?* pošti prejeman: ta *elo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 „ — „ ^etrt „ , 6,50, aiesec , 2 „ 20 „ V upravništvu prejeman za telo leto naprej 20K — h pol leta „ 10, -„ {etrt » » 6 * - , mesec , 1 „ 70 , Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Štev. 286. Naročnino in inserala sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ue vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niških ulicah St. 2, L, 17. Izhaja vsak dan. izvzernSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. V Ljubljani, v petek 14. decembra 1900. Letnik XXVIII. Volivno gibanje. Ne spite! Sijajen vspeh smo dosegli v peti skupini. Liberalci so osramočeni. Ob tem velikem vspehu pa naj se ne ustavi naše delo. Vspeh v peti skupini naj podvoji delo naših mož, da bode tudi torek časten dan za sveto katoliško narodno stvar. Ne motimo naj se, da bodo brez dela vspehi, katere smo dosegli v posameznih občinah, ampak vsakdo naj v svojem kraju za zmago naših kandidatov stori kar more. Sveta dolžnost naših somišljenikov je, da v torek pokažejo i liberalcem, da ob prvem vspehu niso zaspali, ampak da so tembolj napeli svoje moči, da so storiii vse, da se jedenkrat za vselej vrže preč od našega ljudstva podli liberalizem. »Narod« se laže in vpije: »Konštatujemo samo, da so se prav tisti okraji, na katere pri volitvi iz kmetskih občin največjo važ nost polagamo, znamenito držali. Volitev v peti kuriji je pokazala, da dobimo pri volit i iz kmetskih občin na Notranjskem in v obeh volivnih okrajih na Dolenjskem gotovo večino, ako so bo le delalo tako, kakor doslej, ako ostanejo volivci zvesti in driu dano besedo«. »Narod« poživlja svoje pristaše, »naj delajo sedaj s podvojeno silo«. Res je sicer, da liberalci povsod ondi, kjer so imeli shode, niso dobili večine, vendar »Narodov klic bodi vsem n a-našim resen opomin. Ne spite, pojdite še odločnejši v boj. Storite vse, da zmagajo krščanska načela. Pfeiferjeva kandidatura. Iz Velike Doline. Dne 2. decembra je bilo pri cerkvi klicano, da bodo na praz nik Matere Božje po prvi sveti maši na Do linarjevem dvorišču imeli liberalni shod. Go vonlo se je, da pride Globočnik in ž njim njegov adjutant s »krepkim« glasom iz Krškega ; toda ni ga bilo. Na praznik po rani maši se je zopet klicalo, da povabi župan gospod dr. Namorš občane na prijateljski razgovor. Dan poprej je dal Dolinar Franc zaklati prasca v nadi, da se pri shodih liberalne stranke veliko in po ceni je in pije. Možjo pridejo iz cerkve, Dolinarja Fran in Miha — trgovec, ki živi od krajcarjev tu kajšnjega vernega ljudstva — je hudo pritiskal na može, da bi se podali na dvorišče, kjer bodo imeli »hec«, a možje se mu niso udali, niso hoteli poslušati njegove »pridige«. Niti jeden se mu ni udal. Gospod kapelan niti z eno besedo ni branil možem. Vkljub temu, da sklicatelj shoda ni bil pričujoč, bi se možje podali na dvorišče, ako bi se bilo zagotovilo, da se izvoli predsednik zborovanju. Ker pa niso sprejeli nasprotniki te prijazne ponudbe, so šli volivci v šolsko sobo. Predsednik krajnega šolskega sveta je dal svoje dovoljenje; gospod kapelan je tudi trgovca Dolinarja povabil, da bi prišel poslušat razgovor o konBumnem društvu, kar pa mu ni dišalo. V šoli sc je zbralo več ko 150 volivcev, ki so z navdušenjem sprem-ljevali prepričevalne besede kapelanove. Vse je vneto za poslanca Pfeiferja. Nasprotniki so doživeli poraz, katerega ne bodo z lahka pozabili, kar debelo so gledali. Trgovec Do linar jaha zdaj od vasi do vasi po dnevu in po noči; pravijo, da nima sreče nikjer. Človeku se kar smili njegov konjiček. Nasprotna agitacija je jako umazana. Smešni Romih v Krškem očita na šemu kandidatu gospodu Pfeiferju, da je že »prestar«; druzega mu namreč ne more očitati. V državnem zboru se pač ne gre za to, kdo je mlajši, ampak kdo je bolj izkušen in sposoben; izkušenost 89 pa pridobi še le v teku dolgih let, na pa v mladi moški dobi. Zaslužni zastopnik gorenjskih kmetskih občin, slavnoznani grol Hohenvvart, je praznoval še kot poslanec svojo 701etnico ! Sicer pa so tudi krški »gaspud Tamaž« že »plejšasti«, tedaj le ne bodimo preošabni I Z Dolenjskega. Učimo se od Globočnikovih pristašev agitacije. Oni delajo na vse načine. Lovijo volivce, strežejo jih na potu, v gostilnah, posameznih hišah. Dobro jim je vsako sredstvo. Gospod Globočnik, poštar in graščak, sam se je dne 12. decembra toliko potrudil, da je na kostanjeviškem mostu liki mostarju stal in volivne listke volivcem revidiral, kakor kaki ftnancar, brisal že vpisane se na gospoda dr. Susteršiča glaseča imena in vpi-saval g. Jelenca. Ako je tako postopanje dovoljeno kandidatu samemu, tembolj smejo se tacih sredstev navadni agitatorji posluževati. Globoč-nikovi agitatorji vzamejo puško na ramo, češ, da gredo zajce lovit, pa gredo le na volivce pritiskat, listke podpisavat in volivce plašit in begat. Pozor torej ! Ne metajmo tudi mi naših pušk v koruzo, ampak krepko na boj ! Ne omahujmo, marveč skrbno so borimo za naše narodne pravice I Naša dolž nost je, se hvaležnim izkazati našemu vrlemu gospodu Pfeiferju, ki nikoli ni pozabil svojih Dolenjcev. Pokažimo mu svojo hvaležnost, da ga volimo vsi 18. decembra. Na svidenje torej, gospodje volivci, 18. decembra in oddajmo naše glasove gospodu Pfeiferju ! »Narodova" lažnjiva poročila. Javne st se je prepričala, koliko so vredna »Narodova« poročila o volitvenem gibanju. »Narodovci« 80 poročali o sijajnih svojih shodih, a izid volitve v V. kuriji je dokazal, da so le pačili javno mnenje. Tako je zopet sinoči »Narod« objavil nastopno brzojavko: »Današnji javni shod Žitnikov v kaplaniji v Hrenovicah so napredni volivci razgnali. S tem smo vrnili klerikalcem napad duhovščine na zadnja Božičeva shoda v Bistrici in v Košani. Živeli neustrašeni napredni volivci !« A mi smo danes prejeli nastopno poročilo : V Hrenovicah je bil napovedan javen shod v kaplaniji na včerajšnji dan zjutraj po sv. maši. Zbralo se je 57 volivcev kat.-narodne stranke. Kandidat dr. Žitnik je govoril približno žo pol ure, ko prihrumi v sobo dr. T r e o z 20 svojimi pristaši, katerih večina so bili soc.-dem. z Razdrtega in okolice. Dr. Treo zahteva, da se eden njegovih somišljenikov izvoli predsednikom shoda. Pri glasovanju je nad 50 mož vzdignilo roke za g. župnika Žgurja, a 20 nasprotnikov za Treotovega pristaša. Nato dr. Treo: Klerikalci 8 3 napadli Božiča v Bistrici in Košani, zato zahtevamo svojega predsednika, ker klerikalnemu predsedniku ne zaupamo. Zob za zob itd. Ta Treotov terorizem je dal povod daljšemu prepiru med obema strankama. Celo nekateri Treotovi pristaši so so sramovali nedostojnega vedenja svojih ljudij. Dirndaj je trajal morda eno uro. Nr.to je dr. Treo s svojimi odšel, naši so se zopet malone vsi zbrali in Bhod se je do 10. uro vršil v naj- lepšem redu. Koncem shoda se je izvolil odbor za novo Raiffeisenovo posojilnico za hrenoviško župnijo. Naši možjo so bili navdušeni in ravno Treotovo postopanje je njegovi stranki več škodilo, nego koristilo. Možje so se uverili o liberalni »inteligenci«. Sinoči ob 6. uri je bil potem drugi zaupni shod na Velikem Ubelskem, kjer je Žitnik govoril nad eno uro. Nekateri rogo-vileži od Razdrtega so morali ostati pred vratmi. Zbrani volivci so navdušeno pritrjevali ter kandidata spremili dolgo pot do veliko ceste, ker so slutili napad nasprot nikov. A ti so se poskrili za peči. Plantanologija. Iz Metlike. Plantan v spremstvu neizogibnega Slanca jo bil preteklo soboto pri nas Zakaj ni pripeljal s seboj tudi višjega poveljnika iz Ljubljane, nam ni znano. Predstavil se je metliškim volivcem kot kandidat za poslanca dolenjskih mest ter v svojem dobro naučenem govoru razvijal svoj program. Naglašal je, da še nima nikakih zaslug za nas, kakor mu je očital neki rasproten list, a tudi dvorni svetnik Šuklje jih ni imel, ko je bil prvič voljen. A 8 či-mur se more ponašati, je to, da je pošten Slovenec in odločen pristaš liberalne narodno napredne stranke. Z nekako posebno slastjo se je bavil v svojem govoru s k o n-sumnimi društvi, pravil o predpasnikih itd. katere prodajajo maziljeni gospodje, napadel zelo zbadljivo socijalno organizacijo katoliško-narodne stranke, za vzgled »sla bega gospodarstva« vzel na piko «Slov. vi-nogr. društvo«, katero bi moralo po njegovem mnenju pokupiti vsa domača vina, no pa točiti — petijota. Mi pa vprašamo: Ali točijo liberalni gostilničarji Tavčarjeve garde samo »metliško vino« ? Notar Plantan, o katerem neki Stičan v »Slov. Listu« prav čudne reči piše, ta notar je pravil, kako vidno propada kmečki in obrtni stan! Zato je treba skrbeti, da se delajo tovarne, kjer imajo zaslužek delavci in kmetje ! Za vzgled je imenoval Mojstrano, kjer so baje kmetje vsi srečni, ker imajo blizo tovarne. Tu se je pokazalo, kako malo umeva sedanje socijalne razmere. Prav »brumno« je govoril o vzvišenem stališču naše 8v. vere (!), ter pristavil narodno frazo, da vera nima s politiko nič opraviti. Prišle so na vrsto navadne obljube kot: belokranjska železnica, preloženje ceste od Luže do Metlike, povzdiga vinoreje, šola v svobodomiselnem duhu, po-državljenje ljudske šole in zlasti zboljšanje gmotnega stanja učiteljstvu (sic!) itd. — vso to, ako mu Metličani poverijo mandat. — Za besedo se je oglasil najprvo kapelan Novak, kateri pravi, da mu ne gre v glavo, kako se more kak pristaš narodno napredne stranke, ki je že toliko časa v sramotni zvezi z liberalnimi Nemci — imenovati poštenega Slovenca. (Novomeški Korl in trgovcc bku-šek sta začela rohneti, nekateri ponižni sluge so sekundirali). Znane so Bramotne besede dr. Tavčarjeve: Raje s Sclnveglom, kot z Mahničem ; kdo je pomagal dr. Schafferju v deželni šol. svet? Kdo dajo podporo nemškemu gledišču in ali se ni celo »Neuo Fr. Pressea svoj čaB veselila te nenaravne zveze Slovencev z Nemci? (Slane je s svojo kom-panijo začel vpiti in žvižgati). In pristaši to stranke so še drznejo imenovati pošteno Slovence! Gosp. Plantan pravi, da je treba kmetu v njegovem obupnem stanju p o-m a g a t i, a ob jednem so h u d u j e nad našo organizacij o, katera si priza" deva kmetu pomagati. Ako je naše zadružništvo na tako slabem glasu, zakaj mu je pa vlada sama dala podpore 10.000 K? Plantan odgovori: Vlada je bila slabo informirana! Zdaj pa veste vi ljubljanski klerikalci, da gotovo vlada ni poprej vprašala Malovrha, če se nam sine dati podpora ali ne! G. Novak je dalje rekel: »Ako je treba kmetu res pomagati, zakaj se jo pa Vaša stranka toliko upirala p o d r ž a v-ljenju notarijat a, odpravi prisilne legalizacije, ustanovitvi deželne zavarovalnice, spremembi lovskega zakona itd. Ko je pa hotel dokazati, da skušnja kaže, da ima politika z vero opraviti, in omenjal civilni zakon in šolsko postave — je s tem dregnil v sršenovo gnjezdo. Nadučitelj B u r n i k jc skočil s stola, kar besnel po dvorani, Slane je tulil, trgovci vpili in na galeriji: »Die Weiber \vurden zu Hy;inen«. Predsednik shoda župan J u t -raš je opominjal in klical — in lo po dolgotrajnem šumu in hrumu je dobil besedo zopet g. II o r v a t. Ta jih je podučil o pomenu in namenu konsumnih društev ter v veliko pohujšanje liberalnih angelčkov 1 rekel: Naša stranka vstanavlja konsumna društva v pomoč kmetu in delavcu — a liberalci so si ustanovili pa svoj konsum, ki je znan v Ljubljani pod firmo štev. 13. Zopet grozno vpitje in klici : »Sramota« ! Nadalje 1 je z vzgledi dokazal popolno napačno načelo svobodne konkurence, katero Plantan tako rad zagovarja. Slane je zopet začel delati nemir, in pomagali so mu drugi, zlasti okušek s svojim zetom. Ko jo rekel predsednik Jutraš, da bo dal vso nevo-livce v e n 3 p od i t i, če ne bo miru, slišali so se glasovi : »Slane tudi ni volivec, ven ž njim!« Govoril je šo klobučar Trček, ki je prav dobro odgovarjal 1 Plantanu. Nadučitelj Burnik je pa 1 hvalil samega sebe zaradi kmetijske podružnice, pohvalil celo klerikalca S eh \v e i-g e r j a , ker je izposloval podporo za streljanje proti toči (Klici: Tavčar je metliški poslanec!) Zdaj poprime za besedo »doetor doc- , tissimus« novomeški Korl. To vam je 1 strokovnjak v kmečkem vprašanju! Rekel je med drugim, da gre večkrat ta ali oni kmet v Ameriko in še ne pride do Ram- i burga, že mora žena gnati voli na prodaj ! On kot advokat že ve za tako reči! Rekel je, da bi moral kmet pravzaprav vso 1 reči, katere potrebuje, doma pridelati, in no vsega v štacuni kupiti! Kajne, lep p o k lo n trgovcem! » Zdaj se pa oglasi g. Dako Makar, in začne levite brati Slancu in Plantanu, da je bilo veselje ! »Živio Makar !« se razlega po dvorani. — Pri glasovanju je bila z malo večino odvisnih Metličanov s p r e j e t a kandidatura, čudil se je notar Plantan, da je naletel v Metliki na tako hud odpor in dejal, da bi šlo vse gladko, ko ne bi zgago delala dva »maziljena gospoda«. j Ali sta to morda Slane pa Skušek — kali ? j Bodi tako ali tako — mi pa zapojemo Slancu v slovo : »O llerr Slane, du Muthervvecker, Schlachteneivnger, Feindenecbrecker, Ach \vir moehten gar schon bitton : nur nicht 1 gar so toben und wuthen. Wer cs gar so grausam macht; wird am E n d e ausgelacht « Kandidat Božič. lz podraške okolice, volivcem notranjskih kmečkih občin v pomislek. — V Po-dragi bil je imenik volivcev za državnozborske volitve od 1,—8. nov., kakor vem iz zanesljivega vira, pod dvema ključema razpoložen. Kaj ne uganka ? Rešitev je pa ta. Oklicano je bilo, da je imenik razpoložen v občinski pisarni, katera se nahaja v šolskem poslopju Šolskega pouka pa tačas ni bilo, ker niso imeli učitelja. Vežna vrata bila so vsled tega vedno zaprta, le kadar je g. župnik poučeval verouk, so se odklenila. Isti je hotel imenik pregledati, a tudi vrata občinsko pisarne bila so zaklenjena. Torej imenik pod dvema kiju čema razpoložen. — Čujte torej in strmite, kako postavno postopa župan Božič, ki hoče biti državni poslanec. Stvar 6e je bila naznanila okr. glavarstvu, katero je županu zaukazalo, da mora biti med uradnimi urami (katere so Podra-žanom neznane) imenik volivcem dostopen. In menite, da se je kaj zmenil za ukaz? Nič! Kakeršen bil je Janezek takrat, ko se je s profesorji puntal, da je moral vsled tega po vseh znanih gimnazijah hlače trgati, tak je še sedaj — Janez. Od 15. nov. je v Podragi tudi volivni imenik za občinske volitve razpoložen, pa samo pod jednim ključem — zato ker se je pričel šolski poduk in so vežna vrata vsled tega odprta, a občinska pisarna je pa še sedaj med uradnimi urami zaprta. — Ako si pa tako predrzen, da dvomiš nad županovo nezmotljivostjo in hočeš videti imenik, pojdi župana prosit, da se ti soba odpre, se ve da prepisovati ne smeš nič, zato bo že župan skrbel, ker bo vedno jeden njegovih pristašev ali on sam zraven, in ako se drzneš kaj zapisovati, vzame se ti imenik. — Ako si pa liberalec, smeš sam v pisarno brez varha in lahko prepisuješ kakor ti drago. To je liberalno, kaj ne g. Božič ? — Pa Vi ste že vedeli, zakaj ste tako p o-stavno postopali. — Čujte! — da ni bilo več naših volivcev v imeniku, dočim je še take vpisal, ki niso 24 let stari — se ve da svoje pristaše. Pritožbe zoper imenik tudi niBO županu Božiču po volji, zato jih vse negativno rešuje ; še bolj se mu zameri, ako se kdo drzne pritožiti na višjo oblast, kar so tudi nekateri Podražani storili. Gospod župnik je poslal tako pritožbo županstvu, da jo ono odda okrajnemu glavarstvu, ter je pridejal potrdilo, kojc naj bi županstvo podpiealo, da je pritožbo prejelo, a mesto podpisa je župan Božič, ki bi bil rad tudi državni poslanec, zapisal: »Wie der Schelm ist, so denkt er.« Kaj ne, to je olikano. Prirejal je gospod Božič tudi razne shode po Notranjskem, a vračal se je jako otožen domov s shodov, ker šlo je malo pravih volivcev na njegove limanice, dasiravno je vse obetal in se štulil za kmeta. Ne vemo, se je li tudi hlinil na svojih shodih dobrega katoličana, kakor njegov mojster dr. Tavčar? Vprašali naj bi ga bili zborovalci, kdaj gre kot katoličan k sveti maši, zakaj ni šel on, niti ni pustil svoje družine k pred kratkim v Poddragi se vršečem sv. misijonu? Zakaj je bil razkolni mučenik ? Zakaj ne ma rajo vsi neodvisni in razsodni Podražani zanj, ako je tak »dober človek« ? Zatorej, volivci, še je čas, pomislite, predno daste glas podraškemu županu Božiču ! Božiča ne 1 bodi vaše geslo ! Pomislite dalje, mi Vipavci bi ga gotovo enoglasno volili, ker bi si šteli v čast, imeti državnega poslanca iz naše doline, toda še polovica glasov mu ni zagotovljena, ker ga predobro poznamo. Volitev pete skupine na Štajerskem. »Slov. Gospodar« poroča: »V spodnje-štajerski peti kuriji je po naših informacijah izvolitev Žičkarjeva brez vsakega dvoma. Da pa ne pride v ožjo volitev, treba je, da ostanejo Žičkarjevi volilni možje trdni kakor skala. Pridobite za vsak slučaj tudi omahljivce za Žičkarja. Da bi imel Hribar dvotretjinsko večino, ta jo bosa, to je agitacijska raca. Hribar je dobil manj mož na svojo stran, kakor je bilo pričakovati. Kmetski volivci ga ne marajo, ker Hribar ne pozna njihovih teženj. Delavci pa, na katero se je Hribar skraja najbolj skliceval, ' pustili so ga popolnoma na cedilu. Resnica pa je, ako bo držal povsod kompromis med nemčurji in sociji, da za Žičkarjem ne bo Hribar največ glasov dobil, ampak socijalni demokrat. Tudi iz tega ozira je torej potegovanje za Hribarja popolnoma brezvspešno ! Volilni možje, glasujte torej dne 3. jan. kot en mož za Žičkarja! Wratschko -Wisenjak. Ptuj, 8. decembra 1900. (Wra-t s c h k o i nVV isenjak pogorela) To Vam je bil sijajen poraz gg. Wratschko in Wi-senjak, naših nasprotnikov. Ptujski nemčurji sklicali so na dan 8. decembra shod v Ju-rovcih niže Ptuja in povabili svoja kandidata Wratachko-ta in Wiaenjaka. Obaava sta prišla z lepimi besedami in še lepšimi upi v Jurovce ter ota hotela naše kandidate uničiti. Gospodje so računili brez oštirja in _ blcvencev. — Slednji so bili v ogromnej večini. Izvolili so si predsednika g. Miho Brenčiča, ki je navzoče pozdravil. Ko je ta podelil beoedo dr. Brumenu, je manjšina nemčurjev delala hrup in vrišč, tako da se ni moglo dalje zborovati. Predsednik Miha Brenčič zaključi zborovanje in kon6tatira, da slovenska stranka ni sklicala shoda, ampak je bila v večini. Če manjšina nemčurjev z Wratschkom in Wisenjakom razgraja, je to dokaz njune nizke omike. Slovenska večina je začela prosto zabavo s petjem in z govori, "VVratscho, Wisenjak in druga nemčurska pritikiina je še nekaj časa v predsobi in na hodniku zabavljala, potem pa tužnim srcem in kislim obrazom pobrala kopita in odkurila v Ptuj k vlaku. Tako je prav. Wratschko, Wisenjak in privrženci iz Ptuja pa si naj zapomnijo, da je grozdje za nje še — prekislo. Omeniti je še treba, da so bili tudi soc. demokratje zastopani. Obnašali so se dostojno. Dokaz temu je dejstvo, da jedini duhovnik g. Šalamun od Sv. Trojice v Halozah, ki se je zborovanja udeležil, ni bil insultiran od soc demokratov — ampak od piianih privržencev gg. Wratschko - ta in \Visenjaka. Zares lepa tovaršija! Iz Wratschko - vih ust nismo drugega slišali, kakor da se ne poteza za mandat in da mu je vse jedno, ali bo izvoljen ali ne, vendar — hoče kandidirati kot slovenski kmet. Ni dvoma, da bodeta on in Wisenjak na dan volitve dobila tisto bolezen na zobeh, koji se pravi — skomine. Volivna borba v Istri Iz Trsta se nam piše : Te dni se vršijo volitve iz splošne kurije v Pulju. Tu so so-cijalisti živahno delovali in dosegli precej vspebov. V II. sekciji je sicer zmagala italijanska stranka (475 ghsov) a tudi soc. so imeli lepo številc glasov: 282. V I. sekciji pa so potrebne ožje volitve, kajti Italijani so imeli le 364, soc. 308 in hrvatska stranka 58 glasov. Kakor slišimo, potegnejo o ožji volitvi Hrvati e soc. V III sekciji so zmagali soc. s 412 glasovi proti 368 italijanskim. Danes, v petek, bo volila V. sekcija. Tukaj zmagajo bržkone naši ali pa pride vsaj do ožje volitve med našimi in med Italijani. O ožji volit vi bi soc., če so dosledni, morali pomagati našim. Ker pa so to zelo nezanesljiv živelj, ne smemo biti preoptimistični. Vsekako so se vsled izida volitev v Pulju šanse za dr. Laginjo znatno zboljšale, kar je posneti tudi iz »Piccola«, ki joče, da bi kamenje ganil. Volivno gibanje v Trstu. Is Trsta su nam piše : Camber dela Italijanom Egage, da ga je veselje gledati. Zdaj kandidira na svojo roko zopet novo kapaciteto: bivšega namestnika Rinaldinija — za trgovsko zbornico. Ekscelenca je sicer takoj izjavil v svojem »leibjournalu« — »Piccolu«, da iz takih rok kandidature ne sprejme, sline pa se mu vsekako cede po mandatu in morda, morda stvar vendar-le pojde! — Ubogi Camber! Sedaj ima zopet tri tiskovne pravde na vratu. Tožijo ga sami doktorji: Martinolich, Cusin, Venezian, vsi zaradi razžaljenja časti. O porotnih razpravah ki bodo vsekako zanimive, vam sporočim. Pa to še ni nič! Vse drugače še postopa proti Camberju ravnatelj tukajšnjega električnega tramvaja Vigny. Ta je kar objavil na lepakih, da vsakogar odpusti iz službe, kdor bi govoril z nesrečnim Camberjem! To so liberalci! Politični pregled. V Ljubljani, 14. decembra. Driavnozborska volitev v Galiciji. Včeraj se je vršila, kot smo omenili, volitev zastopnikov pete skupine v Galiciji, katerih ima 15. Volivni vspeh še ni znan na celi črti. Do polunoči so došla na Dunaj sledeča poročila: V Tarnopolu je izvoljen kandidat osrednjega volivnega odbora dr T. Niementovski, v Brody-ju knez P. S a p i e h a, v Kolomeji pl. M o y s a, v Przemyslu dr. A. D o b a s z y n s k y, v Stanislavi dr. vit. W a 1 e w s k i, v Bor-szczowu grof M. P i n i n s k i, v Tarnowu po ožji volitvi župnik dr. M. Z y g u 1 i n s k i, Kandidata Stojalovskega stranke sta dosedaj prodrla v Rzeszowu A. Bomba, v Jaro-slavi pa po ožji volitvi A. W i 1 k. V Novem Sandecu je prodrl antisemit dr. M. Dani-e 1 a k. Izvoljenih je torej dosedaj deset poslancev, mej temi jih je sedem kandidatov vsegamogočnega in z vsemi mogočimi sredstvi podprtega poljskega centralnega volivnega odbora. Dalmatinski deželni zbor je včeraj pričel razpravo o vladni predlogi glede davka na žganje. Odsek, kateremu je bila poverjena vladna predloga, je rešil svoje delo v 48 urah. Poslanec Biankini s svojimi se je udeležil seje. Njemu nasprotni listi pravijo, da je to storil radi tega, ker ve, da on s svojimi ne more preprečiti zborovanja. Verojetneje pa je, da se bo udeleževal zasedanja zato, da večini in vladi pojasni zahteve dalmatinskega naroda. Vsekako smemo pričakovati zelo živahnih debat. Preosnova bolgarskega kabineta. Bolgari so dobili te dni novo ministerstvo, a ne po želji ministra Radoslavova, ki je nameraval z izbacnenjem Paprikova zadeti Ivančeva in sam priti na krmilo vlade. Mož je sicer pred kratkim še imel na svoji strani večino zbornice, a v odločilnem trenutku so mu njegovi ožji pristaši odpovedali pokorščino in se razcepili na razne tabore. No ve volitve, ki Be v kratkem razpišejo, se više baje v lepem redu, ker Petrov neki ne sme več vplivati na volitve. A s tem se go tovi krogi le tolažijo, v resnici pa bržkone ne bo tako. Angleži v Južni Afriki. Oficijelni brzojav nam sporoča iz Kapstadta, da je ondotni guverner Milner imenovan upraviteljem republike Oranje in da Be je ta vest oficijelno naznanila prebivalstvu v obeh republikah. Oranjci torej že imajo novega namestujočega vladarja. Transvalcem pa Angleži še niso bili tako milostni, da bi jim bili naklonili posebej »človekoljubnega« administratorja; lord Kitchener namestuje Ro-bertsa samo v vrhovnem poveljstvu nad angleško armado. Vkljub »vzglednim« razmeram na transvalskih in oranjskih tleh pa si Angleži še sedaj ne upajo oficijelno pri-klopiti do cela »osvojenih« dežel. Mejnarodne čete na Kitajshem najbrže ne bodo imele tako lahkega dela, kakor ao si evropski vladarji domišljavali. Grof Walder8ee je prišel na Kitajsko kot zmagovalec in triumlator, a ta triurni utegne biti prezgoden. Kitajci so užaljeni in med ljudstvom tli strupeno sovraštvo proti tujim usiljencem. Kitajci čakajo zime, katera bo onemogočila zvezinim četam vsako večjo akcijo. Ko zamrznejo reke in pade sneg, bo Kitajska postala nepremagljiva trdnjava. Med ljudstvom se pripravljajo nove skrivne zarote, ki komaj čakajo, da ponove zločinstva pekinška in tientsinška. K temu pa pridejo skoro resne praske med velesilami. Anglija bi rada uničila rusko kupčijo s čajem, in čisto prav bi ji bilo, ako bi Kitajci pognali ruske čete in trgovce. Voda je po vseh rekah tako plitva, da le redkokje morejo pluti velike ruske ladije s topovi. Kitajski optimisti že sanjajo, da bodo svojo novoletnico praznovali — rešeni nadležnih tujcev. »opisi. Iz Novega mesta, dne 6. grudna t. 1. (Kmetijske podružnice obč. zbor.) Načelništvo naše kmetijske podružnice sklicalo je na dan 6. grudna t. 1. v prostorih gospoda I. Windischer - ja v Kandiji svoj letni občni zbor. Njega dnevne točke so bile sledeče: 1. Poročilo n^ delovanju podružnic, 2. poročiio » ; i , redlo- žitev računov, 3. predlogi in nasveti, 4. strokovne razprave o sledečih vprašanjih: a) »Kako je izgojevati in obrezovati trte po Dolenjskem« — poročevalec g. vodja R. Dolžne, b) »Ali kaže v Novem mestu osnovati kletarsko zadrugo, da se povzdigne trgovina po Dolejskem« — poročevalec g. teh. voditelj B. Skalicky in c) »Kake važnosti so živinorejske zadruge za zboljšanje goveje živine na Dolenjskem« — poročevalec g. V. Rohrmann. Iz načelnikovega poročila posnamemo, da se je kmetijska podružnica vsestransko trudila, kako bi se kaj storilo za prospeh kmetijstva in za korist udov kmetijske podružnico. Tako je ona slično poprejšnim letom priredila cepilne tečaje na suho in zeleno cepljenje, oddala nad 7 vagonov umetnih gnojil in več tisoč kilogramov modre galice in žvepla. Priredila je preskušnjo žveplalnih mehov in s tem delom dolenjskim vinorejcem veliko dobroto storila. Trudila se je, da bi ustanovila »zavarovalnico za govejo živino«, kf>tere občne koristi pa tukajšnji živinorejci ne uvidevajo v toliki meri, da bi se bila ta naprava že sedaj uvedla V subvencionirani trtnici in drevesnici izvršila je vsa potrebna dela tako, daje pri-čakovati najlepših uspehov in da se bode v tej zadevi zamoglo veliko za povzdigo vinarstva in sadjarstva storiti. Število njenih udov narastlo je nad 200, kar najbolje spričuje, da kmetijska podružnica svojo nalpgo v polni meri izvršuje in koliko se v tej zadevi nje načelnik g. pristav Rohrman trudi. G. F. P e r k o , kot podružnični blagajnik, podal je nato natančen račun o dohodkih, v znesku 11 062 42 K in stroških v znesku 10,521.97 K, tedaj s prebitkom 540-45 K. S prav velikim zanimanjem sledili so udje strokovnim predavanjem imenovanih veščakov in je občna debata pokazala, da bi zlasti kazalo na to delovati, da bi se na Dolenjskem osnovala kletarska zadruga z namenom, da bi se dolenjskemu vinu ohranila prihodnjost in njegov kredit. Slednjič se je sklenilo, da se prirede med letom večkrat podružnični shodi, na katere naj se povabljajo posestniki in pri katerih naj se obravnavajo gospodarska vprašanja, ki imajo namen povzdigniti naše vinarstvo in živinorejo. Zborovanje je trajalo nad tri ure in udeležba je bila prav velika, posebno če se upošteva, da so se zbora le posestniki in taki udje podružnični udeležili, katerim je na njenem prospehu kaj ležeče. Dnevne novice. V Ljubljani, 14 decembra. Osebne vesti. Stotnik gosp. Iv. K r a - m a r š i č pri 4. domobranskem polku je zabeležen za lokalno namestitev kot major. G. Ivan K o k o š a r , dosedaj župnik v Še-breljah, je imenovan župnikom sv. Ignacija v Gorici. — Umrl je v Gorici gosp. Karol M i g h e t i, nekdanji vikar v Turjaku, ki je dolgo let bival v Gorici. Dosegel je starost 74 let Grd napad na ljubljanskega škofa. Ce »Narod« hvali kakega duhovnika, mora imeti že svoje stranske umazane namene pri tem. Tudi smrt pokojnega trnovskega dekana Ivana Vesela je porabil zato, da je udaril po ljubljanskem knezoškofu ter ta napad zavil v — hvalo ranjkemu. Vesel jo bil »vzoren duhovnik, pa ne klerikalec«, ki so ga baje »stanovski tovariši nekrščansko sovražili«. Nato laže, da je Vesela zadel »najhujši udarec, ko se je prepričal o neiskrenosti svojega lastnega škofa. »Narod« pripoveduje — odkod neki to ve ? — da je presv. g. knezoškof rajnemu Veeelu »sam povedal, da bi ga sicer on — škof — prav rad videl kot kanonika, da so pa vlada temu upira. Pozneje pa je pokojnik izvedel, da se vlada ni čisto nič upirala, da mu je škof torej neresnico povedal, in da jo škof Jeglič sam s posebno vlogo na dež. odbor preprečil imenovanje Vesela kanonikom«. Tako »Narod«. Mi smo so o stvari informirali in zvedeli, da je vse laž, kar »Narod« piše. Presvetli je rajnemu g. Veselu pismeno in ustmeno naravnost povedal, da ga nikakor ne i predložiti za kanonika, iz razlogov, ki ve zanje gotovo tudi deželni odbornik dr. Tavčar Na vlado se ni pri tem presvetli prav nič sklicaval. — Tako laže »Narod«. Kadarkoli kaj piše o duhovnikih ali o škofu —vse sama laž! Rajni g. Vesel bi gotovo bolj mirno počival v hladni zemlji, če mu ne bi »Narod« gomile mazal s tem, da ga hvali in zoper Škofa zlorablja mrliča, ki sam ne more izpričati resnice. Čast je za duhovnika, če ga »Narod« blati ; čo ga hvali, mu le škoduje. Meščanski klub v Ljubljani je priredil včeraj zopet prijeten družbinski večer, na katerem je predaval kaj humori-stično gospod komisar Janežič. Veselo petje in klavir sta izpolnila ostali del večera. Za prihodnji četrtek pripravlja marljivi odbor Meščanskega kluba nekaj posebnega. »Glasbena Matica« v Ljubljani. V soboto dne 15. decembra 1900, zvečer točno ob 8. uri v zgornji veliki dvorani »Narodnega doma« koncert c. kr. komornega vir-tuoza gospoda Frana Ondfička. Pri koncertu sodelujejo : pianist gospod Viljem Klasen z Dunaja in tenorist gospod Stanislav Orzelski, operni pevec slovenskega gledališča v Ljubljani. — Spored: 1. Paganini: Koncert za gosli s spremljevanjem klavirja, svira gosp. Fran Ondriček. 2. Paderevvski: Varijacija za klavir, svira pianist gospod Viljem Klasen. 3. a) Moniuszko: Arija iz opere »Halka«, b) Prochazka: »Tak si lepa«, pesem, poje tenorist gospod Stanislav Orzelski. 4. J. S. Bach: »Ciaconne« za gosli, svira g. Fran Ondriček. 8. a) Schumann: Adagio, b) Chopin: Scherzo v h molu, svira na klavir gospod Viljem Klasen. 6. F. S. Vilhar: a) Ukazi, b) Mornar, pesmi, poje tenorist gosp. Stanislav Orzelski. 7. Fran Ondriček: a) No-turno, b) Tarantella, svjra na gosli gospod Fran Ondnček. 8 Fran Ondfiček: Fantazija na motive iz Glinkove opere »Žizn za cara«, svira na gosli gospod Fran Ondhček. — Začetek koncerta točno ob 8. uri, konec ob pol 10. uri. — Cene prostorom: Prve do tretje vrste 2 gld., četrle do sedme vrste 1 gld. 50 kr., od osme vrste nadalje in na galeriji 1 gld. Stojišča 50 kr. Dijaške in garnizijske vstopnice 30 kr. — Vstopnice se dobivajo v trgovini gospoda J. Lozarja in na večer kon certa pri blaga j niči. Delavsko gledališče v Ljubljani I priredi prihodnjo nedeljo 16. t. m. zopet predstavo. Igralo se bo prvič mično veseloigro v treh dejanjih »Car in tesar«. De janje se vrši v Sardamu, pomorskem mestu holandskem 1. 1702. Vstopnina: Sedeži I. vrste 70 kr., II vrste 50 kr., III. vrste 40 kr., IV. vrste 30 kr. in V. vrste 20 kr. Stojišča 10 kr. Opozarjamo na to zanimivo predstavo, ker je igra res jedna boljših iger delavskih gledališč. Sedeži se prodajajo pri g. Breskvarju pred škofijo in pri hišniku v »Katol. domu«. Blagajna se otvori v nedeljo ob 6. uri zvečer, začetek točno ob 7. uri. Na mnogobrojno svidenje v nedeljo zvečer v »Katol. domu« v sredi naših delavcev, ki so tako čvrsto stali v boju pete skupine. Shod v Cirknici. Dopisnik članka »Shod v Cirknici« v »Slovencu« z dne 7. t. m. nas prosi izjaviti to le: On ni mislil reči, da je na shodu v Cirknici 2 t. m. dr. Šusteršič dejal, naj se » p o d r ž a v i n o t a -rijat, pri katerem se ljudstvo tako izsesava«, ampak te poslednje besede so samo refleksija dopisnika, ki je povzel to mnenje po mnenju ljudskem. In teh besed naj torej nihče ne ume tako, da bi jih bil dr Šusteršič izgovoril. Dr. Šusteršič je govoril vseskozi stvarno in ni nikomur jemal nikake časti. »Prvi" slovenski dnevnik se brani — brzojavk. »Narod« pravi včeraj : »O volitvi smo dobili z vseh strani brzojavnih sporočil. Zahvaljuje se gg., ki so nam brzo-javili, prosimo oproščenja, da sedaj vsled preobilice druzega nujnega gradiva no moremo vseh brzojavk priobčiti. To nima več reelnega pomena, nego le statističen pomen«. Naši somišljeniki naj skrbe, da bodo tudi v torek vse brzojavko za liberalca — statističnega pomena, da naao ljudstvo ne mara ostudnega liberalizma. Volitve v zavarovalnico proti nezgodam v Trstu se bližajo. Opozarjamo vse opravičence, da nemudoma pošljejo gla- sovnice polit, društvu »Edinost« v Trstu ki vodi te volitve. Glasovnice naj bodo redno podpisane ; kandidate napiše društvo samo. Jutri so objavi imenik kandidatov. Kakor slišimo, se je kranjske upravičence upoštevalo v obili meri. Vsaj o tej priliki naj bi vladala sloga ! Somišljeniki ! Prosimo nujno, da tudi o volitvah v kmečki skupini takoj po štetvi glasov brzojavite o izidu in natančno zapi-šete številke. Če je za peto skupino še zaostala kaka občina, prosimo, da ta k o j naznani. Liberalen koncert. Kakor se čuje zapeli so Jelencu v Polhovem gradcu in' marsikje drugje sol o, na Dobrovi duet, na Viču je bil pa menda že — zbor Ljabljanske novice. Tat iz Ljubljane v Gorici. V Gorici je stal pred sodiščem Val. Bi če k iz Ljubljane. Ukral je v Gorici gluhonememu Iv. Gor j upu, ki je spal ž njim v isti sobi, 40 K, srebrno uro in verižico, potem pa zginil v Ljubljano, kjer ga je pa policija skoro zasledila in hvaležno vrnila nazaj v Gorico. Biček je hud alkoholist ter je bil že lžkrat v — norišnici. Ko je Biček od sodišča slišal, da bode moral sedeti radi tatvine 6 mesecev, pričel je razsajati in zmerjati sodnike, ki mu ne puste »svobode«. Končno ga je vrgel epi-leptičen napad na tla. Bička so odpeljali v bolnico. — Zanimiva kazenska ob ravnava. Danes je stal B.ilčev Pepe pred kazenskim sodnikom ljubljanske okrajne sodnije dr. Dolencem radi znane afere, katero je imel v hotelu g. Štruklja z g. Kmetičem iz Trzina. Turk, ki je bil radi tega že v preiskavi na Žab|aku in proti kateremu že itak drž. pravništvo ni dvignilo obtožbe radi težke telesne poškodbe, je bil oproščen tudi od prestopka prekoračenja silobrana, dasi je tedaj napadeni gospod Kmetic kot edina pod prisego zaslišana priča potrdil, da ga je Turk dvakrat tako udaril v obraz, da se mu je takoj kn poce-dila. Izid te obravnave ni čuden, če se pomisli, da je celo Turkov zagovornik v javni obravnavi priznal lojalnost državno-pravdniškega funkcijonarja nasproti Turku. Sedaj smo samo radovedni, če bo šla ta lojalnost še tako daleč, da državnopravdniški funkcijonar, ki se sicer kaj rad pritožuje, no bo uložil zoper Turkovo oprostitev vsklica Mi bodemo zadevo zasledovali in svoj čas tudi v tem pogledu javnost obvestili. Zancek — »državni poslanec". Zelo nevaren konkurent pri zadnji volitvi v »kurji peti« je bil baje i stari nas znanec z ljubljanskega rotovza, kajti — kakor čujemo iz prav zanesljivega vira — bil je nehote in v resnici voljen »eno-glasno« Hudomušen volivec, ki ni maral ne za Susteršiča, ne za Jelenca in ne za Kopača, napisal je bil namreč na fakticno oddano glasovnico sledeči dovtip: »Zancek Kavcic, bivši mali župan — sedaj — po milosti Njega Gospodstva — navadni — magistratni sluga — brez Iraka — v Ljubljani«. In glej čudo, mozicek bil je — kakor rečeno — res voljen enoglasno. Zivio, Zancek' Zivio, nas bivši mali župan ! Povodom izrednega pomnoženega poštnega prometa v božičnem času se bodo od 21. do 24. t. m. podaljšale uradne uro pri tukajšnji predaji pošiljatev vožne pošte, in sicer tako, da se bodo od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer brez presledka vsprejemale pošiljatve. Občinstvo se radi tega z ozirom na lastni prid, kakor tudi na to, da pošti omogoči, njeno težavno nalogo ložje in ugodnejše rešiti, nujno povablja, da kolikor mogoče že v dopoludanskih urah ali vsaj kmalu popoludne pošiljatve na pošto prinese, ako želi, da se takoj isti dan odpošljejo. Da gredo poštne manipulacijo hitreje in lažje od rok, se priporoča zavoje obsegu, teži in daljavi pota, katerega imajo narediti, primerno trdno in trpežno narediti in natančno in razločno nasloviti. Naslov sam naj se zapiše naravnost na papir, platno ali v kar je blago zavito; če bi pa to ne bilo mogoče, naj se naslov na pošiljatev prišije ali pa tako prilepi, da se cel naslovni listek dobro in trdno drži, nikakor pa ne zadostuje, naslov samo s pečatnim voskom na-pečatiti. Zelo se priporoča, tudi v pošiljatev prideti še drugi taki naslov, ker jo potem, ako se jo odpre, pošti mogoče, dostaviti jc tudi, čo bi so zunanji naslov izgubil ali pa tako izbrisal, da ga ni mogoče več brati. Želeti je tudi, da stranke spremnice pravilno napišejo m vsebino natanko naznanijo, da se jim ne delajo ovire pri predaji. Da boH0 mogoče dohajajoče pošiljatve hitreje dostavljati, se posamezno stranke kar najuljudneje prosijo, dostavljalca postnih pošiljatev koli kor mogoče hitro in nemudno odpraviti, to je hitro podpisati oddajne listke in poravnati pristojbine, kajti vsako tudi najmanjše zadrževanje zavira občutno ves promet. Slavnostno božičnico priredi »N a -r o d n a š o 1 a« družbe sv. Cirila in Metoda v St. Rupertu ob Velikovcu v sredo dne 19. t. m. ob 2. uri popoludne. Na dnevnem redu so govori, deklamacije, petje ter božična igra s petjem, »S i 1 v e s t r i j a«. Ker treba obdarovati veliko število revnih slovenskih otrok, so blagi darovi dobro došli I Ramleh. V Leon Woerlovi zbirki »voditeljev« po raznih mestih je nedavno izšla tudi knjižica: -Ramleh. Die eleusin. Riviera bei Alexandrien. Ein Fuhrer und arztlicher Wegweiser.« spisal je knjižico naš rojak dr. Karol Peč n i k. Premog se je našel v Šišici pri Kozjem. Premog jo lep in še nekaj lepši, kakor v Trbovljah - samo domačih denarnih moči je treba Štajarske deželne razstave ne bo še tako z lepa. Pripravljalni odbor za raz stavo 1. 1901. je uvidel, da ni mogoče dobiti nič, kar je za razstavo nujno potrebno, ne protektorja, ne denarja, ne razstavljalcev. Slovenci so ji celo napovedali bo|kot, ker je odbor vse njih upravičene zahteve dosledno preziral. Pravi uzrok, da ni mogoče prirediti razstave, so neznosne politične razmere po vsi deželi, posebno pa v Gradcu. Umorili so v Belišču pri Oseku neznani zlikovci stolarskega mojstra Vincencija Janežič a, doma od sv. Miklavža pri Or-možu. Janežič je zapustil ženo s 6 otroki. i >rilS»itV}i„ (Hrvatsko pevsko društvo »L i p a« v O s e k u) priredi v nedeljo dno 16. t. m. zvečer koncert v proslavo Prešernove stoletnice v prostorih hrvatske mešč. čitalnice dolnjegrajske. Na vsporedu so mej drugim slovenske pesmi »Zvečer«, »Pri zi-beli«, »Vse mine«, »Mraku«, »Jadransko morje« in »Na straži«. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 14. dec. Izvoljeni poslanec Danielak bo pristopil h kmečki stranki. Breiter ostane divjak. Dunaj, 14. dec. (C. B.) Pri včerajšnjih volitvah v Galiciji v splošni skupini si je priboril poljski klub vseh dosedanjih devet mandatov. Stojalov-ščeki so dobili tri mandate, izgubili dva, poljska ljudska stranka je oba dosedanja mandata izgubila. Novi Sandec je volil antisemitiški, v Krakovu je zopet izvoljen socijalist Daszynski, proti soc. dem. Hudecu je v Lvovu prodrl samostojni socijalist Breiter. Dunaj, 14. dec. Odkritje spomenika Goethejevega bode vsled cesarjevega naročila jako slovesno. Odkritju bodo prisostvovali vsi ministri, dvorni dostojanstveniki in zastopniki raznih akademij. Praga, 14. dec. Namestnik je naznanil v včerajšnji seji dež. zbora, da se zaključi zasedanje najkasneje 22 t. m., in vsled tega priporočal naglo rešitev vladne predloge. Nemci so proti predlogi, češ ker dež. zbor za to ni kompetenten. BudimpeSta, 14 decembra. „ Pesti Naplo" piše, da hoče ogerska vlada na vsak način dognati razprave v delegacijah. Tudi če bi avstrijska delegacija vsled političnih homatij bila brezdelna, hočejo Ogri sami odločevati brez nje. Berolin, 14. dec. Državni zbor je završil glavno razpravo o proračunu in prekinil zasedanje do 8. jan. Rim, 14. dec. Minister Vesconti-Venosta je s črnogorskim zunanjim ministrom. ki se vrača iz Pariza domov, imel važen pogovor zaradi obnovitve trgovske pogodbe. Pogodba je dognana, in govori se, da misli v kratkem izdati črnogorski knez Nikita proklama-cijo na narod, ki bo velikega političnega pomena. London, 14. dec. „Daily Mail" poroča iz Bruslja, da je več evropskih vlad izrazilo Krugerju nasvet, Burom zapovedati, naj odlože orožje in priznajo angleško nadvlado. Kruger je izrazil željo, da bi rad govoril z lord Salis-buryjem. Kapstadt, 14. dec. Guverner Milner je imenovan upraviteljem Oranj-ske države in Transvala. London. 14. dec. Poroča se o veliki nesreči, ki je zadela angleško vojsko v Južni Afriki, ki pa še ni oficijelno potrjena. Napalo je več tisoč Burov angleške čete in jim naredilo v e-11 k o izgubo. Pri Barbertovvnu so napadli Buri Angleže. Ti so jih odbili, a Buri so jih napadli drugič in premagali Angleže. Od enega polka so jim ujeli štiri cele kompanije z več častniki. Ta vest je tem bolj verjetna, ker lord Kitehener tudi poroča, da so se oživili Buri in dosegli nekaj vspe-hov. Hongkong, 14. dec. V mestu je nabitih pulno lepakov, ki hujskajo prebivalstvo in napovedujejo, da bodo v januvariju izgnani vsi tujci. London, 14. decembra. (C. B.) »Standard- poroča Iz Shanghaja: Cesarica vdova je baje pritrdila naslednjim mirovnim pogojem: 1. Nagla vrnitev cesarja v Pekin; 2. 60 milijonov funtov šterlingov vojne odškodnine; 3. uvedba vojnih straž po 2000 mož za vsako poslaništvo; 4. uvedba zunanjih svetovalcev, po jednega za vsako kitajsko pokrajino. Izid volitev V peti skupini, kolikor nam je bil sporočen do sklepa lista. (Dalje.) Volišče Pobil g'«sov: Dr. Snslcršič Jelenec Kopač Mateiia 61 4 _ Ig 91 53 — Iška vas 74 1 _ Pijava Gorica 27 16 — Staritrg ob K. 100 34 — Mozelj 58 2 — Mavčiče (prav.) 214 4 _ Vrli polje p. Vip. 93 22 — Vinica 200 107 — Banjaloka 30 6 — Borovec p. Koč. 27 4 — Senožeče 23 123 96 Dole pri Litiji 71 11 Vreme 15 33 1 Spodnja Idrija 12 4 159 Politični okraj Ljubljana mesto A do G n H „ L „ M „ R r, S „ Ž Pregled izida volitve v V. skupini. Josip razcepljeni veljavni neveljavni glasovi glasovi Dr. Ivan Šusteršič Luka Jelene n n » Krško Kranj Litija .... Logatec . . . Radovljica . . Novomesto . . Kamnik . . . l.rnomelj . . . 1 Svota veljavnih 724 6 276 276 171 805 1 296 341 167 731 4 285 279 167 872 18 347 340 181 5324 53 3069 1884 322 3664 44 3065 525 31 4830 66 2386 2297 107 5813 23 5199 595 5 5600 81 4865 454 262 4189 13 2951 384 821 4328 29 2177 1078 1071 3800 55 2824 510 448 5550 77 4233 1222 52 5356 29 4531 739 47 2643 24 1732 888 229 523 11812 3852 1 1 4 49 43 40 14 19 33 2 18 43 39 23 329 „Hennebergova svila" — le pristna, ako se dobi direktno od mene - črna, bela in barvena od 45 kr. do 14 gld. 65 kr. meter. Vsakemu fianko iu carine prosto na doni Vzorci z obratno pošto. X il 11—10 G. Henneberg, tovarne za svilo, (c. in kr. dvorni založnik) v Curlhu. I'm« I i ho: 12. decembra. Marija Lampič, kuharica, 52 let, S'rmi pot 6, vsled raka. — Marija Pajsar, tovarniška delavka, 27 let, Jeranove ulice 5, jetika. V bolnišnici: 11. decembra. Katarina Cerk, dniuarica, 81 let, ostarelost. — Uršula Šilar, gostija, 50 let, paralysis intest. Meteorologifino porodilo. ?išica nad morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736'Onuns I Č&b opa-zeTaoja Stanje barometra f ww. Temperatura PO C.lfcijtt Vetrori Nebo S « ► S t 18| 9. »yg Nemška Loka > 7-20 » prihod 9-20 » Črnomelj odhod 3-30 » II. odhod 5-15 dop. Stari trg pri Kočevju prihod 8-30 dop. prihod 6-30 , Nemška Loka odhod 7-30 » III. odliod 7-— dop. Vinica prihod 1-30 popoldne prihod 9-30 > Črnomelj odhod 11-— dopoldne. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu, dn6 7. decembra 1900. Najboljše Čistilno sredstvo je svetovno znani Globus čistilni izvleček za vse kovine, kakor zlalo, srebro, medenino, baker, kuhin-ko opravo itd. — Vseobčaa čistilna pasta za zrcala in okna. Dob va se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 227 6 11 — 7 „THE GRESHAM", Mff zavarovalno društvo za življenje v Londonu. Podružnica za Avstrijo: l> 1111 a j, I., (* i sel as t ras se 1, v hiši društva Društvena aktiva dne 31. decembra 1899 ................kron 177,060.451-— Letni dohodki na premijah in obrestih leta 1899 ............. » 31.259 092 — Izplačila za zavarovalne in rentne pogodbe in za odkupe itd. od postanka društva (184?) » 383.793.888-— Mej letom 1899 je društvo izdalo 58;;8 polic z glavnico........................56,097.103-— Za specijelno varstvo avstrijskih zavarovancev je »The Gresham" do 31. decembra 18t'9 v vrednostnih papirjih založila že znesek nom. kron 20,359.000 — pri c. kr. ministerijalnem plačilnem uradu na Dunaju Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge, daje brezplačno glavni zastop v Ljubljani 1010 12-2 pri G v Id orlu, Jg©§>@3b.]k.@«fia ^ Hružinska pratikaf 0 Dobiva se komad po 12 kr. = 24: vinarjev po vseh prodajalnicah v mestih in na deželi. f In v na zaloga pri H. Ničiiianii v Ljubljani. f*if ============ Ceniki za razprodaja/ce pošiljajo se zastonj. - St. 40.761. Razglas. 1083 3—1 Pri nekem tukajšnjem psu, ki je ugrizel enega človeka in več drugih psov, se je urad,.o konstatovalo, da je bil siekel. Z ozirom na to uvaja se v smislu S 35, zakona z dnč 29. februvarija 1880, drž. zak. štev. 35, za mesto Ljubljano ln za okrožje 4 kilometrov trimesečni pasji kontumac. v tem času smejo se psi le s trdno torbo, ki bode popadanje popolno zabranjevala, na ulice spuščati, ali se pa morajo zunaj hiše voditi na vrvici. Psi s« ne smejo jemati v javne lokale, kakor gostilne, kavarne itd. Ako bi kdo pri svojem psu zapazil sumljive znake, mora to takoj prijaviti mestnemu magistratu, psa pa do daljne odredbe vari o zapreti. Pse. ki se brez torbe, ali s tako iz mehkega usnja napravljeno torbo, ki popadanja ne zabranjuje, zasačijo zuiiaj h š, bode konjač polovil in pokončal; proti nemarnim lastnikom pa se bo postopalo po dotičnih zakonitih določbah. KH dnč 12. decembra 1900. „ »n h Is (f J Ti v vili nasproti Narodnemu domu H O n ci > «n H _ ■O O a> a bo »—a M o tn w TJ ni Z? "i J? !2 t» «S M E- i ■ —■ r rt .c N ^ - ~ HU3 .£ "i O rf tn m ~ W >d g-* rt o E ° .5 c C o tS) 3 CO t o- - g it ^ N ^ O « C jš rt c r y ° er > t,r > o c S C rt ^ c giš B S M ° O M ^ JO BSB? o O M č B . v. O rt c _ N c/I 3 li rt o > Oh '5 n 'E.M Umetnijski zavod za slikanja na steklo H. MARDA v Brnu. Izdeluje zlasti: 7< .cerkvena okna | ) različne izvršitve, ' / Ceniki in strokovni / svet brezplačno. Osemkrat odlikovan s prvimi darili St. 31.951. S. 1082 3-1 Začetkom leta 1901 se ima v smislu zakona z dne 29. marca 1869. 1. (drž. zak. št. 67) izvršiti splošno-ljudsko pop'sovanje po stanji z dne HI. decembra 1900. Z ozirom na določbe §§ 19 in 23 zgoraj navedenega zakona, dolžan je vsak imetelj stanovanja, odnosno vsak družinski gospodar, imeti pripravljene za m^ške os-be. katere je v stanovanji popisati in katere so rojene v letih 1881 do vštetegi leta 1891. ter imajo domovinsko pravico v kakej v državnem zboru zastopan,h dežel, kolka proste izp ske iz rojstne knjige, katere je izdati brezplačno, ali pa poverjen prep s rojstnega lista. Dolžni so torej vsi imelelji stanovanj in družinski gospodarji, v katerih stanovarjih so ali bodo dnfr 31. decembra t. 1. take osebe, ako iste nimajo že poverjendi predpisov dot čilih rojstnih listov, preskrbeti si za vsako tako osebo tak izpisek najpozneje do konca tega leta, ter se imajo v ta namen takoj obrniti na dotični župnijski ali matični urad, kjer se je vpisalo rojstvo. Ta rojeni list, oziroma ta izpisek bode potem prilepiti na naznanilnico, v kateri se izvrši popis dotične osebe. To se daje javno na znanje vsled razpisa c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 26. novembra letos, štev. 17.681 Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane. duč 30. novembra 1900. ps^ Največja trgovina z izgoto vi j eno obleko. Sričar s priporočata svojo bogato zalogo raznovrstnih 1015 6 - b JžjuGljana, q61qR za gospode, decfie in otroRe. dftiene novosti v RonfeRciji za dame. Prešernove ftSlonoveJ ulice 9 mzk? cene. tbs w midZ -a« dunajska I> o r z a,. Dn6 14. decembra. Skopni državni dolg v notah . , Skupni državni dolg v irebru...... Avstrijska zlata renta 4°/0....... Avstrijska kronska renta 4"/„> 200 kron . . Ogerska zlata renta 4°/0........ Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..... Avstro-ogerske bančne delnice. 600 glfi. . . Kreditne delnice, 160 gld........ London vista......... NemSki drž. bankovci la 100 m. nem. drl. veli 98-50 98 10 118-30 98-40 117-10 92 05 1691- — 671-75 240-20 117-65 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini..... 13. decembra. 3-2°/0 državna srečke I. 1854, 250 gld.. . 6°/0 državne s-ečke l. 1860, 100 gld. . Državne srečke i. 1864, 100 gH. . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 10G gld...... Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . . . 23-53 19 15 90-75 11 35 172 60 164-— 198-50 94-40 258' — Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice > > južne železnice 3°/0 > > južne železnice 5°/„ » > dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečke, 100 gld...... <°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » , » 5 » Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . , Rudolfove srečke, 10 gld..... 106- -^3 75 42H- — 333 40 119-80 99 50 401-— 350- -45--21-25 13 90 59- - Salmove srečke, 40 gld....... St. Genois srečke, 10 gld....... VValdsteinove sreeke, 20 gid...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. teles., 1000 gl. »t » Akcije tržaškega Lloyda 600 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . Splošna avstrijska jtavbinska družba . , Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100....... 179 — 203-— 50 — 269 50 6180— 816 -109 25 149— 442 50 458 — 254 26 £la.kup ln prodaja vsakovrstnih dri&vfcih papirjev, trečk, denarjev itd. jE^varovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promese /.a vsako žrebanje. k u I a n I n » izvršitev naročil na borzi. Mdnjarnicna delu.ska rlrazoa m m c u ii4 i., WQllzsiiR 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. SiSiaOMS^ Pojasnila i v vseh jospodarskih in lininčnih »tvtru«, potem o kursmh vrednostih vseh špekulaoljskih vradnastfllk papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocoga olirestovanja pri popolni varnosti .JUT naloženih u 111 v 11 i c. "Cffi