost na zaletu je znašala 160 km na uro. Po skakanju smo šli na kosilo. V sobi za masažo sem na-letel na Finca Tauno. S težavo sva se pomenkovala, kajti sim. patični Tauno zna prav toliko slovenski kakor jaz finski; lomila sva nemščino. Vendar sem zvedel, da je star 18.let in da se bavi tudi z dviganjem uteži. Pravi, da je to dober dopolnilni šport za smučarje. Tau. no je lahek, saj tehta samo 60 kg, vendar dvigne obojeročno 90 kg. Kar lep uspeh celo za težkoaitteta! Danes se je oglasil pri nas tudi Norvežan Sigmund Ruud. Ko sva se srečala, mi je dal ro. ko in me pozdravil, vendar ga nisem poznal. No, potem sem si ga natančneje oglodal, spomnil sem se, da sem ga pred dolgimi leti kot otrok občudoval v Planici; pristopil sem in mu še enkrat dal roko. Povabil sem Sigmunda Ruuda v Planico, pa pravi, da letos ne utegne; bo pa prišel zanesljivo k nam prihodnje leto, da bo vi-del obnovljeno Bloudkovo ska. kalnico. Tudi Švicar Feldmann, ki hrani doma planiško tablico z znamko 120 m, je prispel u Oberstdorf. Močno se je poredil. Po večerji smo se pogovar. jali z našim zdravnikom. Med drugim je povedal, da je bilo pred vojno v Oberstdorfu sedem zdravnikov, torej povsem dovolj, zdaj pa jih je kar dvajset. Zdi se, da komaj čakajo, kdaj' bo kdo zbolel. Zdravnik pravi, da je v Nemčiji ogromno tega kadra. Kasneje sva prisedla s Pelodom h graditelju skakalnice arhitektu Klopferju. Povedal sem mu, da nameravam preizkusiti usnjen skakal- ni dres. Klopfer je bil navdušen tn mi je pomagal pregovo. riti Pelana, da ga sploh smem obleči. Popoldne sem se okopal in dal masirati. Namazal me je z vsemi mogočimi žavbami; Pe- lan je dejal, da smrdim kakor našopan krokodil. Oberstdorf, 2. marca. Zjutraj bi bil rad spal, vendar ne morem. Cepram živimo v «skaka-škem samostanu«, čeprav je Vse tiho, vendar čutimo razburjenje, vsak svoje. 35 nas je, Fincev, Italijanov, Jugoslovanov, Avstrijcev, Švedov, Švicarjev in Nemcev, ki vsi kopr. nimo po dolgih poletih, po športnih uspehih. Ob 10 smo zajtrkovali, potem pa nam je Italijan Anzello igral na klavir. Posedli smo po foteljih, položili utrujene noge na mize in stole in poslušali. Danes bom oblekel rdečo uniformo, morda bo manj trenja v zraku in več varnosti pri morebitnem padcu. Pelan, moj resni spremljevalec mi je šle pose. bej naročil, naj krenem od hotela kot zadnji in naj si oblečem zimsko suknjo. Tako sem tudi storil. Da ne bi bilo preveč nepotrebnega vzpona, tudi nisem danes vozil izpod. mize. Bodo že drugi merili hitrost. Kakor vsak dan, tako sem se tudi danes oglasil pod zaleti, ščem v hišici za skakalce. Prijazna deklica me že pozna in ve za moje želje; postregla mi je z mlekom in medom. Drugi so se krepčali s čajem, s keksi, s pomarančami. Skakalci se še vedno kar dobro držijo, ven. dar jih je doslej že devet odstopilo. Stojimo na visokem lesenem stolpu zaletišča in poslušamo speakerja, ki obvešča množico gledalcev o uspehih. Pred menoj so na vrsti Italijani, za menoj Avstrijci. Slehernemu, ki starta, želimo srečo in ga po. zdravljamo. Cujem speakerja: ((Da Col Bruno, Italija, 99 m. Zdaj je na vrsti Finžgar Rudi, Jugoslavija. Pojasnjujemo, da bo preizkusil usnjen skakalni dres, ker letos za to v Planici nima priložnosti. Ve.lika skakalnica v Planici je v stanju rekonstrukcije...«. Kaj pravijo drugi? EDINI ! Kavarna Dubrovnik. Gneča med gosti. Čudno šepetanje in pridušeni vzkliki občudovanja. Mnogi kažejo s prstom na človeka v belem platnenem jopiču: — Glejte, ta je oni natakar! — Kateri? — Oni debeli, prav oni! — Zares? Častna beseda! Stavil je na Mačvo! Ubogi natakar pokazuje svoj kupon gostom in se otepa z ra. kami in nogami: — Toda ljudje, za boga, kam? Da veste, ne bom vam kazal več svojega listka, niti rodnemu očetu. Dnevi pred tekmo tečejo hitro in v zadovoljstvu. Stvar, ki vzbuja smeh, ko se jo pripoveduje, je ta: portugalska federacija je dala za spremljevalca italijanskim funkcionarjem in igralcem zdravnika, direktorja klinike za bebce. Ko je Felix, ki je bil očividko nekoliko prehlajen, naredil gesto, kot bi si hotel obrisati nos z robcem, ki mu ga je naklonila mati narava, ga je gospod Ling (sodnik op. ur.) pogledal z lahnim očitanjem; potem je vzel iz svojega sivega suknjiča robec in mu ga z nasmeškom podal. Pravi gentle-man, ta gospod Ling. !L CORRIERE Dl TRIESTE TUDI TI MORAŠ LETOS TELOVADITII Mitič in Paiada premagala par Clerici - Bergamo RIM, U. — V tretjem dnevu rimskega turnirja je presenetilo predvsem dvoje stvari: nosilca skupin Filipinec Ampon ter Sved Bergelin sta izpadla po ((zločinski roki« dveh Italijanov. Rezultati; Moški posamezniki: Von Cramm : Axelsson 2-6, 6-3, 6-0, 6-3; Patty : Luchetti (Italija) 6-2, 7-5, 6-2; Savitt : Scribani (Italija) 6-1, 6-2, 0*4; Rolande Del "'Sr Angleški nogometni strokovnjak Villiam Anderson je prinesel na dan nove ideje, ki se bavijo s prenovitvijo nogometnih pravil. Anderson predvsem predlaga novo kazen: Kazenski strel za namerno podajanje lastnemu vratarju s točke izven kazenskega prostora. Nesprejemljivo. Resnica je (sicer, da se ta mož. nost podajanja vratarja da tudi izkoriščati in da je to prišlo v navado, ko se hoče zavleči igro, toda kako se bo določilo, ali je igralec naredil to namerno ali nenamerno? Vedno bo ta lahko zatrjeval, da je pogrešil ali pa, da je hotel rešiti korner. Poleg tega, pa so mnogi slavni vratarji, kot so Frank, Swift mnenja, da je podajanje vratarju ena med najbolj dragocenimi taktičnimi po-tezami. Se manj je sprejemljiv, drugi predlog. Kaznovanje igralca, ki namerno pošlje žogo izven igrišča. Tudi tukaj se pojavi vprašanje namernosti in nena-merr.osti. Tretji predlog Andersona je, naj bi imel sodnik možnost, da izključi igralca, kot se to dogaja pri hokeju, za krajšo časovno razdobje. Glanville, avtor članka pravi, da ta kazen ni primerna, ker pri nogometu služijo kazenski streli za kaznovanje manjših prestopkov, ki jih hokej, vsaj v tem pomenu ne pozna, poleg tega, pa bi tako izključevanje lahko privedlo do prevelikega znižanja igralcev na terenu. Bolj držijo drugi Andersonovi predlogi, o katerih bomo še govorili. Bello : Ampon (Filipini) 6-1, 6-3, 6-1; Washer (Belgija) : Bucholtz 7-5, 7-5, 6-4; Clark : Sada (Ital.) 7-5, 6-4, 6-2; Cucelli - Bergelin 2-6, 6-2, 6-4, 6-1; Burrovvs (ZDA) : Cernik (Eg.) 7-5, 6-8, 6-4, 8-6; Drobny (Eg.) : M. Del Bello (It.) 6-2, 7-5, 2-6, 6-0. Dvojice: Von Cramm - Goepfert : Welss -Scribani 5-7, 6-3, 7-9, 6-2, 7-5; VVasher . Brichant (Belgija) : Canepele - Branovič (It.-Jug.) 6-0 6-3, 3-6, 4-6, 6-1; Patty - Ampon’ (ZDA-Fil.) : Planner - Cavriani 6-1, 6-0, 6-4; Mitič-Palada (Jug.) : Clerici - Bergamo (It.) 6-3, 6-0, 5-7, 7-5; Sada . Gardini (It.) : Parri - Maggi (It.) 6-1, 6-4. 9-7; Rolando Del Bello - Belardtnelli (It.) : Lerque - Draper (Equa-dor-Spagna) 6-2, 6-0, 7-5. Fameshon končno zmagal CINCINNATI, II. — Evropski prvak peresne teže, Ray Fameshon, je danes pustil v slačilnicah neodločnost, kj mu je kvarila bojno srečo na prejšnjih matchih v ZDA. Premagal je na točke Eddia Burgina In si zaslužil s svojim lepim boksom navdušene ovacije osmih tisočev gledalcev, ki so napolnili ((Cincinnati Garden«. Evropejec je dal Burginu lekcijo, bil je vseh deset rund v napadu, le sem pa tja je nasprotnik poskušal z nenadnim k.o. udarcem obrniti srečo v svojo korist, a zaman. 'a -OHF Fifodrammatico. 16.00: Gflj, življenja«, B. Crosby, hegetk-Alabarda. 15.30: ((Trije ji«, Lana Turner. * Armonia. 15.30: «Bledi o™ Hope, J. Russell. ^ Garibaldi. 14.30: M. Montez, P. Christian- fit Ideale. 15.30; »Safari«, u-banks. _ -etnla®' Impero. 16.30: «Pesem k* L. Cortese, Delia Scaia. ^ Italia. 16.00: »Pepelka«. Disneya. , ... sode** Kino ob morju. 15.10. ^ dokumentarni filma- . Savona. 15.00; «Glavrt' h‘k3>. , oerrf* Viale. 16.00: »Razdrta F1 C. Colbert. -videni** Vittorio Veneto. 16.00: duše«, M. Morgan, H. * a of Azzurro. 16.00; ((OkrvavlJ«1' lica»- ~ nri^ Belvedere. 15.30: ^DolgO v vanje«. ' , . Marconi. 15.30: ((Kitajski Massimo. 16.00: «Pusčavsw boji«. Novo Cine. 16.00: «Ne! 12», W. Chiari, S. PX*®? jS# Odeon. 16.00: »Patricija o1 tor«. Radio' 15.30: ((Ognjeni kh2*' | Vittoria. 16.00: «OkrvaW= : nar»- -Venezia. «Krogla za R Eden. 17.00: «Sablja King M. Wrixon. V COBIC* ^ Verdi. 17,00; »Atomska nost«. . i#p Vittoria. 17.00: «Mrtvi ne rijo«, G. Raft. Centrale. 17.00: »Višava«, rotti. , v, Moderno, 17.00: «Fedora»i rida. 5r RADIO JC60SL«VA»g^ CONE TJ Četrtek 12. aprila Poročila v slovenščini ,»«[ 13.00, 19.30, 23.05; v Wv, 45, ll' italijanščini ob e' jj - 23.00. „ m :fi 6.30; Jutranja g?aSi?aj, ® 19.15 in 23. o.su; jutranja 11.00: Oddaja za pioniC 12.00: Igra godba n® 12.35: Glasbena Pevski koncert Pavle P.1?, ra to lahka glasba. 13-4’: 'iZ, ženam.' (ital.) 14.00: $2» a kvintet. 14.30: Pregled HTjrit&i in slov.) 17.40: Poje„«,«'#'- pevski zbor. 18.00: posvetovalnica (ital.) be za čelo in klavir. i? glasba. 19.45: ______________, „ , „ (ital.) 20.10: Pogovon >1 ^ Glasba. P? 1 20.; 30: Poje tržaški Kom®^ p.v. Ubalda Vrabca. - ) J1'tj zorja: Sueški kanal (£•?£ 2?jj; Pester koncertni $9 m. Lahka in plesna Večerne melodije do TKST U- !?(• Poročila ob 7.15, >2’41 .i in 23.15. (jOfjJ Jutranja glaS“£aJ- SP la vsakega nek„«; Sfu ■7.30: 11.30: Za vsakega Promenadni koncert. - sl<>vcj3> bert: Rozamunda. l31ujUet- S/ narodne izvaja pevski u ,5; tje 'livščjne. D:’. ILi Delius: Dogodivščine- rj ne skladbe za štiri klaV‘ (jiss"]) Plesna glasba. l8'1j’iikoVs%>i predavanje. 18.45: vertura 1812. 19.00: Slovel ^ choPšt' 1- ;rta SJv], Jju Berlioz: Rimski karne Pestra glasba. 20.30: Dogo div dbe za š glasba. 20.45: Lahka glasba. £*• ttl J. skl oder - Cantink Ki,. večernp melodije. 2J.y"'p()l" večerne melodije. 23-y"'poli Nočna serenada. 23.«•>■ glasba do 24.00. TRST i* l3’ -t Poročila ob 7.30, in 23.10. 12.20: Ritmi in PfS»>: pitfjj/; lodična mavrica. 14.10- iH rgr duo. 18.00: Motivi iz sta* 0v »D 18.30: A. Brigida m n^oV>ijl{; ster. 20.20: Mendelssohn vjf1 fl ba. 20.58: Muzika hD ,lst»D 22.10: Koncert violon K/ Vlezzoli. 22.40: OdmeVi?3 30:' waya in Hollywopr na glasba do 24.00. (Nadaljevanje sledi.) JhiUotoMčiM V da&čefi% vAfaka tfreika u duetdvH udf III. DEL 128. r PREVEDEL F K O E. L U St T U I U A L UK. DR. E K A N ROBERT B KA DAČ H L A V A T V Chodounsky ga je strašil, češ da je zdaj konec Sale in da ga za to čaka krogla. «Ko bi se že nehalo tole mučenje!« je tarnal Baloun; »enkrat mi je huda predla na manevrih pri Voticah. Tam smo korakali lačni in žejni in, ko je k nam prijahal komandant bataljona, sem zaklical: ,Da j te nam vode in kruha!’ On je obrnil konja proti meni ir. rekel, da, ko bi bilo to v vojni, bi moral jaz stopiti iz vrste in bi me on dal ustreliti, zdaj pa me d& zapreti. Toda imel sem srečo; ko je jahal k štabu, da bi me ovadil, se mu je splašil konj, mož je padel s konja in sl hvala bogu zlomil tilnik.« Baloun je vzdihnil in košček kruha se mu je zaletel; ko Je to prestal, je poželjivo pogledal na dva nahrbtnika nadporočnika Lukaša. ki ju je imel na skrbi. «Gospodje oficirji«, je rekel otožno, «so dobili jetrne kon-serve in ogrsko salamo.« Pri tem je tako poželjivo gledal na oba nahrbtnika svojega nadporočnika kakor od vseh zapuščen pes, ki je lačen ko volk in sedi ter vdihuje pare kuhajočega se prekajenega mesa pred vrati prekajevalčeve trgovine. »Nič bi ne škodovalo«, je rekel Chodounsky, «če bi nas kje čakali z dobrim obedom- Ko smo se mi v začetku vojne peljali v Srbijo, smo se vsi kar prenažrli na vsaki postaji, tako so nas povsod gostili. V Osjeku na Hrvaškem sta nam prinesla v vagon dva gospoda od veterajnarjev velik kotel pečenega zajca v omaki, pa smo jim vse to zlili na glavo. Po vseh progah nismo nič drugega delali kakor kozlali iz vagonov. Korporal Matjeka v našem vagonu se je tako nažrl, da smo mu morali položiti na trebuh desko in skakati po njej, kakor bi tlačili zelje; in potem mu je Sele odleglo. Ko smo se peljali čez Ogrsko, so nam metali na vsaki postaji pečene kokoši v vagone. Pa nismo nič drugega jedli kakor možgane. V Kapošfalvi so nam Madžari metali v vagone cele kose pečenih prašičev in neki tovariš je dobil celo pečeno svinjsko glavo v butico, tako da je potem tega darovalca preganjal z vojaškim pasom čez tri tire. Zato pa v Bosni nismo dobili niti vode. Toda do Bosne - čeprav je bilo prepovedano — smo imeli žganja in vina, kolikor smo hoteli. Spominjam se, da so nam na neki postaji gospe in gospodične prinesle pivo in mi smo se jim v posode s pivom poscali. In te so tekle od vagonov! Vsi smo bili celo pot kakor motoglavi; jaz nisem več prepoznal srčnega asa in. preden smo se nadejali, je prišlo povelje in vsi smo morali iz vagonov, ne da bi bili doigrali karte- Neki korporal, ne vem več, kako se je pisal, je vpil na svoje ljudi, naj pojejo; ,Und die Serben mtissen sehen, dass wir Oester- reicher Sieger, Sieger sind.’* Toda nekdo ga je od zadaj brcnil, da se je prevalil čez železniški tir. Potem spet krik, naj se postavijo puške v piramide; vlak se je obrnil in vozil nazaj prazen; ampak odpeljal nam je preskrbo z živili za dva dni. Ln kakor od tod do tistih dreves tamle so že začeli pokati šrapneli. Z druge strani je prijahal komandant bataljona ter sklical vse ____________________________________________ JC k posvetovanju in nato je prišel naš nadporočnik Maček, Ceh,» lerist mu je dal nekakšen papir"ter"zopet^odjahal h3 ^ govoril pa je samo nemški; bled kakor kreda je pravil, da se ------------* — ‘ nato smo se plazili po železniških pragovih, ker se J® P m aeroplan ln so šarže tulile: ,Alles decken, decken!” je izkazalo, da je bil to naš aeroplan. in ga je tudi h& pf lerija malone sestrelila. Zato smo spet vstali; od nek°’ k nam neki kavalerist in že od daleč vpil: ,Wo is* ", p*. kommando?’** Poveljnik bataljona mu je jahal napr°‘’’ ne moremo peljati naprej, ker je proga porušena; Srbi so ponoči prišli čez reko in so zdaj na levem krilu. Pa to je Se daleč od nas. Rekel je, da bomo dobili ojačen je in potem jih bomo razsekali na koščke. Nihče se ne sme vdati, kajti Srbi režejo ujetnikom ušesa in nosove in jim iztikajo oči. Ce pokajo šrapneli nedaleč od nas, se nikar ne bojmo. To strelja naša artilerija. Kar nenadoma se je oglasilo nekje za goro tatatatatatatata-To streljajo — je dejal — naše strojnice. Potem je bilo slišati na levi strani kanonado; mi smo to prvič slišali in smo ležali* na trebuhu, čez nas je zletelo nekoliko granat, ki so zažgale kolodvor, in z desne strani so začele nad nami žvižgati krogle in v daljavi so se slišale salve in pokanje pušk. Nadporočnik Maček je ukazal razdreti piramide in nabijati puške. Narednik je šel k njemu ter rekel, da to sploh ni mogoče, ker nimamo pri sebi municije. Rekel je, da se je pred nami odpeljal vlak z municijo in da je bržkone že padel Srbom v roke. Nadporočnik Maček je stal nekaj časa kakor lesen, nato pa je ukazal .bajonet auf!’, ne da bi vedel čemu, kar tako iz obupa, da bi se pač nekaj delalo. Potem smo spet stali precej časa v pripravljenosti, ------ *A lroaocu pai-)ii L ca c upcu uu j«**— m r tU* naprej. Poveljnik bataljona je to spotoma bral, P°''SI K t3 3 “ sž da je nenadoma zblaznel. Potegnil je sabljo in let6pite^j .Alles zuriick, alles zurtiok’, je rjovel na Mulde,' einzeln abfallen!”** In zdaj se je začelo- oficirje, ■ „ - --------------------- ~ —j o. -aflelo. Z vf.eV J so nas pričeli obstreljevati, kakor ,da so na to je bila koruzna njiva. Po štirih smo lezli v dolino; 113 jjra smo pustili na tistih prekletih pragovih. Nadpor°C13 0 <£$ A je dobil kroglo v glavo in ni niti črhnil več. Preden s v dolino, je bilo že polno ubitih in ranjenih. Te smo ™ ^ in smo bežali vse do večera. Pred nami ni bilo že h*K gUš&.A Naposled smo prišli na postajo, kjer so bili že n°vJ pl8‘ l Je treba sesti v vlak ter se peljati nazaj k štabu, česa ^eto1' p n peljati nazaj mogli storiti, ker je padel ves štab že prejšnji dan kar smo Sele zjutraj izvedeli. Bili smo kakor sirote, '-^0 l'’.| maral vedeti za nas, pridelili so nas k 73. polku 1 ^0 V veseli, le da smo morali korakati cel dan, predeh k temu polku. Nato smo...» * «In Srbi morajo videti, da smo Avstrijci zmagovalci, smo zmagovalci.« Vse kriti, klriti! Kje je komanda bataljona? ^ Vsi nazaj, vsi nazaj — direkcija dolina, razvrsti (NadoljeVa UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI, St. 6, III. nad. — Telefon »lev. 93-SOS In »4-63S. — Foltnl predal 502 — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA It. 20. — Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 ln od 15-18 Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm vtSIne v Širini 1 stolpca: trgovski 60. finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm-SIrlne 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržalkl tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica. Ul. S. Pellico l-II., Tel. 11-32 • Koper, Ul. Battisti 30U-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesetna 260. četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50. a'e3^ Postni tekoči račun za STO-ZVU ZaložniSt-o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega lnPZ8n’t0.2, ‘ Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdala Založništvo tržaškega tisk«