34
N J I ŽNlCi
6010
:uo
PRIU.wk3KI dnevnik
1 fojtnfe
'5™ Ibh n^.01 lfiana v gotovini	»->	OAA
• DostaJe I grupo«	CcilJl 200 lif
Lelo XXXIV. Št. 34 (9946)
TRST, petek, 10. februarja 1978
* Govcu^rl Go^ni^Trphn^^H1^^«^ Tr*r,u J?. m^a 1945' “jef°Ve piredhodnilt PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal » tiskarni »Doberdob* -—	P ' J b a1, d 18 s ptembra 1944 do 1 tnaja 1945 v faskami »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Demokristjani skušajo ustvariti videz, kot da vprašanja & k»v|jatiSa ravnotežja niso več tako važna in da je mogoče že raz-3 * Vsebini0 v 'adnem programu. Pri tem očitno upa.jo, da bodo razprave ” l(i]ieiih 11 v'adnega programa omogočile časovni odmik
;di(rhj niem vn..]«.;...	1..1.. i.....,,___,	_________ .
VS!>’°!lstva'
Jih Pravila enega izmed svo-

i
POROČILOJVATTENA SEJIKOMUNISTIČNEGA VODSTVA
KPI sodi, da bodo morala nadaljnja pogajanja razčistiti dvoumna stališča demokristjanov
krščanska demokracija izdelala osnutek gospodarskega programa vlade
POL LETA PO ŠE DANES NEPOJASNJENEM BEGU IZ RIMSKE VOJAŠKE BOLNIŠNICE

, vprašanju: kilo bo uresničeval programe, Ker	sP"dbujal in usmerjal.
' kun'h Vpri,S:,,,ja niso rešili niti
razprave o kdo bo vlado
vrstah, kjer se nadaljuje Pritiskov desnice in popu-se v tej fazi držijo
fcjJSPdovinskih voditeljev, ki je
Divi* ^6 «V	imippuma nu.
«V vladne programe na-'m j, . 111 več, po možnosti vse, ta-v«tijii Mlm<> lažje izognili uresniče-
tP
fr
etft Ja £ zadeva politična ravnotež-f he|( v.gotoyo najpomembnejši dogo-jt fiči)e oraišnjega dne seja knmuni-|J Krilo p '^rtva, ki je soglasno odo-S£» predsednika poslanske hj tu,!' I Alessandra Natte in to-■dpoju' zadržanje komunističnega fce Dnastva; ki se .ie prejšnjega G°Va|,jalo z Andreottijem, v ^snju .^odstva Luciana Barco so 'f'jen j rJ', vprašali, katerim vprašali j biiA °'*a Posvečena ta seja. Vsem (Pl , , narr>reč očitno, da vodstvo "Si, rfrat. ni dalo dokončnih sta-! '*rn / s' Pridržuje pravico, da Wte azPravlja tedaj, ko bodo vse Ifa s. Zai?rane. Tokrat pa je i-Vc v teku.
8 je najprej poudaril, da je
Natta v bistvu ponovil to, kar je Berlinguer dejal Andreottiju. Komunistično vodstvo je to zadržanje (se pravi priznanje da je sedaj vlada za nujnostno obdobje nemogoča, vendar pa mora KD upoštevati dejstvo da se je KPI odpovedala tej trenutni zahtevi in mora v zameno storiti tudi sama korak naprej) soglasno o-dobrilo in ponovilo, da zahteva »jasno, izrecno in priznano* večino. Manjka eden izmed pridevnikov, ki jih je izrekel Berlinguer na seji CK KPI: »dogovorjena*. To pomeni, da KPI ne vztraja pri tem, naj bo par lamentarna večina, ki bo podpirala, spodbujala in nadzorovala vlado dejanska «vladna koalicija*, pač pa mora imeti vse bistvene značilnosti vladne večine. KPI zahteva predvsem, naj se pogajanja za sestavo vlade zaključijo čimproj, brez nadaljnjih in nepotrebnih zavlačevanj. Obenem pa KPI. kot je poudaril Barca, obsoja »dvoumnosti* in »nedoslednosti* demokristjanov. Pri tem je, po mnenju časnikarjev, meril predvsem na izjave Zaccagnini-ja, ki je skušal pred nedavnim spet
""•Mllltll MlllllimillLlIllllllllIMKIlIlIlllHlinKlIlllllllllMIIIIIIIIIIIMIMIIIIIMIIIIIIIlllllllIllliiii
ZBORNICA ODOBRILA PET DEKRETOV
^mo drobec pravičnosti pokojninskem sistemu
J l|L ,
i ^°Iatne nad 840 tisoč lir mesečno bodo prepušče-*°bu razvrednotenja - Pozitivna ocena FIP-CCIL
5*3 <1
Ste
$ r "doli >lan^ zbornica je si- jel s pridržkom, vendar je prebral $ 1 «o rs nla Pri: vladnih dekretov, dogovorjeno izjavo, v kateri pouda-
J) jVl 5Zmui’oma važni. Med temi i^Dorr Po^el*tvi 40» milijard pod-, j jga	ki so bila konec lan-
‘riSlvii nelikvidna, ter dekret, ki
K*
^nenaravne premične le-.	.. na pokojninah nekaterih
d Ueki-,
J Silil i 0 ^Pravi »nenaravnih pre-H j estvic» na nekaterih pokoj-b ■'to z'K>rn'ca odobrila skoraj Pje Q ’ 5V bistvu pozitivno mnenje* S^izrekla tudi zveza upo
del''6 or’sa'a zbornici ministrici 4 i Anseimijeva in pojasnila, ajlIP strinjajo sindikati, saj , sleJ "Pkatere izmed zaključkov ’?ti w), nasvetom komisije za boj |AiSng!i Privilegijev*, ki Odu .Je dekret določil, da se Stičen«- Pokojnine višale vsako Jlej asi s prvim januarjem 1979. 'Jing86 bodo pokojnine višale Hip lz naraščanjem draginje. čN .J Postopek enak za vse. I-1)4 nastavljajo samo zelo vi-fife^fne, se pravi tiste, ki 3 tisoč lir mesečno. Do se namreč pokojnine lahko ito 8,0 skladno z naraščanjem 4Vkmedtom ko dekret pušča, ar Posega to vsoto zgloda C? Dotn 'Pflacije. Odtlej se bo na-L.^ ijr °Jnina, lči je višja kot 840
CWP0višala za 3fi tis°p lir
a 0 Zii vse). medtem ko bo d0aragmiskc doklade veljal J ije, "avedene meje.
Avi>™ so bile, kot rečeno, K Htvi l*6 tudi »nenaravne premič-VkSetJrit "ekaterih strok. To so »k u 1 ENEL, telefonskih družb, ij.%, pravno osebje industrijske J i^nje prevoznih in letalskih v biist • ^asn'karji.
Ca ž-a delo Anselmijeva je '1W~'U do na ta način in z kit (gre repi' ki j9’ Predv‘deva de-^ „z« pokojninske prispevke ltJWd .deiavcev) prihranjenih 35 7. J ‘Mletos). na drugem me-Si. tv*,,. do stroški za starostno v*tltg .Je zvišali za 13 milijard. hj’% Zav« bo na ta način pri-i Jj n 1 Pdiijard lir. obenem pa Nij a Jem področju drobec pra-Jla °e. Prj tem je ministrica at"o podatek, da bi se v Jv bif/?" primeru nekaterim viso-'C81. mil:atom' ki Prejemajo pol-mesečne pokojnine, Vi° i» *a'a za tisoč lir. med-%9tu	vsota, s katero še da-
'‘iltlt, , ziv°tari na stotisoče ita-"Pokojencev. (st.s.)
S politična 7*C|na na Siciliji
PJy'e glasovala za predsed-1aa deželne vlade
~ Pier Santi Mattarel-'Sbsa h e" sinoči izvoljen za pretl-0>v ^i.ne vlade na Siciliji. I-Mjt je akUučuje dolgotrajno kri-WJi0 pretresala otok in pomeni Predloga o novi politični kSk	»avtonomističnih*
».‘kPl. PSI, PSD1, PRI. KD 'tattarella je izvolitev spre-
rja, da bo koalicija šestih strank s trdnimi jamstvi vodila deželo.
Tajnika KPI in PSI sta pa izja vila. da predstavlja .sporazum o novi politični večin; pomemben korak naprej.
Preiskovalna komisija petrolejskem škandalu»
o «
RIM — Parlamentarna preiskovalna komisija se je včeraj spet ukvarjala s starim »petrolejskim škandalom*. Iz |x>ročil komunista Spagnoli-ja in demokristjana Lapente izhaja, da utegne na eni izmed prihodnjih sej komisija ponovno preučiti položaj ministrov, ki so bili v prejšnji mandatni dobi oprostili vsake obtožbe. To so bili Andreotti. Ferrari Aggra-di, Bosco (vsi KD) in Preti (PSDI), Trenutno raziskuje komisija samo od. govoroosti bivših ministrov Valsecchija (KD) in Ferrija (PSDI).
Medtem je komisija preučila lzja-”3 brodarja Russcltjja o škandalu »zlatih trajektov*. Poročevalci so po udarili, da bo preiskava še dolga.
zožiti politični okvir nastajajoče vladne večine.
Demokrščanske dvoumnosti je treba razčistiti, vztraja Barca, sicer bo izid nadaljnjih pogovorov negotov.
KD se medtem ubada s svojimi notranjimi problemi. Piccoli .je sklical vodstvo poslanske skupine in tako odgovoril na zahtevo De Carolisovih pristašev. Orisal je predvsem rezultate Andreottijev!!! [»svetovanj in gospodarski program, ki ga je pripravila posebna komisija KD. Dokument so izročili Andreottiju in ga bodo v kratkem poslali tudi drugim strankam. Te pa, na drugi strani, prav tako pripravljajo svoje dokumente. Tokrat je vrsta na republikancih, ki so poverjenega predsednika seznanili s svojimi zahtevami in na liberalcih, ki so storili isto.
Poglejmo, kai pravzaprav ure dlaga	KD	za	gospodarstvo.	Doku-
ment sloni na sedmih poglavjih, ki obravnavajo cilje programa, jav ne finance, Jug, podpora krepitvi podjetij, državne soudeležbe, aktivna	politika	zaposlovanja	in u-
krepi za razvoj.
V dokumentu je mnogo načelnih izjav (od tega, da mora veljati program ti'i leta, medtem ko vsi vedo, da bo Andreottijeva Vlada trajala najdlje še	do	decembra letos) in
poziv,	naj	se	letos javni	stroški
skrčijo za nadaljnjih 7 tisoč milijard lir. Glede gospodarstva je I<D mnenja, da .je nujno potrebno obnoviti »akumulacijski mehani zem* v proizvodnji in z usmerjanjem prihrankov »posameznih družin*. To je mogoče doseči, meni KD. z ohranjevanjem »cene dela* na evropski poprečni ravni in brzdanjem inflacije. Glede zaposlovanja pa je KD mnenja, da je vprašanje mogoče rešiti z aktivno »mobilnostjo* delovne sile v okviru produkcijskega sistema. Pinti vtis, ki ga branje programa daje. je ta, da gre za klasične izjave dobre volje, kakršne je mogoče zaslediti domala v vseh programih.
S tem v zvezi je zanimivo, da *e k Berlinguerjevemu predlogu o »paktu za nujnostno obdobje*, vrača La •Malta z uvodnikom v «La voce re-pubblicanač. ko poudarja, da se s tem strinja in da bi moral biti ta pakt predvsem izrazito vsebinskega značaja.
Dcmokrščanskim programom pa ne verjame preveč socialistični poslanec Achilli, l:i poziva KPI in PSI, naj si v okviru nastajajoče večine pripravita «skupen program*, ki ga bosta nato zagovarjala v odnosih z ostalimi strankami in vlado.
Na koncu še nekaj »folklore*. Predstavnik najbolj prenapetega krila desnice KD. milanski poslanec Massimo De Carolis je odpotoval v ZDA, ker se «od tam lažje razume, kako sc razpleta kriza*. Dejal je tudi, da je za anglosaške narode nepojmljiva kakršnakoli razlika med «programsko», »parlamentarno* in «vladno» večino. Ameriški politiki se, p0 njegovem pričevanju, boje, da bo KPI decembra, po izvolitvi predsednika republike, zahtevala direkten vstop v vlado in zalo pozivajo KD, naj se v tem času pripravi na čelni spopad z njimi, saj bi bilo treba vreči levico iz večine še pred tem rokom.
De Carolis je tudi dejal, da v ZDA podpirajo njegov poskus, da bi strmoglavil sedanje vodstvo KD. «0 zgodovinskih voditeljih stranke nisem slišal laskavih besed, vendar se to ne dogaja več nikjer na svetu*, je dejal De Carolis. (st. s.)
87. rojstni dan Pietra Nennija
RIM - Predsednik centralnega komiteja PSI Pietro Nenni je včeraj praznoval 87 letnico rojstva. Ob visokem življenjskem jubileju so mu čestitali, med drugimi, tajnik PSI Craxi, predsednik senata Fanfani in predsednik socialistične internacionale Brandt.
Nov fašistični napad v Rimu
RIM — Fašistična drhal je včeraj proti večeru hudo pretepla 18 letnega levičarskega študenta Alessandra Morglantija, ki se bo moral zdraviti v bolnišnici dober teden dni. Kakih petnajst skrajnih desničarjev je nesrečnika napadlo samo zato, ker je pomečkal in odvrgel letak
Umrl je Herbert Kappler krvnik Ardeatinskih jam
Star je bil 70 let - Reakcije ob njegovem begu iz Italije so opozorile na vprašanje oživljanja nacistične mentalitete v Zah. Nemčiji
Ena zadnjih slik Herberta Kapplerja
(Telefoto ANSA)
(Od dopisnika Tanjuga posebej za Primorski dnevnik)
BONN — V Soltauu na Spodnjem Saškem je včeraj v starosti 70 let umrl nekdanji komandant SS enot v Rimu Herbert Kappler. Državno tožilstvo v Lueneburgu. ki je pred meseci baje sprožilo proti njemu preiskovalni postopek, ki pa se očitno ni premaknil z mrtve točke, je sporočilo. da bo novico o Kapplerjevi smrti uradno potrdilo šele Po obdukciji. Tisk je o smrti vojnega zločinca obvestila policija. Pred ICapplerjevo hišo v Wil-helm Strasse 6 v Soltauu je od avgusta lani dan in noč stražil policaj.
Najbolj verjetno je. da je bivši ese-sovski zločinec odnesel v grob skrivnost o svoji «čudežni rešitvi* iz italijanskega zapora oziroma iz vojaške bolnišnice. Zgodbi njegove žene. krep ke in možate Anneliese Kappler, ki jo je po begu za masten honorar prodala zahodnonemški ilustrirani reviji Buntc, je težko verjeti. V njej je namreč vse zasluge za natančno organizirano akcijo, priprave in izpeljavo pripisala izključno sebi. Zahodnonemški neonacisti in organizacije vojnih veteranov so ji — tako je trdila — pomagali zgolj s finančnimi prispevki. Dvome v to pripoved vzbuja posebej še dejstvo, da so v neona cističnem »National Zeitungu* in dru-
NiiiiMiiiii mu m "hiii i'ii*ii'(*',i'l'ii|iioin,iiiiiII«i,ii„„M,,iil„ii,itt„ilili,„„iiM„i„„,iillln, n,   mi,, n,,ih,iiii,mm „        
Nfl VČERAJŠNJI SEII CK SPREJELI OSNOVNE TEZE Zfl PRIPRAVO KONGRESNIH STALIŠČ
Dolanc: Kongres ZKJ bo določil smernice nadaljnje sociaiistične graditve države
Na 11. kongresu bodo tudi ocenili dejavnost in razvoj ZK med kongresoma ter pregledali delovanje SFRJ na mednarodnem področju - Predvidena udeležba 2.099 delegatov
Stane Dolane
lili M •III1IIIIIIIMIII1MIIII"" M" K I""" ""M" "I" I" Milili IIII lllllllll III Mllllllll MIHI llllllllllllillllii || iHiiiifiniiiiitiiiii mi im umi iHiiiiiiii mi iiiiiiiiiiiHiiiiiillIlll
PREISKAVA O BANKAH SICILSKEGA FINANČNIKA SINDONE
Na dan prihajajo prva imena «izveznikov» kapitelov v tujino
Bivši upravitelj cBanco di Roma» Baroni je od skupno 554 imen na seznamu Sindono-vih «klientov» povedal sodniku najmanj deset, v zameno pa je bil izpuščen na svobodo
MILAN — Preiskovalni sodnik O-vilio Urbisci, ki vodi p.eiskavo o zrušenju finančnega im e.ija :: c-.-skega bankirja Micheleja Sindona, je sklenil izpustiti na začasno svobodo bivšega pooblaščenega upravi telja «Banco di Ruma* odv. Maria Baroneja, ki ga je svoj čas dal a-retirati zaradi prikrivanja tajnega seznama 500 »klientov* sicilskega bankirja, ki so preko njegovih bank izvažali kapitale v tujino.
Baronejevi osvoboditvi so botrovali trije razlogi, kot je v utemeljitvi svojega sklepa zapisal sam preiskovalni sodnik Urbisci ob soglasju namestnika državnega pravdnika Viola: najprej, ker Barone:evo bivanje v zaporu ni več potrebno za cilje preiskave, drugič, ker se je zdravje bankirja v zaporu znatno poslabšalo, tretjič pa - in to je očitno glavni razlog — ker se je Barone med zadnjim zasliševanient odločil za sode lovanje s sodnikom
Po’iolnoma iasno je, da ni hotel dr. UiTlisci ničesar povedati o tem, kako se je to »sodelovanje* izoblikovalo in do kakšnih rezultatov je pri vedlo. Kljub temu pa v milanski sod ni palači I rožijo govorice iz običajnih »dobro obveščenih krogov*, da je odv. Barone razkrij sodniku naj-
manj deset od 554 imen, kolikor jih vre iuje že znameniti seznam Sindo-novih »klientov*. Seveda tudi ta i-mena so zavita v strogo tajnost, vendar pa v Milanu trdijo, da so med njimi tudi imena tistih «ugled nih* osebnosti, ki so lani na sedežu ameriškega veleposlaništva v Rimu podpisali izjavo, v kateri so pritrjevali Sindonovi tezi, po kateri naj bi bil sicilski bankir »politični preganjanec*:
Ta izjava je svoj čas vzbudila rimalo začudenja, dejstvo pa, da so jo baje podoisali »izvozniki kapita-lov* preko Sindonovih bank bi lahko marsika razložilo Izjavo v korist Sindone, ki je bila nato posredovana ameriškim sodnim oblastem, ki se ukvarjajo z vprašanjem morebitne izročitve bankirja Italiji, so med drugimi podpisali bivši rimski generalni pravdnik Carmelo Spa-gnuolo, bivši tajnik PSDI Flavio Orlandi.
Po neuradnih vesteh pa naj bi Baroni navedel še nekatera imena, nd katerih je najbolj znano ime u-oravne^a tajnika krščanske demokracije Filiona M chelija. Poleg njega naj bi bili v seznamu še industrij-ci. finančniki in politični oredriavni-ki vseh strank razen KPI in MSI.
Po drugi strani pa je Barone vztrajal prj svoji verziji, da ni tega seznama nikoli videl, ampak da je od drugih zvedel za njegovo vsebino. Poleg tega je tudi potrdil, da sta pred sestankom 28. avgusta 1974, na katerem so razpravljali o morebitni »rešitvi* Sindonove banke »Pri-vata italiana* tedanji predsednik Banco dj Roma Ferdinando Ventri-glia in tedanji guverner osrednje banke — sedaj pa predsednik Con-fIndustrie — Guido Carli imela priložnost videti ta seznam. Kot je znano, je sodnik Urbisci že zaslišal Ven-triglio — ki sedaj predseduje družbi Isveimer — in Carlija, ki pa sta zanikala, da bi kdajkoli videla seznam »izvoznikov valute*. Takrat jima je sodnik verjel, sedaj pa kaže, da je Barone nanizal toliko elementov, da je sodnik spremenil tnnenje.
Mario Barone je zapustil milanski zapor San Vittore v zgodnjih popoldanskih urah v spremstvu svojega odvetnika. Povsem razumljivo je, da ni hotel odgovarjati na vprašanja časnikarjev, vendar pa je dal razumeti, da je zadovoljen, ker je Dreifkovalni sodnik osvojil njegovo verzi io dogodkov. To pa je verzija, ki bi utegnila spraviti Carlija in Ventriglio v hude težave, (tm)
(Od aašega dopisnika)
BEOGRAD — Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije je na včerajšnji seji sklenil, da bo 11. kongres ZKJ meseca junija letos v Beogradu. Sprejel je osnovne teze za pripravo kongresnih stališč in dokumentov. Končno besedilo tez bo
dje in občani lahko svobodno izražajo in razvijajo tudi svojo narodnostno identiteto.* Dolanc je zatem dejal, da vse, kar je bilo doseženo, rie bi bilo mogoče brez enotne in demokratično organizirane dejavnosti zveze komunistov in drugih zavestnih socialističnih sil, brez vsa kodnevnih prizadevanj milijonov de-
in
na podlagi včerajšnje razprave izde . lalo predsedstvo ZKJ. Poleg tega so ' lavcev, kmetov, intelektualcev na včerajšnji seji sprejeli še sklep vseh delovnih ljudi in občanov, o merilih in načinu volitev delegatov za 11. kongres. Predvideno je, da se bo kongresa udeležilo 2099 de
»Rad bi — je nadaljeval Stane Dolanc — posebej poudaril vlogo predsednika ZKJ tovariša Tita, čigar de-
legatov, sodelovali pa bodo tudi vsi javnost je bila tudi v tem obdobju člani centralnega komiteja in še j izredno pomembna za usmerjanje
nekaterih partijskih organov, tako da bo skupno število udeležencev več kot 2300.
Tajnik izvršnega komiteja ZKJ Stane Dolanc, ki vodi tudi odbor za pripravo 11. kongresa, je v uvodnem govoru na seji centralnega komiteja najprej naglasil, da bodo na kongresu obravnavali in ocenili dejavnost m razvoj zveze komunistov med dvema kongresoma in določili politiko ZK pri poglavitnih vprašanjih nadaljnje socialistične graditve države in delovanja SFRJ na mednarodnem področju.
Teze za pripravo kongresnih stališč in dokumentov po besedah Dolanca kritično in strnjeno opozarjajo na najbolj pomembne dosežke, na objektivne težave in probleme in tudi na smeri dejavnosti in naloge zve-% komunistov in drugih socialističnih sil. V pripravah na zvezni in republiške partijske kongrese ter pokrajinski partijski konferenci komunisti, organizacije in organi ZK že vsestransko in kritično obravnavajo svoje rezultate, težave in slabosti. Tako prihajajo do nujnih sjx>znanj o tem, kaj in kako je treba delati v naslednjem obdobju in kakšno politiko in konkretne naloge je treba določiti na kongresih. Teze naj bi prispevale k celovitejšemu in bolj vsestranskemu spoznavanju dosežkov, problemov ter prihodnjih ciljev in nalog in naj bi spodbudila vsakodnevno dejavnost zveze komunistov in vseh socialističnih sil ter omogočile pripravo čimboljših resolucij *n drugih kongresnih dokumentov.
Stane Dolanc se je nato dotaknil idejnega in praktičnopolitičnega pomena 10. kongresa ZKJ. Pri tem je med drugim podčrtal, da je deseti kongres reafirmiral kurz revolucionarne akcije, ki je po zaslugi pobude predsednika Tita in široke dejavnosti članstva in delavskega razreda močno porazila vse sile, ki nasprotujejo socializmu i:i socialističnemu samoupravljanju. Ta kurz je bil torej revolucionaren predvsem zato, ker je označil nov, odločilen korak naprej v razvoju samoupravljanja. Vsa sedanja dejavnost je logično nadaljevanje tega kurza, torej politike, ki je bila sprejeta na desetem kongresu.
Potem ko je Dolanc opisal uspehe, dosežene po desetem kongresu, .je poudaril: »Naše izkušnje prepričljivo kažejo zapletenost in vzajemno pogojenost svobode delovnega človeka in delavskega razreda in svobode narodne skupnosti. Samo ekonomsko in politično svobodni delovni lju-
samoupravnega razvoja socialistične Jugoslavije, za uresničevanje ciljev neuvrščene in miroljubne i»liti-ke in sploh za politično mobilnost in uspešnejšo dejavnost komunistov in delovnih ljudi po desetem kongresu. Tovariš Tito je vso našo dejavnost spodbujal z marksistično analizo naše stvarnosti in s kritiko določenih slabosti, s sugestijami in pobudami in v neposrednem stiku z vodilnimi kadri, članstvom in delovnimi ljudmi.*
V nadaljevanju govora je Dolanc rekel, da je bil s stališči in sklepi
desetega kongresa, z ustavo in zakonom o združenem delu dosežen nov kvaliteten napredek v razVoju družbenih odnosov. Nosilcj samoupravnega življenja, pobud in razvoja so danes številni. To so postale vse družbenojiolitične organizacije in mnoga združenja občanov, samoupravne skupnosti in organi samoupravljanja- od delavskega sveta do delegatskih skupščin, pa tudi napredna znanstvena in kulturna misel. Delovni človek v združenem delu čedalje bolj postaja svoboden proizvajalec. nosilec neodtujljivih ustavnih pravic, ustvarjalec in samoupravljavec, ki neposredno in suvereno odlo-ča o smereh, načinu in dinamiki u-resničevanja vseh svojih neposrednih in tudi dolgoročnih materialnih, družbenih, kulturnih in drugih potreb, interesov in ciljev. To je bila in ostaja programska usmeritev in bistvo politike ZKJ, smisel in namen revolucionarnega boja delavskega razreda in delovnih množic Jugoslavije.
V zvezi s prihodnjimi nalogami je Stane Dolanc govoril o političnem VLADO BARABAŠ
(Nadaljevanje na zadnji strani)
gih skrajno desničarskih listih Kap-plerjev beg proglasili za svoj triumf.
Kakorkoli že. afera Kappler, ki je v Italiji. Pa tudi v mnogih drugih državah, ki so bile pod nacistično okupacijo, vzbudila neprijetne .spomine. s smrtjo glavnega protagonista goto\o ne bo zatonila v i Ki za bo. Ogorčene in protinemške demonstracije v Italiji so zahodne Nemce ponovno o-pozorile na moralni dolg do Evroie. ki jo je v škornjih Hitlerjevega Wehr-machta prehodil tudi precejšen del danes še aktivne generacije.
Kapplerjeva bolezen je bila torej vendarle bolj resna, kot je večina ljudi bila pripravljena verjeti. Kljub temu je vneto in občasno tudi avtoritarno prizadevanje najvišjih predstavnikov zahoduantn: ike države, od predsednika Z.'{ Nemčije VValterja Scneela uo kane e rja Helmuta Schmidta in zunanjega ministra Genscherja, da bi zločinca izpustili iz zapora, ostalo skrajno vprašljivo. Vsega obsojanja vredno Pa je tudi obnašanje tukajšnje vlade spričo tega. da nekaj tednov po Kapplerjevem skrivnostnem begu ni zmogla niti besedice obsodbe in obžalovanja spričo drznega in grobega kršenja pravnega reda prijateljske države. Kljub določilu za-hodnonemske ustave, da ZR Nemčija ne sme izročiti nobenega svojega državljana, bo Bonn v primeru Kapplerja in njemu podobnih le težko naletel na razumevanje za svoje odklonilno stališče do zahteve rimske vlade. Primer CroissatU je pokazal, da zahteve po izročitvi tudi tukajšnji jurisdikcijj niso povsem tuje. zlasti kadar se za njimi skrivajo aktualni politični interesi. Z vso upravičenostjo je del francoske javnosti ob nedavnem naglem sklepu pariškega vrhovnega sodišča, da izroči nekdanjega odvetn ika zahodnonemški h anarhote.oristov ZR Nemčiji, spomnil na to. da obisti onkraj Rena nikoli niso bile pripravljene, ustreči francoskim zahtevam, da bi na kraju zločina postavili pred sodišče nacistična zločince, ki so bili med vojno v IjjAfcUl.
Zadeva Kappler je svoj čas temeljito razcepila tukajšnje javno mnenje. še v avgustu, nekaj dni potem, ko se je izvedelo, da bivši esesovec biva v tem mestu, se je v Soltauu zbralo okoli petsto demonstrantov, ki so zahtevali, naj Kapplerja predajo italijanskim oblastem. Na neki drugi demonstraciji na istem mestu je potem 250 desničarjev proslavljalo »pogumno gospo Kappler, ki je prispevala k zmagi človečnosti*. Nekaj prvih tednov so Kapplerjevo hišo na Wilhelm Strasse oblegale kopice radovednežev in časnikarjev iz vseh strani sveta. V zadnjem času se je zanimanje poleglo, vendar pa si Kappler vse do smrti ni upal na ulico in med ljudi. Celo okna na hiši so bila zagrnjena z neprosojnimi zavesami.
IVO VAJGL
HAAG — V kaznilnici v Assnu si je 6. februarja vzel življenje italijanski državljan Salvatore Lai iz Ute v cagliarijski pokrajini na Sardiniji. Vzroki tragičnega dogodka niso znani, ve se le, da je bil pokojni aretiran 25. januarja, ker so policisti pri njem našli orožje.
KAKO SO V ITALIJI REAGIRALI NA VEST IZ SOLTAUA
Smrt nacističnega krvnika spet odprla stare polemike
RIM — Smrt Herberta Kapplerja je globoko odjeknila v Italiji, kjer je javno mnenje še vedno pod vtisom še danes nepojasnjenega pobega nacističnega zločinca iz rimske vojaške bolnišnice Celio, in kjer niso pozabili njegovih grozodejstev izpred več kot tridesetih let. Predvsem pa niso v Italiji še preboleli moralne klofute, ki je je bila deležna državna oblast, ki je s Kappler-jevim begom zgubila še delček svoje že skrhane verodostojnosti. Poleg tega pa je smrt nacističnega krvnika prišla prav v trenutku, ko se je vnela nova polemika zaradi sodnega pregona karabinjerjev, ki so bili na straži na hodniku pred bolnikovo sobo, ne pa njihovih nadrejenih ter političnih oblasti, ki so odredili znatno skrčenje varnostne službe v prepričanju, da so Kapplerju šteti dnevi.
Da je bilo to prepričanje zmotno, je pokazalo prav dejstvo, da je Kappler živel še šest mesecev po vse prej kot udobnem begu, ki bi moral streti 70-letnega bolnika. Prav zato pa zveni neokusno izjava, ki jo je s slabo prikritim zadovoljstvom dal minister Lattanzio, ki se je moral svoj čas zaradi Kapplerjevega bega odreči obrambnemu ministrstvi', čeprav je v zameno dobil dva druga resorja. Po njegovem mnenju je namreč smrt esesovskega zločinca potrdila pravilnost početja italijan-
IIP
ijfi
% i.
»tudi
Minister Lattanzio
ske vlade, ki da je svoj čas ob tako humanem problemu sklepa la dostojanstveno in pošteno, kot je najbolj primerno v interesu države.* Povsem drugačnega mnenja pa je predsednik obrambne komisije poslanske zbornice, socialist Accame, ki je dejal, da Kapplerjeva smrt ne sme zavreti ugotavljanja odgovornosti zaradi njegovega bega. Smrt sicer io eni strani potrjuje pravilnost diagnoze zdravnikov — je dejal Accame — po drugi strani pa je časovni razmak med begom in današnjim dnem potrdil, da stanje bolnika ni bilo pred šestimi meseci takšno, da bi dovoljevalo tako drastično skrčenje straže. Accame je še predvčerajšnjim ostro kritiziral sklep vojaškega
sodstva, da sproži sodni postopek proti častniku in trem karabinjerjem, ki so bili na straži tisto noč, ko je Kappler zbežal, ne pa proti tistim, ki so dali navodila, da so stražo skrčili od več kot sto mož na komaj deset.
Podobna vprašanja je ob Kappler* jevi smrti ponovno postavil tudi tajnik obrambne komisije senata Signo-ri (prav tako socialist), ki je opozoril na vprašanja ki še vedno čakajo na odgovor: kdo je Kapplerju pomagal pri begu in mu dajal potuho? Kakšno vlogo so odigrali nekateri -ektorji italijanske obveščevalne službe? Katere jxilitične in upravne odgovornost: na visoki ravni so omogočile oobe_?
V Italiji se tudi dobro spominjajo »navdušenega- sprejema, k: ga je bil Kappler deležen v Nemčiji ob pobegu ter o valu oživljanja nacističnih pobud, ki smo jim bili priča takrat. Zato je upravičen komentar rabin* Elia Toaffa, ki je po ugotovitvi, da vest o Kapplerjevi smrti ne more nikogar razveseliti, izrazil upanje, da bodo v Nemčiji toliko pametni, da se bodo držali pravila molka in zadržanja, kakršno je potrebno ob takem orimeru. Upam, je dejal voditelj umske židovske skupnosti, da Nemci ne bodo počastili Kapplerja kot heroja, ker bi s tem ponovno odprli v Italiji rane, ki jih je delno odprl že njegov beg iz države, (tm)
POMEMBEN IZID VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA
SOGLASNO SPREJETI AMANDMAJI OMOGOČAJO STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE V SLOVENŠČINI
Amandmaje k deželnemu zakonskemu osnutku so predložili svetovalci KPI, SSk in PSI; zanje so glasovali tudi svetovalci KD, PSDI, MF in delno PRI ■ Zavrnjeni pa so bili vsi amandmaji načelnega značaja
Z odgovori poročevalca Persella (KD) in odbornika Mizzaua ter z
razpravo o predloženih popravkih se je včeraj v deželnem svetu nadaljevala razprava o zakonskem osnutku za poklicno izobraževanje. Kot smo že poročali, se v prejšnjh dneh sploh ni govorilo o poklicnem izobraževanju v slovenskem jeziku, ker te zahteve v predloženih zakonskih osnutkih ni bilo. Včeraj pa je deželni svet le načel to' vprašanje, ki je za slovensko narodnostno skupnost izredne važnosti. Z zadovoljstvom moramo ugotoviti, da je deželni svet sprejel štiri popravke, ki so jih predložili KPI, PSI in SSk, kljub temu da se je pred začetkom razprave odbornik Mizzau skliceval na odločitve v Rimu in na vladno komisijo, ki proučujejo problem Slovencev v Italiji in še dodal, da deželni svet
ne bo sprejel nobenega popravka,
bodisi o vprašanju slovenske manjšine, kakor tudi popravkov, ki sta jih predložili KPI, PSI in PRI o načelnih vprašanjih tega zakonskega o-snutka.
Medtem ko je deželni svet z večino (KD, PSDI in delno PRI) zavrnil vse popravke o načelnih vprašanjih, je sprejel v glavnem soglasno vse tiste popravke, ki so se nanašali na izobraževanje v slovenskem jeziku. Najprej je sprejel popravek, na podlagi katerega bodo pri pobudah za izvajanje poklicnega izobraževanja «upoštevane potrebe slovenske manjšine, da bodo tako zaščitene vse njene etnične in kulturne značilnosti*. Popravek je bil sprejet z večino glasov.
Drugi sprejeti popravek zadeva sestavo deželne komisije, ki bo izvajala program poklicnega izobraževanja. Skupno bo v komisiji 22 predstavnikov, eden od teh pa bo Slovenec. Naj pripomnimo, da je svetovalec Lovriha (KPI) naglasil, da je samo en Slovenec v komisiji odločno premalo. Popravek je bil sprejet soglasno.
način sprejet v deželni skupščini Furlanije - Julijske krajine.
Tudi Slovenska kultumo-gospodar-ska zveza, katere izvršni odbor je na zadnji redni seji, ko je obravnaval potek razprave v deželnem svetu o poklicnem izobraževanju, izrecno poudaril, da mora biti zahteva po poklicnem izobraževanju tudi v slovenščini odločno postavljena v deželnem svetu, z zadovoljstvom ugotavlja, da je b'la ta soglasna zahteva slovenske narodnostne skupnosti prek vloženih amandmajev sprejeta in da je bilo glede tega doseženo veliko oziroma celo popolno soglasje vseh demokratičnih strank. Tudi ta primer dokazuje — poudarjajo pri SK GZ — da lahko, če obstaja politična volja, deželni svet brez težav sprejema zakonske osnutke in druge sklepe v korist slovenske narodnostne skupnosti.
nilni blagajni, močno olajšanje iz sedanjih težav. Med pogajanji so tudi omenili možnost, da isti ladjar poveri tržiški ladjedelnici gradnjo še dveh ladij za prevoz mešanega tovora.
NA RADIU TRST A
Danes prva oddaja za srednje šole
VČERAJ V RIMU
Posveti o univerzah v naši dežeii
Posebna Darlamentarna komisija za izvajanje državnega zakona o obnovi Furlanije, v katerem je predvidena rudi ustanovitev nove univerze v Vidmu in okrepitev tržaškega vseučilišča, je včeraj sprejela v Rimu na posvet številna predstavništva iz naše dežele. Stališča tržaške javnosti so tolmačili predsednik tržaške poktajine Gher-si in odbornik za šolstvo Spadaro, župan Spaccini in odbornik za kulturo Cesare ter rektor univerze De Ferra. Vztrajali so na potrebi, da ne pride do konkurence med novo videmsko in tržaško univerzo, ki jo je treba okrepiti in povezati z novim centrom za znanstvene in tehnološke raziskave. Furlanski predstavniki (videmske občine in pokrajine, konzorcija in odbora za videmsko univerzo) pa so zagova-
Izredne važnosti je za slovensko; >-iali nujnost, naj bi nova univerza narodnostno skupnost 15. člen zakon- ] vključevala čimveč fakultete zlasti skega osnutka, ki govori o posebnih ■ medicinsko. Komisija .je zaslišala tečajih. S sprejetim popravkom bo- j tudi predstavnike deželne uprave.
do ti tečaji tudi v slovenskem jeziku, kar pomeni za Slovence v Italiji nedvomno pridobitev.
Nazadnje je deželni svet še soglasno sprejel popravek k 22. členu za-. konskega osnutka. S tem členom deželni svet priznava za upravitelje centrov poklicnega izobraževanja tudi tiste ustanove, ki so odraz slovenske družbenopolitične stvarnosti.
OB 8.30 V DVORANI AVDITORIJA
Pokrajinska konferenca vodstev CGIL-CISL-UIL
Danes se ob 8.30 uri zjutraj začne v dvorani Avditorium pokrajin-
Nedvbmno pomenijo ti popravki pridobitev za slovensko narodnostno skupnost v Italiji, saj predstavlja
ska sindikalna, konferenca vodstev
strokovno izobraževanje neodtujlji-
CGIL-CISL-UH, in sindikalnih de legatov z več kot 50 škupščin, ki so jih imeli na^gJetovrah mestih
Danes ob 11. uri bo na radiu. Trst A na sporedu prva oddaja za srednje šole v letošnjem šolskem letu. Predstavila bo lirsko pesem in to v okviru niza o jezikovni vzgoji. Spisala jo je Alenka Rebula Tuta, podali pa jo bodo Lidija Kozlovič, Jožko Lukeš in Silvij Kobal. Niz je uredila Zora Tavčar.
Niz umetnostne vzgoje, ki se bo pričel 31. marca je uredil Klavdij Palčič, posamezne oddaje pa so poleg njega spisali Magda Tavčar, Edvard Zajec, Boris Zuljan in Franko Žerjal.
Oddaje znanstvene vzgoje, ki jih je v sklenjen niz uredil univerzitetni profesor Franko Piščanc, se bodo pričele 5. maja.
V SOBOTO V PASSARIANU
Deželna konferenca KPI o kmetijstvu
V soboto, 11. t.m., bo v vili Manin v Passarianu deželna kmetijska konferenca KPI, ki jo prireja deželni odbor stranke. Ta je poudaril veliko važnost uvajanja načrtovanja in obnove deželnega kmetijstva v sedanjem političnem in gospodarskem trenutku. Zaključke bo povzel poslanec Pio La Torre, načelnik komisije za kmetijska vprašanja pri vsedržavnem vodstvu KPI.
OBVESTILO SSŠ
Sindikat slovenske šole sporoča, da bo seja glavnega odbora danest 10. februarja, ob 15.30 na sedežu sindikata, Ul. Fabio Filzi 8.
NA VČERAJŠNJI SKUPŠČINI NA POMORSKI POSTAJI
Pristanišcniki sprejeli predlog sporazuma o sindikalni platformi
Po osnutku sporazuma naj bi o naložbah ter preosnovi pristanišč soodločali tudi sindikati
Pristaniški delavci razpravljajo v teh dneh o izredno pomembnih vprašanjih, od katerih bo odvisen ne le njihov prihodnji delovni položaj, temveč tudi nadaljnji razvoj prista nišča, kot enega najpomembnejših dejavnikov našega mesta ter dežele. Pristaniški delavci si namreč pod vodstvom svojih sindikalnih organizacij prizadevajo, da bi si zagotovili delovno pogodbo, ki je dejansko še nimajo, istočasno pa da bi prispevali k izboljšanju pristaniške politike, piri čemer je seveda prvi pogoj ta, da pri načrtovanju te politike tudi sami sodelujejo ter nato pri njenem izvajanju soodločajo.
Včeraj so namreč tajništva vseh treh organizacij te kategorije sklicali skupščino uslužbencev Avtonomne luške ustanove, da bi se izrekli o predlogu sporazuma o četrti sindikalni platformi, ki je bil že predmet živahne raprave med sindikalnimi predstavniki ter predstavniki ministrstva za trgovinsko mornarico, pristaniških ustanov in zveze in-dustrijcev. Korak naprej pri pogajanjih je že samo dejstvo, da so tokrat prvič sedli za isto mizo vsi
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiititiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
VČERAJ V KULTURNEM DOMU
Dijaška Prešernova proslava praznik ustvarjalnosti in domišljije mladih
Doprinos vseh naših višjih srednjih šol - Dijaki so sami izbrali spored in ga tudi podali - Nagrade najboljšim dijakom v prejšnjem šolskem letu
vo pravico Slovencev. Razprava in glasovanje o celotnem zakonskem osnutku se bosta nadaljevala in končala danes.
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je včeraj — kot izhaja iz poročila teh — obravnavalo celoten potek razprave v deželnem svetu. Tajništvo je z zadovoljstvom vzelo na znanje, da so bili z veliko večino glasov sprejeti amandmaji, ki jih je njen deželni svetovalec Štoka vložil skupno s predstavniki levičarskih strank, a jih zaradi bolezni ni mogel zagovarjati v skupščini. Sprejeti amandmaji — ugotavlja SSk — omogočajo poklicno izobraževanje v slovenskem jeziku in predstavljajo nedvomno velik prispevek k uveljavljanju slovenske narodnostne skupnosti v deželi. Upati je le, da se osrednja rimska vlada ne bo upirala izvajanju tega zakona, ki je bil na demokratičen
zaposleni v industriji, javnih Usta-
novah in servisih pred vsedržav n im občnim zborom, ki bo v m-nedeljek v Rimu. Na konferenci bodo razpravljali o enotnem dokumentu glede izbire gospodarske politike v državi.
Pred naročilom 4 ladij tržiški ladjedelnici
Pogajanja med podjetjem Italcan-tieri in ladjarjem Maliverasam za naročilo tržiški ladjedelnici 4 ladij za j revoz mešanega tovora napredujejo in so, kot kaže, pred zaključkom. Pred '■odpirem pogodbe je vodstvo ladjedelnice že izdelalo vso dokumentacijo, ki zadeva gradnjo 4 sedem-najsttisočtonskii: plovil. Prevzem naročila bi pomeni! za tržiško podjetje, pri katerem je 800 delavcev v dopol-
®UIIIIHIMIIIIIIMIIIHlllllllHIHIIIt(IHIIIMIIIIIIHMIMIIIMIIIIf HIMIIIIIIIIHIIIIIIIIIMIIIHIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
STATISTIČNI PODATKI ZA LETO 1977
Mestni redarji naložijo dnevno po 394 glob zaradi nepravilnega parkiranja
Tržaški mestni redarji naložijo vsak dan {»prečno 394 glob zaradi parkiranja na prepovedanem mestu. To lahko razberemo iz statističnih podatkov poveljstva mestnih redarjev za leto 1977. Lansko leto so naložili skupno 164.316 glob, to je 29
orkester z veliko zanesljivostjo in-dognanim smislom za ustvarjanj dramatičnih zvočnih učinkov, režija je bila vseskozi slogovno jasna v okolju klasične scene, nosVci
glavnih vlog pa so b ii zlasti v nevskem oziru naravnost mojstrski tn
tisoč 773 ali 14 odst. več kot v letu terpreti Straussove partiture in na 1976. Od reh jih odpade skoraj 80 ‘ stopajočih oseb v tragediji. Zlasti odst. na globe zaradi parkiranja ni I je Izstopala sopranistka Ute Vinzig
prepovedanem mestu. Ena četrtina avtov, ki jim naložijo globo zaradi parkiranja na prepovedanem mestu, ima tujo registracijo, skoraj, vsi jugoslovansko.
Kar pa zadeva odstranjevanje nepravilno parkiranih vozil s »pajkom*, so lansko leto mestni redarji posegli 5.687 krat, medtem ko je bilo leta 1976 le 4.750 tovrstnih posegov. Ob takem posegu bo moral lastnik vozila plačati poleg globe še 13.000 lir, kar, po mnenju mestnih redarjev, le delno krije stroške odstranitve vozila.
Izvrstna «Elektra» v gledališču Verdi
V gledališču Verdi je bila sinoči šesta premiera operne sezone 77/78 Richarda Straussa tragična opera «Elektra-> na besedilo Huga von Hofmannstahla, povzelo po klasični istoimenski Sofoklejevi tra gediji.
Glasbeno vodstvo, režija in soli stične vloge so bile zaupane nemškim izvajalcem, izvedba pa je bila v nemškem izvirniku. Po zaslu gi gostov je bila predstava na t-zjemno visoki kvalitetni ravni. Dirigent Alfred Wopmann je rodit
v naslovni vlogi z glasom izredne ga obsega in razpona z intonančno zanesljivostjo in pevsko kulturo. E-nakovredni so ji bili Grace Hoif-mati (Klitemnestra), Maria De Francesca Cavazza <Krizotem’da). Richard Ames (Egist). Jej Ver-meersch (Orest) in vsi ostali
Zakaj tako?
Med včerajšnjo proslavo v Kulturnem domu
• V krožku «Che Guevara* (Ul. Ma donnina 19) bo drevi ob 18. uri razprava na temo: »Izkušnje tržaških obiskovalcev na socialistični Kubi*.
• Drevi bo ob 20.30 na sedežu tržaškega esperantskega društva v Ul Trento 1 predavanje prof. Pier Gior-gia Soranza o rabi refleksivnega gla gola v esperantskem jeziku.
«Dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu smo se ponovno zbrali ob slovanskem kulturnem prazniku, ki nas 'se >ovezuje v nerazdružljivo celoto. Kljub temu, da je nekaterim na tem ozemlju slovenska beseda zlo, ki ga je treba s teh tal čimprej iztrebiti, nam provokacije vlivajo še več moči in poguma za skupni boj.
Tudi praznovanje kulturnega dne je po svoje pristen način boja za dosego enakopravnosti, ki nam jo > vedno odrekajo, boja za samostojen slovenski šolski okraj, ki nam ga nočejo priznati, a ki bi nam omogočil, da sami odločamo o svoji usodi in šoli ter boja, da bomo smeli brez vsake bojazni kjerkoli spregovoriti v materinem jeziku*.
Te besede je izrekla na včerajšnji d'jaški Prešernovi proslavi v Kulturnem domu dijakinja Serena Kozina, ki i" povezovala tudi celoten spored. Ob tem je treba posebej poudarita da so dijaki sami izoblikovali program proslave in ga tudi podali z odra svojim sovrstnikom, ki so napolnili dvorano. K uspehu Prešernove proslave so prispevale svoj delež vse slovenske višje srednje na Tržaškem, tako licej »F. Prešeren*, trgovska akademija, strokovna šola in učiteljšče. Značilno je, da se je spored začel z branjem znamenitega Župančičevega govora mariborski mladini, ki je še enkrat osvetlil mogočen lik Prešernove osebnosti. Župančičeve besede so izzvenele kot opomin in vabilo vse; mladini, naj se zaveda poslanstva veTkega pesnika, ki je prerastel v simbol slovenstva in vsega lepega in plemenitega.
Spored proslave se je nadaljeval z nastopom dijakov liceja «F. Prešeren*, ki so podali nekatere Minatti-jeve, Gradnikove, Župančičeve pesmi in pesmi drugih sodobnih lirikov, prav gotovo pa je bila osrednja točka branje stvaritev izpod peresa mladih tržaških pesnikov, ki še o-bnkujeio srednjo šolo. Pesmi Suzi Pertot. Marije Kostna pfel, Katje Danieli in Aleksa Mazzucce so porok, da se Prešernovo izročilo pretaka iz roda v rod in niti se nam ni treba bati, da bi pesniška beseda izumrla.
Ustvarjalnosti in želje po umetniškem Izživljanju pri našh dijakih res ne manjka, to dokazujejo tudi glasbene točke v izvedbi Damjane in Milka Malalana, Verenke Terčelj, Zorana Lupinca. Ronza Tavčarja in Anite Bertocchi. Celoten spored je zak! i( čilo netio pevskega zbora uči-teliišča, ki je zapel pet pesmi in
sklenil svoj nastop z že tradicionalno Zdravico.
Ob piazr.ovanju včerajšnjega Prešernovega dne so ravnatelji srednjih šol prof. Maks Šah, prof. Egi-dij Košuta in prof. Laura Abrami izročili nagrade tistim dijakom, ki so se v prejšnjem šolskem letu odlikovali pri pouku slovenščine im takim, ki so zabeležili najboljši končni uspeh. Ravnateljica prof. Abramova se. je ob tej priložnosti zahvalila tudi vsej javnosti in tistim, ki so izrekli solidarnost od fašistov napadenemu dijaku Aleksu Mazzucci.
Dijaška Prešernova proslava je izzvenela kot praznik ustvarjalnosti, mladostne domišljije in kreativnosti ter ne "azadnje kot potrdilo, da kulturne vrednote živijo z vso močjo v mladih srcih.
Ob rob včerajšnji dijaški proslavi slovenskega kulturnega praznika pa še nekaj, česar se v poročilu o njej nismo dotaknili, ker nismo hoteli v ničemer zmanjšati njenega pomena in uspeha, mimo česar pa tudi ne smemo že zaradi spoštovanja, ki ga vsak kulturni dogodek, kaj šele uradni praznik slovenske kulture, za služi.
Medtem ko je ogromna večina dijakov, ki so prisostvovali proslavil dostojno spremljala potek proslave ki je bila tokrat izključna zamisel in izvedba dijakov samih, so se nelca-teri posamezniki na balkonu izkaza li z dejanji, ki so bila izraz pomanjkanja vsakršnega s/nMa, ne rečemo za kulturo, ker te pčitno ne poznajo, pač pa celo za osnovne zahteve o-mike. Ne samo, da so se med nastopanjem svojih vrstnikov na odru in med nagrajevanjem nekaterih za dosežene uspehe v učenju, vedli skrajno nedostojno z neumestnimi ko mentorji, vzkliki in z žvižganjem, na oder so spuščali papirnate izstrelke in celo metali kovance, katerih eden je zadel Prešernovo sliko in razbil steklo na njei.
Kako naj tako početje označimo drugače kot huliganstvo, nevredno slovenskega dijaka, kot žalitev slovenskega kulturnega praznika in kot žalitev sošolcev, ki so v pripravo proslave vložili vso svojo prizadevnost in toliko čuta odgovornosti.
V našem dnevniku smo vedno zagovarjali nastope dijakov, kadar smo ocenili, da so odraz zdravih stremljenj. Huliganstva ne bomo branili nikoli, pa četudi naj bi bilo samo izraz praznote v glavah posameznikov.
ItllllMIIIlIllllllllMIIIIIIIIIUIIIIHIIIIMIIIIIIHIiniHlimullllinamUlItllllllHIIIIIflllltllllllllllllltllllllllllllllllll
Vrsta gozdnih požarov v bližnji okolici Trsta
predstavniki delodajalcev in niso bila ta vprašanja več prepuščena le ministrstvu za trgovinsko mornarico. Doslej se je namreč vsa pristaniška politika odvijala na podlagi okrožnic ministrstva ter celo vse delovne odnose so urejevali po tej poti, kar pomeni, kot rečeno, da dela v pristaniščih doslej sploh ni urejevala neka delovna pogodba, temveč le neki enoten pravilnik.
Predlog sporazuma, ki ga je včerajšnja zelo številna skupščina pri-staniščnikov soglasno sprejela, obsega v svojem političnem delu bistveno novost: o naložbah v pristaniško’ dejavnost ter preosnovi pristanišč naj bi odslej poleg vladnih in parlamentarnih organov ter dežel soodločali tudi sindikati.
Tudi normativni del platforme obsega nekaj pomembnih predlogov. Glede poviškov plač so sindikalne organizacije pristaniščnikov upoštevale smernice vsedržavnega vodstva enotne sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL. Platforma predvideva namreč 25.000 lir poviška ter poenotenje plač za vsa italijanska pristanišča. Drugi pomemben sklep sindi
traj sledila skupščina delavcev pristaniških kompanij, je v celoti sprejela predloge sporazuma. Le te so orisali pokrajinski tajnik kategorije Criscenti za CGIL, Caposassi za CI SL in Masserano za UIL, zaključni poseg pa je imel vsedržavni tajnik enotne sindikalne zveze pristaniških delavcev FULP Vittorio Gaglione.
Gledališča
S S G
Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje danes, 10. t.m., ob 19. uri v Krškem s predstavo Otona Župančiča »Veronika Deseniška*.
Tržaška mladinska komisij* Goriška mladinska sekcija S1®T ske skupnosti
vabita na
SREČANJE O PROBLEMIH # VERZE IN O POVEZOVANJ" SLOVENSKIH AKADEMIKA
Danes ob 20. uri na SSk, Ul. Machiavelli 22.
S P D T
prireja v nedeljo, 12. febru*fJ*1 MLADINSKI IZLET NA KRAS
za osnovnošolsko mladim
Zbirališče na Oberdankoven) ^ gu ob 10.15. Odhod avtobusa Prosek ob 10.35. Izlet bo f kal s Proseka na Sv. Prim02
v Križ in Nabrežino po
pa®®
ramični poti. Povratek v 1 r^ vlakom je predviden na fn8^ železniški postaji ob 17.59. K® iz nahrbtnika! Izlet vodij0 ^
lji, profesorji in mladinski
AVDITORIJ
Danes, 10. t.m., ob 20.30 la Compa-gnia della Loggetta predstavlja «11 j bianco, 1'augusto, il direttore* Massi-ma Castrija. 30 od sto popusta za abonente. Popusti za mladino: drugi kupon. Informacije in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Javi
ROSSETTl
Od 14. februarja v abonmaju, kupon št. 3 (na izbiro), »La Fantesca*
katov je omejitev nadurnega dela. | Della Porta v izvedbi Stalnega gle-Nadumo delo pristaniškega uslužben- | dališča iz Bočna. Rezervacije pri o-ca ne bo smelo preseči 150 ur letno j srednji blagajni v Pasaži Protti. in to le v primerih potrebe. Ome- j jitev nadurnega dela naj bi prispe-! vdlo k omejevanju brezposelnosti, j Platforma obsega še vrsto drugih normativnih izboljšav. Včerajšnja skupščina uslužbencev Avtonomne
Kino
luške ustanove, kateri bo jutri zju-
Stalno slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom
ALDO NICOLAJ
STARA GARDA
(tragikomedija v dveh dejanjih)
Prevod BORUT TREKMAN Scena in kostumi EDVARD ZAJEC Režija	MARIO URŠIČ
Jutri, 11. t.m., ob 20. uri
Razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev v Italiji v$bi na' 6. v rudni občni zbor, ki bo v četrtek, »Mi* februarja t.l., ob 15.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstr. Na dnevnem redu je poročilo o delovanju društva, obračun za leto 1977 in proračun za 1978, sprememba pravil, poročilo nadzornega odbora, volitve novega odbora in razno. Ako ob napovedani uri ne bo navzoče zadostno število članov, potrebno za sklepčnost, se bo začel občni zbor v smislu čl. 17 društvenih pravil pol ure kasneje ob vsakem številu navzočih. Člani, ki so zadržani, lahko pooblastijo drugega člana, da zanje glasuje. Vabljeni so tudi upokojenci, ki bi se radi vpisali v društvo.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 10. februarja DUŠAN
Sonce vzide ob 7.15 in zatone ob 17.24 — Dolžina dneva 10.09 — Luna vzide ob 8.35 in zatone ob 21.04.
Jutri, SOBOTA, 11, februarja RADO
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 3,1 stopinje, najnižja minus 0,1, ob 13. uri 3,1 stopinje, zračni tlak 1011,1 mb ustaljen, vlaga 42-odstotna, nebo jasno, veter 25 km na uro se-verozahodhik, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,2 stopinje.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
OSREDNJA PREŠERNOVA PROSLAVA
V nedeljo, 12. februarja 1978, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu
Pri gašenju požara v Boljunc u so pomagali tudi domačini
Že nekaj dni beležimo v bližnji tržaški okolici večje število gozdnih požai-ov. Gorelo jo tudi včeraj zjutraj, in sicer pri Katinari, kjer je zgorelo grmičevje in suhljad na površini približno 15.000 kv. metrov. Gas lci, ki so okoli 6 ure prihiteli na kraj, so pogasili plamene po skoraj dvournem delu; povedati je še treba, da iv gorelo v neposredni bližini naseljenega področja ir da so gasilci s svojim posegom preprečili, da bi plameni zajeli bližnje hiše.
Okoli 8. ure pa je izbruhnil požar v bližini Boljunca. Tudi tja so pohiteli tržaški gasilci, pri gašenju pa so jim pomagali tudi domači prostovoljni gasilci. Preprečili so nevarnost, da bi požar zajel tudi področja onstran meje. Gorelo je sicer na manjši površini kot pri Katinari, vendar je škoda precej večja, ker gre za pogozdeno področje.
čni zbor komunistične sekcije «Prato-longo*. Politično poročilo bo podal tajnik sekcije C. Tonel. Nastopil bo tudi tajnik goriške federacije T. Paiza.
Prosveta
Jutri ob 15.30 bo na sedežu v Fogazzaro 2 na Školjetu letni ob-
Novoustanovljeni filatelistični odsek PD Lipa iz Bazovice vabi ljubitelje filatelije na srečanje, ki bo jutri, 11. tm., ob 16. uri v Bazoviškem domu.
Razstave
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 9. februarja 1978 so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo pa je 16 c~eb.
RODILI SO SE: Igor Calzi, Katrin Stelli, Antonella Cavressi in Valentina Palomba.
UMRLI SO: 52-letna Loredana So-vran por. Verza, 91-letna Anna Vat-tovaz vd. Giovannini, 62-letni Elvino Franzutti, 54-letni Giovanni Scher, 87-letna Antonia Sleiko vd. Clai, 76-letna Anna Moscolin por. Delise, 72-letna Francesca Malalan vd. Sossd, 48-letna Germano Clima, 75-letnd Angelo Sul čič, 82-letna Giuseppina Bronzin, 54-letna Maria Mosina por. D'Andrea, 80-letni Pietro Bonetti, 92-letna Anna Tolloi vd. Billia, 65-letni Nicold De grassi, 73-letna Addolorata Chirico por. Pentassuglia in 83-letna Filome-na Pignataro vd. Coppolecchia.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172.
(od 8.30 do 13. In od 16. do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6.
Zaradi velikega odziva občinstva bo antološka razstava Livia Rosignana v Palači Costanzi odprta do 26. t.m.
Tako bodo imeli obiskovalci še več priložnosti soočati se z umetnostjo znamenitega slikarja, ki nakazuje in ovekoveči na platnu najbolj intimne trenutke človekove duševnosti.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za z ovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef st. 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Roljunec: tel. 228 124: Bazovica: tel 226-165: Opčine: tel. 211601: Prosek tel 225 114; Božje polje Zgonik: tel 225-596: Nabrežina: tel. 206-121: Se sljan: tel. 209-197; Zavije: tel. 213 137 Milje: tel. 271-124.
Aiiston 16.00 «Viburno rosso*. Režija Vassili šjukšin. Igrajo: Lidia Fe-dosseeva, Alexei Varno, Ivan Rijiv, Maria Skvorzova, Ofimia Bistrova.
Mignon 16.30 »La scarpetta e la rosa*. Barvni film.
Nazionale 16.15 »Via col vento*. I-grajo: Clark Gable, Vivien Leight, Olivia De Hevilland. Leslie Howard.
Grattacielo 15.00 - 21.00 »L altra faccia di mezzanotte*. John Beck, Susan Sa-randon, Raf Vallone. Strogo prepovedan mladini pod 18. letom.
ExccIsior 16.00 «Doppio delitto*. Uršula Andress in Marcello Mastro-ianni. Barvni film.
Fenice 15.30 «1 ragazzi del coro*. Charles Duming. Prepovedano mladini pod 14. letom. Barvni film.
Eden 16.00 »Interno di un convento*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
ltitz 15.30 »I leoni della guerra*. Charles Bronson. Barvni film.
Filodrammatico 16.00 - 22.00 »Sper-mula*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Cristallo 16.30 «Sequestro a mano ar-mata*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Francoski film.
Aurora 16.30 »Olocaust 2000». Kirk Douglgs in Agostina 'Belli. .'’' ,,T
Capltol ' 16.00 ^22.00 «R Helpaese*. Paolo "tflffiggfoT Silvia" Oionisio, Anna Mazzamauro. Barvni film.
Moderno 16.00 »Le avventure di Bian ca e Bernie*. Barvna risanka.
Impero 16.00 «11 gatto*. Mariangela Melato, Ugo Tognazzi. Barvni film.
Ideale 16.00 «Johnny Oro*. Mark Da-mon. Western film v barvah.
Vittorio Veneto 16.30 «New York, New York». Liza Minnelli. Barvni film.
Radio 16.00 »Lisztomania*. Barvni film. Igra Ringo Star.
Astra 16.00 «Airport 77». Jack Lem-mon. Barvni film.
Volta 17.00 «11 ginecologo della mu-tua*. Isabella Biagini in Renzo Mon-tagnani. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Izleti
da ie
SKI KLUB UNION javlja, ni izlet v Tarvisio - Kranjska
nekaj mest na razpolago za en
Ravascletto, ki bo 12. t.m-cije in prijave na sedežu Skl jj Union, Ul. Valdirivo 30 (tel. . vsak dan od 17.30 do 19.30, Ti i
ponedeljkih, v soboto od 10.3°
ure. Vsako sredo na okrajne1® na Lonjerski cesti 117 od 18- 00
Smučarski klub Devin Prire<?'Jjfl
deljo, 12. februarja, ob prilik1 tonskega teka v črnem vrh11 < Idrijo enodnevni avtobusni i"■Ltf " razpolago je še nekaj mest. li nje pri ZSŠDI v Trstu, Ul. sV' m čiška 20 (tel. 767-304), ali Pri * nikih kluba.
12.
SPDT prireja v nedeljo, rja, 6. zimski izlet na Slavn1 1 rališče je ob 8. uri na glaVI1’ L
bušni postaji. Odhod avtobusa j pi ko do Markovščine je ob 8. ' Slavniku bo srečanje s člani ga planinskega društva iz K°P
m febP1
SPDT prireja v nedeljo, 19- v Ufe rja, avtobusni smučarski izlet ^ vascletto. Vpisovanje je na 767-304), do vključno srede,

t- S
U<>$

ijii
V	počastitev spomina ^
Škrapa darujejo prijatelj1 ^ ^ Mirana 46.000 lir za Skupnost ^ na Opčine.	, J Sj5
V	počastitev spomina Jelki1^ bj
četa Pietra Bigolirtija daruje 0 ^ ^ kolektiv TKB 47.500 za , L
Družina Opčine, 20
t'*0-5
poimenovanje jšole v Ul.
10.000 lir za Glasbeno matic0
tiS|0.č.;Iir za Dijaško matico. U ^ Namesto cvetja na grob j/ ^ Škrapa, ia. Karla Rogelje	tr
Milena in- 'Pepi Lipovec l0,	-tj
za Dijaško matico.	jjjl V
Namesto cvetja na gr0*5
Škrapa daruje družina Dori?j^I Jjt
lir za PD S. Škamperle in za ŠZ Bor.	^
V spomin na Milka Škrapa Mirko Luin 10.000 lir za ^ Pv
matico.
Združenje staršev osnovne ^
lojz Gradnik* z Repentabra iskreno sožalje Irmi Purič drage mame.
k
(V
Dne 9. februarja je preminil naš dragi
EGIDIJ ZHEPEK
•H
«v
Pogreb bo jutri, v soboto, 11. t.m., ob 9. url iz	j*
šnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo mati J®**\ da, žena Alma, sin Robert z In ljubljeno vnukinjo Samantho ,er ostalo sorodstvo
Trst, 10. februarja 1978 (Občinsko pogrebno podjetje)
%

5l
5;
Sporočamo žalostno vest, da nas je 8. februarja n®118 doma zapustila naša draga mama in nona
MARIJA ŠKABAR vd. GUŠTIN
Pogreb bo danes, 10. t.m., ob 13.30 iz mrtvašnice bolnišnice na pokopališče na Repentabru.
Žalujoči:
hčerki Dorica in Irma z družina®1* in vsi sorodniki
Opčine, Repen, 10. februarja 1978
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Dne 9. t.m. nas je zapustila
ANTONIJA PANGER vd. SANCIN
b M

Pogreb bo jutri ob 13. uri iz mrtvašnice glavne šnice naravnost v cerkev v Dolino.
Žalostno vest sporočajo sinova rjo in Albin, snahi, brat, scsO1 vnuki in drugi sorodniki
Trst, 10. februarja 1978 (Pogrebno podjetje Zimolo)
V SOBOTO V BAZOVICI
Vernova proslava na šoli «P. frubar»
li a??10'0. 4- februarja, smo na šo !»oVaiim°ž Trubar* v Bazovici pra-^eda ^tošernov dan. Učilnica V. ipretito,, ,se ie tej priložnosti i^j0 JJlla v malo gledališko dvo-ftinj Primerno okrašenem pro-iei', jfc Je zbralo tudi nekaj star-itcL] 80 Pozorno sledili izvajanju (lelu p 0 Prešernovem življenju in vsi so pripomogli, da je ) o1 uspel — od najmlajših iz Prešefnu,
, razred.
rAi,
bran^10’ *k' so zaključili spored tih o, f11 Pomembnejših N vr^ iV'	pevski zbor je
Kra
pesniko-
lja jn (!stoom učitelja Bruna la pn spremljavi organista Pav-»jejii n Zakl jučil spored z izvajali iti «7^* *P°d oknom*, »Soldaš-
Mitja Žagar in učenci V. razreda
JU £ svojem sedežu v Ul, Cologna k škor^°nska konzu*ta za Kolonjo iav^ -1° priredila drevi ob 19. uri iti v ,razl>ravo o temi »Proti nasilju ^, '^bo demokracije*, tultj »! 56 ^osta sestali rajonski kon-(ob ji) Novo mesto - Novo mitnico ' Ur') in za Skedenj (ob 20.30).
20 STOPINJ C - NAJVIŠJA DOVOLJENA TEMPERATURA
UPRAVNE VOLITVE 7. ALI 14. MAJA
Od včeraj v veljavi odlok o varčevanju z energijo
Druge novosti: namestitev «ternioregiilatorjev>, omejitev temperature tople vode in uporaba izolacijskega grad-
Visoke globe za kršitelje
benega materiala
Od včeraj temperatura v stanovanjih ne sme presegati 20 stop. Celzija. To je ena najpomembnejši novosti vladnega odloka o varčevanju z energijo, ki je stopil v veljavo 6. t.m., a so ga objavili šele včeraj. O tej «maksirrialni temperaturi* je bi skrr govor že precej časa, vendar ni bilo znano, kdaj bo začel veljati ustrezni vladni odlok.
Odlok predvideva vsekakor nekatere izjeme: bolnišnice, klinike, zdravstvene domove, bazene in turške kopeli, kjer bo temperatura seveda lahko tudi precej višja. Odlok določa tudi, kje je treba meriti temperaturo: gre za temperaturo zraka, ki kroži v stanovanju in ki jo je treba izmeriti na sredi ogrevanega prosto ra, poldrugi meter visoko.
To pa rV vse. Zakonski odlok določa, da morajo biti vse ogrevalne
"l,'ll||||„l„,1||||1|||n|||(|||||||(|||||(1||1|m||(||||||||||||(|||||il|||m|m||mmimmmm.tllllllt
NA TRŽAŠKEM PRIZIVNEM SODIŠČU
Strjena zaporna kazen mlada tržaška fašista
so bili mnenja, da je utemeljitev priziva,
6* je ‘
( vložiI znani fašistični odvetnik Bezicheri ^ne> presplošna in je torej ni mogoče vzeti v
Prizivno	sodišče (pred-
tV.aosehini, svetnika Burattini j	tožilec	Cariglia. zapi-
SLMl!covich) je	včeraj potrdilo
J*Pjš0	tržaških fašistov na
v « !,. zaPorn0 kazen zaradi napa-W Policijskega funkcionarja, k, ’ o ^terih je tekla razpra-'J N iiJ! Pripetili 25. julija 1972, f t več kot petimi leti, ko **	tošistov	hotela napasti
Jorov '. r'ste, so se zbrali na , Wgj nju na Goldonijevem trgu.
H^.. .le policija, desničarski iRaU.f! Pa se nikakor niso hoteli
».	^ SrtnnnHH ca ca o nnliaiin
ki iz Bo. poštev
^ a Policijska komisarja.
l.eRa dogodka so ori javili fia, t s'iri osebe: Francesca Ser-
Blasija so pomanjkanja 'doj
f k	sta Bila laž.ie ranje-
1 Vadi ’5u i_v
i' ija	Bonetto. Francesca Iila-
I ^Ij toaudia Scarpo. Šerpi ju so ^ S n °^enern Postopku, ostalim 1	j?3 550 sodili 24 aprila 1971;
i .. ''usodili: Bonetto na 4 me-1 ' ^zpfP?1'3 P°S°.ino 'n brez vpisa * 'istem'	Scarpo, ki je bil
i(l času eden najbolj kbartih f k j ' fašističnih pretepačev, pa i Sircev zapora “ zaradi
i( S jj^je so vložili priziv, o kate-razPravljali na včerajšnjem Vjelj ^iv Blasija so sodniki fi* ^	mladeniča oprostili, ker
iJ '''ilj „ ,i\ dejanja, pač Da so za-H priziv ostalih dveh obtožen-ie bila utemeljitev priziva
I? >takf^'n Potrditve razsodbe .je
*	!Vrr ,1anskih sodiščih dokaj nena-, T- nainUtemei-iitov priziva je nam-
*	k je °^a zagovornikov in trditev, rt %l(o , ftorneljitev presplošna, bi
>mikSlov.etili s trditvijo, da za-k kK| niso opravili svoje dolžno ^Ij.^alokateri odvetnik je pri-*l)itVp to tvegati in zato so' ute->|irirj 6 Pnziva običajno zelo na-^ ‘n podrobno sestavljene. Te-'riiik °r n‘ mogoče trdit1 o za-\ K.u Scarpe in Bonette, zna-^ tožističnemu odvetniku iz Blitvi ^tozieheriju, ki je v ute-'9i ki običajno obsega vsaj 0[. toni, napisal le. da zah-I dok °Stitev. ker pač ni zadost V*tov, jja sla obtoženca za-^a„: 'fojanje:	z naslovom in
nero v Bologni. Seveda, ob tolikšnih obveznostih ni bilo mogoče pričakovati,’ da bi se Bezicheri premaknil za tako malo pomembno razpravo, kakršen je proces proti Scarpi. ki je. v najslabšem primeru, tvegal pač potrditev obsodbe na borih osem mesecev zapora. Za človeka, ki je v svojih letih «političnega» delovanja zbral obsodbe za več let (ki jih Scania ni in verjetno tudi ne bo odsedel, ker je pravočasno zbežal v tujino) pa je osem mesecev več res manj po membna obsodba.
naprave opremljene s «termoregula-torjem*, to je z napravo, ki omogoča reguliranje temperature v notranjosti poslopja na osnovi zunanje temperature. Odlok določa tudi roke za nakup in namestitev termoregulatorja, ki stane približno poldrugi milijon lir: do 30. septembra bodo morali to napravo namestiti lastrvki naprav z zmogljivostjo več kot 350.000 kilokalorij, to je zelo velikih rezidenčnih kompleksov, šol, velikih zasebnih in javnih podjetij itd. Leto več časa i-majo lastniki naprav z več kot 250 t'soč kilokalorijami, to je šest - sedem nadstropnih stanovanjskih zgradb. Lastniki naprav z več kot 150 tisoč kilokalorijami bodo morali namestiti termoregulator do 30. septembra 1980, lastniki naprav z več kot
100.000	kilokalorijami pa do 22. junija 1981. To velja za stare zgradbe. V novih zgradbah pa bo treba namestiti termoregulatorje takoj in to v skoraj vseh poslopjih; izključene so le naprave z zmogljivostjo manjšo od
50.000	kilokalorij, to je naprave v majhnih enostanovanjskih hišicah.
Podobna določila veljajo tudi za napeljavo tople vode, ki v nobenem primeru ne sme presegati 48 stopinj Celzija. Poleg tega bo treba vse o-grevalne naprave opremiti z nekakšno »osebno izkaznico*, to je s knjižico, v kateri-bodo zabeležene vse značilnosti in opravljena tehnična in vzdrževalna dela.
Končno pa vladni odlok vsebuje vrsto določil v zvezi z uporabljanjem izolacijskega gradbenega materiala pri novih gradnjah. Ta material ni e-nak za vso državo, pač pa je odvisen od kl matskih razmer na posameznih področjih. Italija je tako razdeljena na šest klimatskih področij.
Spoštovanje vseh teh določil je seveda obvezno in zakonski odlo'.; predvideva za kršitelje kazni od 10 tisoč do 10 milijonom lir. Celotno besedilo odloka je objavljeno v prilogi U-radnega lista z dne 6. februarja t.l.
• Mestna knjižnica bo jutri zaprta od 11.45 dalje, ker bo v njenih prostorih skupščina osebja.
. ......HUMI Hill IMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllMIIIIIUtMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIflllllllllllllllllllllllll
V političnih krogih so naklonjeni združitvi občinskih in deželnih volitev
Težavna vprašanja politične in gospodarske krize ter javnega reda potiskajo v ozadje obnovo upravnih teles
k. '8vi	z
%. ‘ skupno le nekaj več kot
i^lo tic' Po,eg toga pa se mu ležjj vredno, da bi se osebno u vk0 tozprave, ampak je z brzo-X Poročil, da je zadržan in Wlijj 11 tržaškega kolego Giaco--ga zast°Pa, Potem ko k:es 0 že pred časom odložilo .IH ’ Ptov zato, ker je bil Bezi-'toržan. Službeno zadržan, ln to na procesu proti Fu-*n ostalim pripadnikom ; skupine MAR v Brescii: Sja ,ni prišel v Trst, ker je Ptor s‘užbeno zadržan, tokrat esu proti skupini Ordine
BENEŠKI DNEVNIK
OB VZNOZJU ZASNEŽENEGA KANINA
Rezijski pust ponovno oživel kljub negotovosti po potresu
«Citire» in cbunkulo, pa tudi resni pogo. vori v gostilnici ob porušenih domovih
Rezijski pust je tudi letos oživel; oživel je ob vznožju s snegom pokritega Kanina; med napol porušenimi hišami in med vsakovrstnimi barakami, s katerimi je posejana Rezijska dolina. Letošnji pust ni hotel in ni mogel biti priložnost za pozabljanje številnih, dramatičnih problemov rezijske skupnosti po potresih iz leta 1976, po izredno močnih sunkih, ki so v nekaj sekundah uničili 90 odstotkov zgradb v občini Na Bili, kjer je ostala v glavnem nepoškodovana le ena vas, Stolbica, Globokih ran ne bo mogoče nikoli v celoti zaceliti, kajti preveč je praznine med ostanki hiš, ki še, čeprav poškodovane in razkopane, kljubujejo vremenskim ne-prilikam, preveč je negotovosti o obnovi, celo o obstoju nekaterih vasi, tudi večjih, kakršna je Ravnica. V teh dneh smo priča protislovju: gore in gozdovi so odeti v popolno snežno odejo, domovi pa razpokani, delno porušeni, brez strehe, ob njih pa barake, ki dajejo vtis začasnega bivališča.
Vendar vsebuje rezijski pust nekaj resnega, nekaj starinskega in nekaj premišljenega: kljub temu, da mraz čedalje bolj pritiska, se ob mraku zbere mnogo mladine, žensk, starčkov, ki plešejo, plešejo z negotovim, a obenem odločnim korakom po snegu. Plesalci, odeti v raznobarvna oblačila, se vrtijo v krogu; njihove obleke dajejo vsemu nenavadno vzdušje: klobučki, lasulje, pobarvani obrazi dopolnjujejo to vzdušje. Tu pa tam se vključu-
°biščite nas
do 11. februarja
^ v naših prostorih vsakoletni

knjižni
sejem
vse knjige s popusti od 10 do 40% rQzProdajne cene plošč in folklornih predmetov

SV. FRANČIŠKA 20
jejo velike maske: župnik, zaročenca, Zamberlettiji, ki prodajajo barake, maskirane žene. Res, svoj-sten je tudi orkester. Krožek »Cia-nin* je na lepaku, napisanem v rezijanskem dialektu, opozoril: «Čejo bit citire anu bunkule*, prav zaradi teh izrazov pa marsikdo ni pričakoval orkestra šestih godcev s šestimi originalnimi glasbili, nekakšnimi violinami ali violončeli. Orkester igra ure in ure originalno rezijansko glasbo na odrčku, ki so ga pripravili tako, da ,so postavili nekaj desk na dvoje sani Glasba, ki jo uporablja pri svojih izvajanjih tudi re-zijanskn folklorna skupina, je tu, v tem okolju in v tem vzdušju, neločljiv drl živlienja rezijanske«« ljudstva. Livio Miceli, Giovanni Di Lenardo, Franco Di Lenardo, Pie-tro Maidon, Luciano Perisutto, Ric-cardo Kos, Bruno Paletti, Roberto Compassi, Elio Di Lenardo; to so imena najboljših in najbolj znanih godcev. Na trfeu (na Gorici, po domače) pojejo žene: Maria Madotto, Maria Pusca, Anna Madotto, Maria Clemente in Ines Zanetti. S svojim petjem spremljajo mlade in stare plesalce, pust pa mirno sedi na vozičku in prisostvuje dogajanju, še ne ve, da ga bodo na pepelnično sredo zvečer zažgali na gričku za vasjo, kot to delajo vsako leto.
Večer lega na vas. V tesni baraki, ki služi za vaško gostilno, se pl nadaljuje, Plešejo vsi, tudi gostje, ki se hočejo za vsako ceno naučiti plesati po rezijansko Le tu pa tam najdejo čas za kratek pogovor. Tema razgovora je vedno i-sta: obnova, gospodarstvo, povezave s Soško dolino, okrepitev televizijskih repetitorjev, barake, razlaščanje. »Dolo parkje od Rezije* o-pozarja lepak na zidu pred gostilno. Tu pust ni samo trenutek razigranosti, kratek oklepaj vsakdanjosti, ampak tudi priložnost za izmenjavo mnenj, za sklepanje novih prijateljstev, za potrditev želje po še tesnejših stikih s prebivalstvom onstran meje, po ohranitvi in okrepitvi stikov, ki so jih navezali njihovi očetje.
Pavel Petricig
V	goriških političnih krogih so v teku razprave o izbiri dnevov upravnih volitev v tem letu. Vse kaže, da je iz parlamenta prišel namig, da bi sestavili dekret o razpisu volitev in da bi volitve v občinske in pokrajinski svet ter volitve v deželni svet opravili istočasno. Kakor smo zapisali, je to vprašanje predmet razprav političnih tajništev, iz katerih bodo šli v Rim koristni predlogi za dokončno rešitev.
Javna razprava se o tem vprašanju ni razvila. Kako naj bi se, ko pa je v žarišču dogajanja politična in gospodarska kriza v italijanski družbi ter skrb za zagotovitev javnega reda. Na Goriškem se je tem vprašanjem vsedržavnega značaja pritaknila še huda proizvodna kriza, za katero je značilno množično vpisovanje v dopolnilno blagajno kovinarjev Italcantierj ter v prihodnjem tednu tekstilnih delavcev v Podgo-ri.
Skrb, kako se izvleči iz sedanjega kritičnega položaja, je potisnila v o-zadje tudi krizo v krajevnih upravah, v pokrajinski upravi v Gorici ter v občinskih upravah v Tržiču in v Gradežu. Komisarji upravljajo te krajevne organe po svoji volji, občasno se posvetujejo tudi s političnimi strankami, problemov večjega obsega pa nimajo, ker vodijo navadno upravno politiko, ki ne zahteva posebnih finančnih sredstev.
Nasprotja oko]; načina reševanja krize v teh upravah pa bodo postala predmet političnega boja, kakor hitro bodo znani datumi upravnih volitev in ko bo iz Rima prišel dekret, ki ho odgovoril na dilemo, ali več ločenih upravnih volitev ali epe same volitve za več upravnih teles hkrati.
Kot najprikladnejši dan za upravne volitve navajajo 7. odnosno 14. maj. Lahko bi prišel v poštev tudi 30. april, vendar je preblizu 1. maja.
Oba praznična dneva bosta spodbudno vplivala na turizem in sta zato za volitve neprikladna. V prid poprej navedenih dni govori tudi zakon o sklicanju referendumov, ki se morajo izvesti med 15. aprilom in 15. junijem, vsekakor vsaj en mesec po kakršnihkoli volitvah. Po deželni zakonodaji pa se morajo volitve v deželni svet izvesti v roku med sedmim junijem in prvimi dnevi v septembru. V sedanjem primeru navajajo kot najbolj možen dan 26. junij. Gre za ugibanja, ki temeljijo na zakonski interpretaciji volitev v občinske in dežblni svet ter za referendume. Vse drugačne rešitve pa so možne,1 kadhi* politično telo celovito ocenjuje to vprašanje ter zanj poišče najbolj ustrezno, vsekakor med strankami usklajeno rešitev. Sodimo, da bi bilo s stališča praktičnosti, da ne govorimo o prihranjenem denarju najbolj smotrno, če bi občinsko, pokrajinske in deželne volitve izvedli v ene.n dnevu, štiri referendume, toliko so jih namreč pri znali, pa kasneje.
Poleg volitev v pokrajinski svet v Gorici tor v občinska sveta v Tržiču in v Gradežu. katerim so ro kj zapadli zaradi politične krize, bodo letos obnovili še občinske svete v Ronkah, Romansu in Vilešah; v teh občinah letos zapade rok z rednim potekom petletne mandatne dobe.
V	strankah doslej niso še razpravljali o kandidaturah, ne uradno in tudi poluradno ne. Kljub temu se že pojavljajo imena možnih kandidatov. Ugibanje, zlasti za deželne volitve, se sučejo predvsem okolj dileme, če se bodo nekateri svetovalci znova predstavili, ali pa se bodo umaknili. Na Goriškem se ta ugibanja pojavljajo predvsem okoli ljudi, ki so' bili že večkrat izvoljeni v deželni svet in bi morali svoja mesta prepustiti drugim.
kali. prav tu ob odprti meji, dobre sosedske odnose med Italijo in Jugoslavijo ter mimo sožitje med tu živečima narodoma.
Zatorej geslo »SMRT FAŠIZMU, SVOBODA NARODU*, mora biti še vedno živo prisotno v nas in nas bodriti v isti meri, čeprav v sedanjih bistveno drugačnih okoliščinah, kot naše predhodnike v dvajsetletnem temačnem obdobju fašistične diktature in nato v narodnoosvobodilni borbi.
Odbor MK - G
Prešernova proslava danes v Gabrjah
V poslopju osnovne šole v Gabrjah, bo drevi ob 20. uri prva letošnja
prosvetnih Prireja jo
Prešernova proslava društev na Goriškem, domače prosvetno društvo »Skala*. Na sporedu ii -ajo, poleg priložnostnega govora, zborno recitacijo Župančičeve «Dume», ki jo bodo izvajala člani Mladinskega centra iz Gorice ln koncert pevskega zbora iz Mirna.
Rajonska konzulta v Štražicah se bo sestala v torek. 14. t.m. Osrednja točka dnevnega reda je razprava o novih najemninah za stanovanja zavoda IAČP. Seje se bo udeležil tudi predsednik omenjenega zavoda za Goriško, Agostino Candussi. Člani konzulte se bodo zbrali ob 20.30 na sedežu knjižnice v Ulici Brigata Pavia. 138.
PO NEKAJTEDENSKEM POČITKU
DREVI V GORICI SEJA OBČINSKEGA SVETA
Volili bodo nekatere zastopnike občine v razne svete - Kmalu razprava o letošnjem proračunu
Na drevišnji seji bo goriški občinski svet izvolil zastopnika občine v upravni svet goriške posojilnice. Po dogovoru med sredinskimi strankami, ki vodijo goriško občinsko upravo, bo to dr. Mario Ascari, pokrajinski tajnik republikanske stranke, sicer pa občinski uslužbenec. Predstavniki večinskih strank so ga izbrali po dolgotrajnih pogajanjih, kajti v tem primeru bo republikanec nasledil socialdemokrata odv. Sor-rentina. Socialdemokrati pa niso hoteli izgubiti te ključne pozicije.
Nocoj bodo izvoljeni tudi trije svetovalci, ki bodo zastopali goriško občino v sosvetu občinskih svetovalcev, ki mu je zadana naloga izvoliti enajst zastopnikov v pokrajinski šolski svet.
Kmalu pride v razpravo tudi letošnji občinski proračun občine, ki so ga letos sestavili na podlagi najnovejših navodil. Občinski uradi zaključujejo delo pri sestavi proraču-
Niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiini n Hlinili iii n 111111111111111111 m mi im mlinu im m m uiiiHiHMiiHitiuiiiiiiiiMMmiiuniiiiiniiniiMiMHiniiHiiiniiuinniiimitHitii
NA PEPELNICO POPOLDNE
Številno občinstvo iz raznih krajev na Lovretovem pogrebu v Doberdobu
V Lovretovi oporoki izražena želja po zgraditvi kulturnega doma v vasi in voščilo številnim delavcem za čimprejšnjo vrnitev na delo
na, v kratkem bodo osnutke tega dali tako načelnikom skupin v občinskem svetu kot predsednikom krajevnih konzult. Do zaključnega glasovanja pa mora priti v občinskem svetu nepreklicno do 31. marca.
Drevišnja seja se bo pričela ob 18.30.
Gledališča
Primorsko dramsko gledališče v
Novi Gorici, danes ob 17. uri: Fer-nando Arrabal - Darko Tralič: Pismo generalu Francu. Abonmajska predstava za dijaški abonma BP. Ob 20.15 ponovitev iste predstave za dijaški abonma GV (Gimnazija večerni).
Prosveta
Slovenska prosvetna zveza vabi predsednike društev in druge prosvetne delavce, da se zberejo v nedeljo, 12. februarja, ob 10. uri na se. dežu SPZ v Ulici Malta v Gorici. Nesli bodo vence na grobove in spomenike zaslužnih goriških mož na tej in drugi strani državne meje.
Razstave
na Verdije-t.m. odprta likovnih iz-
V galeriji Artivisive
vem korzu je do 18. razstava grafičnih in delkov pod naslovom «Zgodbe brez besed*, ki so jih napravili pacienti psihiatrične bolnišnice. Galerija je odprta od 17.00 do 19.30.
Izjava
Mladinskega krožka
Odbor Mladinskega krožka iz Gorice zbran na izredni seji ostro obsoja dogodke, ki so se prejšnjo soboto pripetili v Trstu, ko je skupina mladih fašistov surovo napadla slovenskega dijaka Aleksa Mazzucco, le zaradi tega, ker je odklonil provo-kacijski letak zloglasne fašistične organizacije -Fronte della Gioven-tu».
Člani MK - G zahtevamo od. javnih oblasti, da v najkrajšem času izsledijo napadalce, ter da jih predajo sodnim oblastem, katere naj jih na primeren način kaznujejo. Naloga javnih organov je tudi, da nadaljnje podobne izgrede preprečijo.
Mladinski krožek — Gorica naknadno še poziva vso demokratično, antifašistično javnost — posebno P« mladino — k nadaljnji budnosti, saj vsi ti dogodki nam jasno pričajo, da fašizem ni še izumrl in da še vedno
Množica radovednežev iz Goriške in iz bližnjih vasi Jugoslavije je minulo sredo sledila Lovretovemu pogrebu v Doberdobu. Slovo od rajnega pusta je tudi letos ja nami; ostala je le zapuščina prebrana v oporoki, v kateri se ponavljajo večne želje domačinov po zgraditvi kulturnega doma v vasi, po boljših ekonomskih pogojih in po strpnejši zavesti do kulturno - športnega dela v občini.
Žalni sprevod je krenil že kmalu popoldne iz Kukukove osmice in obšel vse gostilne v vasi. Dober-dobci so Lovretu izkazali posebno »čast*, saj so ga vozili na mrliškem vozu, ki so ga za to priložnost pretihotapili iz Ozeljana. Pred »briško* so vpregli »minifurio*, sledi! je sprevod, ki se je končal ob mraku, ko so Lovreta zažgali. Godba je i-grala žalostinke, občinstvo pa je poslušalo ganljive besede vikarja Stankota. Pred oporoko so Lovreta «zy8gali» ria javni tehAiici in ga bato izročili sodišču, kateremu je let*a»predsedoval gost ii Češke. Lo-Vretove zasluge in pomanjfctjmišti pretekle dobe je Stanko prečital dvojezično, zaradi številne udeležbe italijanskih radovednežev. Poleg že omenjenih želj je Lovretu javni tožilec šaher očital vrsto «zaslug», med katerimi tudi te, da je pomagal Kapplerju pri pobegu, da se ni ničesar spomnil na procesu v Ca-tanzaru in da je pomagal ubogim milijarderjem, ki so »stradali* v dopolnilni blagajni v Švici. Pred razsodbo se je Lovre še zahvalil »žlgh-ti» iz Ozeljana,-- ki vsako leto poskrbi za poravnavo pogrebnih stroškov, nakar je češki sodnik prisodil Lovretu kar najstrožjo kazen, to je javni sežig. Pred očmi domačinov je Lovre poslednjič zagorel. Filmske kamere so brnele in slikarske bliskavice svetile, da*se je nabralo čimveč arhivskega gradiva.
Pust je za nami, Lovre je zgorel. Spet bo treba počakati eno dolgo leto, vendarle z željo, da bi se le nekatere njegove napovedi izpolnile in najbolj kričeče krivice popravile in da bi bila Lovretova oporoka za naše delavce v letu 1978 vse bolj rožnata in razveseljiva.
Najnižja decembrska temperatura v Gorici -1,7 stopinje
Gorica je nekoč veljala za avstrijsko Nico. Ta značilnost bo potrjena najbrž tudi letaš, kajti posebnega mraza, vsaj do zdaj. še nismo obču-t li, čeprav nas lahko preseneti tudi v prihodnjih dneh. Sicer pa je svečnica, ki pomeni prelomnico, po kateri se vreme obrne na bolje, že za nami. Te dni smo od goriške občine prejeli podatke o vremenu v mesecu decembru lani. »Zimskih* značilnosti je bore malo. Najbolj hladen dan je bil 5. dec., kb se je živo srebro spustilo vsega na —1,7 stop. C. Po drugi strani so 14. decembra zabeležili toplotni maksimum s plus 11 stopinj C. Poprečna mesečna temperatura je znašala plus 4,1. V de-c ■mbru je vladalo zatišje, saj se je burja komajda oglasila in to le v začetku mese9a, medtem ko so proti koncu meseca nadlegovali južni in jugozahodni vetrovi. Glede padavin velja ugotovitev, da je bil decem-
ber precej suh, saj je padlo komaj nekaj milimetrov dežja.
.PRil^šM DAROVE/
!\ •; A C*: " v' !
:	iV'-..A- •
:\/7 [
; i r..
NAROCi>'
Danes v Ajdovščini otvoritev prenovljene Pilonove galerije
V Ajdovščini bodo danes ob 15. uri odprli v Pilonovi galeriji nove galerijske prostore, v katerih bodo našle mesto Pilonova stalna zbirka, soba Danila Lokarja in razstava prijateljev Vena Pilona. Svečanost so pripravile Skupščina občine Ajdovščina, Kulturna skupnost Slovenije in Kulturna skupnost Ajdovščina. Ob otvoritvi bo tudi kulturni spored, v katerem sodelujejo violinist Tomaž Lorenz in pianist Primož Lorenz ter gledališki igralec Janez Ro-haček.
Na razstavi »Prijatelji, Vena Pilo-
S
b»io rm.MvImaSMISraMIMBII
umetnikov Starejše in sedanje generacije. Na vabilu za razstavo je Pilonov portret, delo njegovega prijatelja Lojzeta Spazzapana. Slovenski slikarji so se s to razstavo oddolžili spominu tega našega slikarja, ki je bi? tako markantna o-»sbnost v kulturno - umetniškem življenju v Goric: v letih po prvi svetovni vojni in ki je v zadnjih letih
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
v sodelovanju z
MLADINSKIM CENTROM
vabi jutri, 11. februarja, ob 20.30 v dvorano avditorija v Gorici. Ul. Roma, na
PREŠERNOVO
PROSLAVO
Spored: priložnostni govor, podelitev priznanj zaslužnim prosvetnim delavcem, nastop pesnikov, recital, nastop dekliškega in mešanega zbora »Igo Gruden* iz Nabrežine.
svojega življenja, po povratku iz Pariza, dal še vedno zagona primorskemu .likovnemu življenju in onemu rojstne Ajdovščine še posebej.
Boljši pogoji za otroške vrtnarice
Šolski sindikat SINASCEL - CISL nam je sporočil, da je prosvetno ministrstvo dalo šolskim skrbnikom navodila, da morajo otroške vrtnarice, ki so bile prei v službi pri ustanovi ONAIRC, sedaj pa so prišle v državno službo, biti vpisane v sezname državnih uslužbencev s parametrom 190 in ne z onim 165. To pomeni, da bodo otroške vzgojiteljice dobile boljše plače od dosedanjih. Istočasno pa pričakujejo, je rečeno v poročilu sindikata, da bo računski dvor dežele izrekel svoje mnenje o vključitvi vsega bivšega osebja ONAIRC v stalež državnih uslužbencev. To pomeni namreč novost, kajti za pomožno osebje v vrt-Mh in osnovnih šolah skrbijo občine, ne pa država.
Vesti iz Doberdoba
V	ponedeljek, 13. februarja, ob 15. uri prireja medobčinski konzorcij za pomoč priletnim občanom predavanje v občinski sejni dvorani v Doberdobu, na katerega vabi upokojence in vse, ki jih zanimajo vprašanja varstva in socialne pomoči za priletne občane.
V	poslopju, kjer je poštni urad, bodo 18. februarja pobirali davke, in sicer od 8.30 do 10.30.
Drevi ob 20. uri priredi deželna ustanova za razvoj kmetijstva ERSA v domu »Sedej* v Števerjanu posvetovanje briških kmetov o vprašanju pridelovanja in prodaje češenj. ERSA vabi vse kmetovalce, ki jih to vprašanje zanima, da pridejo na to posvetovanje. Prisotni bodo strokovnjrki.
Izleti
Smučarski avtobus Slovenskega planinskega društva Gorica bo odpeljal v nedeljo, 12. februarja, ob 7.15 s Koma in ob 7.30 iz štandreža.
Kino
Gorica
VERDI 17.15 - 22.00 «Holocaust 2000». K. Douglas in A. Belli.
CORSO 17.00 - 22.00 «Pane, burro e marmellata*. E. Montesano in R. Podesta.
MODERNISSIMo 16.15 - 22.00 »Ba-lordi e C.». M. Caine in E. Gould.
CENTRALE 15.30 • 18.30 - 21.30 »U battagiia di Alamo*. J. Wayne in R. Widmark.
Tržič
PRINCIPE 17.30 - 22.00 »U avventu-re di Bianca e Beroie*.
EXCELSIOR 16.30 - 22.00 »Agli ordi-ni del Fuehrer*.
Kova Gorica in okolica
SOČA »Konjenica brez konj*, ameriški ob 18. in 20.
SVOBODA »Rollerball*. ameriški film ob 18. in 20.
DESKLE »Potres*, ameriški film ob 19.30.
Včeraj-danes
lz ionskega matičnega urada
RODILI SO SE: Yasmine Thobani, iliccardo Pieri, David Zagato, Cin-zia Scarel, Luca Serventi, Manuela Morea.
UMRLI SO: 88-letna upokojenka Karolina Černigoj vd. Schalaudek, 77-letni upokojenec Leopoldo Paolet-ti, 75-letni upokojenec Amadeo Tom-masini, 70-letna upokojenka Aristi-de Hluminato por. Seneca, 81-letni upokojenec Antonio Dellorenzo, 70-letna upokojenka Cristilla Merluz-zi, 66-letna upokojenka Dorotea Makuc por. Oblak, 81-letni upokojenec Ludvik Gruntar, 79-letni upokojenec Oreste Denti, 74-letna upokojenka Raimonda Vescovo vd. Macus, 55-letni delavec Boris Terpin.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan m ponoči je f Gorici dežurna lekarna Marzini, Kor-zo Italia 89, tel; 2443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. E. Toti 52, tel. 72-701.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirt«iiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiniiii|iiiiuiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiia
Nabrežinske pevke na Prešernovi proslavi
Na jutrišnji Prešernovi proslavi, ki bo v deželnem avditoriju v Gorici, bodo nastopile tudi pevke in pevci nabrežinskega pevskega zbora »Igo Gruden*, ki jih vodi prof. Ser-
gej Radovič. Na naši sliki so članice dekliškega pevskega zbora, jutri pa bomo poleg tega lahko poslušali tudi mešani zbor. Poleg pevcev bodo na
proslavi mladinci goriškega Mladinskega centra recitirali Župančičevo »Dumo*, lahko pa bomo čuli tudi najnovejše pesmi mladih domačih pesnikov.
Res lepa Prešernova proslava
Ob slovenskem kulturnem prazniku ter ob stoletnici rojstva pesnika Otona Župančiča je bila v osnovni šoli v Ul. Donadoni lepa prireditev, ki je privabila v telovadnico šole veliko občinstva, predvsem staršev otrok, ki so izvajalce programa nagradili z aplavzom. Otroci so podali življenjepis dveh slovenskih pesnikov in deklamirali nekaj njunih poezij, na koncu pa je šolski zbor zapel nekaj pesmi. Na sliki
otroci, Id so sodelovali v programu
Novost na knjižni polici
Vojni romani Aiistaira Madeana
Koman o križarki Ulysses, tlelo o dveh topo' ih na olokn Navaronc v Jonskem morju, nadalje delo o Orlovem gradu ler roman Na jug. mimo Jate Ure torej za štiri v splošnem dobra dela. vendar pa ne vsa na isti ravni
4listah MacLean je danes pisatelj svetovnega slovesa in vsak njegov roman vzbuja zanimanje pri bralcih, pa tudi pri filmskih scenaristih. Njegova dela so namreč iako zanimiva in, živahna, da so kol nalašč za filmanje. In tako je po delih tega pisatelja bilo pasne lih že več filmov. Res je, da gre pri njegovih tekstih za tako imenovane akcijske romane, da 0>e za dela, ki jim vsaj v večini ne moremo priznavati posebne umetniške vrednosti. Gre pa za tako rekoč dokumentarna dela, ki so živahno, spretno in zanimivo napisana in zato ni čudno, da MacLea-novo •ime srečujemo med tistimi pisatelji, ki so najbolj brani. Založba Mladinska knjiga se je zato tdločila, da štiri njegove romane izda v slovenskem prevodu in tako slovenskim bralcem približa dela pisatelja, ki sodi med klasike sodobnega vojnega romana.
Roman Križarka Ulysses je med vsemi knjigami, ki nam jih je po sredovala Mladinska knjiga, najboljši tekst. Gre za pripoved o u-sodi križarke in njenega moštva, ki je doživelo konec v konvoju, na-

TUDI SOVJETSKEGA ČLOVEKA PREVZEMA POTROŠNIŠKA MISELNOST
Rubljev je v obtoku veliko, preveč v razmerju z razpoložljivim blagom
Za nakup osebnih avtomobilov je vloženih 116 milijard rubljev, kar velja za 15 milijonov «lad» - Poročna darila v milijonski vrednosti - Lov na tujo «robo»
MOSKVA — Govoriti o potrošništvu in potrošniški miselnosti v Sovjetski zvezi ter v nekaterih drugih socialističnih deželah bi se na prvi pogled moglo zdeti odveč, seveda v primerjavi s tovrstnim razpoloženjem v kapitalističnem svetu in še posebej v visoko razvitem Zahodu. Toda motil b se. kdor bi mislil, da tudi na vzhodu Evrope, v Sovjetski zvezi in drugod v deželah socialističnega sveta ni ljudi, ki bi jim bilo potrošnitvo pri srcu. V Moskvi se sicer zadnje čase govori o tem v «pismih bralcev*, ki je ena najbolj popularnih rubrik sovjetskega tiska. In v uredništvih časopisov skušajo bralce prepričati, da je potrošniška miselnost sovjetskemu človeku tuja. Konkretni podatki pa govore drugače in če je res, da je sovjetski človek še daleč od tega. da bi zbolel z.a potrošniško miselnostjo, kar doživljamo pri nas, je tud; res. da si sovjetski človek skuša zagotoviti vedno večje blagostanje, ki vča sili meji ’ idi na potrošništvo.
Vzemimo na primer vprašanje motorizacije. V Sovjetski zvezi je avtomobilov razmeroma malo. Zato pa je dobro organizirana mreža javnih nronietdih sredstev. In vendar sovjetski človek teži za tem. da bi čimprej prišel do lastnega vozila in ni redek tisti sovjetski človek, ki skuša tudi na račun podkupnine ali -dari’as> preskočiti svojo vrsto v čakanju na vozilo. V začetku te ga meseca pa so bili sovjetski ljudje neprijetno presenečeni, ker so sicer popularno dado* podražili, tako da to sicer dobro vendar pa ne razkošno vozilo stane danes ".000 rubljev, kar bi v lirah pomenilo le malo manj kot 10 milijonov. In vendar je v SZ zelo veliko ljudi, ki so pripravljeni dati toliko, da b: pri
šli do svojega osjrtiiega*v«Mto-rin
se kaj prišteti, da bf .i
Bflo
treba čakati mesec*-, celo leja. da bi prišli do onih-d*1«’,* mtatab Jdjy-čev, ki poganjajo motor in odpirajo njegova vrata.
Rekli smo. da je v SZ razmeroma malo avtomobilov. Lansko leto

Še en Spielbergov film iz znanstvene fantastike
Zadeva «letečih krožnikov > in stikov s pre-hivalci drugih svetov, ki po mnenju režiserja zagotovo obstajajo • Vmes tudi nekaj ljubezni
PARIZ — »Prepričan sem. da ob-»taja tudi izvenzemeljsko življenje, da obstajajo v vesolju drugi naseljeni svetovi, kjer žive druga razumna bitja, ki so boljša c«d nas. In zato si želim, da bi čimprej prišli z njimi v stik. Ponavljam, da sem o tem prepričan ir še po sebej verujem, da so prebivalci drugih svetov bolj razviti in boljši od nas,* je rekel na tiskovni konferenci ameriški režiser Števen Spielberg, ki je predstavnikom ti ska in rimskega sveta predstavil svoj najnovejši film, ki nosi italijanski naslov »Incontri ravvicina-ti del terzo tipo». Srečanje s tiskom je bilo pred evropsko premiero filma.
Ameriški filmski režiser Spielberg je globoko prepričan, da je njegov najnovejši film »povsem v skladu z realnostjo*, pa čeprav spada tudi njegovo najnovejše delo v zvrst znanstvene fantastike, saj govori o »letečih krožnikih* torej o nebesnih telesih, za katere ne vedo, odkod izhajajo. Film govori o srečanjih znanstvenikov pa tudi preprostih ljudi z »letečimi krožniki* in s potniki teh neugotovljenih nebesnih teleš.
Spielberg je tudi rekel, da je celo sam. pa čeprav posredno, doživel kaj takega, ker je zbral pričevanja veliko ljudi, ki so imeli opravka z izvenzemetjskimi ljudmi. »Prepričan sem,* je dobesedno rekel, »da obstaja drugo, na drugih planetih ali svetovih bolj razvito življenje od našega, posebno kar »e tiče duševne in tehnične razvi testi.*	. t :
Števen Spielberg, k; je star ko. maj 2» let, se je proslavil že s svojim filmom «Lo Squalo». ki je -toliko vzburil javnost, predvsem filmsko publiko, da mu sedaj ni treba delati reklame za najnovejši film.
Novi film govori o družinski tragediji mladega človeka, ki povsem spremeni svoje i življenje z dnem, ko se prvič sreča z izven-zemeljskimi' »predmeti*, oziroma z letali, za katere se ne ve, odkod prihajajo. Ko Roy vidi nad svojim mestecem v Nevadi tuje »leteče krožnike*, stopi v stik s kompetentnimi krogi, toda oblast hoče vse skupaj »zadušiti* in Roy bi
ne smel o tem niti.črhniti. To njega moti in še bolj mu je navzkriž to, da nui niti njsgova žena ne verjame, oziroma se protivi njegovi zadevni vnemi, kako odkriti izvor »letečih krožnikov*. Zaradi tega gre njegov zakon narazen. Toda Roy kmalu najde uteho drugje, kajti njegova zaveznica postane mlada ženska, ki je hita ob njem, ko je videt deleče krožnike*. Še več, njej so bitja iz «le-tečih krožnikov* celo ugrabili o-troka. Toda ne Roy ne mati ugrab-ljsnega otroka ne iščeta odgovora le na vprašanje, kam so odnesli otroka, pač pa si poslavljata vprašanje, odkod »leteči krožniki*, kje so v vesolju planeti, na katerih je življenje še bolj razvito kot na naši «stari» Zemlji.
S tem pa prideta v stik z mednarodno skupino znanstvenikov, predvsem Vojaških osebnosti, ki se prav tako uvarjajo s tem vprašanjem. In iako se razplete napeta zgodba, ki postaja iz trenutka v trenutek vedno bolj negotova in zato napeta, pa čeprav jc hkrati še vedno zelo logična in rekli bi »zemeljska*, saj je, po trditvah samegk režiserja, »skrajno realistična*.
Spielberg tako rekoč še ni novega filma niti dokončal, pa že pripravlja dnigega. Sedaj se 1» lotil, kot pravi, mladinskega vprašanja. Izbral je že naslov novega filma. V filmu «Po šoli* bo govor o tem, kako živijo ameriški otroci v starosti od desetega do dvanajstega leta in to otroci, ki so v poprečju bolj brihtni od svoji I) staršev, ki- pa jih starši zanemarit ali bolje njihovo duševnost dušijo, ker. si rte mofčjo predstavljati, da bi njihovi otroci v 1 teh letih že toliko več vedeli, kot so vedeli v njihovih letih oni. Govoriti o tem filmu pa je prezgodaj, Saj ga Spielberg še ni niti začel, celo scenografije se so ni lotil.	/
je 25 tovarn, ki izdelujejo avtomo-bile, proizvedlo nekaj nad 2 milijona vozil, toda le I milijon 300.000 osebnih avtomobilov, ostalo pa tovornjakov in industrijskih vozil. V kompetentnih krogih trdijo, da bo prišlo letos na trg poldrugi milijon osebnih vozil vrste »lada*, «mo-skvič*. »volga*, «zapoiožec* in «ži-guli*. Toda kaj naj pomeni poldrugi milijon novih vozil, ko jc že več milijonov interesentov «na seznamih*, sprol: pa se rojevajo novi in novi milijoni sovjetskih ljudi, ki so vsak trenutek pripravljeni vplačati prvi obrok za novo vozilo . . .
In pri tem je treba dodati še nekaj, kar sovjetskemu človeku ne gre v račun. Sovjetska vozila, za katera bi prav gotovo ne mogli tr-dtlri da so vrhunski proizvodi moderno tehnologije, gredo kar dobro v prorpet tadj.izverj sovjetskih meja. Veliko 'jih prodajo v ostale socialistične dežele, toda tudi na evropski Zahod, celo v ZDA.
In čeprav jc na milijone sovjet ■sk,ih ljudi, ki sere čakajo na vrsto, kdaj .bodo za svoj vloženi denar dobili ' avtomata I, se v Moskvi pritožujejo nad 'preživim avtomobilskim prometom. Prav gotovo je res, da se v, Moskvi avtomobilski promet nagic veča, toda za sovjetsko glavno mesto volja še vedno ona zanimiva in zgovorna šala, ko sta se srečala Newyorčan in Moskovčan in sia .se hvalila, kje je lepše in boljšo. In ko je Nevvyorčan na veliko govoril, kako bogati so, da za svoja vozila ne na jdejo park ritega mesta, se je Moskovčan pohvalil, da so oni na boljšem, ker ima ,io parkirnega prostora na pretek, toda generalmajor A. Nozdrjakov, •sef prometne potici je v Mos »vi, ni istega mnenja, pač pa se huduje nad moskovskimi vozači, ki da nevarno zastrupljajo moskovski zrak. tako dr bo treba kaj ukreniti, da »moskovski ljudje se ne bi dušili v preveč zastrupljenem zraku zaradi plinov iz izpušnih cevi*. Kdor si je ogledal Moskvo, hi znal glede tega povedati, da je zares na marsikaterem moskovskem križišču težko prečkal ulico, ker po širokih moskovskih bulvarjih vozla drvijo z nevarno naglico, mogel bi tudi reči, da je včasili zares naletel na z avtomobili tako rekoč zasedeno ulico, toda tega jc razmeroma malo in zato se šefu moskovske pro metne policije zares ni bati,- da bi se prebivalci Moskve dušili v slabem zraku zaradi plinov iz izpušnih cevi.
Da pa Sovjetski človek teži za lastnim osebnim avtomobilom in da Im tudi v Moskvi Leningradu in L ugod po SZ v razmeroma krat kem času prišlo do večje gostote, nam potrjuje naslednja številka: kupci osebnih vozil so že vložili o-bilnh 116 milijard rubljev za nakup »žigulijev*, »moskvičev*, »volg* in «lad», torej denar, s katerim bi mogli plačati 15 milijonov novih vo zil vrste »lada*. Če smo rekli, da bo sovjetska avtomobilska industrija v letošnjem letu dala na trg le poldrugi milijon osebn h avtomobilov, pomeni, da bodo vsi sedanji potencialni avtomobilisti orišli na vrsto šele čez 10 let. Toliko o »sli* sovjet skega človeka po motorizaciji.
Drog element, ki govori o tem, da se sovjetski človek ne zadovoljuje več ž dosedanjim načinom življenja, je nekakšen lov na drugo stanovanje, na vikendico. Še prej pa teži za tem, da si popravi svoje sedanje stanovanjske razmere. V zadnjem času je posebno n. podeželju živa akcija, ki jo vodijo uprave kolhozov in sovhozov, da namreč odkupijo od rejskega kmeta staro hišo in mu omogočijo, da si z odkupom stare hiše in posojilom pasta vi nov. Sodobnejši individualni dom Posojila so zelo povoljna, saj ga dajejo ža 20, celo za 50 lpt po neznatni obrestni meri. Še poseben obseg zadobiva ta pojav v Litvi in drugih baltskih republikah, kjer si ljudje začenjajo graditi že sodobne vile s cen-
tralnim ogrevanjem, plinom, vrtovi, garažami in bazeni. Gre za vile, ki stanejo razmeroma malo, okoli
30.000	rubljev, torej niti 40 milijonov lir v naši valuti.
Če gre v gornjem primeru za normalni prehod v boljše stanovanjske rezmere, ne moremo reči tega za «novo bo1ez.en», ki je zajeda ljudi sovjetskih velikih mest. Okoli Leningrada, okoli Moskve, pa tudi v Taškentu in drugod nastajajo naselja tako imenovanih «dač», to se pravi počitniških hišic, ki postajajo nekak vidnejši znak u-speha ali neuspeha svojega lastnika.
Počitniški domovi so na zahodu Evrope nekaj normalnega. Na Poljskem in na Češkem, pa tudi na Madžarskem se jc o-njih govorilo že pred KI leti in so na primer
nn Poljskem imeli s tem težave, ker so' male ali večje počitniški*
hišice že kvarile urbanistične na črte, toda v Sovjetski zvezi se je o tem pojavu govori šele zadnje čase, kajti, doslej so le vidnejši predstavniki oblasti in kulturnega življenja razpolagali s počitniškimi hišicami, oziroma dačami v Podmcskovlju, tofta ti objekti niso bili njihova last, pač pa družbena, a so bili njim na razpolago.
Drog nadaljnji znak, da se tudi sovietskega človeka loteva potrošniška miselnost ali kaj podobnega, govori nekakšna «nova manija*, kol ji pravijo, namreč sla po draguljih. V zadnjem času je vedno več očetov, in mater, tastov in tašč, ki svojim sinovom, oziroma hčeram. zetom ali snaham dajo za poročijo darilo diamante ali briljante, ki jih morejo v SZ vedno kupiti. Raje bi sicer svojim otrokom poklonili novo vozilo, «lado» ali «volgo*, toda prej smo videli, da je to nemogoče, zato »se zadovoljijo* z dragimi kamni, ki veljajo tudi 2, 5, ce'o 10 (NK) rubljev, kajti sovjet-sk: človek ima veliko denarja, ne more pa priti do nekaterih predmetov trajnejše vrednosti, ker jih na trgu ni dovolj.
Z letošnjim letos so vsi štirje ka nali moskovske Tv v barvah. V zvezi s tem se je polastila sovjetskega človeka še ena «nova mani-jas>, kot temu pravijo v Moskvi. Nihče noče več črno-belega TV sprejemnika, pač pa vsak skuša čimprej priti do barvnega. Kdor ima kje kakega znanca ali prijatelja, ki ima seveda kako besedo,* skuša preko te zveze priti do zaželenega barvnega, televizorja, tudi če ga to slane prgišče rubljev^ Rekli smo že, da je denarja v obtoku veliko...
Posebna «manija» pa velja za tuje blago, pa naj gre za redno uvoženo tujo »robo* ali za blago, ki so ga v SZ prinesli s seboj tuji turisti, ki jim tovrstno »trgovanje* služi za cenejše bivanje v SZ. Za par italijanskih čevljev, za par hlač z ameriškimi «znamkami*, za kateri koli vrednejši predmet iz, tujine,je marsikateri sovjetski člo vek pripravljen plačati tudi dvoj no ali trojno ceno, samo da bi
imel nekaj, kar ni kunil v domači trgovini, kar ni prišlo iz sovjetske tovarne ali delavnice.
že večkrat smo rekli, da je v SZ v obtoku veliko denarja. Odkod, ko pa vemo, da plače niso visoke? Predvsem je treba vedeti, d je v SZ hrana zares poceni, stanarina prav tako, ceneno so tudi razne službe, da ne govorimo o zdravstvu in šoli. Toda to še ni vse, vendai' se sovjetski človek tudi drugače znajde, pa naj gre z.a obrtnika ali kolhoznika, marsikdo zna izven svojega rednega delovnega odnosa najti še kak vir zaslužka in denar se mu kar steka v žep. To pa ustvarja v človeku željo po bogatejšem ali vsaj nc preveč uniformiranem življenju. In odtod polemika o potrošniški miselnosti, ki da je je ali da je ni, ki pa se zagotovo kaže že v konkretnih oblikah, pa čeprav ne v merah, kot na Zahodu.
men jene m v sovjetski Murmansk. Tja se je v zimi leta 1941 odpravila večja skupit,a transportnih ladij. ki so jih spremljale vojne ladje, med njimi tudi križarka Ulys-ses. Kakšna je bila -usoda ladij, kako so končale pod torpedi podmornic in uod točo letalskih bomb, o tem pripoveduje ta roman, ki je izredno dramatično, plastično in prepričljivo napisan. Je tudi dovolj psihološko poglobljen, tako da je ie rnalo knjig, ki bi tako življenjsko in tako prepričljivo podale podobo trpljenja na morju in podobo morskih spopadov, v kote rili so pod udarci skoraj nevidnega sovražnika ladja za ladjo odhajale na morsko dno. Žive so tudi podobe ljudi, neznanih junakov mornarjev, ki so v izredni zimi, strahu in naporu trpeli, dokler niso tragično končali. Odlični dialogi, prepričljivo izdelani znača ji, notranja napetost, usodni konflikti in vojni spopadi, to so. odlike dela, ki ga je vredno prebrati. Roman je prevedel v slovenščino Milan Mlačnik.
■ Roman Na varonska topova je mnogo šibkejši. To je pripoved o komandosih, ki so dobili nalogo, da uničijo dva velika topova na nekem otoku v Jonskem morju, lopova, ki stražila morsko ožino in preprečujeta angleškim ladjam nemoteno plovbo. V romanu spremljamo skupino komandosov, ki se izkrcajo na otoku Navarone in po bun nih peripetijah uničijo oba topova. Roman je izrazilo akcijski, sem im tja skoraj neprepričljiv, zato IM je za bralce, željne tovrstnega branja več kot privlačen.
Orlov grad je podoben akcijski roman, le da pripoveduje o angleških komandosih, ki so odskočili v Nemčiji, da bi tam rešili ujetega ameriškega generala. V resnici pa sploh ni šlo za pravega generala, temveč za akcijo, ki naj razkrije vohune, ki so se vtihotapili celo v angleško obveščevalno službo in med same padalce - komandose. Kako se vse to odvija, kakšni so spopadi z Nemc: v Orlovem gradu, kako potekajo akcije razkrinkanja, o tem je veliko več kol napetega branja, ki pa nas redno ne prepriča. Najbrž se pisanju imzna, da je bil pisatelj med vojno mornariški častnik in da so njegovi morski romani najboljši. Roman Orlov grad, ki ga je prevedel Branko Perko, bo všeč predvsem tistim, ki iščejo v branju le napeto vojno - pustolovsko zgodbo.
Roman Na jug, mimo .lave se prav iako ukvarja s tematiko zad nje vojne, sodi pa takoj za roman o križarki Vlgsses. Roman pripoveduje o Singapam 'pred japonsko okupacija, o vzdušju v tem mestu na večer pred zasedbo in o skupini vojakov, bolničark in civilistov, ki jim uspe pobegnili z majhno barčico. To pa drugi dan napadejo japonska letala in jo u-ničijo, preživele pa v viharju reši angleški tanker, ki ga napadejo Japonci in le redkim preživelim dovolijo. da na dveh rešilnih čolnih poskušajo uteči, toda spet zaidejo v japonsko ujetništvo, odkoder nekaterim le uspe pobeg.
Tudi tu gre za akcijski roman, vendar >roman prežet z idejo svobode in humanizma ter za poglobljeno prikazovanje ljudi in njihovih usod. Zato je Uidi ta tekst iz jugovzhodne Azije vreden, da ga vzamemo v roke, če imamo ra-
di tovrstna dela. MacLean pa je v lem romanu lc mojster svoje stroke, čeprav se njegovo pisanje ne more povzpeti nad. akcijskim romanom. Delo je prevedla Ksenija Dolinar. Vse knjige pa je domiselno opremil Borut Kovše.
Avguštin Lah:
Slovenija sedemdesetih let
Pred skoraj tridesetimi teti je univerzitetni profesor Anton Melik izdal knjigo o Sloveniji. To je bilo znanstveno delo slovenskega geegrafa, napisano za- širši krog. Zdaj smo v izdaji Državne založbe Slovenije dobili podobno delo. ki ga je napisal dr. Avguštin Lah. Le da že sam naslov knjige pove. da gre za prikaz Slovenije sredi sedemdesetih let. torej za prikaz naše domovine v današnjem trenutku. Velika razlika pa je tudi v vsebini same knjige, saj dr. Lah ni samo znanstvenik, temveč je tudi akrilen družbenopolitični delavec. Zato probleme, ki jih obravnava, nc vidi samo skozi ozka strokovna očala statistike in suhih podatkov, temveč mnogo širše. Obravnava pa tudi probleme in prikazuje podatke, ki se njemu kot družbenemu delavcu zde še posebej zanimivi in pomembni. Tako je Lahova knjiga mnogo več kot stro kovna knjiga, saj govori ne samo o našem človeku, naši stvarnosti, temveč tudi o gospodarskem in političnem razvoju, o populacijski politiki, torej predvsem, o sociološkem prerezu družbe, o gosj/odar-stvu in tokovih razvoja v SR Sloveniji. Pri teni se avtor opira na podatke, črpane iz gospodarsko-družbenega razvoja m na prikaz današnje družbene stvarnosti Slovenije, tako da predstav'ja njegovo delo svojevrstno knjigo o današnjem trenutku, v katerem se nahajamo.
TRST A
7.00.	8.00. 11.30, 13.00, 14.00, 15.30,
18.00,	19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz. studia 2; 9.05 Lahka glasba: 9.30 Block notes; 9.35 Glasbena medigra:
10.05	Koncert sredi jutra; 10.35 Rojstna hiša naših velmož: 11.00 Oddaja z.a srednjo šolo; 11.35 Plošča dneva: 12.00 Na sporedu je opera; 13.15 Cetilijanka '77; 13.00 Od melodije do melodije; 14.10 Mladina v zrcalu časa: 14.20 Veliki izvajalci: 13.35 Mladi in glasba: 16.30 Otroški vrtiljak; 17.05 Deželni skladatelji: 17.20 Glasbena panorama; 18.05 Kulturni dogodki v deželi; 18.20 Klasični album.
KOPER
7.:«). 9.30. 12.30,	14.30. 15.30,
19.20	Poročila; 8.32 Barok v glas bi; 0.20 Poje Betic Midler; 10.00 Z nami je...; 10.32 Mini juke bos:
10.45	Glasba in nasveti; 11.00 Kini; 11.32 Poslušajmo jih: 12.00 Na prvi strani: 12.05 Glgsba po željah: 14.00 Kultura in družba: 44.33 Pojo .tuli and Julie; 15.00 O marksizmu; 15.10 Valček, polka in mazurka: 15.45 Orkester T. Freddolini: 16.00 Turistični napotki: 16.40 Glasbeni notes: 17.00 Ob petih popoldne — Srečanja: 17.30
Primorski dnevnik; 18.00 Tops -pops; 18.35 Naši zbori pojo; 20.00
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
11.55	V evro viziji	-.n.
Chamonii: SMUK ZA M ŠKE
13.00	Risanke
13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.(K) Nemščina	,iai.
17.00	Ob petih z Rosanno fino
17.05 Arnoldo Pod predstavil
Vablieni v gledališče MARICA, komedija 18.00 Sosedje
18.15 Argumenti	(rfitjl
Za ekranom, vzgojna
18.45	Dnevnih 1 — KRONIKE .
Sever kliče Jug — 9ug K Sever	, r(
19.20	Kurta:	Studijska poer''
TV film	|ik,
19.45	Almanah in Vremenska s
20.00	DNEVNIK
20.40	TAM TAM
AKTUALNOSTI DNEVNIKA 1
fil<"
21.35	Prisilna dela. vvestern 22.25 Glasbena oddaja ,■* Ob koncu DNEVNIK in v menska slika Drugi kanal
12.30	Vidim, slišim, govorrt
Knjižna rubrika B jjjil
Pri srnjem delu pisec knjige izhaja. da je človek gotovo najpo-
membnejši. Zalo je. za uvodnim poglavjem ves naslednji del po svečen predvsem človeku. Tu je govor o sestavi prebivalstva, o kmečkem prebivalstvu še posebej, o urbanizaciji, o velikih kulturnih spremembah, o delovnih ljudeh na tujem in podobnem.
Drugi del knjige je posvečen prikazu. gospodarskega razvoja in u-smeriive. Družbenoekonomski odnosi, energetska bilanca, osnove kmetijstva, ribolov, naravna bogastva, napredek v industriji, to so samo. naslovi nekaterih poglavij, ki. govore o gospodarskih problemih. Kako veliko skrb posveča avtor prav okolju, dokazuje dej štvo, da je celoten razdelek knji ge posvetil prav temu problemu.
Peti del knjige nosi naslov Izobraževanje in kadri. V njem razpravlja avtor o širin- in globini iz obraževalnega sistema, o kadrih v šolstvu, o sredstvih izobraževalne dejavnosti, o razvoju'in še o nekaterih vprašanjih. Avtor sam v svojem uvodu pravi, da s tem ni zajel’ celotne problematike, vsekakor pa je zajel poglavitni del problemov slovenske stvarnosti, povezanih s človekom in gospodarskim razvojem ter okoljem, v katerem se vse to dogaja.
Sl. Rh.
Glas in zvok: 21.17 Orkester Sha-ke ICeane; 2132 Simf. koncert;
22.45	Igra George Shearing Quin tet.
RADIO 1
7.00.	8.00, 13.00. 14.00,	15.00.
19.00	Poročila: 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujanje: 8.34 Glasbeni a sterisk: 9.00 in 10.35 Radio, aneh-'io; 12.05 in 13.30 Vi in jaz: 14.05 Jazz; 14.30 literatura in ženska;
15.05	Prvi Nip: 17.10 Rihard 1!.. radij, priredba: 19.35 Jazz. koncert: 20.30 Sodnikova razsodba;
21.05	Simf. koncert; 22.40 Dve barvi, dva zvoka; 23.05 Glasba
RADIO 2
7.30, 8.30, 10.00, 12.30, 13.30, 15.30. 18.30, 19.30 Poročila; 6.Q0 in 7.55 Oni drugi dan: 8.45 Film Jockey: 9.32 Meniški kovač, radij, priredba; 10.12 Telefonski pogovori; 12.45 Petkovo pripovedovanje; 13.(K) Program z L. Luttaz-zijem; 13.40 Oddaja, ki jo vodi Lando Buzzanca; 15.00 in 15.45 Qui Radio 2; 17.55 Novice in novosti o glasbi; 19.50 Ob prijetnem poslušanju:	21.15 Zbori z. vsega
sveta; 21.29 Najnovejša lahka glasba.
SLOVENIJA
5 00. 61X1, 7.(K), 8.00, 900, 10.00, 11.(X).	12.1X1,	13.00,	14.00,	15.00,
18.00.	19.00, 22.00, 23.00 Poročila;
6.20	Rekreacija: 6.50 Dobro jutro, otroci! 8.08 Glasbena matineja;
9.05	Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.30 Iz glasbene tradicije ju
goslovmreJvUi.naioelov; 10 15 Kdaj, kako m po čem?; 10.45 Tu-
k^m,
ristični napotki: 11.(B Znano in priljubljeno: lili) ‘\Z "orkjegtrj.jjn solisti; 12 30 Kmetijski nasveti;
12.40	Pihalne godile vam igrajo;
13.20	Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...: 13.50 Človek in zdravje; 14.05 Glasbena pravljica; 14.16 Naši umetniki mladim poslušalcem: 14.30 Glasba po željah: 15.30 Glasbeni intermezzo:
15.45	Naš gost: 16.00 Vrtiljak: 17.00 Studio oh 17.00: 18,05 Moment mušica!; 19.20 Zabaviia glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!: 19.45 Minute z. ansamblom Vilija Petriča: 20.00 Stop pops 20: 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih: 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz
13.00	Dnevnik 2 — OB 13-
13.30	Morska biologija
17.00	Program z.a otroke
Sezam, odpri se	u
17.30	Program o znanosti i« tcl ki z.a mladino
18.(X) Vzgojna skupnost
Spor/V
18.25 Dnevnik 2 18.45 Dober večer lom Ceha Braccio di ferro
ODPRTI
ovstf
Družina Robinson. Duet
Dl«
19.45	Dnevnik 2
20.40	PORTOBELLO. PETK' JEM
21.50 Milena Vukotič v:	' ~
GRAND HOTEL FOLlE*
22.40	Srečanje s Sciascio . y
Oh koncu DNEVNIK 1 Zadnje vesli	^
jugoslovanska 1 Ljubljana
9.00	in 10.00 TV v	šoli	ptt
11.55	in 16.10 Smuk za moške-nos iz Chamonisa
15.00	TV v šoli	_ . j
17.15	O študentu, krčmarici 1,1 dniku, pravljica
17.40	Deček Dominik
18.05	Obzornik	sl
18-15	Slovenske narodne o ,
družbi	m
18.45	Razporejanje dohodke braževainu oddaja
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.00 Zabavno glasbena odda.ijro 90 RK Jtn^nUrli- JUŽNA AK^
20.55	Razaledi:
21.55	DNEVNIK
22.10 Serpico. serijski film 23.09 'POROČILA
Koper
19.55	£)fvaški kotiček
20.15	DNEVNIK
20.35	Obramba v sili. film Režija Bertlmmieu. v vlogah nastopajo Blier, Maria Maubaii.
,« 5
lippe Nichaud	p ri
22.20 Likovni nokturno: Nlro^
PAJNE Zagreb
20.00	TV iehtnik	. S
20.45	Jaz, Klavdij, serijski i,
21.35	DNEVNIK	ril-
21.55	Kako se je kalilo jeklo-
ŠVICA
20.45	Skandinavsko gledališč
22.15	Jazz club
22.45	Filmske premiere

V Hamburgu «moško slačenje* Neuspel tobak brez nikotin«1
V nekaterih zahodnonemških mestih, posebno v Hamburgu je veliko lokalov, v katerih se moški naslajajo pri gledanju deklet o-ziroma žensk med slačenjem. Ne gre za običajno slačenje ženske pred publiko v nočnih lokalih, pač ga za nekakšne »kalejdoskopske* kabine, ko zainteresirana oseba žetonira aparat in more gledati »živo* slačenje, kar sam in ne v javnem lokalu. Sicer so tudi v drugih velikih mestih nfekaterih zahodnih državah imeli podobna zabavišča, le da so tod kazali in še vedno kažejo v glavnem filme o tem. Zahodna Nemčija pa se je tako rekoč specializirala v neposrednem prikazovanju ženske pri slačenju. Pred mnogimi tovrstnimi zabavišči so bili vedno dolgi repi moških, ki so čakali na vrsto. Žensk v teh repih ni bilo, kar je tudi povsem razumljivo, saj so povsod kazali |e žensko med slačenjem. Sedaj pa so poslovni ljudje, ki jim golota nosi velikanske dobičke, opazili, da bi se dala finančno izkoristiti tudi moška golota. Seveda računajoč z žensko radovednostjo. In zares je pred tistimi lokali, kjer se kaže moško slačenje, zadnji mesec, odkar dedujejo »mpške kabine*, veliko ženske publike, ki se naslaja pri gledanju moškega slačenja.
Pri tem velja poudariti, da so to žensko radovednost izkoristili
— Kitajci, ki so to preizkusili že v Hongkongu in so ob prihodu v Hamburg takoj odkrili «Juknjo» v verigi tovrstne zabave in jo izkoristili.
Odškodnina za silikozo
BEAUMONT — Med kolektivom in vodstvom nekega podjetja je včeraj prišlo do «izvenscdskega» sporazuma, da bo podjetje plačalo 400 delavcem 20 milijonov dolarjev odškodnine za škodo, ki so jo delavci utrpeli na svojem, zdravju. Lepa vsota, ki bi v naši valuti pomenila obilnih 17 milijard lir, bo razdeljena med 445 delavci, ki so dolgo let delali v nezdravih razmerah. V tovarni, ki je sicer tekstilnega značaja, a izdeluje tudi druge predmete, u-porabijajo tudi azbest in znano je, da je azbert eden izmed tistih elementov, ki se močno drobi in njegov prah lebdi v 'slabo prezračeni tovarni, tako da ga delavci vdihavajo in si kvarijo zdravje. V nekaterih zdravstvenih krogih zatrjujejo, da vdihavanje azbestnega pralni vodi v silikozo, o čemer ni nikakršnega dvoma. Toda v novejših časih je vedno več govora o kanceroznih posledicah azbesta.
LONDON — Kaj vse že niso napravili, da bi škodljivi tobak zamenjali s kakim drugim sredstvom, ki bi kadilcu dajal enak užitek kot mu ga daje tobak, ki pa bi ne vseboval nikotina in drugih kvarnih snovi, za katere vemo, da povzročajo v človekovem organizmu tudi neozdravljive zle posledice. V Bolgariji so pred 10 leti na veliko govorili o tobaku brez nikotina, o neki novi rastlini, ki da bo povsem zamenjala škodljivi tobak. Po prvem velikem navdušenju pa jc zadeva zamrla in o tobaku brez nikotina ni več govora.
Na Zahodu je o podobnem u-spslem poskusu veliko govorila družba »Imperial Tobacco*, ki spada med največje družbe za izdelovanje cigaret. Tudi ta družba se je lotila večjih zadevnih načrtov in vrgla na trg zelo »posrečeno* tobačno mešanico, ki pravzaprav ne vsebuje tobaka, pač pa neki nadomestek za tobak. Sedaj pa je ta družba uničila 700 milijonov takih cigaret in hkrati priznala, da je njen poskus z novo cigareto brez tobaka propadel.
O cigareti brez tobaka je bil govor že pred leti, lani julija pa so lansirali cigareto med kadilce in v začetku je kazaio, da je poskus uspel. Družba je izdelala cigareto, ki ima okus običajne cigarete iz tobaka, toda mešanica
tflllllllUimilllllllllllllllllMIlIMMIIIMI lil IIIUItIMIIIIIIIIf II Hilli MIH llllllllllltltlll IIII lil Ulil IMI llllllll lllll IIMIIIIttMlinitllllllllllllllllllllllllllllllllllMMtllllllllllllMU
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Že v prvih urah se bo dan pokazal. Ne delajte vse tako, kot bi bili gospodar vsega.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Pogumno na delo, tudi če komu ne bo po volji. Srečanje z nekim prijateljem vam bo v olajšanje.
• DVOJČKA (od 21, 5. do 22. 6.) Prenaglo ste odločali in danes plačujete greh. Ne ozirajte se na muhavosti neke osebe.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Slaba se vam kaže, če ne boste zavihali rokavov. Vsak načrt o pomiritvi je trenutno neutemeljen.
LEV (od 23. 7. do 22. 7.) Od neke poslovne zadeve si veliko o-
Horoskop
betate. Pazite, da ne boste razočarani. V družini vse prav.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Brez pomišljanja se lotite posla, ki se vam ponuja. S sosedi morate primerno ravnati.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22.
10.	) Dobili boste predlog, ki ga ni zavreči. Nekoliko več miru bi ne škodovalo niti vam niti vašim domačim.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22.
11.	) Razmere so zelo povoljne, da uveljavite svoje zamisli. Pravo-
časno se postavite po robu muhavostim.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Nekoliko več podjetnosti in vse se bo uravnalo. V čustvene zadeve ne vpletajte finančnih interesov.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Lotevate se preveč opravkov hkra ti. Z dobro voljo boste prebrodili krizo v družinskih odnosih.
VODNAR (21. 1. do 19. 2.) Izvirna ideja, ki bi znala prinesti kaj dobrega. Nesporazumi, ki pa so le posledica nerazpoloženja.
RIBI (od 20. 2.'do 2. 3.) Ne o-zirajte se na kritike. Odločno stopite po svoji poti. I*epi obeti kar se novih čustev tiče.
ne vsebuje niti r.ialo nikotinayt ne gre za tobak, pač pa &. J
OPfaf Trvln Irmnlii	l!
surogat. Toda kmalu so už* ,, da se je kadilec zavedel, t kadi pravega tobaka in P začela pešati. Ker pa vlada z poštevala žrtev družbe, kot J (-s:
kel predsednik družbe Tort' rett, in je »nabila* novi
K
visoke davščine, je družba rial Tobacco* zašla v težavno so stroški za izdelovanje tov' ^ cigaret večji kot stroški w izvodnjo normalnih cigai'et'
Zelo krvav karneval
RIO DE JANEIRO - Ko tali obračun o letošnjih P02',^ in negativnih rezultatih J la», ki privabi v Rio de na desettisoče turistov in. K nasploh, so ugotovili, da Je f letošnje praznovanje pu®1* / hudo krvavo. V štirih dne*1 J
nevala so zabeležili kar
rov oziroma- smrti. O tert policija in sicer na os no vijačil a, ki ga
*•»-».i n« v/v**-	-n*
je izdal zdrav; ij urad, ki je ugotavljal, ah^ij
samezne smrti povezane s ., , vanjem pusta ali ne. Res L f je več ljudi izgubilo živijo™ J kolesi vozil, toda vedno v s proslavljanjem pusta. A
ne bilo dovolj, prihaja
da so v vseh bolnišnicah j Jautira imeli v teh dneh P.j|, 1 12.000 ranjenci, od katerih >,.
"Lili, j
iep del obležal v bolnišnici!
stale pa so le obvezali 111 domov.
Med 122 mrtvimi jih več, ki so postali žrtve nsj«(r V dneh, ko se toliko ljudi n se pod raznimi krinkarti.. p' skrivati tudi razni tolovaj.1, 0f , med 12.000 ranjenimi jc hu0,e M ^
000 takih, ki so postali ž*' padov. Tudi te napade
8
»Sv

v.
/
" precejšnji meri pripisati p / sti, da se pod krinko in
maskiranjem krijejo lahko ličnejši poklicni kriminalci'
^morski dnevnik
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
10. februarja 1978
^JUCANJE
VELESLALOM ZA SP
Morerodova najhitrejša
drugo mesto se je uvrstila Prollova
STAR JE BIL 85 LET
Utori je Girardengo
It^SANDRIA — Eden največjih ■r\l	ih kolesarjev vseh časov
I' * L,?7 Girardegno je danes umrl V . kf^aju. Star je bil 85 let.
izredno bogati karieri je ort ie U' ?ar 125 kolesarskih dirk. Bil San R šestkrat prvi na dirki Milan-ItC1110. osvojil je devekrat zapo-* naslov italijanskega prvaka, ‘i 30 etap popularnega «Gira»
Vj bil je prvi ccampionissi-,;f! ^‘Banskega kolesarstva.
Negacija iz BiH gost ZSŠDI
ie dopotovala v Trst delete jn ^'esnokulturnih delavcev Bos-Mrj Hercegovine, ki bo danes in S ZSŠDI' da spozna z e do h rtn° stvarnostjo in- da Pr*' jKi. dogovora o gostovanju v za->0 športnikov iz SR ,'Bosne., in Ailj Jovine, ki bodo letos poleti vr-A fevofn k na osnovi lanskoletnih doli"'	°b priliki gostovanja naših
““i - k°v v BiH. Goste Krgurja An-člana predsedstva Saveza !t|’ in -za fizioku kulturu v Bo-Hercegovini in predsednika
't
je ®EYE — Lise Marie Morerod Si aS*'a na včerajšnjem velesla-MialV ^v‘c*> veljavnem za svetovni
k,	Sj w ženske. Švicarska smučar-Po..je zagotovila prvo mesto tudi je ^e.m spustu. Hanny Wenzel, ki je i,,, Prvem mestu splošne lestvice, Pii s a.tokrat peta. Med Italijanka-ti i5 ^ dobro izkazala Daniela Zi-tfLj Se je uvrstila na 13. mesto, rodjj ntjakinjo Giordanijevo. More-cjji ? je zmagala tudi v kombina-sv4„kl. Pa n« pride v poštev za
TS Pokal, j J"1"' red:
{ ?renod (švi.)
3 r»er - Pr6U (Av.)
fc™ (Fr.)
S. wlen (Fr.)
5 K nze' (Liecht.)
i. ^?erer (Av->
I v ,kner (Av->
9 ”e)son (ZDA)
10' rS*'- (ZDA)
' prso.V (ZDA)
l.	Sf8,vica za SP:
i £nzel (Liecht.)
3 JSrod (švi.) t^er-Proll (Av.)
5 fc»t (Fr.) l' tffle (ZRN)
1 ^,'en (Fr.)
«. frer (Av->
10. jjf (ZDA)
rmaier (ZRN)
2’36”85 2’38 ”44 2’38”91 2'39”07 2’39”14 2'39”53 2’39”55 2’39”74 2’39"88 2'40”39
149
135
126
96
83
80
70
63
62
53
mednarodne komisije, Radmila Cotiča, sekretarja mednarodne komisije in Zorana Naprudnika, člana mednarodne komisije Zveze telesnokul-tumih organizacij Slovenije sta sprejela in jim izrekla dobrodošlico predsednik ZSŠDI Vojko Kocman in jugoslovanski konzul Vlado Plečaš.
Danes si bodo gostje ogledali nekatere slovenske ustanove in športne naprave v tržaški pokrajini, opoldne pa bo sprejem na konzulatu.
Jutri zjutraj pa je na sporedu o-bisk v Gorici, popoldne pa bo delegacija iz BiH odpotovala v Čmi vrh nad Idrijo, kjer bo prisostvovala 4. izvedbi trnovskega maratona.
NOGOMET
SPLIT — V odločilni tekmi za prvo mesto nogometnega turnirja za «trofejo Marjan 78» sta Hajduk in Partizan igrala neodločeno 1:1. Zaradi boljše razlike v golih je zmaga na tem turnirju pripadla Partizanu.
Borovi najmlajši košarkarji so se v tekmi prvenstva v minibaskctu spoprijeli s peterko Ricreatorija
t)aanes smuk za moške
^ bf> na sporedu v Chamonixu 'i P’ka* moa*ie’ veljaven za svetov-
SNEŽNE *£* i RAZMERE *!*

!ffe° sedlo
*(‘cu.BERTI
IJ
S,E
4&ljk
JlpKA GORA
&
»fr4
»EC
SStnv PLANINA
120 cm 220 cm 350 cm 420 cm 110 cm 310 cm 140 cm 130 cm 240 cm 170 cm 110 cm 180 cm 35 cm 140 cm 250 cm 320 cm 150 cm 140 cm 150 cm 75-115 cm 35 cm 50 cm 20 cm 390 cm 25 cm 90 cm
niiiiiiiMiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiMiiiHHiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiifiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ODBOJKA
TEDENSKI KOMENTAR
NABREŽINKE TOKRAT V OSPREDJU
Sokol je v 2. ŽL doma premagal ekipo Tepa iz Brescie - «PIavi» odpovedali
MOŠKA B LIGA
Odbojkarji Bora so se v 4. kolu spoprijeli v Benetkah s CUS, ki je ostal še naprej neporažen. Tržačani so v Benetkah odigrali morda najslabšo tekmo v tem drugem delu prvenstva. Z zanesljivejšo igro bi lahko odpravili tudi tega tekmeca. Drugi msstni ligaš Altura pa je gladko izgubil v Legnagu. Verjetno letos ne bo prav nobena ekipa odnesla cele kože iz Legnaga, ker je telovadnica povsem neregularna za tekme B lige.
IZIDI 4. KOLA
Legnago - Altura Trst	3:0
Nava Pandoro - Portuali	3:2
CUS Benetke - Bor	3:1
LESTVICA
CUS Benetke 8, Altura Trst 6, Volley Legnago in Nava Pandoro Verona 4, Bor 2, Portuali Raven-na 0.
PRIHODNJE KOLO
Altura Trst - CUS Benetke, Portuali - Legnago, Bor - Nava Pandoro.
ŽENSKA B LIGA
Po dveh zaporednih uspešnih na-Stopih morale zastopnice Bora prepustiti v Valdagnu dragoceni točki domačemu Marzottu. Kljub temu da so gostje igrale okrnjene, so grenile domačinkam pot do zmage vse do zadnjega, odločilnega petega niza. Naš drugi zastopnik v tej ligi Sokol je izbojeval zlati točki. V vrstah Sokola se je poškodovala že v prvem setu Kraljeva in v nadaljevanju se je to občutno poznalo. Sama skupina je izredno izenačena, saj imajo sedaj kar štiri ekipe po štiri tcčke.
IZIDA 4. KOLA
Sokol - Tepa Brescia	3:2
Marzotto - Bor	3:2
LESTVICA
MogUano Veneto, Bor, Marzotto in Sokol 4; Tepa Brescia 0. (Sokol je odigral tekmo vrč.)
PRIHODNTE KOLO
Tepa Silver - Marzotto; Bor -Mogliano Veneto.
ŽENSKA C LIGA
V tej ligi je bila za nas najvaž-| nejša tekma v Dolini med Bregom | in Slogo. V poprečnem srečanju je I zmagala Sloga, ki je bila drugič I zaporedoma uspešna in je sedaj na
0:3 2 3 1:3 0:3
-Delovanje ZSŠDI;
Seja trenerske zveze Drevi bo ob 18.30 na sedežu ZSŠDI redna seja trenerske zveze ZSŠDI, ki bo pregledala kratkoročni načrt na področju strokovnega usposabljanja zamejsk h trenerjev v vseh šport- tovel in Julia Trst 2; Intrepida Manili panogah.	1 riano in Maianese 0,
sredini lestvice. Po tem, četrtem zaporednem spodrsljaju pa je Breg zadnji. Odbojkaricam iz Doline dela družbo prihodnji nasprotnik Don Bosco iz Padove.
IZIDI 4. KOLA Breg - Sloga Torriana - AGI Gorica Don Bosco - Treviso Corridoni - Libertas Schio LESTVICA
Treviso, AGI Gorica in Libertas Schio 8; Sloga 4; Torriana in Corridoni 2; Don Bosco Padova in Breg 0.
PRIHODNJE KOLO Treviso - Sloga; Breg - Don Bosco; Torriana - Corridoni; Libertas Schio - AGI Gorica.
1. MOŠKA DIVIZIJA
Po petih odigranih tekmah je neporažen samo še tržaški CUS. Tržačani so odpravili oba naša zastopnika. Preteklo soboto je moral kloniti tudi Kras. Poleg tega preseneča spodrsljaj Rozzola v Man-zanu s PAV Natisoma. Samo prvenstvo v tej ligi bo izredno zanimivo. Na lestvici ni tekem, ki so jih odigrali rtied tednom.
IZIDI 5. KOLA
PAV Natisonia - Rozzol 3:1 PAV Despar - Redarji Videm 3:1 CUS Trst - Kras	3:2
ASFJR - Libertas Sacile 3:0 01ympia - Ginnastica	3:0
LESTVICA
CUS Trst 10; 01ympia Gorica 8; Kras, Rozzol, ASFJR in PAV Natisonia 6; Libertas Turjak 4; Libertas Sacile in PAV Despar 2; Redarji Videm in Ginnastica Spi-limbergo 0.
(Kras, Redarji Videm, Rozzol, Ginnastica Spilimbergj in Libertas Turjak so igrali tekmo manj.)
PRIHODNJE KOLO PAV Natisonia - Libertas Turjak; CUS Trst - Rozzol; ASFJR - Redarji Videm: 01ympia - Kras; Libertas Sacile - Ginnastica Spilimbergo.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Tudi v tej lig' so odigrali 6. kolo rrr d tednom. V nedeljo je moral Kontovel kloniti tudi v derbiju s S. Luigijem. Slovenske odbojkarice niso zaigrale, kot znajo.
IZIDI 5. KOLA
Intrepida - Azzurra	0:3
Julia - Virtus	2:3
Maianese - PAV Despar 0:3 S Luigi - Kontovel	3:1
CSl D-nateHo - Lib. Krmin 0:3 Volley S. Viio - CUS Trst 3:0 LESTVICA
Azzurra Gorka, S. Vito in Libertas Krmin 10; PAV Despar 8; CSI Dnatcllo Vid m 6; S. Luigi Trst in Virtus Vigonovo 4, CUS Trst, Kon
PRIHODNJE KOLO Julia - Intrepida; Maianese - Azzurra; S. Luigi - Virtus; CSI Donatello - PAV Despar; Volley S. Vito - Kontovel; Libertas Krmin -CUS Trst.
G. F.
TENIS
TURNIR V ST. LOUISU
Framilovič izločil Manuela Orantesa
ST. LOUIS — V osmini finala mednarodnega teniškega turnirja v tem kraju, je za največje presenečenje poskrbel Jugoslovan Željko Franulovič, ki je premagal Španca Manuela Orantesa s 6:2, 6:3.
OSTALI IZIDI
Alexander (Avstralija) - Nastase (Rom.) 6:3, 6:7, 6:2; Gerulaitis (ZDA) - McMillan (J. Afrika) 6:0, 6:1; Dibbs (ZDA) - Scanlon (ZDA) 6:3, 5:7, 6:4.
REKA — V prijateljski nogometni tekmi na Reki je beograjska Crvena zvezda premagala Rijeko z 1:0.
KOŠARKA
NASE PETERKE V MINULEM KOLU
Izredno dragocena zmaga Borovih članov
«Plavi» so v Gradišču premagali Italo - Kontovelovi naraščajniki na odličnem tretjem mestu
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
V	tem prvenstvu je bilo v nedeljo predzadnje kolo prvega dela. No, tudi po tem kolu je stanje na lestvici še izredno zapleteno.
Derbi kola je bil vsekakor v Trstu, kjer je vodeča ekipa De Bortoli iz Vileš zanesljivo premagala tržaški CUS in je tako sama na vrhu lestvice.
Tudi borovci so bili v minulem kolu uspešni. V Gradišču so z okrnjeno postavo zanesljivo od pravdi Italo in so tako osvojili četrto zaporedno zmago ter se povzpeli na četrto mesto lestvice.
V	zadnjem kolu, to je v nedeljo, bodo naši zastopniki igrali s Ferro-viariom, ki ima isto število točk kot Bor. Če bi «plavi» odpravili še tega nasprotnika, potem bi bil njihov obračun dokaj pozitiven (šest zmag in pet porazov).
IZIDI 10. KOLA Itala — Bor	71:88
Edera — Inter 1904	59:68
Barcolana — ARA Tržič	71:68
CUS Trst - De Bortoli	66:79
Ferroviario — Jeans Comer 72:52 Scoglietto — Arte	82:49
LESTVICA
De Bortoli Vileše 16; Inter 1904 14; CUS Trst 12; Bor, Ferroviario in Jeans Comer Milje 10; ARA Tržič, Arte Gorica. Scoglietto in Barcolana 8; Edera Gorica in Itala Gradi-š£e 6.
Scoglietto ima 2 tekmi manj; Ferroviario in Jeans Comer imata po eno tekmo manj.
PRIHODNJE KOLO" (12. 2.)
Bor - Ferroviario (11.00 v Dolini); ARA Tržič - Edera; Arte - CUS Trst; De Bortoli - Itala; Jeans Comer -Barcolana; Inter 1904 - Scoglietto.
FINALE MLADINCEV
V	drugem kolu tega finala je prišlo do velikega presenečenja. Italsider ie namreč nepričakovano, a zasluženo premagal glavnega favorita za končno zmago, goriški Pagnossin.
Kontovelci so tudi v drugem kolu izgubili (tokrat s Hurlinghamom). Vseeno pa so naši zastopniki tudi v tem srečanju pokazali zvrhano mero požrtvovalnosti in lahko bi celo poskrbeli za izredno presenečenje, če bi jim ne proti koncu tekme zmanjkalo sape in če bi jih ne zajela živčnost.
IZIDI 2. KOLA
Kontovel — Hurlingham 58:66 Italsider — Pagnossin A 73:70 Inter 1904 — Italmonfalcone 54:74 LESTVICA
Italmonfalcone in Hurlingham 4; Italsider in Pagnossin A 2; Kontovel
V anticipirani tekmi 3. kola mladinskega finala je včeraj v Trstu Italsider premagal Kontovel z 90:61
(49:36).
KADETI
Tudi v 5. kolu tega prvenstva je prišlo do velikega presenečenja. I-talsider je namreč premagal Ferroviario A, ki je nesporne favorit za osvojitev prvega mesta.
Naša zastopnika sta bila tudi tokrat poražena.
Medtem ko je Breg v glavnem proti Servolani zadovoljil (in to predvsem v prvem polčasu), pa so borovci v tekmi z Interjem 1904 delno odpovedali.
Obe naši peterki sta tako še vedno na dnu lestvice brez točke. Vse kaže tudi, da bo eden od naših zastopnikov zbrai prvi par točk, ko bo slovenski derbi.
IZIDI 5. KOLA
Breg — Servolana	68:91
Inter 1904 — Bor	69:45
Italsider — Ferroviario A 89:77
Don Bosco — Ferroviario B n.o.
LESTVICA
Inter 1904 8; Italsider, Ferrovia rio A, Don Bosco in Servolana 6; Ferroviario B 4; Bor in Breg 0.
Don Bosco. Ferroviario A, Italsider in Servolana imajo po tekmo manj.
PRIHODNJE KOLO (12. 2.)
Breg - Italsider (9.15 v Dolini); Inter 1904 - Don Bosco; Servolana -Ferroviario B; 11. 2. ob 18.30 v Trstu, Miramarski drevored: Ferrovia rio A - Bor.
NARAŠČAJNIKI
Zaključil se je prvi del te lige. Naš najboljši zastopnik v tem prvenstvu, ekipa Kontovela, je doma zanesljivo premagal Servolano in je tako ostal na odličnem tretjem mestu lestvice.
Zadnje kolo je bilo uspešno tudi za borovce, ki so v gosteh premagali Italsider in so tako na lestvici dohiteli peterko SABA.
Polet pa v tem kolu ni igral proti SGT, ker se sodniki enostavno niso predstavili na igrišče. Pri tem je vsak komentar odveč.
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m >n iiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiii mil n umi Hlinili mn ih m	iiiiiii
SMUČANJE
V NEDELJO, 12.2.
Pester spored SK Devin
Velika udeležba na maratonskem teku v Črnem vrhu
in Inter 1904 0.
UM jP Rj" J~x~A
'ftntODNJE KOLO (11. 2T' Hurlingham - Inter 1904; Italmonfalcone - Pagnossin A.
SK Devin bo tudi v nedeljo, 12. t.m. nastopal v treh različnih krajih.
Pionirska tekaška ekipa bo odpotovala v Erto ob Vajontskem jezeru, kjer bo opravila še zadnji tek v okviru svojega okrožja in si s tem prav gotovo zagotovila nastop na deželnem prvenstvu.
Alpski smučarji bodo kot običajno odšli v Ovčjo vas, kjer bodo pod vodstvom smučarskih učiteljic iz Kranjske gore nadaljevali svoj tečaj.
Glavno prizorišče pa bo prav gotovo v Črnem vrhu, kjer bo maratonski tek. SK Devin bo nastopil na tej prireditvi s 23 smučarji, to je e-na tretjina vseh vpisanih zamejcev. Med temi bodo že stari in uveljavljeni tekmovalci kot Žarko Fučka, ki ima za seboj v letošnji sezoni že dva maratonska teka (udeležil se je namreč maratonskega tega v Val Pusterii in pa «marcia longi» ter jih uspešno izpeljal do konca), Pavel Antonič in Maura Spanghero, ki sta že opravila nekaj tekmovanj v tej sezoni. Spomnimo se tretjega mesta Maure v Piancavallu ter Pavlovega 19. mesta v Ratečah in 8. mesto v nedeljo, 5. t.n±' V^OVčjL vasi: Polčg že uveljavljenih tekačev pa bodo nastopili tudi taki, ki bodo letos prvič

NOGOMET
V ZAOSTALIH TEKMAH 2. AL
Juventina zamudila priložnost
Igrala je le neodločeno z ekipo Villesse - Primorec izgubil v gosteh
Juventina — Villesse 1:1
JUVENTINA: Plesničar, Tavčar, Nanut, Mikluš, Čevdek, Zin, Russo (V. Devetak), Marvin, Radikon, Lo-renzon, Gomišček, 12 Spessot, 14 Tomažič.
STRELCA: v 17. min. p p. Radikon, v 19. min. p.p. Ceschia.
SODNIK: Colognatti iz Trsta.
Juventina je po nepotrebnem, predvsem zaradi prevelike želje do zmage prepustila točko Villessam. Tudi tokrat je na igrišču prevladovala precejšnja napetost, kajti obe ekipi sta potrebovali vsaj točko, da bi povečali svoje možnosti za obstanek v ligi.
Juventina je v prvem polčasu začela dobro. Do gola je prišlo v 17. minuti, ko se je Radikon po odlični akciji celotnega napada znašel sam pred vratarjem in dosegel zadetek. Veselje navijačev Juventine pa je trajalo le dve minuti,, ko je Ceschia z lepim strelom od daleč remiziral. Do konca prvega polčasa
je Juventina dobesedno oblegala vratarja Furlana.
Če je bil prvi del igre za Juven-tino dober, tega ne moremo trditi za drugi polčas, ko so Štandrežci igrali vse bolj živčno in brez nobene povezave.
O Juventini lahko rečemo, da je šepala predvsem na sredini igrišča, medtem ko sta obramba in napad tokrat zadovoljila. Številno občinstvo, ki je kljub hudemu mrazu prisostvovalo tekmi in upalo na zmago, je ostalo razočarano.
Bip
Campanelle —Primorec 2:0
(1:0)
PRIMOREC: Maglica, A. Milkovič, Štoka, Čuk, M. Kralj, Husu, E. Kralj, Marko Kralj (v d.p. Denič), B. Kralj, P. Kralj, Sosič.
STRELCA: v 2. min. p.p. Babu-der, v 35. min. d.p. Ribarič.
SODNIK: Degan iz Trsta.
V zaostali tekmi je moral Primo-
rec v gosteh proti vodeči ekipi Campanelle poražen z igrišča. Glavno vlogo pa je pri tem imel izredno slab sodnik, ki je pač po svoje videl samo prekrške Treliencev, tako da je opomnil kar šest Primorčevih igralcev, izključil pa dva. Trebenci so že v drugi minuti prvič podlegli domačinom, saj je Babuder spretno izkoristil negotovost Maglice.
V 10. minuti pa je prišlo do prepiranja med domačim branilcem in Pavlom Kraljem, sodnik pa je kaznoval samo Pavla Kralja in ga je izključil. Nato je s svojimi odločitvami razburil še ostale igralce in predstavnikom Primorca kar naprej kazal rumene kartone. Domačini so skrbno držali igro v svojih rokah in so dosegli drugi zadetek šele v 35. min. d.p. po zaslugi branilca Ribariča. Dve minuti kasneje spet čudna sodnikova odločitev. Gostje so protestirali in sodnik je dosodil rdeči karton še Borisu Kralju.
B. Križmančič
pripeli startno številko. Naj omeni- 1 mo le najmlajša, ki sta 7-letna Mitja j Pernarčič in Ervin lori (oba bosta j tekmovala na krajši progi). Žal se j maratonskega teka ne bodo mogli I udeležiti pionirji, ker sledni’ morajo v Erto, da izpolnijo normo in si zagotovijo nastop na deželnem prvenstvu, ki jim odpira pot na državno prvenstvo. Ker bo vzdušje v Črnem vrhu veselo in ker je to edinstvena priložnost, da si ogledamo, kako se odvijajo smučarski teki in se seznanimo, s kakšnimi težavami se srečujejo tekači na progi, je SK Devin imel za potrebno, da ob tej priložnosti priredi avtobusni izlet. Na raz- J polago je še nekaj mest. Kdor bi že- j lel prisostvovati maratonskemu teku, lahko izkoristi priložnost in se' prijavi ali na ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767-304 ali pa v večernih urah pri predsedniku SK Devin Janku Grudnu, Salež 72, tel. 229-109. Avtobus bo odpeljal iz Sesljana ob 6. uri proti Mavhinjam in od tu mimo vseh vasi do Opčin, od koder bo preko mejnega prehoda pri Fernetičih odpeljal v Čmi vrh. Š. F.
ATLETIKA
Borovke v Celju
Jutri bodo nekatere atletinje Bora nastopile na indoor tekmovanju, ki ga priredi AD Kladivar iz Celja. Poleg slovenskih atletinj se bodo prireditve udeležili še nekateri atleti tržaškega CUS in atletinje goriške UGG. Začetek tekmovanj na pokriti stezi v Celju bo ob 15.30. Na sporedu so tek na 60 m, 60 m z ovirami in skok v daljino moški in ženske.
Kros v Bazovici
V nedeljo zjutraj bo na bazoviški gmajni deželno prvenstvo v krosu za dečke in deklice. Zbirališče je ob 9.30. Tekme pa se bodo začele pol ure kasneje. Proga bo dolga 2500 m za dečke in 1500 m za de- i klice. Udeležila se ga bedo seveda tudi slovenska društva. Naj pripomnimo še, da se bodo prvi trije uvrstili na državni finale, ki bo v Tre-visu 5. marca.	A. B.
IZIDI 9. KOLA
Kontovel — Servolana	91:55
Italsider — Bor	51:61
SABA — Inter 1904	49:55
Ricreatori —• Ferroviario 61:66 SGT - Polet	n.o.
LESTVICA
Ferroviario 18; Ginnastica Triesti-na 14; Kontovel in Ricreatori 12; Inter 1904 10; Servolana 6; Bor in SAPA 4; Polet in Italsider 0.
Polet in SABA imata 3 tekme manj, Ricreatori, Italsder, Servolana in SGT imajo po tekmo manj. DEČKI
Tudi prvo povratno kolo tega prvenstva ni bilo uspešno za našega edinega zastopnika, ekipo Kontovela. Ukmarjev: varovanci so namreč izgubili s Servolano.
IZIDI 8. KOLA
Servolana — Kontovel	64:40
Ferroviario — Ihter 19<>4	30:62
Don Bosco — Ricreatori 47:65 SABA - Libertas	68:32
LESTVICA,
Ricreatori 14: Inter 1904 10; Don Bosco, Libertas in SABA 6; Ferroviario 4; Kontovel 0.
PRIHODNJE KOLO (12. 2.) Kontovel - Don Bosco (9.00 na Kon-tovelu); Libertas - Ferroviario; Inter 1904 - Servolana; Ricreatori -SABA.
((PROPAGANDA*
V 3. kolu tega prvenstva je bil slovensk derbi med Borom in Sokolom. Nepričakovano so zmagali Nabrežinci, ki so po izredno napeti in razburljivi tekmi odpravili borovce z dvema točkama razlike.
Brežani pa so doma proti Don Bo-scu A po predvidevanju ostali praznih rok.
IZIDI 3. KOLA
Breg — Don Bosco A	14:81
Bor — Sokol	45:47
Počitek: Inter Mri je LESTVICA
Don Bosco A 6; Inter Milje 4; Sokol 2; Bor in Breg 0.
PRIHODNJE KOLO (11. 2.) Sokol - Breg (16.00 v Nabrežini); Bor - Inter Milje (15.30 v Trstu, Ul. Caravaggio). Počitek: Don Bosco A.
edko
MINIBASKET
TROFEJA «S. SEBASTIANG* TOLAŽILNA SKUPINA
Bor — Libertas 14:32 (5:11)
BOR: Lokar 8, Žetko 1, B. Per-tot, M. Pertot, F. Ferfoglia, M. Ferfoglia, Košuta 4, Pieri 1.
V Borovih vrstah je še vedno preveč odsotnih zaradi bolezni, a kljub okrnjeni postavi so «plavi» zadovoljivo igrali.
Lokar je bil prav gotovo najbolj ši. Pieri m Košuta sta tokrat nekaj več pokazala.
RCT
6:44 (2:20)
BOR: Košuta 2. Pieri, Lokar 2, Pertot B., Pertot M. 2, Žetko, Ferfoglia M., Ferfoglia F.
Borovi igralci ne zaupajo v lastno moč in to predvsem visoka igralca Košuta in Pieri. Ta bi morala večkrat skakati na odbite žoge in prepustiti nižjim igralcem nalogo, da bi vodili igro v napadu. Najbolj požrtvovalen je bil tokrat Lokar, ki b: pa moral biti bolj sebičen pri metih na koš.
A. R.
Breg — Libertas
10:20
Poljaki za SP
VARŠAVA — Poljska državna reprezentanca je odpotovala na kratko turnejo, med katero bo igrala z dvema nogometnima kluboma v Jugoslaviji in z nekim kuvajtskim moštvom.
V 'Kuvajt je Poljake povabil bivši trener brazilske reprezentance Žagalo, ki trenutno trenira in pripravlja državno reprezentanco. Srečanja, ki jih bodo odigrali poljski nogometaši, sodijo v priprave za SP v Argentini.
BREG: Korošec 7, Ražem 2, Kocjan 1, Prašelj, Kozlovič, Ota, Vodopivec, Zobec, Maver, Polh in Sancin.
V prvem kolu finalnega dela prvenstva v minibasketu za trofejo San Sebastiano je Breg v soboto v Dolini v tolažilni skupini izgubil s tržaškim Libertasom, potem ko je bil po prvi četrtini v vodstvu.
Brežani so igrali srčno in so bili večji del tekme enakovreden nasprotnik gostom. Ti pa so v zadnjih dveh četrtinah pokazali nekaj več od naših zastopnikov in so tudi zasluženo zmagali.
ODBOJKA
Mednarodna odbojkarska zveza šteje trenutno 90 milijonov aktivnih odbojkarjev. Nacionalnih zvez, ki so včlanjene v zvezo pa je 123, in njihovo število je v stalnem naraščanju.
JANEZ VIPOTNIK
BOBNA imm

5ko,^°^etka se je kadilo, potem je švignil plamen, najprej
Vr&ta, čez čas se je zakadilo skozi line > oknih. Mež-Se ie ovijala v dim. Plamen je sfrfotal iz sivine, ob-
V	^vbo. Zasvetilo se je. Med zublji so drgetali to-Vjf,QVr.°^ega razžarjenega zraka, se svetili kakor žad in
so delali skrivenčene, nenehoma se spreminjajoče, H0ne’ Pošastne podobe. Rdeči plameni so švigali pod
V	’.rdeče so bile migotajoče postave partizanov, rdeči so
'Vj. *h°vi obrazi, rdeče njihove misli, rdeče je bilo ozadje ^	ne^°> zadnji krajec, vsa brezmejna noč. Kakor
2emlja in nebo gorela.
^f^.^Hiena zarja na vzhodu je nestrpno hitela na nebo. barve so se stegnile po obodu in kakor s kaitežem 6 v°denične zvezde. Bojevniki na eni in na drugi So Se utrudili. Puškarjenje je pojenjalo. Oči so !e/,le VhjUpadlih obrazov so ocenjevali, kaj je prinesel po-1 boj,
**Vs!feCi odsvit je zasijal skozi rob dremotnega gozda. %0 U1° se je listje v bleščečem ognju, kakor okovano brnele veje dreves. Svetloba je hitela v temine in
neusmiljeno gonila mrak, da je človeka prešinil zanos, da mu je misel kakor s parom kril poletela pod nebo, ga napravila breztelesnega, kakor da bi ga presijali žarki.
Stvari in reči so izgubile svoj skrivnostni nočni, grozljivi čar. Barve ognja šo zbledele. Okoli zvonika se je vrtinčil dim kakor okoli tovarniškega dimnika. Za njegovimi linami je vladal mir. Mežnarija se je hitro pogubljala v ognju.
Poročila iz zased niso povedala nič novega. Sovražnik torej ni imel nikjer namere nastopiti proti partizanom ali pomagati belogardistični postojanki.
«Za te uboge bele vrage se menijo kakor za lanski sneg,» je dejal Slave.
Artilerija se ni oglasila. Minometi so utihnili. Kdo ve, kaj so si mislili? Jim zažgani zvonik in mežnarija nista dovoli jasno povedala, da se beli posadki ne piše ravno najbolje? Toda kdo bi se spuščal v italijansko strategijo. Pustili so jih na cedilu. Kako jim je pri srcu? Bržkone ra čuna|o. da se bodo partizani, ko se bo napravil dan, umaknili kakor običajno.
Vreme ie bilo še vedno jasno. Toda v zraku je bilo čutiti odjugo. Zavel je mlačen veter.
Sonce je obsijalo dolino. Listi breze so rahlo trepetali v jutranji svežini. Njihove sence so poplesavale po tleh, se lovile, rajale, kakor da bi se igrali mladi kužki. Debela rosa je polegla po travniku, da se je bleščal kakor soline. Rumeni regrat je podrhteval v toplem prgišču. Hruška je razgalila svoje cvetove in z opojnim vonjem vabila v svate debele čmrlje z zajetnimi zadki. Iz tokav se je dvigala kakor preja rahla meglica.
V sapico, ki je nosila po zraku site vonje tople živine, od rose premočenega zelenja, se je mešal ostri duh po paležu. Mežnarija je gorela s polnim plamenom.
«A-a-a-a!» je kakor z bičem presekalo zatišje kričanje z zvonika. Partizani so presenečeno pogledali navzgor v zakajeni stolp. Menda vendar ni še kdo v njem, se je čudil komisar. Kaj ga ni zadušilo? Ga mina ni zadela? Kaj je delal doslej, so hitele misli. Težko je leglo spoznanje, da se nekdo še vedno skuša izmuzniti pred pohlepnimi plameni. Strahota, bolje bi bilo, da bi bil mrtevl
«Nekdo je še živ tam gori?» je dejal Slavo povsem po nepotrebnem.
«A-a-a!> je spet zadonel krohotajoč, čuden, divji, nečloveški glas. Iz lin se je kadilo. Tu in tam je planil skozi najvišjo pri zvonovih plamen, kakor zgubljen, kakor da išče druščine, švignil v nebo, se pretrgal, se spet pojavil.
«Le kje se drži?» je s tesnobo v glasu vprašala Marta. «Saj je vendar nevzdržno.*
Polovica vetrnice je žalostno, postrani “visela na tečaju. Tamkaj se je, v kotu, pokazala glava. Obraz je bil sajast, lasje razmršenL Iz ozadja je silil dim, ga zavijal, kakor da bi se kadilo iz njega.
Nagibal se je skozi lino, lezel nanjo, se mučil, pokleknil, dvignil eno nogo, se povzpel na drugo. Zdaj je stal na oknu. Razcefrana obleka je bila zažgana, kdove kolikokrat jo je gasil. Stal je tamkaj, široko razkoračen. Dim, saje, vročina, potne srage so mu pomazale obraz, da je bil kakor dimnikar. Razkoračen je stal tamkaj in mežikal v jasno nebo, dihal sveži zrak na vsa usta, razširil roke in — zapel:
«Še nkol se nismo tolk smejal,
kje bajtica gorela!*
Postal je za trenutek, kakor da se ne more spomniti besedila. «Kje bajtica gorela,* je ponovil tiše, kakor sam za sebe, kakor da bi mu umirjeni glas pomagal iskati besede, kakor da zaman išče v sebi nekaj za vedno izginulega.
Okrog in okrog, na obeh straneh, na poljih, po gozdovih, na nebu, vse je utihnilo. Lahko bi slišal, kako teče zrak skozi ključavnico. Vse oči so bile obrnjene v zblaznelega nesrečnika.
•Kje bajtica gorela,* je še enkrat ponovil komaj slišno. Potem se je obrnil, pogledal v notranjost zvonika, v goreči pekel pod seboj, ki je pogoltno stegoval svoje prste po njem, ga lizal po nogah, ovijal v dim.
Se enkrat je zagnal iz prsi svoj nečloveški glas «a-a-a», kakor zver v džungli, kakor prakrik, da je ledeneia kri v žilah. Potem je razširil roke, počepnil in se odrinil z line v prepad pod seboj, kakor da bi hrbtno zaplaval. Kolental se je po zraku, se prekopicnil enkrat, dvakrat in treščil na tla. Oblegovalci in obleganci so onemeli. Slišalo se je samo prasketanje ognja. Dolgo sta molčali obe strani.
•Ne, kaj takega ... », je dejala Marta.
Življenje je spet steklo.
Zapihal je veter. Sopara se je gostila v zraku. Srajce so se oprijemale teles. Kape so dobivale na čelu mokre, črne kolobarje.
•Pokopati bi ga morali,* je dejala Marta.
•Pojdi ponj, če moreš,* je skomizgnil Vasja z rameni.
Molčali so in dremavica jim je šla na oči. Toplota jih je uspavala. Vlaga jim je legala na misli.
•Kaj, če bi predlagali beli posadki v farovžu premirje, da ga odvlečemo izpod zvonika?* je spet začela Marta.
Dremali so.
•Človek je,» jih je Marta znova budila.
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Naročnino
Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačano celotna 29 000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44 000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3.00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00. letno 400.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55,00. letno 550.00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Oglasi
DZS • 61000 LiubliO^ viš. « H
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6
10. februarja 1978
2iro račun 50101-603-45361 «ADIT»
Gradišče 10/11 nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vis. ^ ■.* 13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnice sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 150 lir b#® Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi iz dežele Furlanije-Juhl.^ krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih ° v Italiji pri SPI.
i i	čl*n ilalijinck*
Izdaja	zveze časopisnih
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	innska|r^irsr zaio2nikov fie®
4
ZARADI BOMBARDIRANJA HARGEISE IN BERBERE
Somalske oblasti grozijo Etiopiji z vojno napovedjo
Etiopski zunanji minister: Dokler bo Sadat podpiral somalsko agresijo v Ogadenu, nima pravice zahtevati od Izraelcev, da zapustijo zasedena ozemlja
RIM — Včeraj sta se ločeno mudila na italijaaskem zunanjem mi-nislrstvu etiopski veleposlanik in svetnik somatskega poslaništva v
da pokazali dogodki v prihodnjih dneh. Ne gre namreč pozabiti, da so etiopski bombniki, kakor že rečeno, napadli suvereno somalsko o-
Rimu, da bi tukajšnjim osrednjim j zemlje, kar pomenj vsekakor neva-oblastem prikazala vsak iz svojega ren precedens. Tembolj, ker je Bar-zornega kota kritični položaj na «a- re sedaj pustil na strani sleherni di-f riškem rogu*.	| piomatski pomislek in pričel na le-
Vesti o srečanjih so dokaj skope, j vo in na desno zahtevati orožje in Ve se le, da je bila z italijanske I čete. Če imamo domnevno na eni strani znova poudarjena potreba po strani Kubanca in Sovjete, so se
tvornih pogajanjih med Mengistu-jem in Barrejem v duhu načel tako Organizacije afriške enotnosti kakor Organizacije združenih narodov. Po-
na drugi znašli, kot kaže, hkrati iranski, egiptovski ter med drugim saudskoarabski vojaki z vsakovrstnim najsodobnejšim orožjem ameri-
gajanja med spornima taboroma naj | ške ter francoske izdelave. Iz Ira
bi se odvijala brez vsakršnega vmešavanja od zunaj, to se pravi velesil, kakor so ZDA in SZ (prišteli bi kajpak tudi Kitajsko, ki se je glede tega pekočega problema odločno po stainla na stran Zahoda navidezno, češ da Sovjeti izkoriščajo versko-etnične spore med Etiopci, Somalci ter Eritrejci v lastno korist, da bi zavladali nad Rdečim morjem, ,v resnici pa, ker si tudi sami še kako želijo hegemonije v tem delu sveta).
Pri tem ne gre pozabiti Mengistd-jevih obtožb na račun Italije glede pošiljanja orožja Somaliji po naročilu ZDA oziroma Atlantskega pak ta, obenem pa okoliščine, da živi v Etiopiji (konkretno v Eritreji in pretežno v Asmari) kakih 1.000 Ita lijanov, kar razumljivo narekuje rimski vladi precejšnjo diplomatsko o-preznost.
Medtem ko so sc odvijali omenjeni pogovori v Rimu, je somatski minister za informacije na tiskovni konferenci izjavil, da namerava moga-diška vlada v najkrajšem izpeljati splošno mobilizacijo prebivalstva zaradi nevarnosti etiopske agresije. Pripomnil je, da somalske oblasti nikakor ne izključujejo možnosti vojne napovedi Etiopiji, in to zaradi zadnjih letalskih napadov na središče severne Somalije Hargeiso ter na pristanišče Berbero, ki je v preteklosti veljalo kot nekakšno oporišče sovjetskih ladij. «če Etiopci zares hočejo zasesti našo zemljo, potem naj vedo, da je sleherni Somalec pripravljen žrtvovati življenje za domovino.*
Etiopske vojaške oblasti so včeraj zanikale, da bi hotele prodreti na somalsko ozemlje trdeč, da nampra vajo le odgnati somalske napadalce Hkrati so doz vale gverilce -noj se vendar umaknejo air predajo, saj je njihov boj zaman, ^kolikor jim ni treba osvajati ozemlja, ki ga sploh nikdar še izgubili niso*. Gre za pomenljive besede, ki naj bi kazale. kako Etiopija spoštuje avtonomijo somalskega prebivalstva v O-gadenu, ki torej sploh ni ogroženo in ki naj oi ga proti Mengistujevi vladi naščuvale mogadiške oblasti pod taktirko zahodnega in arabsko reakcionarnega sveta.
Koliko je poziv iskren, bodo seve-
na je celo prišla vest. da so bile v Hirazu in v lukah na Indijskem oceanu postavljene v predalarmno stanje posebne specializirane čete, ki naj bi po potrebi odpotovale v Mo-gadiš.
Pred takšnima in podobnimi koraki (ne glede na pobudnika bi kajpak veljalo globoko premisliti in
nikakor ne pozabiti, da so zdajšnje, čeravno na žalost še iz kolonialističnih časov začrtane meje na Črni celini uradno dokončne. Ko bi jih premaknili tudi za ped na ^afriškem rogu*, bj s tem sprožili velikansko verižno reakcijo, ki bi po svoji nevarnostni stopnji zlahka prekosila nad našimi glavami lebdečo jedrsko nevarnost po vzoru «kozmosa 954» in sorodnih, tudi ameriških ter morda še kitajskih umetnih satelitov z u-ranskim tovorom... (dg)
RIM — Kazensko sodišče je prisodilo leto dni zaporne kazni in 200 tisoč lir denarne kazni mlademu fašistu Massimu D'Agostinisu, ki je bil obtožen nezakonite posesti in nošnje orožja ter lučanja zažigalnih steklenk in povzročitve gmotne škode. Mladi prenapetež se je pregrešil zoper zakon 21. januarja med napadom na sekcijo socialistične stranke v Ul. Tiepolo.
ZARES POSREČEN PRISTANEK
Dolane o kongresu ZKl
(Nadaljevanje s 1. strani)
sistemu in podčrtal, da mora biti zveza komunistov navzoča povsod tam, kjer samoupravljavci odločajo, toda ne kot dejavnik zunaj samoupravnega sistema ali nad njim, temveč kot njegova notranja gibalna sila, ki se bo v praksi, z dejanji nenehno potrjevala v vsakodnevni akciji samoupravljavcev. Posebno pomembna vloga pripada osnovnim organizacijam zveze komunistov. Zato je važno, kakšni kadri bodo v o-snovnih organizacijah. Kot je dejal Stane Dolanc, je tajnik osnovne organizacije najpomembnejši vodilni član zveze komunistov, ki na svojih ramenih nosi največje breme pri organiziranju politične akcije, ima veliko odgovornost in je zato treba na ta položaj voliti najbolj sposobne komuniste, ki so s svojim znanjem, angažiranjem in odločnostjo v boju za samoupravljanje za zgled.
--(Socializma ne gradijo samo komunisti — je nadaljeval Dolanc. Naša družba in delavski razred nista sestavljena samo iz marksistov. So tudi ideološko neopredeljeni ljudje in ljudje, id izpovedujejo to ali ono vero, pa so opredeljeni za e-nakopravnost, bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, za neodvisno in neuvrščeno zunanjo politiko. Vsi ti so občani te in takšne družbe in imajo pravico in dolžnost, da sodelujejo pri grauitvi
■iiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiimmimiiiiiiimiiiiMiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimtiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii i
IZRAELSKE REAKCIJE NA AMERISK0-EGIPT0VSKE POGOVORE
Predsednik Sadat na kratkem oddihu po razgovorih v Londonu in Hamburgu
Protesti in demonstracije v Cisjordaniji zaradi židovskega naseljevanja
BERCHTESGADEN (Bavarska) -Po napornem petdnevnem potovanju po ZDA in včerajšnjem bliskovitem obisku v Veli!J Britaniji ter kratkotrajnem pogovoru s kanclerjem Schmidtom je egiptovski predsednik s spremst/om včeraj proti večeru dospel v bavarsko zimsko središče Berchtesgaden. kjer se bo zadržal do sobote. Od tu bo konec tedna odšel v Salzburg, kjer se bo sestal z avstrijskim kanclerjem Kraiskim, medtem ko sa že tucji dokončno po trdili, da bo Sadat svoje potovanje zaključi) v Italiji, oziroma točneje
v Vatikanu, kajti takoj po pigovo ru s papežem Pavlom VI. se Ko v
ponedeljek zvečer egiptovski pred sednik vrnil v domovino.
Tako s predsednikom britanske vlade kakor z nemškim kanclerjem se je pogovarjal približno eno uro in verjetno samo nakazal naiveč.je probleme, ki zav'ra'o mirovni proces na Bližnjem vzhodu. Sicer pa po njegovih izjavah sodeč, ne bi smelo biti prevelikih ovir. kajti na londonskem letališču je egiptovski predsednik iziavil, da bi «lahko orišlo do miru t"di v enem tednu*: čemur je sicer dodal vrsto obvezujočih čejev.
V Veliki Britaniji sp je Sadat zadržal le toliko, da se je sestal s predsednikom vlade Callaghanom na letališču Heathrow. Angleški premier je v skupni tiskovni konferenci po enournih razgovorili z egiptovskim predsednikom naglasil, da na Bližnjem vzhodu ne bo mogoče doseči trajnega miru, dokler bo v izraelski državi prevladoval občutek negotovosti. V tej zvezi je Callaghan pohvalil Sadatova prizadevanja, ki naj bi bila uperjena y -spravno priznanje Obstoječega stanja*.
Še pred poldnevom je Sadat odpotoval iz Velike Britapjie in se že zgodaj uopoidne v Hamburgu sestal z nemškim kanclerjem Schmidtom. Tudi nemško egiptovski pogovori so traiali le uro, prav tako pa jim je sledila krajša tiskovna konferenca. Sadat se ie Schmidtu zahvalil za nemško podooro egiptovskim stališčem, ki se izraža -sv besedah in dejanjih*. Nemški kancler pa je v lastnem imenu, države, kateri načeluje ter evropske skupno=ti naglasil. da vsj z velikim zanimanjem spremljajo in občudovanjem sledijo Sadatovim pobudam. Nemška prizadevanja pa naj bi bila uprta v to,
MiiiiiiiiniiiiiiiiimminiiiiifiiiiKiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiimiMiiiiiMiiiiiitiiMiiiiiiiiiiiifiiiiniitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiitiiiiMiiiiMHiiMiiMiiHMiMt
Grozljivi učinki prometnih nesreč
je še poudaril Schmidt, da bi ob izraelskem sodelovanju Sadatova pobuda privedla do globalne rešitve, ki bi 'upoštevala tudj Palestince.
Manj optimistične, predvsem pa o-strejše, so včerajšnje izjave izraelskih voditeljev. Zunanji minister Da jan je na tiskovni konferenci v New Torku izjavil, da se bo naseljevanje Cisjordanije in drugih «osvobojenih ozeme!j» nadaljevalo in da se z ameriškim zaveznikom nikoli niso dogovoril) „ o nasprotnem. Iz Ženeve mu ie pritrdil premier Begin, ki je v intervjuju za švicarsko televizijo v nemškem jeziku zatrjeval, da so židovske naselbine bistvenega pomena za varnost izraelske države, ki se jim zato noče in ne more odpovedati. Begin je obžaloval, da je Bela hiša še enkrat ponovila tezo, da je nasilno naseljevanje bivšega arabskega področja naivečja ovira do miru na Bližnjem vzhodu, vendar pa je kot pozitiven del ameriškega uradnega sporočila o pogovorih med Carterjem in Sadatom ocenil zagotovilo, da «ZDA ostajajo zveste svoji zgodovinski povezanosti z Izraelom*.
Izraelski premier Pa je podčrtal, da se bo o uspešnosti Sadatovega po. tovanja v ZDA lahko sodilo šele po tem. če bo privedlo do obnovitve pogajanj. Sodeč po zadnjih izraelskih izjavah je malo možnosti, da bi se jih, če bo do njih prišlo, udeležili I udi Jordanci. Jordanski kralj Husein je namreč v intervjuju za tiskovno agencijo AFP dejal, da bi se njegova država pridružila egiptovsko - izraelskim pogajanjem, ko bi Izraelci končno spre.ieli nekatere arabske zahteve (nanašal se je na že poznane vse-arabske) in se ne omejevali le na odobritev zelo splošnih načel. Poudaril je tudi, da morajo Arabci spremeniti svoje odnose do vseh zahodnih držav, ki nenehoma in zelo izdatno podpirajo izraelsko državo.
Odločnejšim arabskim izjavam zadnjih dni gre prišteti še uradno sporočilo Organizacije za osvoboditev Palestine. ki proglaša vse židovske naselbine na zasedenem 'področju za vojaška oporišča, ki so zato podvržena njihovim napadom. V Cisjordaniji pa si sledijo javni protesti, predvsem s strani mladine, ki demonstrira po večjih arabskih mestih na zasedenem področju. Največje so bile v Nablu-su, kjer so izraelski vojaki s solzil-ci razgnali skupine študentov, od katerih pa so jih že na desetine aretirali. Vendar pa Izraelce veliko bolj zaskrblja drugačen, tajnejši upor proti njihovemu vladanju v Cisjordaniji: včeraj so ubili že tretjega arabskega veljaka, ki so ga palestinske organizacije obsodile sodelovanja z izraelskim okupatorjem, napovedujejo pa jih še celo vrsto.	(bp)
RIM — Vsem 133 potnikom in članom posadke boeing 727 so se prav gotovo pošteno naježili lasje, ko so zvedeli, da se jim utegne letalo ob pristanku na letališču Leonardo Da Vinci v Fiumicinu razleteti zaradi okvare na levem kolesnem mehaniz mu. K sreči ni bilo hudega. Glavnemu pilotu in pomočnikom je uspelo še kar mehko pristati s samim desnim kolesjem, tako da osebje leta-liščne varnosti skorajda ni imelo de la. Le nekaj oseb so iz opreznosti prepeljali v bolnišnico, kjer so jim zdravniki ugotovili le kakšno prasko in pa seveda dokajšnji šok. Pozabili bi kmalu navesti, da je šlo za letalo litejske državne družbe «Ldbia,n Arab Airlines*.
Na sliki (telefoto ANSA) vidimo potnike, ko zapuščajo nesrečno pristali boeing.
Tovarna FIAT zaposlila tri mlade ženske
PALERMO — Vendar majhno zadoščenje za ženski delovni svet. Vodstvo tovarne Fiat v kraju Termini
Imerese, kjer izdelujejo vozilo «126» je včeraj zaposlilo tri ženske delovne
moči na tako imenovanem tekočem traku. Gre za 23-letno Antonino Bar-cellono, 27-letno Calogero Morreale in 20-letno Lidio Prestigiacomo, ki jim je krajevni urad za delo odka-zal omenjena mesta že lani, a jih je tovarniško vodstvo odklonilo, češ da delovna pogodba prepoveduje ženskam nočno službo (v tem primeru se zadnja izmena odpravi z delovišča po 22. uri).
Prevladal je torej razum, hkrati pa gre za hvalevreden precedens.

V GROTTEJU RLIZU AGRIGENTA NA SICILIJI
Roparska tolpa ubila bančnega blagajnika
Pri podobnih napadih ranjena karabinjer in zapriseženi stražnik - Ropi so se v letu dni pomnožili za 22 od sto
AGRIGENTO — Pred slabimi tremi tedni je vsedržavni statistični zavod ISTAT objavil izsledke poiz.vedovanja o gibanju zločinstva v Italiji. Podatki se nanašajo sicer šele na 1976. leto, so pa vseeno zanimivi in še predvsem zgovorni, kolikor dokazujejo, da so kriminal v vseh -svojih najraz.no vrstnejših oblikah zaskrbljivo razrašča.
Vseh zločinskih dejanj ie bilo predlanskim 2,144.830 proti 2,039.625 v 1. 1975, torej 5 odst. več. Pri tem se je število ropov povzpelo kar z.a 22 odst. od 8.741 na 10.691. Žal ni statistični z.avod posredoval tudi ustrezne primerjave na področju roparskih napadov s tragičnim zaključkom, se pravi s človeškimi žrtvami, do kakršnega je zopet prišlo včeraj na Siciliji,
Zgodilo se je ob 14.45 v kraju Grotte z 8.090 prebivalci, ki leži 20 km od Agrigenta. Dvoje zakrinkanih moških je vdrlo v agencijo denarnega zavoda «Banca popolare siciliatia*. velelo blaga.jniku Gio-vanniju Licati (45 let), naj jima iz-

PREDVIDEVANJA SO SE URESNIČILA
Iz prometa izginilo 28.690.000 bleščečih kovancev po 200 lir
Podobna usoda je doletela v preteklosti druge kovance, tako da so do danes Italijani tezavrirali bajno vsoto nad 83 r ilijard lir
RIM — Po 40 dneh, odkar so pričeli kovati nove kovance za 200 lir, jih je večina izmed nas videla samo na časopisnih slikah ali pa na malih ekranih. Državna kovnica je do sedaj poslala v obtok nad 28 milijonov komadov, niso pa postali plačilno sredstvo, temveč poslastica za numizmatike*. Navednice so v tem primeru vsekakor potrebne, saj so zbiralci povečini navadni državljani, ki jim je bleščeč kovanec glavni razlog za tezavriranje. Delno je morda opravičljivo zbiranje prvih kovancev z letnico 1977, saj bi morali prej ali
loštevilne kovance z letnico 1977. Med drugim so tudi nasprotovali u-porabt bleščeče bakrene zlitine, ki je za marsikoga tako vabeča.
Predvidevanja vsekakor niso bila tako težka, saj je podobno usodo doživel že marsikateri kovanec, ki je bil lep, bleščeč in originalen. Tako je izginilo iz prometa 27 milijonov i.i 120 tisoč kovancev po 500 lir. ki so jih izdali ob 100-letnici zedinjenja Italije. 99 milijonov 261 tisoč kovancev, prav tako po 500 lir (Kolumbove karavele), 5 milijonov kovancev po
slej pridobiti na vrednosti, naslednje j ^ lir (Dante), 3 milijoni in 11 tisoč izdaje pa ne opravičujejo zbiranje, kovancev po 1.000 lir (100-lethica
Tovarniški svet in sindikalne organizacije državne kovnice so predvidevale ta razplet, zato so predlagale, a brez uspeha, da bi pričeli kovanje šele leta 1978, saj bi s tem odpravili zbirateljsko mrzlico za ma-
BRESCIA — V neposredni bližini kraja Virle Treponti je avtomobil simca s petimi mladimi potniki silovito trč:l zaradi opolzkega cestišča v nasproti vozeči fiat 132. Nesreča je zahtevala štiri človeške žrtve in pet ranjenih. Ubili so se 18-letni Bernardo Viviani, 19-letni Mario Brego li, 18-letni Roberto Bosio in 17-letni Dario Belotti. Med ranjenimi je tudi 4-letni Andrea Cornoldi, iti uo okreval približno v 80 dneh, medtem ko so-si za druge žrtve nesreče zdravniki pridržali prognozo.
Huda prometna nesreča se je pripetila t idi še na tako imenovani av* tocesti sonca, in sicer blizu Prata Calenzana. Tovornja’ ki ga je u-pravljal 32-letni Luciano Carola, se je z vso silo od zadaj zaletel v večji tovornjak s prikolico natovorjen z železnimi cevmi. Carola je bil pri priči mrtev.
Na sliki (telefoto ANSA) grozljiv pogled na učinke nesreče pri Brescii

O UNIČENJU POSNETKOV «VROČE JESENI»
Za RAI le «birokratski spodrsljaj»
RIM — V svoji zadnji številki je tednik «L’Europeo» ponovno o pozori) javnost na nezaslišano pobudo nekih organov RAI, ki so uni čili vse arhivsko gradivo o tako imenovani »vroči sindikalni jese ni* 1969 leta. Ta filmski material neprecenljive vrednosti je služil kot osnova za televizijsko oddajo «Pritisk jeseni*, ki je bila na sporedu leta 1971.
Sindikalna federacija CGIL-CLSL-UIL je svojčas zahtevala od vod stva RAI in nadzorne parlameniar ne komisije strogo preiskavo. Gra-
divo so poleg sindikatov vprašale tudi razne italijanske fakultete, u-ničenje predstavlja torej hud u-darec za vse ki se poglabljajo v problematiko italijanskega delavskega gibanja.
Na včerajšnji okrogli mizi. ki jo je priredil tednik «L’Europeo», so prišle na dan še druge okoliščine tega nepojmljivega dejanja. Prve zahteve po omenjenem gradivu je dobil kulturni odsek RAI že 8. februarja 1971. Sledile so zahteve sindikalnih organizacij delavcev kovinopredelovalne industrije, sin-
dikalne federacije, štirih fakultet, ustanove za italijansko jezikoslovje in rimskega zavoda za pedagogijo, medtem i>a so gradivo skrivnostno uničili. Glede preiskave je član nadzorne parlamentarne komisije posl. Fracanzani dejal, da komisija ni še prejela ustrezne dokumentacije. vsekakor pa je dejanje hudo in obsodbe vredno. Pomočnik generalnega tajnika CGIL Maria-netti pa je povedal odgovor, ki ga je dal sindikalni federaciji predsednik RAI Bertč. Za predsednika naj bi vsa zadeva bila le «obžalo-
vanja vreden birokratski spodrsljaja
Nekaj gradiva se je vseeno rešilo po zaslugi švicarske radiotelevizije Medtem pa se italijanska RAI zagovarja, da so ohranili ci klus petih oddaj «Pritisk jeseni*, uničili naj bi samo ^neuporabni in odvečni* material. Še vedno torej ostaja nepojasnjen razlog, zakaj je RAI uničila to dokumentarno gradivo; preiskava verjetno ne bo rešila tega problema, vsekakor pa 1» služila za preprečitev podobnih bodočih primerov, (voc)
Rim — glavno mesto), 22 milijonov in 860 tisoč kovancev po 100 lir (Marconi) in 329 milj. 101 tisoč kovancev po 20 lir. če k temu prištejemo še kovance po 200 lir. so Italijani dose-daj tezavrirali v kovancih 83 milijard 307.520.000 lir. Lahko tudi u-poštevamo, da so nekateri kovanci romali v žepe turistov, a vseeno je končna vsota denarja, ki jalovo leži v predaTh, nogavicah, lončenih hranilnikih. . . kar bajna, (voc)
Orožniki osvobodili francoskega sodnika
100
LYON — V nekem gozdu kilometrov južno od Lyona se v če raj orožniki osvolwdili 54-letnega
preiskovalnega sodnika Noela Dai-xa. ki sta ga v ponedeljek ugrabila zakrinkana neznanca v samem središču Lyona. Preiskovalci ne znajo pojasniti vzroka ugrabitve, saj ni bila plačana nobena odkupnina, sodnik, ki je pretrpel hud psihični šok, saj je bil kar 19 ur privezan k drevesu pa ni dal še pojasnil.
prazni blagajno ter ga zaradi njegovega upora ustrelilo v prsi. Nesrečnik je izdihnil minuto dve zatem, medtem ko sta bandita, ki ju je čakal v avtomobilu pajdaš, izginila brez plena.
Ob prepovedi
radijskega
programa
Ub odločilni podpori volje je tudi na italijanski radio televiziji moč hitro ukrepati. Tretja radijska mreža namreč od danes dalje ne oddaja reč vsakodnevnega popoldanskega programa «Drugačni pogovori*, ki je bil namenjen predvsem mladim. S posebnim o-dlokom ga je do nadaljnjega prepovedal glavni ravnatelj RAI Berte zaradi oddaje, ki je bila na sporedu 30. januarja, obravnavala pa je vgrašanje «moikosti». Direktorju tretje radijske mreže Forcelli je Berte obrazložil, da je omenjena oddaja načela vprašanje na tak način, ki je izkrivila kulturne vrednote in pri tem uporabila opolzko govorico.
Oddaje nismo slišali, zato o njej ne moremo soditi. Vendar pa velja upoštevati Forcelloie ugovore, češ da je «obtožena oddajat, samo ena iz dolge vrste, ki v govorici mladih načenja vprašanja, s katerimi se mladina vsak dan srečuje. Avtorji «Drugačnih pogovorov» so se za prikaz moškega spolnega organa voslužili soneta rimskega narečnega pesnika Bellija in priredili povest, ki jo je objavila neka pornografska revija, opisuje pa spolni odnos med stricem in nečakinjo.
O dokončni usodi oddaje, k i naj bi po namenih mladih avtorjev rušila stare predsodke, nikakor' pa ne bila ^.senzacionalistična*. bo prihodnji teden odločal upravni svet RAI. Do takrat pa bo precej upravičen sum. da je hitrosti ukrepanja botrovala prizadetost, da se lahko po radijskih valovih širijo tako «nespoštljivi» izrazi o «moškosti* in moških spolnih organih, ki so neločljivo povezani z cvladajočo manjšino*.
Poleg omenjenega sta bila izvršena na Siciliji še dva roparska napada, ki sta se ravno tako izjalovila, saj so bili kriminalci prisiljeni pobegniti brez «blaga». V Monrealeju v palermski pokrajini sta z revolverjema oborožena mladeniča poskušala izropat' zavod sBanca popolare*, vendar se jima je postavil po robu 40-letni orožnik Pasquale Raffa, ki je segel po pištoli in hotel streljati;, roparja sta bila hitrejša in sta s svinčenko karabinjerja teže ranila.
Do oboroženega spopada je prišlo tudi še v prostorih hranilnice v samem Palermu, kjer so zločinci laže ranili s strelom iz revolverja 35-letno zapriseženo stražo FiLppa R-uvola.
Ropov je bilo včeraj po vsej državi še nič koliko a, med temi velja omeniti gnusni napad treh 10 do 12 let starih dečkov na 79-letno Grazio D'Anca v San Cataldu (Caltanissetla). Odnesli so ji 160 000 lir, na vrh pa jo še skušali . .. posiliti. (dg)
drui'
njene politike, odločajo o vseh
LnnilL p«n*1 ntrnl* rvn AnrO \7 Sc ’
benih zadevah, pa čeprav se ' • "a strinjajo z ideoloa
no niti ne strinjajo z '“■“'TM-marksizma in z vsemi vidiki ^ tike ZKJ*.	jM
Stane Dolanc je obširno I?0'1
tudi
------- „ _  	ju.
gospodarskem razvoju^
goslavije in o vlogi teh v pripravah na kongres. P°u
je, da med kongresnimi ne bi smeli zapostaviti i*
konkretnega vprašanja iz lia''ci življenja. Ob koncu uvodnega
vora na scii centralnega
je Dolanc spregovoril še o ^
rodni dejavnosti ZKJ in zunanJ1 ,a, litjki Jugoslavije. Pri tem je na!.v-sil, da sta socialistični samoUP -a ni sistem in neuvrščena zUIL|Ji politika osnovni in trajni nenti, ki se med seboj pogoj1' in prežemata.
«Naša mednarodna politika ' dejal Stane Dolanc — izl^a , mokratične. humanistične 'n j, lucionarne lastnosti družbe s0p' stičnega samoupravljanja i11 skladu z načeli aktivne mii'0‘P koeksistence usmerjena k .vf5,eS-al skemu sodelovanju z vsemi drt_ mi ne glede na njihovo c*ruZ:j: ureditev, k uresničevanju neuvrščenosti in krepitvi 'j, Združenih narodov, k mednarodne napetosti, reaf\tg!" kriznih žarišč in spornih meolia nih problemov po miroljubni , in ■ k aktivni soldarnosti z "jj| podrejenih narodov za osvob0®1-svoboden narodnostni
Takšna mednarodna politik8 'J\ tr in SFRJ neposredno prisneva);Voj iji, boju za socializem, družbem ra‘ ^ i in splošni napredek v svetu	^
nadaljnjemu utrjevanju neod'1^, sti. krepitvi mednarodnega
sti, krepitvi mednarodnega	j.,
ja in varnosti oaše družbe- jj ji| ima — posebej pa njen strate« graditelj tovariš Tito — . ‘j-up-h' gledno mesto v mednarodni nosti*.	-ji
Te osnovne smeri, cilji. naC<cjrl^ naloge neuvrščene politilm .(l imajo trajno vrednost in bodo ■ ^ \
na 11.	* .. »
gotovo potrjene tudi na 1K
gre.su ZKJ kot osnova jugosJ ^
sitega mednarodnega delovanj^
di v prihodnjem obdobju. „„ delitve so po desetem kongres	.
živele novo zgodovinsko P0*	I
v nadaljnji močni rasti v*°s,evjti)* vrščenega gibanja kot	ffi
komponente naprednih preobra* dobnega sveta. Dolanc je ji. tudi trdno prepričanje ZKJ.. [iaj teresov delavskega razreda in širših slojev delovnih ljudi v A (r
danes ni l.iev m
mogoče ločevati -- ,fi akcije neuvrščenih ll % Zat-o si je treba še naprej P v, devati za krepitev enotnosti " J ščenih držav in za akcijsko sobnost gibanja.
Tako kot doslej bo ZKJ tud' liodnje namenila posebno P°/a ji razvoju odnosov v mednarodn* f
lavskem gibanju. V zvezi s *^|(s
Dolanc menil, da bo enajsti inih vreti delavskem If11^
v času zelo pomembnih vrenj
munističnem in delavskem e‘~ $ Proces krepitve socialističnih ^ ^lj prednih sil je vse globlji in va
boj»'
razvejan, objektivne možnosti uwter socializem so vse širše, osnovo^ni denca razvoja odnosov v delF^,(4
gibanju pa je zelo pozitivna.
še vedno obstajajo poskusi	*'
konservativnih in dogmatikih	“
obeh krilih delavskega gibanja-
spet uveljavili zgodovinsko Pre.
vir-idej

oblike teh odnosov, to pa zav'ra,
trejši razvoj socialističnih družbene prakse. Po besedah . la Dolanca Zveza komunistov slavije meni, da so vse tend®^ inštitucionaliziranju odnosov v -skem gibanju v že znanih al' novi obliki zgodovinsko neprin,e. škodljive, od koderkoli že prihaJ Dolanc je ob koncu spregovof di o raznolikosti problemov °oy! d* socializem. Med drugim je de)a.' <f
so povečane možnosti mirne
poti
lA/vccailC un/Muravi !**»***-	■
volucionarne družbene preobrat-Pa je zgodovinski dosežek ga družbenega razvoja.
in oblik boja za socia1
poti in ODiiK Doja za so*— preobrazijo družbe je objektivna^ ^ t nost in sprejetje te stvarnosti t> ; partijah je nujna pred|x>sta' odpravljanje mnogih sporov v^ * skem gibanju in poskusov vsit)e
lastnih «modelov*. Nihče. br®z »71 ______________________________Me i-
me. nima pravice do monopol ^ solutizacije lastnih koncep< se in do spodbijanja tujil izkušenj ali vsiljevanja svojih ^


Po uvodnem govoru Staneta ^ ^ ca je stekla razgibana in ^ l. bogata razprava. Predsedstvo " \f na i>odlagi te razprave dopoh1 p sedilo osnovnih tez za pripn"® i* _ lišč in dokumentov 11. konlF® {([f
te teze nato objavilo v l?laa! U.,art'' (»] munist*. tako da se bo med skim članstvom začela javna 1	4
va o njih. To bo prilpžnost ^
učinkovitejšo akcijo zveze kon1^
in vseh drugih socialističnih reševanju družbenih in ekoll^jj/11 <t; nalog in pri še širšem uvelja^of1 in razvijanju demokratičnih pravnih odnosov in prakse.
Bombna atentata v Rritanji
PARIZ - «Trawalch» nacionalno odporniško gibanjcMtr ,. sti odgovorno;'4 za bombna atL F * na davčna urada v CarhaMd ’ |if k strenenu (Bretan ja). V	S
kemu dnevniku v Carhabcu Pf%#
ki te rgatiizacije trdijo, da sta^ tata odgovor na represijo policije proti bretonskim rod0^^
teh dneh lamre sodijo Jo pripadnikom neke druge bre i'
pripadnikom neke druge nacionalistične organizacije, k1 y & vedli vrsto bombnih atentate" parlmaju Cotes du nord.