Štev. 245 F Jjjubljani, v torek. 27. oktobra 1942-XX Leto VII. IzklJaČDa pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega In tujega jjj Uredništvo tu oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Coucessionaria esclusiva per la pubbllcitš dl provinlenza Itallana Izvora: Onione Pobblicitš Italiana S. A_ Milana I Redazione. Amministrazione: Kopitarjeva 6. Lnbiana. 1 ed estera: Uniona Pubbliciti Itallana S. A_ Milana Nove postojanke pri Novorosijsku in Tnapseja v naskoku osvojene Uspešen vdor v nov stalingrajski okraj — V Egiptu so imeli Angleži hude izgube, boji pa besnijo dalje Hitlerjev glavni stan. 27. oktobra. Nemško | vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Jugovzhodno od Novorosijska so bile v naskoku zavzete močno branjene sovjetske strateške točke. Nemške planinske čete so v trdovratnih borbah zavzele nadaljnje gorske postojanke severovzhodno od Tuapseja. Bojna letala so v nizkih poletih napadala sovjetske postojanke. Hrvatski lovci so sestrelili pri tem šest boljševiških letal. Na tem odseku bojišča se je izjalovilo več krajevnih sovjetskih protinapadov in sunkov s hudimi izgubami. Neka sovjetska skupina sil je bila razkropljena. V Stalingradu so uničili napadalni oddelki sovjetska odporna gnezda in zavzeli več novih hišnih blokov. Severno od mesta se je nadaljeval napad v drugem predmestju. Razbremenilni sovjetski napadi z južne in severne smeri so se zrušili brez izjeme deloma v borbah moža proti možu. Oddelki bojnih letal so v zaporednih valovih napadli ter spravili k molku sovjetsko topništvo vzhodno od mesta. Nemški lovci so v teh borbah sestrelili 27 sovjetskih letal, dočim je šlo v izgubo eno samo nemško letalo. Naše čete so onemogočile na bojišču ob Donu sovjetske poskuse za prehod reke. Na srednjem in severnem odseku vzhodnega bojišča obojestransko delovanje napadalnih oddelkov. Nemški in romunski bojni letalci so podnevi in ponoči obstreljevati sovjetske dovoze po železnicah in cestah. Avstralske zahteve glede ameriške pomoči Bangkok, 27. okt. s. Iz Canberre javljajo, da je avstralski zunanji minister Evatt objavil nov oklic spričo resnega položaja in zahteval, da se pošljejo ojačenja severnoameriškim silam, ki se bojujejo na Tihem morju. Izjavil je, da bi pomenile avstralske potrebe v primeri z izdelavo in zalogami Združenih držav malenkostno stvar. Omenil pa je tudi, da se Avstralci bore na raznih koncih Sveta in imajo zato pravico, da zahtevajo, da se izdajo primerni ukrepi, ki bi obvarovali njegovo domovino pred japonskim vdorom. Japonski letalski napadi na izhodišča za angleško ofenzivo v Birmi Tokio, 27. oktobra, s. Glavni japonski cesarski stan objavlja, da so japonske letalske sile predvčerajšnjim izvedle letalske napade na nasprotnikovi letalski oporišči v Tinsukia in Čittagong. Med tem napadom 60 bila štiri letala sestreljena, verjetno pa tudi peto, dočim je bilo 39 letal, med njimi 18 velikih, uničenih na tleh. Eno japonsko letalo se ni vrnilo. Oporišče Tinsukia je v A6samu, 380 milj severnovzhodno od Manda!aya. Oporišče Čittagong leži ob Bengalskem zalivu, 270 milj zahodno od Mandalaya. Tokio, 27. oktobra, e. V pristojnih krogih izjavljajo, da pomeni japonski letalski napad na nasprotnikova letalska oporišča v Vzhodni Indiji najpomembnejši uvod v so\ražnosti. Angleži in Amerikanci so s Kitajsko poskušali zavreti japonsko obnovitveno delo v Birmi, in sicer z letalskimi napadi, prihajajočimi iz Tinsukia in Čittagonga. Japonske sile- so morale odgovoriti na te napade, ki so bili naperjeni le na neoboroženo civilno prebivalstvo in zato pomeni predvčerajšnji napad najzaslužnejši odgovor. V istih krogih pravijo, da je general Stihvell z letalom prispel v Čungking, da bi pregledal kitajske čete, ki so zbrane ob meji zahodne Indije. Težko topništvo kopne vojske je v leningrajskem zalivu obstreljevalo sovjetsko bojno ladjo »Marate. Opazili so eksplozije in požare. V Egiptu je utrpel nasprotnik, potem ko je bil povsod uspešno ubranjen veliki angleški napad, povsod najtežje izgube. Doslej poročajo o 104 uničenih oklepnih vozilih Borbe trajajo dalje. Napadi nemškega in italijanskega letalstva so bili podnevi in ponoči usmerjeni na motorizirane angleške edinice. Rušilna letala vrste »Messer-schmidtc 60 sestrelila 4 angleške bombnike. Angleški poskus za izkrcanje v noči od 23. na 24. oktobra okrog Marsa Matruha je naglo posredovanje bojnih letal preprečilo že na morju. Lahka nemška letala so uspešno bombardirala naprave na letališčih na trdnjavskem otoku Malti. Tudi na angleški južni obali so nemška bojna letala včeraj uspešno napadala za vojno važne naprave na raznih krajih. Stockholm, 27. okt. s. List »Rdeča zvezda« govori o bojih na Kavkazu ter pravi, da imajo Rusi tod hude težave, ker so se morali odločiti za gverilsko vojskovanje. Toda nemške čete so znale na to odgovoriti z zelo premetenimi domislicami. Obešali so na veje posebne ročne granate, ki so jih z žico pritrjevali na zemljo, da je bila vsa priprava podobna napetemu loku. Ko so napeto žico sprožili, so granate odletele v daljavo kakih 60 metrov in imele posebno hud učinek. List govori tudi o poskakujočih minah v gozdovih, a ne pove, kakšne naj bi bile. Stockholm, 27. oktobra, s. List »Allehanda« je objavil izjavo postajnega načelnika jugovzhodno od Stalingrada, ki jo je prinesel ruski dnevnik »Izvestja«. Načelnik priznava, da je osno letalstvo hudo zadelo in razdejalo vojaško najvažnejše železniško omrežje, ker je ponovno pretrgalo zvezne tirnice in uničilo železniške vozove. Kadar so bili najavljeni letalski napadi, so večkrat odklopili vozove ter jih razkropili po tirnicah, da ne bi napadajočim letalom nudili toliko ciljev. Toda ta zamisel se ni obnesla. Angleški naskoki na egiptovskem bojišču povsod odbiti Vojno poročilo št. 883 — 104 tanki uničeni — Potek angleškega napada v prvih treh dneh Italijansko uradno vojno poročilo štev. 883 pravi: Na egiptovskem bojišču so spodeleteli obnovljeni siloviti nasprotnikovi napadi, ki so jih podpirala oklepna vozila. Število nasprotnikovih uničenih oklepnih voz je naraslo na 104. Italijanski in nemški letalski oddelki so z bombami obmetavali in s strojnicami obstreljevali taborišča in skladišča v angleškem zaledju. Osni lovci so v letalskih dvobojih sestrelili 14 strojev. Nasprotnikov poskus za izkrcanje za hrbtom naših črt pri Marsa Matruhu je izjalovil takojšnji poseg napadalnih letal, ki so prisilila številne motorne čolne, polne čet. da so odnehali in krenili nazaj. Eden izmed čolnov, ki so ga zadele bombe, je zletel v zrak. Neka naša podmornica se ni vrnila v oporišče. Del posadke kaže, da je zajet. Rodbine so biie obveščene. Nad Malto so lovci iz spremstva zadeli 3 angleška letala vrste »Spitfire«, ki so skušala prestreči naše bombnike. Letala so treščila v morje. Pri letalskih nastopili nad sredozemskim toriščem je nemško letalstvo sestrelilo 4 angleške stroje. Področje vojnih nastopov, 27. oktobra, s. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča: Preteklo noč je sovražnik na bojišču pri El Alameinu ob podpori polne lune z znatnimi silami napadel različne postojanke na severnem in na južnem predelu italijanskih bojnih črt. Ta premik italijanskih in nemških čet ni presenetil. Nastop se je začel na severu in na jugu okoli 21. ure. Pred njim je topništvo silovito streljalo. Hkratu so valovi bombnikov in lovcev razbijali in obstreljevali črte; na katere je merilo topništvo. Ta ognjeni dež je trajal kaki dve uri. Italijanske čete so ga prenašale hladnokrvno in v čuječem pričakovanju, topništvo pa je odgovarjalo nasprotniku. Ko se je streljanje nasprotnikovih topov oddaljilo od italijanskih črt, so prešli v napad na italijanske postojanke prvi valovi angleških oklepnikov, za katerimi je prihajala pehota. Boj se Obupni sovjetski razbremenilni napadi v Stalingradu Berlin, 27. oktobra. 6. Mednarodna poročeval- | ska agencija je v berlinskih vojaških krogih izvedela, da je Timošenko pri Stalingradu včeraj skušal nemškim silam vzeti iniciativo, ko je s poslednjimi svojimi rezervami prešel v napad v široki bojni črti. Napad je prišel z dveh nasprotnih strani: s severozahodnega mestnega predela in z južne strani mesta. Na tem odseku je vrgel v napad dve diviziji strelcev in eno oklepno brigado na prav ozkem pasu proti postojankam neke nemške pehotne divizije. Napad s severa se ni mogel razviti, ker so takoj posegli v boj nemški in romunski bombniki, ki so zavrli sovjetski nastop. Bitke, ki so se vnele južno od mesta, so trajale ves dan; tu so boljševiki v obupnih napadih imeli zelo hude izgube, šele ko je bilo uničenih 28 oklepnikov in nagomiljenih na tisoče trupel napadajočih sovjetskih vojakov pred nemško bojno črto, je sovjetsko poveljstvo opustilo misel na nove razbremenilne napade. Tudi v ostalih stalingrajskih mestnih predelih, ki so še v sovjetskih rokah, je sovjetski general Rodimcev vrgel v besne protinapade del 300. strelske divizije; to divizijo so v naglici ponoči okrepili. Boljševiški oddelki so se razlili po vsem tovarniškem predelu »Rdečega oktobra«, toda nemški branilci so povsod kljubovali napadu. Potem so pritisnile nove boljševiške sile, ki pa niso imele težkega orožja. Zato jih je čakala neizbežna usoda, ki bi zadela peščico mož, stisnjeno v kotu, kjer ni izhoda. Na srednjem in severnem odseku vzhodnega bojišča je prišlo le do manjših pra6k med napadalnimi oddelki. . Na bojišču ob Ledenem borju in v vzhodni Kareliji se boljševiške sile pripravljajo na važnejše nastope. Opazili eo nove sovjetske skupine, ki so že oskrbljene in opremljene za zimo. Na kavkaškem odseku je oživelo delovanje pn Tereku. Težavne in kočljive naloge zaveznikov v boju zoper Japonsko Japonski profesor Seji Kato je odkril novo zelo uspešno zdravilo proti kugi. Pri preskušanju tega zdravila je bil dosežen ugoden uspeh na 90 odstotkih bolnikov, Anglija jo izgubila na Kitajskem večino svojega ugleda in vpliva in sicer zaradi tega, ker si je pustila po Japoncih iztrgati iz rok Birmo, ker je poslala v notranjost kitajske pokrajine Avstralce, ki jih Kitajci ne marajo, ker je dala Kitajski 50 milijonov funtov šterlingov posojila pod neugodnejšimi pogoji, kakor pa jih ima ameriško posojilo in pa, ker na Kitajskem preveč spletkarijo agenti angleške vohunske in propagandne službe. Amerikanci pa skušajo to izkoristiti ter angleški vpliv na g Kitajskem docela izpodrinili, piše londonski J list »News Chronicle«. Predsednik Združenih držav je razglasil nov davčni zakon, po katerem bodo močno obremenjeni vsi dohodki, presegajoči 624^ dolarjev na leto. Nove takse so določene na žgane pijače, na železniške vozovnice, na telefonske pogovore, za cigarete itd. Računajo, da bodo ti novi davki vrgli državi 25 milijard dolarjev na leto. Nove oblačilne omejitve napovedujejo že v kratkem na Angleškem. Vrhovni poveljnik brazilske vojske general Mon-teiro je odstopil. Na njegovo mesto jd predsednik Vargas imenoval generala Guedosa. General Montiero je bil najvplivnejši človek v brazilski diktatorski vladi. Domnevajo, da je odstopil zaradi nasprotij z zunanjim ministrom Aranho. Cilenška vlada je odstopila, ker se ni strinjala z državnim soglasjem glede stališča do poslednjega govora Summerja Welleea, ameriškega zunanjega ministra. Buenos Aires, 27. oktobra, s. Poročila, prihajajoča iz \Vashingtona. dajejo slutiti, da je imenovanje admirala Halseya za vrhovnega poveljnika vsega vojnega brodovja v jugozahodnem Tihem morju znamenje, da je postal položaj za zaveznike na Salomonskih otokih kočljiv. Spričo neutrudnega delovanja Japoncev so bili Amerikanci prisiljeni zbrati vso svojo mornarico, ki se mudi na tem delu Tihega morja, pod poveljstvom novega admirala, kateremu je bila zaupana silno odgovorna naloga, kakor to izražajo v političnih in vojaških krogih v Wasbingtonu. , Rim, 27. oktobra, s. Vojaški sotrudnik lista »New York Timesa«, Hansen Baldwin, ki se je bil povrnil 6 potovanja po bojnem poprišču na Tihem morju, je moral v dolgem članku, v katerem popisuje svoje vtise, priznati, da se zaveznikom kljub dvanajstim mesecem najhujšega boja ni posrečilo omajati japonskih postojank na zahodnem delu Tihega oceana. Boji na otokih Zahodnega Tihega oceana — tako piše Baldwin — so strašni in nepretrgani. Tam ni lahko doseči nagle zmage. Mnogih vojakov, ki se bojujejo na teh bojiščih, sodba je, da so Japonci zelo nevarni nasprotniki. Clankar poudarja, da bo treba za dosego nadvlade na Tihem oceanu bojevati silno trd boj, vendar ga bo moči voditi le z omejenimi sredstvi in ob največjih težavah, kajti Amerika ee vojskuje proti sovražniku, ki je nevaren in boder vojščak Razen tega morajo Amerikanci upoštevati tudi svojo šibkost in lastne zmote, ki izvirajo iz strategične zamisli, katera je docela obrambna, pa je Amerikancem prinesla hude in nekoristne izgube. Nasprotnik je prežet volje, da zmaga, in veruje v svojo nepremagljivost. Prislovična j.e tudi odločnost japonskih vojakov, da zmagajo ali pa umro. Japonci so najboljši vojaki na vseh bojnih toriščih, zlasti v džunglah, vrh tega pa imajo večje skušnje v pomorskih bojih kakor pa Amerikanci. Vse to bi morali Naročajte Slovenski dom! Amerikanci upoštevati in se sprijaznili s tem, obenem pa se mirno pripraviti na neuspehe. Lizbona, 27. okt. s. Londonski dnevnik »Times« obravnava položaj na Tihem morju in posveča dolg uvodnik novemu japonskemu izkrcanju na otoku Guadalcanarju. List trdi, da je ta dogodek začel novo kočljivo obdobje v boju za Salomone in da je iz uradnih poročil ameriškega poveljstva razvidno, da so zavezniki na tem predelu tihomorskega bojišča v obrambi. Od izidov bližnjih bitk bo odvisen bodoči potek dogodkov na vsem tihomorskem terišču. Triletnica nemške uprave v zasedeni Poljski Krakov, 27. akt. s. Ob triletniei uvedbe nemške uprave na Poljskem je bila slovesna vladna seja, na kateri je generalni guverner in minister dr. Frank podal izčrpen pregled o delu, ki ga je nemška oblast izvedla v državi. Dr. Frank je med drugim poudaril zlasti gospodarski in finančni razvoj poljskega gubernija v teh treh letih, kakor tudi temeljito izboljšanje zdravstvenih razmer, pri čemer so se posebno odlikovali nemški zdravniki. Na področju nemškega vojnega gospodarstva postaja Poljska eden najvažnejših činilcev. V teh treh letih je bilo izboljšanih 630.000 hektarjev zemljišč in usposobljenih za kmečke pridelke, prav tako pa je bila urejena plovba na Visli in s tem prometna mreža v mnogočem izboljšana. Smrtna nesreča norveškega propagandnega ministra Oslo, 27. okt. s. Propagandni minister Quislin-gove vlade dr. Lunde se je smrtno ponesrečil skupaj s svojo soprogo pri avtomobilski nesreči blizu Fjorda Romsdal. Vozilo, s katerim sta se peljala, je na nekem ostrem ovinku zdrsnilo in treščilo v morje. je kmalu zelo silovito razdivjal in to ona obeh predelih bojišča. Spopadi so bili povsod na vsem ozemlju, ki ga je mesečina razsvetljevala kakor podnevi. V podporo italijanski pehoti so posegli v boj oklepniki, ki so se zapletli v hude spopade z nasprotnikovimi tanki Boj se je nadaljeval vso noč in je bil včeraj zjutraj še silovitejši kakor ponoči, popoldne pa je malo pojenjal. Četudi bitka na obeh predelih bojišča še ni končana, se vendar že zdaj lahko trdi, da so italijansko-nemške sile bile trdno kos mogočnim nasprotnikovim napadom in so jih povsod odbile. Tajnik stranke na obisku v Genovi, Savoni in Milanu Milan, 27 oktobra, s. Minister tajnik stranke je včeraj in predvčerajšnjim obiskal mesta Genovo, Savono in Milan, kjer se je poklonil truplom tistih, ki so padli med poslednjimi letalskimi napadi. Obiskal je ranjence po različnih bolnišnicah ter njim in njihovim sorodnikom prinesel Duce-jevo pomoč in tolažbo V spremstvu zastopnikov oblasti in krajevnih voditeljev stranke 6e je ekscelenca Viduseoni podal v kraje, ki so bili zadeti in se je prepričal o organizaciji pomoči in o napravah, za katere so poskrbele pristojne ustanove ter stranka, zlasti za družine ponesrečencev. Prebivalstvo je povsod pokazalo, da globoko in ponosno čuti bližino stranke. Eksc. Vidussoni je zapustil Milan včeraj in krenil v Rim. Vzgledno vedenje prebivalstva v napadenih italijanskih mestih Berlin, 27. oktobra, s. Ves nemški tisk poudarja disciplino, hladnokrvnost in pogum, ki ga je pokazalo civilno prebivalstvo po severnoitalijanskih mestih, ki jih je napadlo angleško letalstvo. Veličastno vedenje prebivalstva, pravi »BBrsen Zei-tung«, dokazuje, da najuspešnejše sredstvo, ki ga je včeraj omenil angleški državni podtajnik za letalstvo, to je bombardiranje stanovanjskih predelov, ni in ne bo nikoli sposobno doseči pričakovanih uspehov, to je zadeti morale na notranji fronti. Uspeh bo nazadnje celo temu namenu docela nasproten. Posebno nemško odposlanstvo za proslavo dvajsetletnice pohoda na Rim Berlin, 27. okt. s. »Korespondenca narodno socialistične stranke« razlaga Hitlerjev odlok, da za proslavo dvajsetletnice pohoda na Rim pošlje v Rim posebno odposlanstvo, ki ga bo vodil f>o-glavar nemške delavske fronte dr. Ley in pravi, da s tem posebnim odposlanstvom skušata Hitler in z njim vsa Nemčija pokazati sorodstvo s fašistično revolucijo, ki je pred dvajsetimi leti s pohodom črnih srajc na Rim naredila uvod v duhovni prerod Evrope. Navzočnost narodnosocialisličnega odposlanstva pri rimskih svečanostih naj bo tudi viden izraz skupnosti fašističnega in narodno socialističnega gibanja ter popolne skupnosti njunih zgodovinskih poslanstev. Vesti 27. oktobra Predsednik argentinske republike je zavrnil in razkrinkal politično kupčijo, 6 katero 60 Združene države hotele pridobiti Argentino za 6vojo politiko. Ameriški poslanik je argentinski vladi ponudil odkup ogromnih količin zmrznjenega mesa, slada ter sira, če bi Argentina hotela dati svoje trgovsko brodovje na razpolago za prevoz blaga. Ni pa hotel dati nobenega zagotovila, da se bodo argentinske ladje tudi lahko vrnile v domače luke. Japonska bo s 1. novembrom ustanovila zunanje ministrstvo za vzhodno Azijo. Angleška letala so z bombami in 6 strojnicami napadla francoske kmete na polju pri Amiensu ter 60 skušala bombardirati vlake in železnice. Med civilnim prebivalstvom so mrtvi in ranjeni. Španska vlada je razglasila amnestijo za 1207 političnih jetnikov, obsojenih od 2 do 14 let ječe. Vsi 60 bili pogojno spuščeni na prosto. Ob odprtju »doma družine« v Helsinkiju je govoril tudi predsednik finske republike Ryti in povedal, da Finska ni imela druge izbire kakor vojno proti Rusiji, ki je hotela pripraviti Finski enako usodo kakor baltiškim državam. Vemo zakaj se borimo, ker hočemo živeti v svobodnem domu in nočemo, da bi se naša mladina vzgajala po sovjetskih načinih, je dejal predsednik. Položaj se razvija v našo korist, pa tudi žetev je bila dobra, vrh tega pa dobivamo pomoč tudi od prijateljev. Položaj Rusov pa je slabši. Finska po 1. 1939. še nikoli ni bila v boljšem položaju. Po trimesečnem bivanju na Malti se je gibraltar-ski škof vrnil skozi Lizbono v domovino. Časnikarjem je povedal, da nevojaški cilji na otoku niso prizadeti, peč pa je skoro popolnoma razrušena La Valetta, kjer so skoro sami vojaški cilji. Prebivalstvo živi skoro neprestano pod zemljo. Osna podmorniška sila je še vedno silovito možna in njeno delovanje spravlja zavezniški pomorski promet v vedno kočljivejši položaj. Pod-momiška nevarnost s strani držav trojne zvezo še zdavnaj ni premagana, sodijo angleški listi, ko razlagajo nedavne izjave mornariškega ministra lorda Aleksandra. »Na tisto tiho domovanje« Tisoči so včeraj romali na pokopališča in krasili grobove svojih rajnkih Nebo nam je v nedeljo naklonilo spet lepo, sončno jesensko nedeljo. Kakor da bi hotelo izpolniti željo tisočih, je poslalo tople sončne žarke in razpršilo gosto jesensko meglo, in ljudje so lahko pohiteli h grobovom rajnih; da zrahljajo na njih zemljo, jo očistijo in posujejo s peskom ter okrase z jesenskim cvetjem. Po cestah proti Sv. Križu so romale procesije ljudstva in proti pokopališču so se zgrinjale množice, kakor da bi spet spremljale koga na zadnji poti. Tramvaji so bili polni občinstva in celo rezervni in tudi priklopni vo, zovi, ki so jih dali včeraj ob toplem dnevu v promet, so bili zasedeni. Pred Sv Križem je bilo vse živo. Na levi in desni so ponujali cvetje, zelenje in svečke. Krasno krizantemo si dobil po 2 liri, manjšo tudi za liro. venec iz smrečičnih vejic pa za fi lir. Fantički so te ustavili in preden si slišal njihovo ponudbo, si lahko ugotovil, da so pripravljeni za 15—20 lir očistiti grob plevela in pripeljati za isto plačilo tudi samokolnico peska, tam od Podutika. Dovolj so imeli dela, sai je na pokopališču toliko dela za dan, kratek čas v letu, ki ga posvetimo spo-minlu rajnih. “ Lepo je na pokopališču, posebno lepo te dni. ko obkrožujejo ljudja gomile in zamišljeni, mnogi tudi potrti, rahljajo zemljo na grobovih svojih. Hitiš mimo grobov, na mnogo znancev te spominjajo črke na spomenikih; ti pa hitiš naprej, na misel pa ti prihajajo angelove besede: >čemu iščete živega med mrtvimi,« saj smrt napravi konec sleherni krivici. Ob grobu na desni se sklanja nad gomilo stara ženica. V odsevu sonca, ki se pne z žarki in nebesnim modrim sijem nad grobovi, vidiš ^Križanega na podstavku, vsega v zelenju, — in ženo, ki rahlja zemljo in čisti prostorček, iz katerega raste krizantema. Tako lep je njen cvet, da skoraj ne moreš verjeti, da je to poslednji cvet umirajoče narave, da je to njena labodja pesem. Le kje je umirajoča zemlja dobila moč v poslednjih trenutkih življenja, da nam je podarila tako lepoto? Saj vse iz nje izvirajoče življenje te dni ugaša, saj ona sama še komaj živi, _ krizantema pa je tako krasna in nam govori o toliki sili življenja. Saj te skoraj zaboli ob pogledu nanjo spoznanje, da je njen cvet dala jesen. Ta cvetka govori o moči ljubezni umirajoče narave, ki jo daje vsem — na grob. S svojim življenjem, izvirajočim iz umirajočega življenja, prosi vse, ki pridejo, da z njo počaste rajne na grobovih, saj tudi iz našega življenja klije cvetje ljubezni do vseh onih. katerih življenja so nam bila tako blizu, in do vseh živih, ki bomo našli prav tako pod grobom, kjer bo cvetela krizantema, svoj poslednji zemski dom in čakali vstajenja. Povsod so krasili grobove — na starem in novem pokopališču —. in povsod si videl sveže jesensko cvetje. Kdor ie le premogel, je posul prostor okrog grobov s peskom, drugi so rahljali zemljo. Pa si videl mladeniča, ki je z »zlato« peno zlatil že nejasne zlate črke na očetovem spomeniku, na levi moža. ki je čistil spominski kamen s krtačo, pa otročička, ki se je trudil, da bi olepšal s travo porasli grob. Kljub vsem nasprotnim videzem. tu imaš ponosne spomenike in skromne križe, tu ne vidiš razlik. Svetlo nebo, ki se pne nad grobovi, je poroštvo vsem. da za smrtnimi sencami pride vstajenje. Ljubljančani so včeraj romali k Sv. Križu, romali v Štepanjo vas, na Vič in k Sv. Krištofu in pričeli tako že včeraj s spominskimi dnevi, posvečenimi rajnim in živim. Raznoterosti iz sodne dvorane Ljubljana, 27. oktobra. Kakor smo že pred dnevi poročali, bo število pomiloščenih v Ljubljani prav veliko. Na okrajnem sodišču, kakor tudi na okrožnem, prav marljivo pregledujejo vse kazenske spise, da ugo-tove one osebe, ki so deležne velike amnestije v smislu dekreta Nj. Vel. Kralja-Cesarja. Na okrajnem sodišču so v tem pogledu spisi mnogoštevilni in jih je kar cele kupe, ko bodo mnoge osebe deležne pomilostitve, obsojene zaradi različnih prestopkov, navedenih v kazenskem zakoniku. — Okrajno sodišče je spise predložilo deloma državnemu tožilstvu. Kakor zatrjujejo, bo pri okrajnem sodišču nad 800 kaznovanih oseb pomilo-ščeuih. V zemljiški knjigi ljubljanskega okrajnega sodišča so ta mesec zaznamovali že 43 kupoprodajnih pogodb za celotno kupno vrednost 4,910.786 lir in za 36.000 bivših din. V dinarski vrednosti sta bili zaznamovani 2 kupni pogodbi starejšega datuma. Ostale kupne pogodbe datirajo od 5._ in 12. oktobra t. 1. V letu 1942 je drugače zemljiška knjiga že zaznamovala 414 kupnih pogodb v vrednosti 20,023.335 lir. Na nepremičninskem trgu je drugače opažati veliko ponudb. Naprodaj je mnogo vil, stavbnih in drugih zemljiških parcel, ležečih v mestu, kakor tudi mnogo parcel v okolici. Toda interesentov je zdaj razmeroma malo. Tudi ta mesec razpolaga hipotečni trg z mnogimi razpoložljivimi denarnimi sredstvi, Vknjiženih je bilo mnogo hipbtecniH posojil. Obresti znašajo navadno 8—10 odstotkov. Zanimiva je bila neka vknjižba zastavne pravice. Neka kmetica se je vknjižila za kavcijo glede izplačila vrednosti peterih volov po 000 kg težkih in vrednih vsak po C000 lir. Dva mlada nepridiprava sta se poslužila starega trika kriminalcev, da sta od 63 letne zasebnice izvabila več moške obleke, perila, obutve, jedila in denar. Janko in Banko sta še mladoletnika, toda že zgodaj sta prišla v konflikt s kazenskim zakonom. Janko se je spoznal v zaporih s starejšim moškim, ki je drugače precej premožen. Ko je Janko prišel na svobodo, je_ napisal listek in poslal Banka do gospe Tončke, žene zaprtega. Ta je listek prebrala in takoj izročila pri-noscu pisma mnogo jedil, razno perilo in obleko, tudi nekaj denarja. Nepridiprava pa sta jedila gama zaužila, se lepo okrepčala, perilo in obleko pa prodala. Gospo Tončko sta oškodovala za okoli 1500 lir. Pozneje je bila sleparija obeh razkrita. Gospa Tončka je nekatere stvari dobila vrnjene. Janko in Banko sta bila pred senatom zaradi zločina falzificiranja in prestopka prevare obsojena vsak na 10 mesecev strogega zapora. Ob razpravi je bilo sproženo tudi vprašanje, dali sta oba obsojenca deležna amnestije. Senat je zavzel negativno stališče iz razloga, da sta obsojenca v smislu čl. 3. amnestijskega dekreta izrabljala prilike, nastale zaradi vojne in taki zločinci so izvzeti od dobrote amnestije. Obsojenca sta prijavila proti sodbi revizijo in priziv. Višja inštanca naj razsodi, če sta obsojenca vredna amnestije. V treh vrstah... Novi grobovi. V Domžalah je umrl v starosti 42 let g. Franc Flerin. klobučar, trgovec in posestnik. Pokopali so ga v ponedeljek. — Na vzhodni fronti so padli naslednji koroški rojaki: višji planinski desetnik Herbert Koller iz Velikovca, 22 letni desetnik Rudolt Leltgeb n celovške okolice in 2S letni višji planinski desetnik Franc Santler iz Celovca Na Jesenicah |e bila v dvorani kinematografa večerna prireditev organizacije »Kraft durch ; Freunde« Nastopili so balet, soloplecalci, artisti in pevci. Po predstavi je bu družabni večer v Novakovem hotelu, kjer je tenorist Ezio Badii zapel še nekaj pesmi. Na Bledu so spet imeli v gostih ranjence, ki jih je semkaj povabil okrožno narodnosocialni urad iz Kranja. Po zajtrku je bila vožnja po jezeru, opoldne kosilo v Park-hoteiu. združeno z nastopi gledaliških ig.alcev iz Celovca. V št. Vidu ob Savi je sklical krajevni vodja Lixl poslovni apel. Poroval je o svojem delovanju v šentviški kraievni skupini. Nato je okrožni vodja Kuss iz Kranja umestil novega krajevnega skupinskega vodio Heralda Raderja, ki je upravitelj šole. V Šenčuriu pri Kranju ie bil te dni nameščen novi šolski vodja Oton Lex. Svečanega pričetka šole se je udeležilo prebivalstvo s šolskimi otroki pod vodstvom treh učiteljskih mevči. Poroke. V Celju se je poročil Rudolf Kranjc in Karolina M'thans - Ledinekova, Stanko Jezernik in Elizabe a Spurajeva ter Janko Janc in Ljudmila Zirnškova V Št furju ob južni železnici 6ta se poročila Valter Steiner in Cvetka Moharjeva. Novi grobovi. V Cehu so umrli: Elizabeta Orlova, Jože Gaber, Ivsna Bitamic-Novakeva in Janez Puh. vsi iz Ceiia. dalje Mari|a Trobentar -Siglova iz Rogaške Sla'ine, Marija Vohova Do-berteče vasi, Ludvik Rutnai z Dunaja, Marija Škorjančeva iz Prebolda. Ingrid Napotnikova iz Rogaške Slatine, Terezija Jakopova iz Istrmca, Franc Slapnik iz oko‘,ce Motnika in Elizabeta Hlastečeva iz celjske okolice — Pri Dobrni je umrla 60 letna gospodinia Marija Rožarjeva. v Rogaški Slatini Jože Gobec. Anton Fideršek in Janez Prebolšek. na Teharju pa Janez Lah. Graško deželno gledališče gostuje te dni v Slovenski Bistrici, v Slov. Konjicah in v Poljčanah z veseloigro »Samski davek«. Prebivalstvu Ljubljane S V sredo 28. oktobra obhaja Italija XX. obletnico veličastnega zmagovitega pohoda na Rim. Ljubljana se priključuje tej veliki proslavi in sem zato naročil mestnim uradom, podjetjem in zavodom, naj svoja poslopja okrase z državnimi trobojnicami. Vabim ljubljansko prebivalstvo, naj po zgledu organizacij Stranke, državnih in mestnih uradov okrasi svoje domove ter pusti na praznik viseti zastave od sončnega vzhoda do sončnega zahoda. > Župan mestu Ljubljane: general Leon Rupnik, 1. r. Prvi znanilci zime - kljunači na Barju Ljubljana. 26. oktobra. Kakor vse. ie bila tudi zadnja oktobrska nedelja lepa, prijetna in popoldne sončna, vabeč človeka v zatišje narave. Človek, ki :e napravil miren sprehod po prostoru Ljubljanskega barja, je pri svojem vernem opazovanju jesenske prirode naletel tudi na prve znanilce zime — na dolgokljune kljunače ali sloke (Sco-lopax rusticola). S severnih kraiev so se kliu-nači selili počasi v naše kraje. Po raznih visokih pašnikih so imeli doslej obilo hrane, ko so pobirali mastne črve iz mnogih kravjih odpadkov. Na planinah pa je zadnie dneve zapadel sneg in te ptice-selilke prisilil, da so krenile v nižave, tako tudi na Barie. Na barjanskih travnikih, kjer se je pasla živina, naleti človek dostikrat jeseni na to ptico. Lovci sami so dobro vedeli, da so jim kravji odpadki najbolje znamenje, kje se nahajajo kljunači, ki tudi radi stikajo med vrbovjem in grmovjem ob Ljubljanici in p,o- nienih pritokih. Lepi so lovi na to močvirno ptico. Ljubljančan; so kljunače od davnih časov imeli v velikih čislih in so jih obraitali na pogrnjenih mizah. Nailepši lov na nje pa se je navadno razvijal od 25. oktobra tja do 10. novembra. Letos vlada na Barju za kljunače prava idila. Mirno preletavajo čez travnike. Mnogo kljunačev je tudi ob raznih balkanskih vodah, tako ob Vardarju in Bregalnici. ki se tam pojavljajo prav v zimskih mesecih. Drugače ie kljunač boli severna ptica. To leto ie prav ugodno za razno divjad in perjad. Zelo so se razmnožile prepelice, ki so prepevale svojo milo pesmico tia do meseca septembra ali sadonosnega kimavca ali sado-nosnika. kakor ie bil ta mesec nazval dobro- Use zn šdId ? Prvo zborovanje staršev v Celju je bilo 6klica: no te dni na glavni šoli. Predaval je upravitelj Rudolf Petek, ki je staršem razložil pomen in namen nemške glavne šole. Sestanki staršev se bodo med šolskim letom ponavljali. S. S. VANDINE: - J&uVftai£rt£ tekač . KNJIGE, ZVEZKE, PERESA, RISALNE POTREBŠČINE, AKTOVKE, MAPE itd. dobite v LJUDSKI KNJIGARNI Pred škofijo 5 - Podružnica Miklošičeva 5 srčni šentviški dekan Blaž Potočnik. Prepelice so se izselile kakor hitro so poželi prvo ajdo. Zelo mnogoštevilne so poljske ierebice, ki imajo tudi na Barju idiličen mir. Divjih zajcev ie mnogo. Po raznih gozdovih pa uživa mir lepi in ponosni gozdni iereb. Ta gozdni »mali vitez«, sicer preprost in naiven, se sedaj ne straši in pfiletava celo v razne bližnje ljubljanske gozdove. Z malim vitezom pa ie doživel mladi gospod Vinko silno zanimivo dogodivščino. Jereba lovci kličeio na piščalke iz kokošjih kosti. To ie doznal tudi Vinko in si ie naročil tako piščalko, sai se ie že zgodai začel zanimati za lovski šport. Rad pohaja po gozdovih in po poljih, da proučava življenje divjačine. S piščalko ie korakal lepega dne po rožniških go7 zdovih ter začel piskati in klicati gozdnega jereba. kaiti povedali so mu. da prihstia tia v rožniške sozdove iereb. Dolao ie klical in priklical. Jereb ie priletel in zaprhutal v njegov klobuk. Bil ie Vinko okamenel. Ni vedel, kai bi počel. Ves ie bil presenečen. Mali vitez pa ie nato z glasnim prhom odletel. Sedai se Vinko kesa. zakaj ni jereba zagrabil in bi ga živega prinesel domov. (—c) Prima linsa št. 6 Tednik »Prtma linea< prinaša v šesti številki pestro gradivo, med katerim je treba posebej omeniti na prvi strani članek posvečen prvi obletnici ustanovitve bojevniških fašijev v Ljubljani in pozdrav Zveznega tajnika Črnim srajcam v Ljubljanski pokrajini. Zamm.v je spominski članek, posvečen prvemu fašistu Corridoniju ob 27 letnici njegove smrti. Poučen je članek na tretji strani, ki obravnava veliki vpliv italijanske kulture na razvoj Ljubljane v prejšnjih stoletjih in to dokazuje z imeni italijanskih odličnih priseljencev, ki so živeli v našib krajih Četrta stran je posvečena sodelovanju z bojevniki in povzdiguje požrtvovalnost in delo skvadrietov Slede poročila o organi-zžtornem življenju Strankp 'n njenih organizacij v Ljubljanski pokrajini. Kakor vedno, je tudi to pot tednik bogato ilustriran Da vam peč ne bo kadila Zdaj. ko nastopajo hladnejši dnevi in ko bo treba misliti že na peč. kako jo bomo zakurili, da nam bo prijetno v sobi, moramo biti prepričani, da je peč v sobi v redu in da se nam ne bo dimilo kot v peklu, ko bomo naložili prvikrat. Največja briga gospodinje je pač ta. da pripravi prijeten in udoben dom. h kateremu spada v mrzlih dneh tudi zakurjena peč. Pa se mnogokrat tudi najvestnejši gospodinji primeri, da se iz peči strahovito kadi in da v zakurjeni sobi jjotem ni obstanka Tako namesto toplo zakurjene sobice nastane v stanovanju pravi pekel: povsod nadležen dim. še v sobah, kjer nismo zakurili. Da se peč tako kadi. je največkrat krivo to, da dimnik še ni dosti segret. Segret pa ni zaradi tega, ker še v vsej hiši ne kurijo. Segreti zrak si mora namreč šele utreti pot skozi mrzli zrak, ki leži v dimniku. Velikokrat je ta borba v dimniku sila težka in če mrzli zrak zmaga, imamo v stanovanju »zadirnitevc. K zmagi toplega zraka pa gospodinja lahko precej pripomore. V takem primeru mora naložiti v peč veliko slame, papirja ali sploh lahko gorljivih snovi, ki dajejo velik plamen. Te lahko gorljive snovi z velikim plamenom planejo v dimnik in precej hitro ugrejejo dimnikove stene in uženo mrzli zrak. ki domuje v dimniku. Skoraj vedno ta pripomoček uspe. In če potem naložimo še drva v peč. nič ne de; peč ne bo več dimila in za bodoče dni boste brez skrbi, da ne boste imeli več sitnosti z dimom. Seveda je velikokrat Išaienju kriva tudi pokvarjena peč, ki ni dobro očiščena ali pa ima razpoke v stenah. Če je v pečj takšna napaka, se vam ho tudi dimilo V takih primerih pa ne pomasra nihče drugi kakor pečar, ki vam bo popravil peč. Razstava Maksima Sedeja in Franceta Goršeta Ljubljana. 26. oktobra. Umetniški salon Antona Kosa v prehodu nebotičnika doživlja sedai zopet lep umetniški in pomemben dogodek. V tem salonu se ie v soboto začela razstava akademskega slikarja Maksima Sedeja in akademskega kiparja Franceta Goršeta. Imeni obeh umetnikov imata že dali časa v naši javnosti in v umetnosti lepo veljavo, njuna umetnost pa trdno zasluženo veljavo. Okoli Maksima Sedeja ie zadnie mesece vladalo nekako zatišje. Umetnik se ie umaknil k delu in plod tega dela občudujemo sedaj. 7. e prej ie visela v tem salonu Sedejeva »Pieta«, ki ie zbujala splošno pozornost, sedai pa se ie pridružilo še deset platen v olju. Sedeia odli-kuie trezno pojmovanje modernističnega načina slikarja, dovršena kompozicija in figuralna harmonija. Gorše velja že dalj časa kot eden našili najbolj cenjenih kiparjev. Poleg popolne tehnike in virtuoznosti v delu. poseduje tudi izredno globok umetniški čut in smisel za resnično lepoto. Poleg skulptur, ki so bile že poprej razstavljene v tem salonu, razstavlja sedai še svojo nainoveišo umetnino, dovršen kip » Amorčka«. Prijatelji resnične umetnosti si bodo gotovo ogledali to zanimivo razstavo v salonu Kos ter se zanimali za razstavljene umetnine. EIAR — Radio Ljubljana Torek, 27. oktobra 1942/XX. 13 Na-poved časa — Poročila v italijanščini — 1310 Pet minut gospoda X - 13.15 Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Pisano glasbo vodi dirigent Segurini — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec — Glasba za godalni orkesler — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Plošče »La Voce del Padrone — Columbia« — 19.30 Poročila v slovenščini — 10 45 Pesmi in napevi _ 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 Karakteristična glasba — 21 15 Koncert Radijskega orkestra. vodi dirigent D. M. Sijanec — Operna glasba — 21.45 A. Ntcotera' Pogovor e Slovenci — 21.55 Duet harmonik Golob—Adamič — 22.20 Pesmi za ! vse okuse — vodi dirigent Segurini — 22.45 Poročila v italijanščini. Izrazil sem svoje obžalovanje, da z lokom ne znam streljati. Znano mi je bilo le, da vsa ta igra obstoji v tem, da se izstreljujejo puščice v tarčo, in sem mu to tudi povedal. »Nisi posebno iznajdljiv« je pogo-drnjal Vanče in si malomarno prižgal cigareto. Tudi jaz nisem veščak v tem športu, a sedaj ko sem bil v Oxfordu, sem se zanimal zanj in vem o njem, kolikor je treba. Joj človek se pač ne more navduševati: da bi na tak način preganjati čas. §e dokaj bolj dolgočasen je te šport, kakor pa golf, čeprav ni preveč enostaven. Naredil je nekaj dimov ter nadaljeval: »Poslušaj me, Van, stori mi uslugo. Poglej, če je morda v knjižnici razprava dr. Elmerja o streljanju z lokom ... Zanima me. Prinesel sem mu tisto dr. Klmer-jevo knjigo. Skoro pol ure jo je z vso skrbnostjo prebiral in se ustavljal pri poglavjih, posvečenih starodavnim športnim društvom, ki »o se ukvarjala s atreljanjem z lokom, viteškimi tekmami in kratkočasnim na«topom, ter se nato seznanil tudi z najboljšimi Kriminalni roman uspehi, ki so bili kdaj v tej panogi športa doseženi v Ameriki. Ko je nazadnje spet kar neka to omahnil nazaj v naslonjač, je bilo videti, da se je moralo v njegovi duši zgoditi nekaj, kar je tako vplivalo nanj, da se je globoko zamislil. _ , »Blazno dejanje, Van« je dejal, njegove oči pa 60 se zazrle nekam v praznino. »Prava srednjeveška žalo-igra v Newyorku! Ostanek iz dobe lokostrelcev in usnjatih modrcev...! Ne, Neumnost! Markham je ob pamet in jaz naj se pustim od njega vplivati. Še enkrat je srebnil kavo, na obrazu pa se mu je bralo, kako rad bi se iznebil misli, ki si jo je vtepel v glavo. »Stori mi še to uslugo, Van«, je dejal »in nu ptinesi nemški slovar in Burton Stevensonovo zbirko najboljših pesmi. Ko je dobil, kar je želel, je poiskal v slovarju neko besedo, nato pa knjigo spet zaprl. »Nimam kaj pripomniti« je pomr-mral »natančno tako je. Sicer pa sem bili o tem prepričan že prej.« Odprl je nato debelo Stevensonovo knjigo, ki vsebuje med drugim tudi najbolj znane pravljice in otroške pesmi. Čez nekaj minut jo je spet zaprl, se zleknil v naslonjač ter puhnil v 6trop dolg oblak dima. »Ni mogoče!« je ugovarjal, kakor da bi govoril sam s seboj. »Preveč je vse kot v sanjah, preveč satansko! Brezčutna stvar. Znova zapisati s krvjo rimo za otroke... Toda to je norčevanje iz zdravega razuma, stvar, ki si je človek niti zamisliti ne more, nekaj nespametnega, kakor kakšna čudodelna stvar, .coprnija. Popolna blaznost. Pogiledal je na uro, vstal, odšel v hišo ter me pustil samega, da sem ugibal o vzrokih njegovega čudnega vznemirjenja. Bil sem čisto zmešan. Razprava o streljanju z lokom, nemški slovar, zbirka otroških pesmi in nerazumljive Vancejeve besetle o fantastičnosti in norosti. V kakšni medsebojni zvezi naj bi bilo vse to? Zaman sem vse te »člene« skušal spravit: na »skupns imenovalec«. Ves trud je bil zastonj. Resnica. ki je prišla na dan šele čez nekaj tednov, pa je bila takšna, da je pojjoJnoma opravičevala mojo zmedenost. Nikdar se ni našlo nobeno tako neverjetno in svojevrstno dejanje tako nepričakovane in nenavadne rešitve. Mojim brezuspešnim ugibanjem je naredil konec Vanče ki se je nenadoma spet pojavil pred menoj preoblečen za ven. Bil je nestrpen Mark-hamova zamuda ga je vznemirjala. I »Rad bi nekaj, kar bi me zanimalo«, e dejal, »kak dober zločin, ki človeka tar očara, ali kaj drugega, sam ne vem kaj. Čeprav bi bilo kaj tragičnega na njem. To je tisto, kar mi tlači možgane in mi sedi na vratu kot mora! Če ne bi poznal Markhama, bi rekel, da se šali. Ko je Markham čez nekaj minut prišel k nam na tisti viseči vrt. se mu je pač ,očitno videlo na obrazu, da se ni imel namena šaliti. Njegov obraz je bil mračen in zbegan, njegova običajna prisrčnost pa se je omejila samo na kratek pozdrav, ki že mora biti. »Morda je vse skupaj samo gola neumnost ali kaj podobnega — je spregovoril Markham. kakor da sam nič kaj prida ne verjame, »kljub teinu pa sem si mislil, da bi te utegnila stvar le zanimati ..« »Nikar se ne potvarjal!« je odvrnil Vanče z zbadljivim smehom. Sedi za trenutek in mi povej vso zgodbo od kraja. Mrlič vendar ne bo ušel, na drugi strani pa ne bi bilo napak, dobiti jasen pojem o tem, kar se je zgodilo. Kdo je zasnoval zločin? In zakaj so vendar jDovabili na ta ples okrožnega upravnika eno uro po smrti t p žrtve? Vse, kar sem dozdaj zvedel od tebe, nazadnje ni nič drugega kot si jajna kolobocija.« Markham je sedel na stol Njegov obraz je bil še vedno mračen. Zazr’ se je v konec svoje cigare. »Pojdi k vragu. Vanče! Že spet si s« začel zavijati v skrivnost. Zločin, če sploh je to zločin. se m- zdi dovolj jasen. Priznam, da je zločinec storil svo- je dejanje na precej nenavaden način, toda zato še ni popolnoma blazen. Streljanje z lokom je prišlo zadnje čase v modo. kakor veš. V vsakem ameriškem mestu je na stotine ljudi, ki so strastno vdani temu špx>rtu.< »To je že re«. toda ne umore več nikogar, ki bi mu bilo trne Robin*) « Markham je dolgo gledal Vance.ja v oči. »Tudi tebi se je porodila ista misel, kakor vidim.« »Porodila? Ne, naravnost Šinila mi je v glavo, čim sem -lišal za ime te žrtve « Spet je potegnil cigareto. >Kdo je ubil »Taščico«? . Ir celo z lokom in puščico!... Čudovito, kako se te neumnosti ki jih vedno znov«, slišimo od otrok**), vtisnejo človeku v spomin!... No. kaj sem se spomnil... Kakšno pa je krstno ime tega ubogega Robina?« »Zdi se mi. da je bil Joseph « »To ime malo pove ... A druga imena?« »Poslušaj. Vanče!« Markham j« vstal nekam razburjen. »Kaj imajo vendar druga imena opravka z zločinom?« •I Robif. pomeni »tuScHca«, Cock BobiB pa »samca od taščice*. *•> Žalovanje nad smrtjo »Tatice«., ** jo Je bil .8 puščico ubil »Vrabec«, je vsebin* •tare nar'doe popevčice »Smrt in Taščice* Vancejeva pozornost «e je ustavil® na dejstvo da priimek umorjenca in Prj del imena dasta točno Cock Robin (»rdec prsi«, kakoi tih ima taščica). O cudfrzu O sram žarnice Partizani so zažgali staroslavni kostanjeviški grad, eno največjih znamenitosti Ljubljanske pokrajine — Požig je najhuje udaril revne ljudi svoja imetja. Partizanski požig je torej najhuje udaril revne ljudi, za katere imajo ko- Dne 29. septembra zvečer okrog 9. lire je prihrula pred grad. ki je kake četrt ure oddaljen od središča Kostanjevice, skupina partizanov ter ukazala prestrašenim ljudem, naj takoj zapuste svoja bivališča, kajti grad bo zažgan. Dali so sicer nesrečnikom eno uro odloga, toda tega odloga se niso držali, marveč so na podstrešju ogromnega poslopja zakurili nebroj ognjev. Že poprej so grad obkolili in niso nikogar pustili iz njega, da ne bo mogel kdo priklicati pomoči iz Kostanjevice. Pač pa so izganjali ljudi na dvorišče. Lahko si je predstavljati preplah prebivalcev, ki so morali v noči in v na j več ji naglici iz svojih stanovanj. Najprej je butnil požar z vso silo v severnem krilu, kjer so bile kašče in senice. Razširil se je na mah, kajti tu so bili leseno ogrodje, tla in stropi obnovljeni pred nedavnimi leti in ogenj je našel izredno suh les, da se je razbohotil že v kake pol ure ter zajel vse severno krilo. Stanovalci tega krila so bili v trenutku ob vse in so rešili le to, kar so imeli na sebi. Pohištvo, posteljnina, perilo, obleka, posoda in skromne zaloge — pridelki malih vrti-čev — vse je bilo v dobri uri uničeno, še preden je potekel rok, ki so ga požigalci _ določili z« izpraznitev Tudi na vhodnem krilu je ogenj brž zajel poslopje in tudi tu so stanovalci izgubili vse svoje imetje. Kmalu nato je bila v plamenu tudi cerkev, ki je v bližini kašč Tanki o!>oki niso vzdržali teže opeke in drugih razbitin. Sesulo se je vse v notranjost in sedaj štrle v zrak le še prekrasni gotski stebri, tudi nekaj šiljastih obokov je še ohranjenih. Vzhodno krilo pa se je zaradi preperelega lesa 'le počasi vnemalo, a je končno tudi postalo žrtev plamenov. Ker je bil ogenj podtaknjen na kakih 20 mestih, je bilo vsako gašenje izključeno. Tudi so partizani grozili s smrtjo vsakomur, ki bi poskušal gasiti. Ko se je ogenj razširil, ni bilo niti misliti na to, da bi se kaj otelo. Poslopje, ki je prestalo vse groze turških napadov in vse burne ča«e preteklih stoletij, je sedaj nepopravljivo uničeno. K temu poročilu, ki že samo dovolj glasno obtožuje komunistično divjanje, dodaja »Jlitrov« dopisnik, ki se je mudil v Kostanjevici, podatke o tem staroslavnem gradti. Grad je bil v Kostanjevici edina znamenitost. obenem pa ena največjih znamenitosti vse Ljubljanske pokrajine.’ Stebrovje dolgih hodnikov in njihovi oboki so pričarali gledalcu pred oči davnos minule čase. Utrjeni vhod z dvema obrambnima stolpičema je bil romantičen ostanek srednjega veka. nad vhodom pa je slika na presno predočevala prizor, ko so hajduki zadnjič napadli samostan in se ga hoteli polastiti z zvijačo. Na dvorišču gradu —-nekdanjega kariuzijskega samostana, ki ga je raznustil cesar Jožef TT. — je stala veličastna cerkev, ki sicer n! več služila svojemu namenu, bila pa je eden izmed najlepših spomenikov gotskega cerkvenega stavbarstva na naših tleh. Urad za oeuvanje zgodovinskih spomenikov je zadnja leta z znatnimi stroški in veliko skrbjo dal odluščiti baročne prizidke, ki so skrivali šiljaste gotske oboke in jih spreminjali v okrogle. Posebej naj pribijemo le eno okoliščino: grad in njegovi prostori so služili izključno le namenom in koristim civilnega prebivalstva. Nameščeni so bili v njem uradi in stanovanja. V stanovanjih so bili izključno revni ljudje, ki niso imeli sredstev, da bi si najeli stanovanje v 'inestu V zadnjem času je bilo tam zlasti mnogo nesrečnežev, ki so zaradi komunističnega besnenja izgubili svoje domove in pa munisti toliko hinavsko lepih besed. Komuninstični partizai torej s požigom ko-«tan jevišekga gradu niso le uničili nenadomestljive kulturne dobrine z neprecenljivo vrednostjo. temveč so pahnili v obup tudi veliko število socialno najšibkejših ljudi. Njihovo raz-bojništvo je zato v enaki meri udarec v obraz kulturi kakor v obraz socialnemu čutu V polni meri zasluži ostro obsodbo, ki ga je doletela ne le med prebivalstvom Kostanjevice in okolice, temveč tudi v ostali javnosti, ki je dobila s tem nov dokaz več za nujno potrebo, da se ves narod strne v boju proti komunizmu in njegovemu partizanstvu. t Dr. Jos. ChoIewa Smrt je spet nepričakovano ugrabila uglednega medicinca docenta g. Josipa Cholewa, ravnatelja Zavoda za novotvorbe v Ljubljani. Zgodovina slovenske medicinske vede bo ohranila njegovo ime med prvimi bojevniki zoper raka in tudi druge bolezni. Pokojnik je po rodu Poljak, doma iz tešin-ekega okrožja. Po svetovni vojni, ki ga je privedla v naše kraje, je postal ravnatelj bolnišnice v Brežicah. Kmalu ie zaslovel in zagrebško vseučilišče je prištelo odličnega kirurga-specialista v zbor svojih docentov. V 6Voji zdravniški praksi je pokojni posvetil vse svoje moči proučevanju zdravljenja raka. Po njegovi zaslugi je bil v zadnjem traktu šentpetreke vojašnice urejen zavod za raziskovanje in zdravljenje novotvorb. Od leta 1937. dalje je ta zavod pribežališče trpečim ženam in možem. Institut v Lipičevi ulici je pod njegovim vodstvom že v pičlih letih 6vojega ob6toja izvršil uva-ževanje vredno delo ne 6amo v diagnostiki in terapiji rakastih obolenj, marveč tudi v zbiranju medicinsko znanstvenega gradiva in v eksperimentiranju z novimi metodami. Z njim izgublja institut zelo mnogo, prav tako tudi njegovi prijatelji in tovariši ter znanci in častilci. Pogreb rajnega bo v sredo 28. oktobra ob pol 3 popoldne iz kapele sv. Andreja na Zalah na pokopališče k Sv. Križu. Ohranimo ga v častnem spominu! Opozorilo lastnikom dovolilnic za prevoz krompirja Prehranjevalni zavod opozarja vse one stranke, ki so dvignile dovolilnice za prevoz krompirja po 15. septembru, da bi morale prinesti karte za krompir na Prevod že do 3. t. m. Ako bodo stranke še dalje odlašale in karte ne bodo oddale do 31. oktobra t. 1., jih opozarjamo, da bo oblast njihove zaloge krompirja zaplenila, kršitelje pa kaznovala po čl. 6 na-redbe Visokega komisariata 166 z dne 29. avgusta 1942/XX. Obenem pozivamo vse one, ki so se nabavili krompir brez dovolilnice za prevoz ali kakor koli brez vednosti Prehranjevalnega zavoda, da takoj prinesejo svoje karte za krompir, da jim odtegnemo odgovarjajoče število odrezkov. Ker so pridelovalci, ki so dobavili krompir posameznim strankam, prijavili Prehranjevalnemu zavodu poleg količin, ki so jih prodali, tudi naslove strank, so Prehranjevalnemu zavodu poznani mnogi naslovi onih, ki še vedno niso prijavili kupljenega krompirja. Krompir je — kot rečeno — treba prijaviti do 26. t. m., sicer se bo proti kršiteljem zgoraj navedene naredbe kazensko postopalo. Avvlso importante Valen oglas La Soc. Halla [ta Kota U’Oro (ti Osimo (orov. di Ancona) inaucuran-do l| nuovo stabilimento, desi-dera favorire 200 nuovi Clienti nel-l'aoquisto delte sue fisarmonich* di farna moodiala — Mette per-tanto in vendit« 200 slrumenti del modello iMPEBO, con voci in 3a/5a a 1 reglstro. oi segnenti prezzi eccezionall di propagand« 34tasti 48nasst; pr.Iist.l70f) per L. IV „ 80 .......... 2150 .. L. «50 41 „ 120 .......... 235C L. USD Per Doter benefioiare di talp oeca-»ione eccesionate occorre 1° Inviare miDito 1'ordinazione alh> Soc. itallana NOTI 0'0R0 dl Osimo ipnvIncladlAnconal, accompagnau. dal relativo imoorto iJ Uuire all’ordinazione lapreeentf in*erzion* n uhblicitaria i« N311 0'0M rniranllsce par clnnua sum (utll i tuoi strumant da aqni dlfitto dl 'aaaricazlone. I/imballo e il trasnortci nel Ref?no dei suddetti 200 ptrumenti i eratuito. NOTA D’ORO armonica *»• ciasae ooznana harmonika 4ite quallta .onen« ■ etapama im jaccabile - Costruziona |ieriejt> moke glasbena (Motnosti - trn-litina eleaanen - °oi>oin» iif«la»- Soc. Italiana nota o bro, Osimo (proT. Ancona) zeli od otvoritvi novega obrata omogočiti 2CK.) novim odjemalcem nakup svojih svetovnoina-nin harmonik Zato bo dala v promei glasbi) modela IM PERO r gla-jovi 3a 5a na i register po sledečih izjemnih propagandnih cenah: 14 tipk 4? banov cena no ceniku ... 1701 ?a U 1o prihodnjo nedeljo v Stuttgartu. . V Kaunasu so včeraj gostovali nogometaši iz Minska. Zmagali so domačini z rezultatom 1:4. Na tekmi je bilo nekaj nad 3000 gledalcev. Na praznik Vseh svetih, to ie 1. novembra s« bosta v Stuttgartu pomerili državni nogometni enajstorici Nemčije in Hrvaške. Hrvaška nogometna zveza je že določila 6voje zastopnike. Določila je tele: Olaser—Brozovič, Dubac— Pukšec, Jazbin-šek Pleš«—Cimermančič, WoMl, Kodrtija, Antol-kovič in Kokotovič. V moštvu Hrvatov pogrešamo Kaciiana in Lechnerja, kis ta oba poškodovana od zadnjih tekem. Pa tudi za Plešeja še ni čisto gotovo če bo mogel nastopiti, prav tako zaradi poškodb. Ce bosta Lechner in Kacijan ozdravela, potem bosta zasedla mesti, ki jih zdaj zasedata v moštvu Pukšec in pa Kodrnja. Zvezni kapetan ec je tudi odločil, da bo pri tem meddržavnem fieča-nju poskusil Pleeja v krileki vreti, Antolkoviča pa v napadalni vrsti. Zagrebški Gradjanski bi moral še ta mesec oditi na krajšo nogometno turnejo po Turčiji. Vodstvo kluba pa se je odločilo, da svoje igralce ne bo poslalo v Turčijo in 6e je z vodstvi turških klubov pogodilo, da bo Gradjanski odšel na to turnejo šele v zgodnji 6pomladi. Namesto gostovanja Gradjanskega so se turški klubi odločili, da bodo povabili v g06te najboljše bolgarske nogometni; klube. Da se dokončno sklene važno potovanjre Gradjanskega v Španijo, kjer bo odigral nekaj važnih tekem z najboljšimi španskimi klubi, je vodstvo Gradjanskega odposlalo v Španijo posebnega svojega odposlanca. ki se bo dogovoril za vsa srečanja in vse drugo, kar je za tako veliko turnejo potrebno. Ljubljana Koledar Danes, torek 27. oktobra: Frumencij. Sreda, 28. oktobra: Simon in Juda. Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tvr-ševa cesta 6; mr Hočevar. Celovška cesta O2; mr. Gartus, Moste-Z«loška cesta. Ljubljansko gledališče DRAMA: Torek, 27. oktobra ob 16: iOče nas«'. Red Torek. Sreda, 28. oktobra ob 16.80: »Šestero oseb išče avtorja«. Red B. Četrtek, 29. oktobra ob 16.80: »Deseti brat«. Red Četrtek. Petek, 30. oktobra ob 16: »Hamlet«. Premierski abonma. , . ,„ y(>)) OPERA: Torek, 27. oktobra ob _1<5;-»Casparone«. Red A. Sreda, 28 oktobra ob 16: »Traviata«. Red Sreda. Četrtek, 29. oktobra ob 16: j Don Pasquale«. Premierski abonma. Petek, 30, oktobra: Zaprto. Jurčič-Golia: »Deseti brat«. — Dramatizacija Jurčičevega romana, ki jo je napravil P. Golia, obsega 16 slik, ki jih važe bralka s čitanjem proje. Vse pozornosti je vredna svojevrstna inscenacija, ki poudarja ilustracijo romana. »Deseti brak predstavlja eno izmed najbolj nopulamih ljudskih del iz romantične dobe. Igro je zrežiral prot. Šest, naslovno vlogo igra Milan Skrbinšek. »Hamlet« t letošnji sezoni. Izmed vseh Sh(i-kespearjevih del je »Hamlet«: doživel na našem odru največje število repriz. Njegova zadnja uprizoritev je našla nenavaden odziv, zjto je ta uspela predstava ponovno uvrščena v redni abonentski spored. Prva letošnja predstava za red Premierski bo v petek ob 16. Naslovno vlogo bo igral Jan, Ofelijo — V. Juvanova, kralja Klavdija — Levar, kraljico — Mira Danilova. Režija je dr. Krefta, inscenacija inž. E. Franza. Komična opera Donizettijev »Don Pasqmale« je uvrščena v letošnji abonentski spored. Prva predstava bo v četrtek za red Premierski. Naslovno vlogo 1)0 pel spet Julij Betetto, nova bo Ivančičeva v partiji Norine in Lipušček v partiji Ernesta. Janko bo pel Malatesto. Dirigent A. Nef-fat, režija in scena R. Primožič, zborovodja R. Simoniti. DOMAČA ZIMSKA JABOLKA prodaja Gospodarska zveza v svojem skladišču v Maistrovi ulici št. 10. Priduo segajte po njih, dokler je zaloga. V. HEISER 127 Zdravnik gre ^ križem svet Nato 6em kitajskemu čolnarju naročil, naj me pelje na suho in moje kovčege spravi na kraj avtomobilske ceste. Ko sem potem stai in razmišljal, kako bi mogel priti do mesta, ki je bilo še precej oddaljeno, sem videl prihajati mogočen in svetlikajoč se črn turistični avtomobil. Dvignil sem obe roke kakor znamenje na križpotju. Kitajski voznik je pritisnil na zavoro in neka evropska gospa, ki je sedela v vozilu, je jela na vso moč kričati. Često sem že bil slišal, da vsaka ženska taikoj uboga, če ji odločno ukažeš. »Mir!« sem zapovedal. Precej je vsa prestrašen« utihnila. Pojasnil sem ji. da moram ujeti neki parnik ter jo vprašal, £e bi bila toliko ljubezniva, da bi me vzela s seboj, ker pač ne m^rem najti nobenega taksija. Gospa je odgovorila, da se ne pelje daleč in da {tre samo po svojega moža, potem pa da 6e bo peljala domov. To se ni 6melo zgodoti. Spravi kovčege v avtomobil!« sem zapovedal kuliju, ki mi je prtljago prinesel na suho in ves preplašen gledal ta prizor. Gospa je v presenečenju naguban-čila čelo, a ni prav nič ugovarjala. Splazil sem se v avtombil in sedel. »Povejte vaSemu vozniku, naj pelje k angleškemu pomolu!« sem ji zaklical. Oklevala je. »Povejte mu. naj pelje k angleškemu pomolu!« sem zakričal na ves glas. Zdaj je ubogala in odpeljali smo se v željeno smer. Potem esm jo vprašal zakaj se je tako prestrašila, ko sem ustavil avtomobil. »Tukaj pride često do hudih napadov«, je razlagala. Ker sem videl, da je mirnejša, sem mislil, da se ne boji več. Vozili smo se s hitrostjo 40 km na uro. »Preveč počasi«, sem dejal. »Tako ne bom nikdar ujel parnika.« Toda tu so zelo strogi glede hitrosti ipri vožnji z avtomobili.« »Povejte vozniku, naj hitreje vozi«, sem vztrajal. Naša brzina je narastla na 70 km na uro. Kmalu nato smo dospeii v srce trgovske mestne četrti, do Astor Hou-sa. Ravno tedaj pa nam je znamenje na križišču z rdečo svetlobo zaprlo pot, na kar so se stotine kolesljev in drugih vozil začele pomikati preko ceste. Vedel sem, da bo preteklo več minut, preden bo pot spet prosta. »Povejte mu. naj pelje naprej, kljub znamenju!« Drveli smo skozi gnečo ter skorajda preobrnili kak ducat vozil, a v Šanghaju je vsako trčenje precei nerodna zadeva. Za seboj smo slišali rezek žvižg nekega redarja. »Hitro naprej, da nas ne bodo ujeli!« sem zapovedal. Naša brzina je narastla na 110 km na uro in nekaj hipov nato smo se ustavili ob angleškem pomolu. A tudi drugi parnik je lJi*l že 6redi reke VVhangpu. »Gospa, prav žal mi je, a na vsak( način moram priti do kakega parnika.< Naslednji parnik odhaja s kitajskega pomola.« »Kaj bo moj mož rekel?« »Nimam pojma, toda jaz moram nujno na parnik. Povejte vozniku, naj z vso brzino pelje h kitajskemu pomolu.« Bil 6em vseeno malo presenečen, ko sem videl, da me je spet u'bogala. Dospeli smo do pomola ravno v hipu, ko so dvignili mostiček z ladje, ki je že dvignila sidra ter 6e s kljunom počasi obračala proti odprtemu morju. Brž sem poklical kulija in v trenutku-ko se je ladijski krn Cisto približal krnu, sem mu zaklical naj Trže mojo prtljago na krov. Nato sem se še sam j>ognal kvišku in se z roko ujel za pregrajo ladijskega krova. Potem sem se obrnil, da bi se gospe zahvalil. Ta pa je izginila in od_ tega dne sem se vedno nekoliko bal Šanghaja, ker sem zmeraj mislil, da bi utegnil tamkaj naleteti na njenega moža. Ko sem se po tej dogodivščini nekoliko oddahnil, sem se ozrl naokrog. Nisem bil gotov, kam je parnik prav za prav namenjen. Ves zaskrbljen sem še stal sredi svoje prtljage, ko je zazvonilo h kosilu. To je bil prijeten zvok. Prosil sem nekega mornarja, ki je opazoval ves moj nenavadni prihod na ladjo, naj mi pokaže obednico. Ravnal 6em se po njegovem pojasnilu ter prišel v veejo sobo, kjer je bilo vse pripravljeno za eno osebo. Udobno sem sedel. Nekaj hipov nato je prišel kapitan, Anglež pisanega in zariplega obraza Ko me je zagledal na sedežu, je vzrojil. »Kaj pa počnete tu?« je vprašal. »Jaz sem eden vaših potnikov.« »Mi ne vozimo nobenih potnikov.« »Kam pa ste namenjeni?« sem takoj vprašal. »Poberite se!« »Ne morem vstran!« »To je tovorna ladia. Nimamo nobenih kabin za potniKe.« »Niste mi odgovorili na moje vprašanje. Kam ste namenjeni?« »To vas pra,v nič ne zadeva.« »Nima smisla, da se jezite«, 6em ga skušal pomiriti. Nato sem se obrnil k strežniku ter mu rekel: »Prinesite gospodu kapitanu krožnik in pribor.« »Prosim vas. gospod kapitan, sedite malo. Prijateljsko se bova pogovorila, Jaz sem namenjen v Peking in Vi...?« »Nikogar ne moremo sprejeti na krov. Zdaj bo pristaniški krmar odšel z ladje in z njim boste šli tudi vi.« »Pijva kozarček žganja in sode!« sem mu predlagal. Ni ugovarjal več in začela sva srkati žgano pijačo. »Kam ste namenjeni?« sem ga nekoliko pozneje spet vprašal. »Wei Hai Wei«, je odvrnil z zariplim glasom. »To je pa ravno na moji poti, a nikdar še nisem bil tani. In kam boste šli potem?« »Če—fu.« »Imenitno. Tudi to je na moji poti. Pa potem?« »Tientsin.« »Prav dobro, to je moj cilj. Jaz sem vaš potnik. »Ne, ne, nikaikor ne.« HoteS se je dvigniti, a preden je še mogel uresničiti svojo namero, sem mu predlagal: »Pijva še šilček žganja in boo e, gospod ka.pitan!« Pri tem kozarčku ee je kapHan že nekoliko omehčal in naši odnošaji so postali bolj prijateljski »Mudim, da boete še kje imeli kako sobico«, sem namignil. PR\RED^ SS2S222 Vinicij ni maral čakati konca tega nečloveškega bo ja Odprl je vrata ter stopil v temen prostor, ki ga je razsvetljeval samo ogenj z »Kininska žaloigra« Epidemija malarije razsaja med 400 milijonskim indijskim prebivalstvom, a Anglija nima dovolj kinina, da bi jo zatrla Še zlasti neusmiljeno kosi malarija med prebivalstvom v Indiji, kakor je razvidno tudi iz angleških statističnih jx>datkov. V normalnih časih umre tam za malarijo vsako leto milijon Indijcev, na njej pa jih trpi na desetine milijonov. Letos je ta bolezen v Indiji dobila kar značaj epidemije, prav tako kakor na primer leta 1935. Krivdo za to pripisujejo nenavadno dolgi dobi poletnih monsunov, premalo odločnemu boju proti komarjem, begu Indijcev iz džungle v mesta in seveda tudi vojni, ki iz Birmanije trka na indijska vrata. Epidemija malarije razsaja med štiristomi-' lijonskim indijskim prebivalstvom, Anglija pa nima na razpolago zadosti kinina, da bi to bolezen vsaj omejila. Ima ga za svojo vojsko za belokožce, nima ga pa za Indijce. Anglija ga porabi vsako leto povprečno 100.000 kg, zdravstvene oblasti pa ga imajo na razpolago komaj eno stotinko tega. Velika Britanija je dobivala kininsko skorjo (surovina, ki iz nje pridobivajo kinin) z otoka Jave. ki je imela glede kinina svetovni monopol. Po zadnjih statističnih podatkih so samo na Javi pridelali celih 97% vsega kinina na zemlji. Angleži niso računali s tem, da bo Otoška Indija padla Japoncem v roke, če pa so računali, so pač doprinesli samo nov dokaz svoje nezmožnosti in nereda. Angleži so prosili za pomoč najprej Ameriko. Ameriški kemiki so poslali umetne nadomestke za kinin. Zdi se, da niso učinkoviti, pač pa celo nevarni, če jih kdo uživa brez zdravni^ kovega nadzorstva. Potem so prosili za pomoč Ruse, a ruski strokovnjaki so jim poslali seme neke nove vrste kinina. ki hitro raste, je pa še negotovo, kakšne uspehe bodo dosegli z gojitvijo te nadomestne rastline. Angleški in ameriški časopisi zadnje čase precej pišejo o »žaloigri kinina«, pri čemer imajo v mislih žalostni položaj, ki je nastal v Indiji zaradi vedno hujše epidemije malarije. Amerikanei vsaj na jeziku simpatizirajo z Ki-dijci ter obtožujejo Angleže, da v treh stoletjih njihovega gospodovanja nad Indijo niso bili sposobni zatreti ali vsaj omejiti malarije. Britanci pa jim odgovarjajo, da so Indijci sicer res malarični, a da še vedno žive, dočim so Indijanci v Ameriki že skoraj čisto izumrli S tem, da so jih iztrebili, so jih za vedno rešili vseh bolezni, ne samo malarije. (»La Stampat.) HENRIK SIENKIEWICZ ROMAN V SLIKAH Cigani se selijo Romunska vlada jih je spravila v vzhodne pokrajine, da se bodo posvetili koristnemu in poštenemu življenju Po zadnji seji romunskega ministrskega sveta so sporočili, da so po prejšnjih vladnih načrtih romunske cigane že izselili v vzhodne po- krajine. To poročilo ni zbudilo posebne pozornosti, a vendar priča o zelo važnem ukrepu, s katerim so se že dolgo bavili. Poslej v Romuniji ne bo več znanih ciganskih potepuhov Kdor je včasih prišel na obisk v Romunijo, je naletsl na enega najbolj zanimivih socialnih ter etnografskih problemov te dežele: na cigansko vprašanje. Srečaval si jih na vsak korak. Potikati so se okrog kot prodajalci cvetlic, prerokovalci, prodajalci preprog, pocestni godbeniki, kotlarji, največkrat pa kot berači. Kaj pravi znanost o njih Znanost pravi le na splošno, da je domovina te potepuške krvi Indija. Dejstvo pa je vsekakor, da so se v Romuniji pojavili celo stoletje prej kakor na primer v Nemčiji, in sicer jih vjaški zapiski omenjajo prvič v 1. 1322. Ob vseh časih pa so bili povsod prav nezaželeni gostje, ker se niso marali pridružiti družbeni skupnosti gosti-teljske dežele, tako da so morali včasih prav strogo z njimi ravnati. Kako so jih včasih krotili Sojari in srednjeveški romunski knezi so jih vzeli za svoje sužnje, ?ter je to bila edina možnost ustaliti njihovo nemirno kri. Potem so jih ponajveč vpregli kot poljedelske delavce na veleposestvih. Ob cesti iz Bukarešte v Ploesti leži na primer vas, ki ima še danes ime »ciganska vas«, ker so ondotni naseljenci nekdaj bili poljedelski cigani. Nekaj podobnega je z njimi poskusil tudi cesar Jožef II. na Sedmograškem. Habsburški dvor pa je pri tem najbolj računal na večje dohodke iz davkov, ki bi jih dale take ciganske naselbine. Toda cigani so svoje kmetije požgali in se zatekli v gozdove ter se rajši preživljali kot borni kotlarji. Romunsko ljudstvo se ie vedno izogibalo sleherne skupnosti s cigani. Še danes ni^ za Romuna večje žalitve od te, če ga imenuješ »cigana«. Sicer jih cenijo kot godbenike, a ves odnos se omejuje le na pesem in napitnino. V Romuniji so jih imeli četrt milijona Pri ljudskem štetju 1. 1930 so v Romuniji našteli 96B.500 ciganov. Ker je umrljivost otrok med njimi zelo visoka, se njihovo število poslej ni kaj posebno povzpelo. Danes pa jih ni več Izselitveni odloki poslednjih mesecev pa zadevajo samo potujoče cigane. Tisti, ki so lahko dokazali, da se preživljajo s stalnim poklicem, so dovolili, da so lahko ostali v deželi. Toda prodajalk cvetlic in kotlarjev, ki so nekdaj s svojimi vozovi in taboriščnimi ognji podeželskem romunskim cestam dali posebno barvit značaj, danes ni več. Ciganom so ponudili zadnjo priliko za pošteno življenje 6stane še vprašanje, če bo preseljevanje ciganov in naselitev v nove kraje zdaj rodilo kaj boljših uspehov, kakor jih je v času habsburža-nov in bojarov. Vsekako imajo zdaj cigani poslednjo ugodno priliko za pravo in dostojno človeško življenje, novi red jim namreč ne bo dovolil, da bi še poslej živeli potepuško obrobno življenje, ki je človeški skupnosti samo v škodo. Delo v vseh zlatih rudnikih ukinjeno Stroje in ljudi je treba zaposliti »pri koristnejših delih, predvsem v vojni industriji« »La Stampa« prinaša izvirno poročilo o mrzlični napetosti, ki je prevzela ameriške finančne kroge zaradi vedno manjše proizvodnje zlata. K temu nerazpoloženju je precej prispeval odlok, ki ga je izdal Nelson v sporazumu s predsednikom Rooseveltom in po katerem je odslej ukinjeno delo po vseh zlatih rudnikih. Odlok velja — kakor piše »La Stampa« — do konca vojne. Stroje in ljudi je treba zaposliti pri koristnejših delih, predvsem v vojni industriji. Združene ameriške države, Južna Afrika, Sovjetska zveza in Kanada 60 tiste države, v katerih nakopljejo vsako leto rbnogo zlata. Proizvodnja, ki je leta 1932 znašala 2.5 unč, je preskočila lansko leto približno na šest milijonov. Kovanje drobiža, za katero 6e je Roosevelt odločil leta 1933 (cena zlata je tedaj poskočila od 20.6 na 35 dolarjev za unčo) je dalo novih pobud za pridobivanje zlata in delo pa zlatih rudnikih je kmalu še bolj oživelo. Tudi Kanada (njena proizvodnja znaša okrog 5 milijonov unč) je hotela slediti zgledu Združenih držav in Avstralije, ki je letos nakopala poldrug milijon unč zlata, a je zdaj to delo opustila. Nič pa se ni spremenilo v Južni Afriki, kjer 6e je o kratki dobi negotovosti delo po zlatih rudni-ih normalno nadaljevalo. Odločitev Združenih držav je nenadoma prišla iz Londona, ki je še vedno največji trg zlata 6pričo bogatih rudnikov v Južni Afriki. Gospodarski časopisi se sprašujejo, ali Washington morda namerava spremeniti 6vojo politiko zlata. V Wa6hingkmu pa zatrjujejo, da ne bo nobenih sprememb v odnosu med dolarjem in zlatom & Odločitev Washingtona je zbudili val nezaupanja. tudi v Londonu gnjišča. Lesk ognja- je pa-lal naravnost na lice ligiji oleg nje je sedel ob ognju e starec, ki je njo in Ursusa premljal s Dokopališča v me- 64- Še preden se je (.igije zavedela, kaj |e. je Vinicij planil k njej, jo pograbil čez pas, jo vzdignil v naročje ter stekel k vratom Starec mu je hotel zastaviti pot, a ga je zlahka odrinil. Pri tem mu je oglavnica padla na rame in Ligija je spoznala njegov obraz Kri ji je zledenela v žilah, skušala se je braniti, toda bržkone bi se bila že onesvestila, 3a ni zagledala strašnega prizora, ko je Vi-rvicij stopil z njo na vrt. Kakšen smisel ima jadralna letalstvo Navzlic silnemu in neprestanemu napredku, ki ga je doživelo motorno letalstvo, so si tehniki, strokovnjaki in iznajditelji že dolgo belili glave z vsemi sorodnimi znanstvenimi vprašanji, kakor je na primer posnemanje ptičjega leta. To je letenje, ki uporablja za pogonsko sredstvo zračno valovanje. Poleti z brezmotornimi letali niso vec neuresničljiva stvar, pač pa stvarnost. Ce se spretno izrabijo zračni pojavi in sile, se letalci lahko povzpno v največje višine in prelete dolge razdalje brez vsakršnega večjega trošenja telesnih sil. Zadnja leta so zlasti v Nemčiji in na Švedskem zgradili posebne vrste jadralnih letal, ki so prenesla polet v daljavo 600 do 700 kilometrov in se povzpela celo do višine 9000 metrov. Ta letala se dajo v celoti primerjati s ptiči. Vzporedno s tehničnim izpolnjevanjem letal samih je napredovala neznansko hitro iudi tehnika leten-nja, ki se je opirala na znanstvena dognanja. Danes lahko izkušen jadralec, seveda po stanju ozračja, doseže svoj cilj, ki so mu ga določili že vnaprej, kakor zna spretni kapitan jadrnice izrabiti vse vetrove, da dospe do svojega namembnega pristanišča. Letenje z jadralnimi letali je tudi neke vrste odlična poskusna šola za nekatere^ znanstvene panoge, kakor je na primer preučevanje ozračja, vremenoslovia, aerodinamika in letalska tehnik'-Urjenje v jadranju — in v tem je znabiti njegova največja značajka — daje pilotom pravi občutek zračne višine ter je prva in najboljša priorava za pilotiranje motornih letal. Izkustvo je dejansko pokazalo, da se iz spretnega jadralnega -letalca hitro zgoji dober letalec, ki zna voditi motorno letalo že po nekaj urah strokovnega pouka. Nazadnje pa je treba tudi reči, da je jadralno letalstvo prav tako privlačen'' šport kakor na primer smučanje, ker je dober telesni šport, ki človeka po temeljitem vežbanju utrdi in mu okrepi tudi duha discipline. Vroča, nemirna Indija Kača v džungli Dvignila se je napol na svitku svojega repa in se gugala kakor na odskočnem peresu. Elastično je dvigala in spuščala glavo, kakor da bi merila razdaljo. Ni kobra, kajti njen vrat se nabrekne bolj kakor ostali trup. Kobra se tudi vedno izogne, samo kadar stopiš nanjo ali kadar je v precepu se dvigne in udarja okoli sebe z nabreklim vratom. Ne, to ni kobra! Videl sem zelene madeže na črno sivem debelem životu in sem vedel: to je hujše kakor kobra! To je zverina, ki jo Sinigalci imenujejo »tik polonga«. Celo pobožen budist ubije to žival — 6eveda če ta žival ne ubije preje pobožnega budista, kar je verjetnejše. »Tik polongac je namreč edina kača v džungli, ki napade človeka. Napol vzdignjena preži ob cestnem robu in napade vsakega, ki pride mimo. Taka je kakor popadljiv f>es. Proti njenemu ugrizu skoraj ni pomoči; celo za belokožca ne, ki je sicer boljše zavarovan kakor golonogi domačin. Strup »tik ’ polonge« je tako močan, da zadostuje za smrt tudi najmanjša količina. Tu ne pomaga nobeno izrezavanje rane, niti izžiganje s cigareto in niti podvezovanje. Samo hitra zdravniška injekcija seruma bi mogla rešiti — toda za to v džungli ni nobene priložnosti. Noge ao se mi tresle tako, da nisem mogel ujeti stremen. Pri tem pa je nevarnost grozila samo ponyju, ne meni; imel sera namreč usnjene jahalno dokolenke in do kolena zverina prav gotovo ne bo prišla. Ali more kača preskočili komaj tri metre širine pota? Ali bo? Počasi, s zanesljivim čutom ogrožene živali, je začel moj pony po- časi stopati nazaj, previdno je prestavljal kopito za kopitom, ne da bi pri tem obrnil oči od temne palice. Sedaj so že štirje metri, sedaj jih je pet — no in sedaj naju prav gotovo ne bo več dosegla. Hotel sem konja obrniti, toda konj ni čakal na znamenje z vajeti. Z zadnjimi nogami globoko v grmovju se je kar na kratko obrnil in v galopu odbežal nazaj po poti navzdol. Nog nimam v stremenih, ampak visoko dvignjene, držim se za sedelni glavič in se potim od neumnega strahu kot da vrši zeleno sivo lisasta palica poleg mene z dvignjeno glavo. Ta peklenska triogelna glava! Šele pri zdnjem počivališču v Peradenyju med velikimi nasadi kakaoa in botaničnimi vrtovi sva spet prišla na cesto. Voda je tekla od konja, toda bil je miren in se je pustil potrpežljivo odrgniti hlapcu. V jedilnici je sedelo nekaj evropsko oblečenih meščanov pri večerji. »Ali imate mrzlico?« me je vprašal nekdo, ko sem ves bled in zelen padel v trstni stol. »Ob poti je sedela tik polonga!« »Da, sedaj prihaja njen čas,« je menil rjavi ravnodušno, »po malem monsumu pridejo iz svojih lukenj. Ob sončnem zahodu je treba biti doma. To je najboljše.« »Tudi pyihoni začenjajo postajati nevarnejši,« se je vmešal njegov sosed, »ali ste prebrali zadnji ,0bserver’?« »Niti šest milj od Colomba sredi urejenega kokosovega nasada je stopil neki kuli na tega požeruha podgan. Ko je zakričal, je bila l>omoč v hližini. Toda bil je že zavit okoli trebuha. Z noži so morali zrezati pythona od života in sicer vsak ovoj posebej, ko je bil že zdavnaj zadušen. Kosti je imel polomljene; bil je kakor vreča žaganja. Pythoni sicer niso strupeni, toda s temi ogromnimi kačami ne bi hotel imeti prav nobenega opravka.« »Želite curry za večerjo?« me je vprašal stari oskrbnik počiva- , lišča, ki je pravkar prinašal juho. »Hvala, nocoj ne potrebujem nobene večerje. Toda spal bi rad pri vas. Toda po cesti ne maram danes vec v Kandy.« »Redkokdaj se dogodi,« je miril stari oskrbnik, »da umre belo-kožec zaradi kačjega pika. Tik polongi pa se seveda mora umakniti. Druge kače ne napravijo mnogo hudega; osem dni si bolan, jx>tem pa spet zdrav. Tako je pravilo. Kdor pa ima trdo glavo kakor pokojni inšpektor gumijskih nasadov ...« »Kaj je bilo z njim?« »Ah, ni verjel v kačje ugrize, enostavno ni verjel. Nekega večera, sonce je že bilo zašlo, se je motal na verandi okoli svojih cvetličnih gred. ... , ,Pusti to,’ mu je rekla žena. Notri bi utegnila biti kaka kača.’ ,Neumen strah pred kačami,’ se je smejal. »Vedeti morate, da je bil Škot in to eden najbolj trdoglavih.« ,Au!’ je nenadoma zakričal. ,Sedaj me je vendar ujel nek brencelj!’ Zena je tekla po nož in mu hotela izrezati rano. ,Nesmisel,’ je rekel Škot. ,Na deset nenevarnih kač pride ena strupena; menda nisem naletel ravno nanjo.’ Zena je tekla k telefonu in poklicala angleškega zdravnika iz Kandyja. Sicer pa vesti, kakor je s telefonom. Telefon je preračunan za mirnejše posle, kakor za kačje ugrize. Preden mu je dopovedala, kaj hoče, je minilo deset minut, in ko se je vrnila, je imel inšpektor že krče. Po tridesetih minutah je bil plav v obraz. Tri četrt ure po ugrizu je umrl prav v trenutku, ko se je ustavil pred vrati zdravnikov avtomobil. Ce bi rano izsekal ali izžgal, bi živel še danes. Toda kaj hočete — bil je pač Škot.« »No, boste vendar vzeli malo govedine.« »Ne,« sem odgovoril. »Za danes imam dovolj tik polonge in vašega pripovedovanja. Pošljite mi wiskyja v sobo.« Ta večer sem pozno zaspal in sem ponoči pustil goreti lu8.. • Jote Kramarič - Izdajatelji lai. Sodja - Urednik« Mir*a Javornik - HakopAM* m rrataM - »Slo*em*ki dom« teliaja ob deianufcifa ob 13 - M* iH fc — KafKm&m mMtm — Pl—i alka t, IjMIm* — ifaMa«