Poštnina oiafana v ?o»ovini Leto LVII. v Uubliant. v oetek. dne 27. seotembra 1929 Št. 220 St. 2 oir Naročnina Dnevno izdaja za državo SHS mesečno 25 Din polletno 150 Din celoletno 3(10 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedeUska izdala ceiole.no vJugo-slavlfl 120 Din, za Inozemstvo 1-40 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ceneoglasov 1 slolp. pelll-vrsla mali oglasi po 150 ln 2 D, veC|l oglasi nad 45 mm vlSIne po Din 2-50, veliki po 5 ln 4 Din, V uredniškem delu vršilca po 10 Din o Pn veClem o naročim oopusl Izide ob 4 z(ulra) razen pondeljKa tn dneva do prazniku Ureantšivo /e v Kopllar/evi ulici 61. Silil Jtokoplsl se ne vračalo, nelranhtrana pisma se ne spre/cmalo Uredništva telefon št. 2050, upravnlštva št. 2328 Avstrija pred odločitvijo Kriza parlamentarizma, na kateri je iz-hiralo v poslednjem času v Evropi že nekaj parlamentov, prehaja v Avstriji v akutno, mrzlično stanje. Boj dveli, do poslednjega časa skoraj enako močnih strank gre proti višku. Kar nam prinesejo prihodnji dnevi, nič nas ne sme presenetiti. Ob revoluciji 1918. leta je bila socialno demokratska stranka, ki je največ profitirala. Zagotovila si je prva mesta v vladi, v policiji in v armadi; v prlamentu pa je bila najjačja politična skupina. Toda ob volitvah v uslavo-tvorno skupščino so na prvo mesto prodrli krščanski socialci, ki oSchutzbund no pravo in odredil smrtno kazen za one, ki ne bi hoteli sprejemati papirnatega denarja. Belgijske vesli trdijo, da hoče krščanski general Feng podpirati vstaškega generala Šangfat-kvaja. Sovjetski protest proli Kitajcem Pariz, 26. septembra. AA. Moskovska agencija Tas poroča, da ie komisarijat za zunanje posle izročil nemškemu poslaniku v Moskvi noto, da jo izroči nankingški vladi v Mukdenu, v kateri moskovska vlada obtožuje kitajsko vlado, da dopušča in podpira vpade kitajskih čet in belo-gardijskih oddelkov na sovjetsko ozemlje. V noti se navaja 28 primerov takih vpadov, pri katerih so sodelovali tudi kitajski oficirji. Sovjetska vlada poziva nankingško vlado, naj prepreči nadalj-ne vpade. V nasprotnem primeru bodo sovjetskim četam izdani strogi nalogi, da preprečijo take vpade z oboroženo silo. Bo|2 v ASganfalcsnu London, 26. sept. (Tel. »Slov.«) Po do-šlih poročilih prodira bivši afganistanski vojni minister Nadir kan proti Kabulu. Njegove čete so že zavzele Kanclaliar in odločilno porazile Habib ulahove čete severno od Gardeza. Habib ulahova vojska se je zakopala pri Kabulu. Govori se, da je mnogo pristašev zapustilo Habib ulaha. Amanulahov polbrat Aman kan se je s svojimi četami tudi pridružil Nadir kanu. Hahšb ulah umorjen? London, 26. sept. (Tel. »Slov.«) Londonski večerni listi poročajo iz Kalkute, da se širi tam dosedaj še ne potrjena vest, da je bil Habib ulah v Kabulu umorjen. Volilni boj na Češkem Praga, 26. sept. (Tel. »Slov.«) Češka agrarna stranka bo v Pragi kandidirala kot nosilca liste obolelega bivšega ministrskega predsednika Švehlo, češka narodnosocijalna stranka pa dr. Beneša. Komunisti ne bodo več kandidirali dosedanjega voditelja dr. Šme-rala, ki pa se itak že dve leti nahaja v Rusiji. Povišana diskontna mera v Angliji London, 26. sept. (Tel. >Slov.<) Angleška narodna banka je danes diskonlno mero povišala na 6 in pol odstotka. Odločitev o novi obrestni meri je padla včeraj zvečer na izredni seji kabineta. Kot tehnična posledica tega povišanja se je kurz dolarja proti Stcrlingu, ki je več mesecev notiral pod 4.84875, že danes dopoldne Doskočil nad 4.85. Ukrajina proti sovjetom Varšava, 26. sept. (Tel. »Slov.«) Po poljskih vesteh je bilo zadnje dni v sovjetski Ukrajini aretiranih mnogo ljudi. Ruske policijske oblasti so baje odkrile, protirevolucio-narno akcijo, ki se je imenovala zveza za osvoboditev Ukrajine. Poleg drugih voditeljev tega gibanja je bilo aretiranih tudi 30 duhovnikov avlokefalne cerkve. Tudi v poljskem delu Ukrajine so oblasti ukrenile nove odredbe proti protidržavnim organizacijam. Venizefos obišče Belgrad Belgrad, 26. sept. (Tel. »Slov.«) Kakor smo doznali iz diplomatskih krogov, se bo predsednik grške vlade pri svojem povratku v Atene oglasil, za en dan v Belgradu; najbrž 6. oktobra. V Belgradu se bo podal v predsedništvo vlade in zaprosil za avdienco. Drugi dau bo predsednik vlade odpotoval v Atene. Razsodba v Tukovem procesu bo 5. ohfobra Praga, 26. septembra. AA. »Narodni Listja« poročajo, da bo razsodba v veleizdajni-škem procesu proti slovaškemu profesorju Tuki izrečena 5. ktobra t. 1. Ogromni angleški zrakoplovi London, 26. sept. (Tel. »Slov.«) »Daily Telegraph« poroča, da se je nameravani start novega angleškega zrakoplova »R 101« nenadoma zavlekel, ker je neki delavec s hanger-ja padel na konico zrakoplova in poškodoval plašč zrakoplova, dočim je delavec sam ostal nepoškodovan. »Daily Cronicle« poroča, da bodo takoj po zgraditvi drugega zrakoplova »R 100« začeli graditi nov zrakoplov v How-denu pri Hullu, ki bo večji, kakor vsi dosedanji. Dolg bo 850 sežnjev in bo imel plinsko kapaciteto za 12 milijonov kubičnih metrov in 14 motorjev. Zrakoplov se bo zgradil kot vodno letalo, to je, zasidran bo na vodi m bo na vodi startal. Zeppelin nad Švico Friedrichshafen, 26. sept. (Tel. Slov.) Zrakoplov »Zeppelin« je davi ob 8.2,5 pod vodstvom dr. Eckenerja nastopil osemurni polet po Švici. Vožnje se je udeležilo 30 oseb. Zrakoplov je že po eni uri dosegel Basel, je nadaljeval pot preko Jurskega pogorja v Solothurn in potem dalje proti Ženevi, kjer so ga pričakovali okoli 13 ure. Francoz« prodalajo staro orožje Pariš, 26. sept. (Tel. »Slov.«) V Parizu je povzročila veliko pozornost odredba vojaške uprave, ki hoče na javni dražbi prodati velike množine orožja, ki bi zadostovalo za opremo celega armadnega zbora. Vest se je zdela tako fantastična, da so mnogi verjeli šele potem, ko so videli na ulicah nabite javne razglase. Dne 11. oktobra bo prišlo na dražbo v prisotnosti zastopnika vojnega ministra 2674 manehest. pušk, 18.859 pušk, ka-rabink in flint, 15.000 flint modela 1866 in 1874, 13.500 puškinih cevi, 40.000 bajonetov in pripadajoča municija. Na prodaj bo tudi 18,250.000 nabojev. Edini pogoj je, da mora kupec v enem letu spraviti orožje preko belgijske meje v inozemstvo. Merodajni policijski krogi pa so v skrbeh, ker se bojijo, da ne bi orožje po ovinkih prišlo v roke raznim terorističnim organizacijam. Zlata obrestna mera na Čehoslovaškem Praga, 26. sept. A A. »Narodni Listy« poročajo, da so bila zavržena preddela za uvedbo zlate obrestne mere na Češkoslovaškem, ki naj omogoči njen pristop k mednarodni reparacijski banki. Obenem je bil sestavljen podroben program denarne politike za prehod k zlati obrestni meri brez škodi jivih posledic za gospodarski iu finančni položaj Če-Skoalovaške. Ureditev verskega poduka v Italiji Rim, 26. sept. Na svoji včerajšnji seji j« ministrski svet uredil vprašanje verskega pouka na srednjih šolah v smislu člena 36. konkordata s sveto stolico. Verouk se vpelje v vse srednje šole brez izjeme, tudi v tehnične. Verouku je odmerjena 1 ura na teden, izvzemši 2. in 3. razred pripravnice, kjer je treba učitelj;cam specijalne priprave za poučevanje verouka v ljudskih šelah. Iz verouka učenci ne bodo dobivali šolskega reda niti bo tvoril predmeta tečajnih izpitov, ampak se bodo uspehi in pridobljeno znanje učenca v verskomoralncm pogledu sporočali na posebnem listu slaršem. Katelietov ne bo, ampak bo ravnatelj izbral honorarnega učitelja iz duhovščine kraja z aprobacijo ordina-rijata, katerega učitelja sme ravnatelj vsako leto menjati. Tisti učenci, za katere starši izrecno pismeno zahtevajo, da se jih ne poučuje v verouku, bodo od njega oproščeni. Florida pričakuje hud ciklon Newyork, 26. sept. (Tel. Slov.) Radi vesti, da se bliža hud ciklon, je prebivalstvo v letovišču Miami na Floridi odredilo obsežne varnostne odredbe, da se zmanjša škoda, ki jo je pričakovati po ciklonu. Vse prebivalce, ki stanujejo v lahkih lesenih hišah, so spravili v močne zidane hiše. Parniki Rdečega križa so pripravljeni za pomoč in mobilizirani vsi zdravniki, bolniške sestre in naiodna garda. Vsi vodni rezervoarji v mestu so napolnjeni. Gladina morja se je že dvignila za 1 seženj. Morje je strahovito razburkano. Angleška tovorna ladja »Domira« se je radi razburkanega morja blizu Bahamskih otokov prelomila in posadke do sedaj še niso mogli rešiti. Ogenj vpepelil celo vas Budimpešta, 26. sept. (Tel. »Slov.«) Včeraj popoldne je velik požar uničil ob avstrijski meji ležečo madjarsko vas Szentpeterfa v ko-mitatu Vas. Ogenj je popoldne izbruhnil v nekem skednju sredi vasi in v 20 minutah je bila radi silnega viharja polovica vasi v ognju. Številnim gasilcem, ki so prihiteli od vseh strani, je vihar onemogočil gašenje ln se je le z največjim trudom posrečilo, požar omejiti. Zgorela je vsa spodnja stran vasi ter je 1000 prebivalcev brez strehe. Zgoreli so tudi vsi letošnji pridelki, živina in hišna oprava, tako da so prebivalci vasi popolnoma obubožali. Zgorelo je okoli 200 poslopij ter se škoda ceni nad 1 milijon pengojev. Fuzija nemškega banf arsfva Berlin, 26. sept. (Tel. »Slov.«) Nadzorstvena odbora dveh največjih nemških bank, to je nemške narodne banke in diskontne družbe, sta danes sklenila, predlagati na svojih občnih zborih združitev obeh bank. Združeni zavod se bo imenoval Deutsche Bank & Diskontgesellschaft ter bo imel delniško glavnico 285 milijonov mark in okoli 160 milijonov mark rezerv. O razlogih te transakcije se med drugim navaja, da bi se z združitvijo obeh bančnih koncernov zmanjšali stvarni in osebni obratni stroški. Stockholm, 26. sept. (Tel. »Slov.«) Švedska državna banka je danes svojo diskontno mero zvišala cd 4 in pol na 5 in pol odstotka. Razprava proti obtožencem iz mm. šum Belgrad, 26. ^ept. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne se je nadaljevala v državnem svetu razprava proli obtoženim uradnikom iz gozdarskega ministrstva. Na dnevnem redu je bilo nadaljevanje govora predstavnika ministrstva za gozdove in rudnike dr. Mateša, ki je govoril o podjetju »Krivaja« in pogodbah, ki so bile sklenjene s tem podjetjem in pozneje spremenjene. Ugotovil je, da bi bila morala novo razdelitev gozdov za to podjetje izvršiti posebna komisija, kar pa se ni zgodilo ter so obtoženi uradniki izvršili razdelitev na lastno pest. V prvi vrsti je bil udeležen Stamenko-vič, ki se sedaj zgovarja, da je soglašal s stališčem svojega poročevalca, čeprav bi bil kot strokovnjak in glavni ravnatelj njegovo delo moral kontrolirati. Dr. Mateš je v nadaljnjem govoru podal nadaljnja odkritja glede podjetja »Krivaja« in »Šipak«. Iz »Službenih Novm" Belgrad, 26. sept. (Tel. Slov.) Jutrišnje »Službene Novine« prinašajo konvencijo o opiju, ki je bila sklenjena 19. februarja 1925 na zasedanju Društva narodov v Ženevi in ki jo je sedaj uaša država sprejela. D<)lje prinašajo »Službene Novine« ukaz, s katerim se ing. Ladislav Bevc premešča iz Novega Sada k tehničnemu ravnateljstvu v Ljubljani. Belgrad, 25. sept. AA. Na podlagi sklepa vseh poslodavskih organizacij v naši državi sla bila izvoljena za dopisna člana ameriškega nacijonalnega industrijskega inštituta g. Ignat Bajloni, guverner Narodne banke v Belgradu in g. Vladimir Remec, industrijalec iz Ljubljane. Doslej je bil član tega instituta g. dr. Aleksander, industrijalec iz Zagreba. Sneg in točo so imeli včeraj v Beli Pa-lanki in okolici. X* / / aj/e novega Šahovski turnir v Rogaški Slatini Itogaška slatina, 20. septembra. T. K.: Invalid Slonel je ob zidu tam nekje na Šentpeterski cesti. Mimo so hodili ljudje in postrani pogledovali človeka z leseno nogo in desno roko, ki se je končavala nekje nad laktom, naprej pa je mahe-dral prazen rokav. V levici je držal obnošen klobuk; v njem je bilo opaziti drobiža, še par svetlih dvodinarskih aovcev je delalo družbo številnejšim desetparskim. Mirno je slonel ob zidu ozkega pločnika in ni spregovoril besede, ko so sc bližali lepo oblečeni ljudje, niti ko so se zvečer v trumah vračali ; mimo njega delavci z dela. Njegov do kosti izsušen obraz in njegove oči, ki so gorele v čudni luči, so same govorile in glasno oznanjale na skrito bolečino njegovega srca: »Ljudje božji, ki hodite mimo in vidite mojo stisko, usmilite se, če ste ljudje in se Vam bolje godi nego meni. Saj veste, da nisem sam kriv svoje pohab- Ijenosti. Oh, koliko moči je še v meni, koliko življenja in kako rad bi delal, težko delal in se potil od zore do mraka, da bi živel sebe in ženo in otročička. Sedaj pa slonim tu cele dneve in beračim. Beračim! Jaz, tridesetletni mož!? Glej, kako daleč sta se me izognila?! Aha, ti gospodič v svetli novi obleki in dama poleg tebe! Ali se bojita, da bi Vama pokvaril Vajino lepo razpoloženje in Vajino mirno ljubezensko vzdušje pokvaril s svojo pohabljenostjo? Ne, saj Vama nočem. Saj bi Vaju tudi pogledal ne, če bi šla tik mene —, da bi moje proseče oči disharmonije v Vaiinih dušah ne vzbudile. Koledar Petek, 27. septembra: Kozma in Damijan, m učenca; Kaj, škof. Volitve načelnikov okr. cestnih odborov Maribor, 26. sept. Danes ob 10. uri dopoldne se je zbralo v posvetovalnici tukajšnjega okrajnega zastopa na Koroški cesti 26 vseh 23 članov mariborskega Okrajnega cestnega odbora. Kot starostni predsednik je otvoril in vodil sejo župan Martin Hernah iz Selnice ob Dravi. Po otvoritvi in kratkem pozdravu je imenoval za skrutinatorja veleposestnika Franca Frasa in tovarnarja Viktorja Glaserja, nakar so se vrši'e volitve načelnika. Skupno je bilo oddanih 23 glasov; od teh je dobil mnogozaslužni delavec za gospodarski napredek mariborskega okraja Franjo Zebot 14 glasov, Srečko Robič pa 9 glasov. Na podlagi tega glasovanja je predsednik proglasil g. Franja Zebota za izvoljenega in so nato sledile volitve podnačel-nika. Skupno je bilo oddanih 23 glasov; od teh je dobil Srečko Robič 18, Jakob Florjančič 2, tri glasovnice so bile prazne. Za podnačelnika je torej izvoljen Srečko Robič. Nato je predsednik zaključil sejo. Ob tej priliki izražamo svoje trdno prepričanje, da bo mariborski okrajni cestni odbor pod vodstvom g. Fr. Zebota z uspehom nadaljeval del prejšnjega Okrajnega zastopa za gospodarski procvit in materialno blagostanje mariborskega okraja. Konjice, 26. septembra. Za načelnika konjiškega okr cestnega odbora je bil izvoljen ing. Sturm, za podnačelnika pa Franc Hohnjcc, župnik v Čadramu. Skrivnostni francoski zrakoplov 20.000 FRANKOV, KDOR NAJDE TRUPLO ZRAKOPLOVCA. Med telefonskimi vestmi smo že poročali o skrivnostni zračni žaloigri, ki se je te dni odigrala nad Hrvatsko. Blizu vasi Ivanca je padel namreč na tla okrvavljen francoski zrakoplov; v njegovi gondoli pa ni bilo nikogar. Domneva se, da je zrakoplov eden od onih, ki so se udeležili v soboto pri St. Clouyu v Franciji balonskih tekem. Vsi udeleženci teh balonskih tekem so se vrnili zdravi na cilj, razen pilota Log-gesa, ki se do sedaij še ni javil. Prevladuje mnenje, da je balon, ki je padel pri Ivancu na tla, ravno Loggesov balon, Logges sam pa se je v zraku smrtno ponesrečil iu padel kje na tla. Toda to je le še nedokazana domneva. Druga verzija trdi, da gre tu za nekega francoskega polkovnika, ki se je tudi udeležil tekem v St. Clouyu, pa se še ni vrnil. Ime tega polkovnika ni znano. Naše oblasti so odredile vsestransko preiskavo, ki pa je dosedaj brezuspešna. Trupla ponesrečenega zrakoplovca ne morejo najti Posebni oddelki konjenice iz Čakovca in Varaždina so hili poslani na vse strani, da bi kje našli truplo, toda vrnili so se pozno ponoči, ne da bi kaj našli. Oblasti so obenem s pomočjo prebivalstva preiskale vse gozdove okoli Ivanca, toda enako brez uspeha. Po dosedanjih ugotovitvah je bil v košari pod balonom še v nedeljo človek. Več kmetov je videlo, kako je balon letel zelo nizko, in kako je človek v košari brezupno signaliziral za pomoč. Močan veter pa je gnal balon naprej, dokler ni padel blizu Ivanca. Nekateri so povedali, da so še nad Bednjo, prav blizu Ivanca, videli človeka v košari. Enako so izpovedali oblastem tudi mnogi ljudje v Sloveniji. Kako in na kateri način se je odigrala žalo-igra v višinah, še ni znano. Sklepajo, da je močan veter dvignil balon v velike višine, kjer je pilotu zmanjkalo kisika, tako, da mu je kri zalila nos in usta. Odtod so tudi najbrže krvavi madeži v košari in na vrveh. Nesrečnež je najbrže omedlel ter je padel na zemljo. Francoski konzulat v Zagrebu je razpisal nagrado 20.000 frankov onemu, kdor najde truplo ponesrečenca francoskega zrakoplova Ugotovljeno je tudi, da je z balona izginilo mnogo opreme, enako tudi važni vojaški spisi, ki se morajo po predpisih nahajati vedno na določenem kraju v košari. Vsega tega ni bilo in so oblasti tudi v tej smeri odredile preiskavo. Kup človeških kosti v planini Ostanki ponesrečenega pastirja. Bled, 26. septembra. Leta 1925. je Anton Piber j>o domače Trojči-čev iz Mlina št. 18 pri bledu služil za pastirja na Oblakovi planini s Kuplenika. Tam je pasel živino. Ko so ga nekega dne šli domači obiskat, ga niso nikjer našli. Vse iskanje za njim je bilo zaman. Od takrat je 'izginil brez sledu. Dne 23. sept. letos pa je neki voznik iz okolice Železnikov iskal pri Oblakovi planini primerne poti za vožnjo. Pri tem je naletel na kup človeških kosti. Voznik je takoj sklical skupaj ljudi, da jim pokaže grozno najdbo. Po dolgem ugibanju so ugotovili, da so kosti zemeljski ostanki pred 4 leti izginolega pastirja Antona Pibra. Obleka je bila od dežja izprana V obleki se jo še nahajala zarjavela ura in listnica z več bankovcev ]x) 10 Din. Bankovci pa so vsi strohneli. Klobuk s trakom jo še dobro ohranjen. Danes 26. t. m. ga bodo prepeljali v dolino in jutri dopoldne bo pogreb rajnika na Bledu. Nesrečni Piber je najbrže padel čez pečino in se ubil. Poskusen dvojni roparski umor Maribor, 26. septembra. Snoči sta se vračala s postaje Sv. Lovrenc v Dravski dolini proti trgu veleposestnika Jakob Črešnik in še neki drugi posestnik iz Device Marije v Puščavi. Nenadoma sta začutila udarce na glavi in obležala v nezavesti. Črešnik je dobil poleg tega tudi vbodljaj z nožem v vrat. Napadalci pa očividno niso mogli izvršiti svoje roparske nakane, ker sta oba napadenca prišla k zavesti in so se od daleč začuli koraki, nakar so roparji pobegnili. Napaden-cema je nudil prvo pomoč zdravnik iz Sv. Lovrenca, za skrivnostmini napadalci pa poizveduje orožništvo. Po sezoni v Kranjski gori Kranjska gora. Letna sezona je minila. Imamo še sicer nekaj tujcev, a le bolj malo. Letos smo dosegli rekord glede števila. Samo do konca julija je bilo 400 leto-viščarjev več kakor prejšnje leto. Posebno smo veseli, ker so se nekateri Slovenci, ki so zadnja leta svoje ]X)čitiiice preživeli ob morju, zopet povrnili k nam. Zvečer je oživel naš korso ob svitu električnih žarnic. Na glavni ulici se je razvijala vsak večer živahna promenada. Domači fantje pod vodstvom g. Zavodnika so pravilno in z umevanjein prepevali prelepe slovenske umetne ili narodne pesmi. Letovi-ščarji so jih z zanimanjem in užitkom poslušali. Vreme smo imeli vso sezono naravnost krasno. Po snežnikih je ves sneg zadnje hude zime skopnel in še precej starega. Niti najstarejši ljudje tega ne pomnijo. Večinoma vsak mesec v letu, tudi julija in avgusta, pade po naših visokih gorah nekoliko snega, letos ga ni bilo. Šele v soboto, 21. septembra, smo zjutraj prvega ugledali, a je kmalu zginil. Nove stavbe. To leto je bilo v Kranjski gori živahno stavbno gibanje. Nič manj kot šest novih hiš jc bilo sezidanih, vmes nekatere kar impozantne. Tudi izven Kranjske gore v Gozdu in Podkorenom je bilo več novih stavb postavljenih. V Podkorenu so lepo popravili lanske jeseni pogorela poslopja, tako da so v kras vasi. — Zemljišče za sanatorij je kupljeno v Pišenci takoj onokraj druzega mostu. Kupila ga je neka družba iz Zagreba. Ljubljana pa išče stavbišče za modern hotel. V Gozdu so s pomočjo požrtvovalnih dobrotnikov položili to poletje cevi za nov in silno potreben vodovod. V bližini je sicer dovolj dobre vode, v sami vasi pa ne, morali so rabiti vodo iz Save. Vsled tega so nastale nevarne bolezni. Obenem nameravajo Rutarji — tako se imenujejo prebivalci vasi Gozd ali Rute — postaviti padlim vojakom svoje soseske pred kapelo presv. Srca Jez. spomenik z vodometom. Kranjskogorci, oziroma Borovci iu Ko-renči imajo že tak spomenik. Prebivalci vasi Gozd se toplo zahvaljujejo za izdatno podporo za vodovod g. oblastn. komisarju dr. Natlačenu, Higijenskemu zavodu v Ljubljani in domačemu županu g. Lavtižarju, ki je to podporo oskrbel. In ni vedel, da je njegov klobuk tlel vedno dalje, dokler ni začul glasnega žvenketa, kakor bi kovan denar padel na kamen, Ves njegov priberačen denar se je skozi luknjo v klobuku vsul na pločnik in se kotalil okrog njega. Sedaj je razumel vse in videl z dušnimi očmi, česar ni mogel s telesnimi, ki so mu jih šrapnelova zrnca ob Doberdobu umorila. Sedaj jo razumel oni zlohotni smeh in krohot. Tedaj sc je pa že sklanjalo drobno dekletce po pločniku za denarjem. Bila je Marjetka, ki je prišla, da odvede očeta — slepca domov. Pobrala je ves novec in še iskala po cesti, da se ni mogoče tudi tja zakotalil kakšen dinar. »Atek, nič ne bodi žalosten, sem že vse pobrala — mnogo so ti darovali danes dobri ljudje —, tako, sedaj pa bova šla domov, je ze mrzlo in tema. Veš, atek, ko sem prišla opoldne domov iz šole, je mama tako mirno spala in ni prav nič kašljala. Tako mirno in tiho je bilo vsepovsod, da me je postalo kar strah in sem zbežala ven in sem hodila do sedaj okrog. Saj ne boš hud, atek, da nisem ostala doma!« Prav nič ni odgovoril mož na brezskrbno čebljanje otrokovo, v duši pa mu je vstajala vedno jasnejša zavest, da je konec Francinega trpljenja. Poiskal je Marjetkino roko, ki ga je previdno vodila po samotnih ulicah domov v podstrešnico in živahno pripovedovala o vseh lepotah, ki jih je danes videla na ulicah, ne da bi vsaj malo slutila trpkost in bolest, ki je razjedala njent-jča očsta-slepca. Rezultati 7. kola so sledeči: Flohr premaga dr. Singerja v 34 potezah; Pire Brinckmanna v 40 potezah; Rubinstein-Kfinig remis v 31 potezah; Canal-Takaczs remis v 41 potezah; Maroczy-Przepiorka remis v 34 potezah; Samisch premaga Jovanoviča v 31 potezah: Ilohnlin-ger-dr. Geiger remis v 09 potezah; Griinfeld premaga Rožiča v 15 potezah. Stanje po 7. kolu: Marosczy, Flohr 5 in pol; Rubinstein, Griinfeld, Samisch 5; Pire, Canal 4 in pol; Takaczs, Przepiorka 4; Brinckmann 3 in pol; Hohnlinger 3; Konig 2 in pol; Geiger 2; Jovanovič 1; dr. Shiger, Rožič ys. Velika tatvina na Viču Vič, 26. septembra. Danes zjutraj je razburila ves Vič novica o veliki tatvini, ki jo je neznana tatinska tolpa izvršila v noči od srede na četrtek koncem Viča v gostilni in trgovini Kušar pri dolgem mostu. | Posestvo leži že izven Viča, skoro na samem, in to je bilo tatinskim svedrovcem ravno prav. Na tem kraju se je namreč zadnjih 6 let izvršilo že več uspešnih tatvin. Še pri vsakem posetu so jo tatovi tako spretno pobrisali, da ni bilo za njimi ne duha ne sluha. Danes ponoči so se tatovi pri Kušanju zopet počutili povsem varni in so tudi temu primerno opravili svoje početje. Opremljeni z raznovrstnim vlomilskim orodjem, so glavna vrata, ki drže na Tržaško cesto, pri ključavnici toliko navrtali, da more vsaka moška roka skozi odprtino v lesu. Ključ, ki je bil z notranje strani v ključavnici so nato obrnili in s tem dobili prost vstop v notranje prostore. Takoj so šli v trgovino, kjer so najprej pobrali vse manufakturno blago v vrednosti 14.000 Din. Očividno so morali biti tudi precej lačni in sne-deni, ker jim je vse prav prišlo: klobase, slanina, likerji, čokolada, čaj in cigarete. Za vso to robo eo seveda rabili nekaj vreč, katere pa so si kar na licu mesta izposodili. Ker pa ni bilo nikjer nobene prazne, so nametali in zmešali riž, moko, kašo itd. sredi trgovine vse na en kup, na vrh pa postavili stol, češ: Tn imate! V zvezi s trgovino je majhna pisarna, ki so jo tudi obiskali in v znak tega svojega obiska razmetali vse knjige, nasilno odprli in prevrnili vse predale pisalne mize in ukradli pisalni stroj. Iz trgovine so jo mahnili naravnost v klet, kjer so oškodovali gostilno za nekaij vina in piva. Kakor vse kaže, so silno želeli tudi denarja, kajti kamor so vlomili, so pridno z dleti odpirali predale raznega pohištva, tako v trgovini, pisarni in gostilni, toda denarja ni bilo. Iz kleti so odšli v gostilno, odkoder so odnesli majhen gramofon, klavirsko kromatično harmoniko, več namiznih prtov, športni suknjič in moško obleko. Nato se jim je nekje nasproti zableščalo motorno kolo znamke B. S. A., vredno 24.000 Din, ki se jim je tudi tako dopadlo, da so ga odpeljali seboj. Skupna cena pokradenih predmetov presega vsoto 50.000 Din. Preobloženi z vsem navedenim blagom so tatovi odšli v smeri proti Brezovici, kamor je kazala še nepoškodovana sled motociklija. Domači, vsi prevzeti silnega strahu, so takoj obvestili o neznosni tatvini orožniško postajo na Brezovici, ki se je nemudoma odzvala in začela gonjo za vlomilci. Obveščena pa je bila tudi viška policija, ki je prišla na lice mesta okoli 8 zjutraj. Trgovina je zaprta in situacija, kakor so jo pustili vlomilci, neizpremenjena, dokler se vse ne preceni. Gospa Ivana Kušar je proti tatvini nekaj zavarovana. Slovenske žrtve rudnika Rtanj Z a j e č a r , 21. septembra. Dne 14. t. m. se je pripetila, kakor znano, v rudniku Rtanju pri Zaječaru velika nesreča, pri kateri se je smrtno ponesrečilo večje število rudarjev, mnogo pa jih je bilo težko, oziroma lažje ranjenih. Med smrtno ponesrečenimi je tudi pet Slovencev in sicer so bili: Gašper Koprivšek, rudarski nadzornik, rojen dne 1. januarja 1892. Doma je bil iz vasi Loke pri Aržišah v litijskem okraju. Zapušča ženo Marijo in troje otrok. Koprivška je ubilo v rudniku. Drugi je Josip Grlica, rudar, rojen dne 25. marca 1897 v vasi Gornji Laknici v krškem okraju. Bil je neoženijen. Tudi njega jc ubilo v rudniku. Tretja smrtna žrtev je Matias Konig (kočevski Nemec), rojen dne 25. januarja 1880 v vasi Oberštajn v kočevskem okraju. Umrl je v bolje-vački bolnici za pošk-dbami, ki jih je dobil pri katastrofi v rudniku letanju. Po nesreči je živel samo še en dan. Zapušča ženo Marijo in dva otroka. Četrti se je smrtno ponesrečil v rudniku Franc Perš, rudar, rojen 1 1801. v vasi Lucovcih v okraju Murska Sobota. Bil je neoženjen. Peta slovenska žrtev rudniške nesreče je Franc Boja, rudarski pomočnik, rojen 17. novembra 1905 v vasi Selcah v litijskem okraju. Umrl je 1. septembra v boljevački bolnišnici za poškodbami, dva dni po nesreči. Bil je neoženjen. Vseh pet Slovencev, skupno s še dvema drugima ponesrečenima katoličanoma, 26 letnim Dal-matincem Dijuro Knezom, očetom enega otroka in 33 letnim češkoslovaškim državljanom Janom Vili-nalikom, so pokopali na mestnem pokopališču v Boljevcu. Pokopal jih je Slovenec Franc Pavlič, vojaški duhovnik v Zaječaru. Našim rojakom v bratski srbski zemlji večen pokoj! Smrtna železniška nesreča Ljubljana, 26. septembra. Snoči, med 10 in 11, se je pripetila v Ljubljani, na dolenjski progi v Hradeckega vasi, težka nesreča, ki je zahtevala življenje mladega človeka. Kako se je nesreča v podrobnostih pripetila, so možne zaenkrat zamo domneve. 28letni Adolf Hudnik, pisarniški pomočnik v kurilnici I., stanujoč v Hradeckega vasi, se je okrog 10 zvečer vračal iz gostilne domov. Ker je bilo že precej pozno, je šel po bližnjici: čez železniški most preko Gruberjevega prekopa vzlolž ob železniški progi To pot so mu njegovi domači ponovno odsvetovali uporabljati zvečer, toda Hudnik jo je le vedno rabil. Približno ob pol 11 ga je našel nezavestnega ležečega na železniški progi železniški čuvaj Pavlica. Hudnik je bil ves krvav: levo roko od komolca do rame je imel vso zmečkano, plast krvi mu je oblila prsi in glavo. Hudnik ije še hropel in vzdihoval. Hitro je bila obveščena reševalna postaja, prihitel je reševalni avto, Hud-nika so dvignili na nosilnice, nakar ga je avto prepeljal v bolnišnico. V bolnišnici so Hudnika zdravniki operirali. Dasi je navidez operacijo dobro prestal, je vendar preje izgubil, ležeč nezavesten na progi, toliko krvi, da je danes zjutraj ob pol 5 umrl. Kraj nesreče si je ogledala tudi policijska komisija. Iz lege trupla, v kateri je bilo najdeno in iz ran, ki jih je Hudnik dobil, bi se dalo sklepati, da je Hudnika oplazil kak vlak ali lokomotiva, ki je vozila zvečer po dolenjski progi. Najbrže je bil to večerni tovorni vlak. Kar idita v svoji sladkosti dalje!« Nenadoma je začutil, da je padlo nekaj težkega v njegov klobuk in prijetno zažvenketalo. Kmalu nato pa se je oglasil drobčkan glas, ki je bil podoben čričkovemu cvrčanju. Kmetska starica z jerbasom v roki jc stala ob njem in golčala: »Oh, ti revež ti, ubožček, kako hudo te je zadelo!« Pa je gostolela in ga spraševala, kje se je tako ponesrečil, ali ima ženo in otroke, koliko dobiva podpore, pravila mu je o svojih treh sinovih, od katerih sta dva padla ob Soči, najmlajši pa je zmrznil v Karpatih. Cele četrt ure je stala ob njem vsa drobčkana in zgrbljena vase in mimoidoči so z zanimanjem oba ogledovali, nekateri so se celo posmihali. Nato je odšla in mož ob zidu jc čuvstvoval za njo: »Zlata si vredna mamka, ker imaš sočutno besedo in globoko srce, ki je trpelo in umiralo v boli po svojih orličih-mladičih, ki so smelo poleteli iz materinega gnezda — naravnost v smrt.« Hipoma mu je pa obraz zatemnel. Spomnil se je mogoče na ženo, ki že leto dni poležava v mrzli podstrešnici in bljuje kri. .. Ali ga je pretreslo ob spominu na dekletce, svojega otroka, ki nima veselega trenutka doma in ji je bodočnost še vsa s temnimi slutnjami in negotovostjo zastrta? Večerilo se je že in krvavordeča zarja se je razlila čez mesto. V vedno večjih trumah so hodili mimo njega ljudje. Ropot vozov, govorjenje ljudi in zvonenjc kolesarjev se je mešalo z oddaljenimi signali cestne železnice. »Hladno že postaia. najbrž bo kmalu večer. Bogve koliko se je že nabralo drobiža v klobuku? Mogoče bo dovoli, da se jutri vsi trije enkrat do sitega najemo. Kruh v pekarni pri gledališču je tako dober. Še nocoj bo šla Marjetka tja ponj. Kako je kaj mamici? Danes zjutraj je nepremično ležala, ko sva z Marjetko odhajala. Niti kašljala ni več. Mogoče bo boljše. Zdravnika res ni imela. S čim ga naj plačamo? Da je le Marjetka zdrava! In kako brihtna je? Kako lepo že bere? Vse bi rada vedela. O vojni, o topovih, granatah, Italijanih, sploh vse mogoče. Oh, kako prijetna je ta punčka! Edino veselje, ki ga imava s Franco na svetu.« Po ulicah so zagorele luči in izložbe so privlačevale s sijajno razsvetljavo. Od daleč je prihajalo po ulici pet fantov, ki se jim je še na obrazih poznalo, da so pred eno uro ali več zapustili kleparske in druge delavnice, sedaj pa so se že s cigareto v ustih sprehajali po ulicah Ln se v ničemer niso ločili od študentov, ki so se istotako v živahnem pogovoru kretali po ulicah in sprehajališčih. Zagledali so pohabljenca ob zidu, ki je nemo molel svoj čudno zvihan klobuk mimoidočim. In se je domislil objestnež prav prijetne šale. Stopil je k beraču, izpregovoril mu par sočutnih besedi in mu vrgel v klobuk — goreči ogorek cigarcte. Nato sc je pa z glasnim smehom vrnil k tovarišem, ki so ga s pogledi spraševali, dokler jim ni razodel sijajnega domisleka. Vsi so se z glasnim krohotom oddaljili. Berač pa je stal in razmišljal: »Zakaj se neki tako smeje. Ali radi mene reveža in moje pohab-ljenosti? Ali zasmehujejo onega, ki me je obdaril?« Ni si še mogel prav priti na jasno, ko ga je ^ v nosu neprijetno zaščegetalo. Bit ie vonj po tie- j čem suknu. Kaj se je zgodilo?« pravi zavoj priznanih ASPIRIN- TABLET izrednih blažilk bolečin. Zahtevajtesamo originalni zavoj"$aaye*"z modro-belo-rdečo banderolo. Kaj je najtežje? Odgovori. 51. Od diplomata izvedeti resnico 52. Da se zastaran grešnik resnično *preobrne in spokori 53. Da bi reduciranec dobil službo 54. Prenesti teorijo v prakso 55. Najti žensko, ki ni radovedna 56. Da bi se razprte ženske — četudi niso hudobne — v resnici spravile 57. Najti kaj takrat, ko rabiš 58. Trgovca prepričati, da nima izgube 59. Dobiti službo brez protekcije 60. Imeti dvajsetega dne v mesecu še kovača v žepu 61. V negotovosti živeti 62. Sam sebe prav preceniti 63. Da bi slovenski listi pisali pravilno slovenščino 64. Nikogar ne sovražiti 65. Ljubiti, a ne ljubljen biti 66. Da bi se tobakar za stalno poslovil od tobaka 67. Dobiti dandanes dobrega in zvestega posla 68. Naročniku »Slovenca« ostali v bodoče brez njega 69. Srba prepričati, da cirilica ni praktična. 70. Odpraviti korupcijo ♦ Ker smo > teku 5 dni prejel; relih 700 odgovorov, moramo tekmo zaključiti in sicer koncem tega tedna, tako da bomo vpoštevali le še tiste odgovore. ki jih prejmemo do ponedeljka 30. septembra t. 1. Na tozadevno vprašanje odgovarjamo, da sme glasovati, kaieri odgovor se mu zdi najboljši, vsak naš čitatelj, naj ie poslal kak odgovor ali ne. Sme pa oddati svoj glas samo a en odgovor! tudi obrtnikom, kateri žele v svoji stroki izobrazbe in izpopolnitve. A Obrtna nadalfetalna Sola ▼ Mostah pri Ljubljani se je ustarfovila. Vpisovanje se bo vršilo 1 v nedeljo, dne 29. septembra 1929, od 8 do 12 dopoldne v osnovni šoli v Mostah. V to obrtno nadaljevalno šolo spadajo vsi obrtniški vajenci in vajenke, ki se učč obrti v občini Moste, t. j. Moste, Selo, Vodmat, Zelena jama, Kodcljevo in v Šte-panji vasi, občina Dobrunje. K vpisovanju naj pri-neso vajenci in vajenke zadnje spričevalo in šolsko odpustnico ter učno pogodbo. Šolnina znaša 10 Din mesečno, vpisnina pa 3 Din. Pridni in ubož-ni vajenci in vajenke se šolnina deloma ali popolnoma oprosti. Gg. obrtniki in trgovci se naprošajo, da pošljejo zanesljivo svoje vajence in vajenke k vpisovanju. Mit A Gospodinjska nadaljevalna Sola v Mostab pri Ljubljani se prične mcseca oktobra t. 1. Vpisovanje se vrši v ponedeljek, dne 30. septembra t. 1., od 7 do 8 zvečer v osnovni šoli v Mostah. Pouk je za vsa šoli odrasla dekleta brezplačen. Pridne pa ubožne gojenke bodo letos oproščene tudi prispevkov za jedilnike, ki jih bo krila občina Moste. Sprejemajo se gojenke, ki so dovršile osnovno ali kako drugo višjo šolo in so izpolnile 16. leto. Učni načrt obsega vse teoretične in praktične predmete, ki so potrebni za gospodinjstvo. A P. n. obrtniki občine Zg. Šiška se obveščajo, da se vrši vpisovanje v obrtno nadaljevalno šolo v Zg. Šiški v nedeljo, dne 29. septembra t. 1., ob 10 do 12 dopoldne v novi šoli. Reden pouk se prične v ponedeljek, dne 7. oktobra t. L, ob 16. Novi grobovi -f- Vojak Kari Logar v Skopljem, sin železniškega kretnika na železniški postaji Lažko, je umrl v Skopljem, star šele 22 let. Rajni je še dne 9. septembra pisal, da mu gre dobro, ker je sluga pri častniku. Kmalu nato ga je zadela po desni strani kap, pridružila se možganska kap in 16. septembra je umrl. Pokojni mladenič je bil vzornega obnašanja. , , f Umrli so v Trbovljah meseca septembra: Ivan Deželak, vpokojenec, star 68 let; Blaž Horjak rudar, 39 let; Helena Salezin, žena v po kmetica, 50 let; Franc Rupret, rudar, 54 let; Franc Zdovc, 15 let; Jožeia Žunk, žena rudarja, 26 let; Julija Koren, žena zlatarja, 48 let; Marija Podmenik, prevzitka-rica, 74 let; Mastnak Jurij, delavec, 30 let. N. p. v m.! Rudarski shod v Trbovljah Trbovlje, 26. septembra. Kakor smo že javili se je počelo med rudarji gibanje za boljšanje plače, ki so danes v resnici mizerne. V ta namen prirede skupno vse strokovne rudarske organizacije v nedeljo. 21). septembra ob 9 dopoldne v Delavskem domu na Vodah rudarski shod. Vsak rudar naj se ga udeleži. Razveseljivo je pri tem mezdnem gibanju, da vsi tako složno nastopajo kot še nikoli, ker so uvideli, da le v skupnosti ije možnost zboljšati si svoj življenjski položaj. Osebne vesti — Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni 7.a vršilca dolžnosti poveljnika 2. baterije 5 divizijona dravske topniške brigade topniški poročnik Milovan Gligorijevič, do sedaj slušatelj višje vojne šole v Parizu; na službo v poveljstvo plev-ljanskega vojnega okrožja pehotni podpolkovnik Karlo Krumenaker; na službo v inženjerski oddelek timočke divizijske oblasii inženjerski pod poročni 1; Ivan Štimec, na službo v štab 50. pešpolka pehotni kapetan II. razreda Josip Bastijancič; za zdravnika 2. bataljona 37. pešpolka in garnizije Kari ovac sanitetni poročnik dr. Ivan Kesler; za vršilca dolžnosti komisarja stalne vojne bolnice Mala hroaiha •fr Osmina po rajnem gosp. župniku Marlilu bo v Mavčičah pri Kranju v ponedeljek ob osmih zjutraj. . , „ ...... ■fr Opozorilo. Nekdo prodaja po deželi biblije britanske svetopisemske družbe. Od večih strani sem bil že opozorjen, da se pri tem ponovno sklicuje tudi name. Menda je umevno samo po sebi, da nimam s to kolporlažo nobene zveze in da teh izdaj ne morem priporočati. Prosim vsakega, naj kolpor-lerja odločno zavrne, če bi zlorabljal pri razprodaji moje ime. — Fran Erjavec. -fr V uradih ivpanije v L)ubl,iani se bo od 1. oktobra 1929 naprej uradovalo: ob delavnikih od 8—12 in od 15—18. ob sobotah pa od 7.30—13.30. -fr Vsem rezervnim častnikom. Opozarjamo vse rezervne častnike ljubljanskega pododbora, da_ se vrše vsa plačila za ljubljanski pododbor P°, cel<: računu 15.352 in ne več po ček. rač. 13.934, kateri račun je v likvidaciji. Zato naj vsi gg. člani pazijo na to, da ne porabljajo za vplačila starih položnic, /a vplačila veljajo seveda tudi položnice Zadružne gospodarske banke. ček. rač. 11.945. Na teh položnicah je treba vedno navesti, da je vplačilo za Udruženje rezervnih oficira i ratmka, pododbor Ljubhana. Nadalje naznanjamo vsem članom, da so došli' ovitki za legitimacije in pa društveni znaki. Kdor želi znak ali ovitek, naj nam to takoj sporoči po dopisnici. Prosimo člane, ki še niso poravnali članarine ?a 1. 1929, da to takoj poravnajo. Odbor. it Razvoj telefonskega omrežja. Kakor se nam poroča iz povsem zanesljivih virov, se bo v bližnji bodočnosti odprla javna telefonska govorilnica v Šmarju (pri Sapu), Raki in Rajhenburgu. Da bo s tem modernim prometnim sredstvom omenjenim krajem zelo ustreženo, ni treba še posebej povdar-jati saj ie v bližnjem prometu telefon mnogo bolj praktičen kakor teiegral. Zato ie tudi tako velik razmah telefona co vseh kulturnih državah. fr Razpisana po^ta. Razpisana je služba pogodbenega p^taria v KrojJi (11—3). Jamčevma: 1000 Din Letni prejemki: redna plača 7300 Din, doklada 3900 Din, za brzojav 240 Din, za odpravljanje in prevzemanje pošte izven uradnih ur 182 Din in nagrada za prenašanje pošte 5110 Din. Prošnje s prilogami naj se vlagajo na poštno in brzojavno oblastno upravo v Ljubljani do 4. okt. 1929. -fr Lisičje lobanje. Narodni muzej v Ljubljani potrebuje v znanstvene namene več lisičjih lobanj. Na željo plača tudi odškodnino za dobro ohranjene lisičje glave po 10 Din za komad. Skeletiranje se izvrši v muzeju. Navesti je treba tudi točno, kc-daj in kje je bila žival ubita, sicer se ta honorar nc more izplačali. Materija! se naj pošilja muzeju po prinašalcih ali pa uradno potom šolskih vodstev, ki se s tem naprošajo, da blagohotno podpirajo nasa domoznanska raziskavanja. -fr Cvetcča palma in jablana. V zupnisču v Gotovi j ah cvete zops! velika »juka-palma«, ki je predlansko leto cvetela 2 meseca in imela okoli 120 cvetov V vrtu pa cvete in obenem ima tudi japoika brani nad imovino osebe, ki je zakrivila taka dejanja.« -fr Teoretična praktična tamburaška šola, spisal prof. Marko Bajuk, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena izvodu 40 Din. — Na mno-gobrojne želje naših tamburaških zborov je Jugoslovanska knjigarna izdala pričujočo lamburaško šolo, ki je prva v slovenskem jeziku. Spisal jo je strokovnjak, ki pozna in spada med prve poznava-tcljc tega glazbila. Šola nudi prav vse, kar mora znali iti vedeti igralec, ki hoče postati dober tam-buraš. Obsega veliko glasbene teorije, popis vseh tamburaških glazbil, nudi veliko zgledov in praktičnih nas\ etov glede sestave tamburaških zborov itd. Žalibog, da so pri nas ravno vsled pomanjkanja dobre tamburaške šole tamburaški zbori skoro utihnili. Saj smo imeli bore malo tamburaških šol in še te so bile zelo pomanjkljive in v tujem jeziku pisane. Prepričani smo, da se bodo ravno na podlagi (e izvrstne šole naši tamburaški zbori zopet oglasili, iznova pričeli temeljito gojiti taniburanje v prosveto nareda. Nesreča ne počiva — Velik požar pri Novem Sadu. V vasi Tovariševo pri Novem Sadu je v sredo poi>oldne izbruhnil velik požar v hiši kmeta Milana Rajiča. Ker je v' tem času pihal močen veter, je požar objel še štiri sosednje hiše. Gasilcem se je posrečilo samo omejiti požar, dočim je vseh pet prvih hiš pogorelo. Škoda znaša okrog 100.000 Din, niti ena hiša pa ni bila zavarovana. Požar je nastal radi lega, ker so Rajičevi vrgli žareč pepel na smetišče, ki se je vnelo, zanetilo v bližini slamo in hišo. — Mrtvec sc ponesrečil z avtomobilom. V bližini reke Zamoščice pri Kozarcu v Bosni se je pripetila nenavadna avtomobilska nesreča. V prijedor-ski bolnišnici je umrl te dni Omer Poljak iz Kozarca, čegar truplo so po njegovi lastni želji hoteli prepeljati v rojstni kraj. Mrliča so naložili na avto, truplo pa sta poleg šoferja spremljala še dva pokojnikova sorodnika. Na nekem strmem kraju ceste se je avto prevrnil v dva metra globok jarek. Živim potnikom se ni pripetilo prav nič, mrlič pa je od-letel več kot deset metrov daleč. Ce bi bil živ, bi se gotovo ubil. Ljubljana Kai bo danes? Dramsko gledališče: Zaprto. Kino »Ljubljanski dvor«: »V senci harema«. Nočno lekarniške službo imajo drevi: Mr. Ba-hovec, Kongresni trg; Mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78 in Mr. Hočevar, Šiška VII. * © Vreme je bilo včeraj v Ljubljani nekoliko milejše'kakor v sredo. Ozračje je bilo večji del, po- Rudolfu Ocvirku 90 odpeljali s klavnice 2000 Din vredno kolo. Zidarju Jakobu Brumnu so iz veže Kresije ukradli kolo, vredno 1200 Din. Delavec Ivan Kreč je pustil v veži Kolizeja kolo. Tatovi kolesa niso ukradli, pač pa so odnesli raz kolo suknjič, vreden 107 Din. Trgovcu Štefanu Reisu pa so v Kolodvorski ulici zniakuili sesalko, vredno 40 Din. © Številne male tavine. V delavnici čevljarskega mojstra Karola Blasa na Dvorskem trgu so vlomili neznani zlikovci. Odnesli so le par čevljev, vrednih 150 Din. — Posestnici Mariji Vidin je nekdo odnesel z voza na Poljanski cesti 40 Din vreden ^rt. — Precejšnjo zgubo trpi zidarski vajenec Al. Stepančič. Neki dolgoprslnež mu je odnesel iz kleti v Zgornji Šiški, kjer spi, znesek 900 Din, — Trafikant Ciril Kranjc v Trnovskem pristanu je prijavil, da mu je nekdo zmaknil 600 Din vreden električni števec, števec je bil last mestne občine. — Gosfiej Mariji Gobec na Starem trgu je bila ukradena 150 Din vredna pelerina. — Zdravniku dr. Milanu Perku v Vodmatu je bila odnesena izpred hiše 800 Din vredna palma. Dr. Perko obljublja 200 Din nagrade tistemu, kdor mu preskrbi jialmo nazaj. — Delavcu Matiji Čadu je bilo ukradeno v baraki v gramozni jami v Vilharjevi ulici za 1C0 Din obleke in živil. O Kino Ljubljanski dvor predvaja danes film »V senci harema«. (Ljubavna drama daljnega nri-jenta.) še tu le 18 stopinj C. ,0 CeskoslarenskA Obee v Lublani. — Obvy- k!6 Vaclavskč posviceni, s kratkou vzj>ominkou na tislci vvreči. konfi se v sobotu, dne 28. zari o osm6 večer v restauraci Zvezdn. Kolače, husa, tanee. 0 O plačevanju uslužbenskcga davka v davčnih znamkah v okolišu davčne uprave Ljubljana-mesto. Davčna uprava za mesto Ljubljana razglaša: Ministrstvo financ, oddelek za davke v Belgradu, je z naredbo z dne 10. septembra 1929, št. 83.390 odredilo sledeče: Deodajalci. ki zaposlujejo mesečno povprečno do največ 20 zaposleneev, plačujejo uslužbenki davek izza dne 1. oktobra 1929 v davčnih znamkah. — Plačevanje uslužbenskega davka z davčnimi znamkami je zabranjeno: a) državnim in samoupravnim instiucijam, kakor tudi b) družbam^ ki javno ]x>lagajo račune in ki so vsled tega načelno zavezane družbenemu davku in sicer v obeh teh primerih brez ozira na število zaposleneev in c) ostalim delodajalcem pa tedaj, če zaposlujejo mesečno povprečno nad dvajset zajioslencev. Davčne znamke se morejo nabaviti "pri pooblaščenih prodajalcih takse-nih vrednostnic, t. j. v trafikah. Davčne znamke se morajo v knjižici za uslužtenski davek nalepiti ob vsakem izplačilnem roku na zato določenem mestu in iakoj nalo uničiti z žigom ali svojeročnim podpisom delodajalca. V ostalem se knjižice za uslužben-ski davek vodijo na dosedanji način. Davčne knjižice izdaja občinsko oblastvo, vpisovaje hkrati podatke o rodbinskem stanju, t. j. imena in leta sta- □ Mariborski Orli so imeli v sredo na Koroški cesti 1 svoj redni letni občni zbor, na katerem so si izvolili novi odbor ter določili program za delovanje v prihodnji poslovni dobi. V odbor so izvoljeni bratje Joško Malešič predsednik; Franjo Žebot podpredsednik; Murko tajnik; Smerdel načelnik; Gruden blagajnik, Saladin gospodar ter Poženel in prof. Mlakar preglednika. □ Redko pozornost zbuja med Mariborčani film Prosvetne zveze, s katerim otvarja tukajšnji unionski ldno na svečan način svojo filmovo sezono 1. 1929-30. Film »Sestra Marija«, ki je izšel v Sor-genovi režiji v založbi Ufe v Berlinu, se odlikuje zlasti po svoji globoki etiki, dostojanstvu dejanja zavitega v romantično zgodbo, pa tudi krasnih filmskih posnetkih, izredno fino izdelanih slikah ter očarujočo filmsko tehniko. In deluje s svojo poučno vsebino, tako enostavno in resnično hkrati. »Sestra Marija« je brezdvomno eden najlepših in najmlS-nejših umotvorov novodobne filmske produkcije. Zalo se vsi prijatelji dobrega in lepega filma vabijo, da si ogledajo »Sestro Marijo«, ki se do vključno ponedeljka dne 30. t. m. predvaja v tukajšnjem kinu Union. Predstave, ki jih spremlja posebna gpdba in pa petje nekaterih članov oz. članic tukajšnjega gledališkega zbora, se vrše ob 18.45 in 20.45. □ Nadaljna imenovanja v okrajne cestne odbore. Oblastni komisar je imenoval v mursko-soboški okrajni cestni odbor Ferdinanda Celeča, posestn. v Ratičanu in Franca Parčiča, posestnika v Gornji Lendavi. V č a k o v s k i okrajni cestni odbor: Lubislava Kuntariča, prof. v Čakovcu; Josipa Lovreea, posestnika in mlinarja v Preseki ter Franja Mesariča, posestnika v Pustakovcih. V kozjanski cestni odbor: Marka Tomažiča, dekana v Kozjem; Martina Vrečka, posestnika v Žegeru ter Ivana j.egvarta, župana v Pilštanju. V slovenj-graški okrajni cestni odbor pa Franca Marčiča, tesarskega mojstra in lesolržca v Slovenjgradcu; Ivana Vrhnjaka, posestnika in lesolržca pri sv. Je-derti ter Antona Rogino, posestnika v Podgorju Volitve načelnikov imenovanih okrajnih cestnih odborov se vrše dne 1. oktobra. □ Kat. akademiki, člani tukajšnjega ferialnega kluba »Panonija«, imajo v ponedeljek, dne 80. t. m., ob 9. v dvorani Zadružne gosjMidarske banke svoj redni letni občni zbor. Za članstvo je udeležba obvezna; starešine vabljeni. □ >Maribor« ima drevi ob pol 20 v pevski sobi, Slomškov trg 20, redno pevsko vajo. Vabijo se vsi, ki se za petje zanimajo. □ Angelski večerni tečaji se otvorijo začetkom oktobra. Vršili se bodo ob ponedeljkih in četrtkih na realki, konverzacijski pa le ob zadostnem številu v čitalnici. Pismene prijave naj se pošiljajo kar Angleškemu krožku na tukajšnji realki, ustne pa pa dne 3. okt. od 18 do 19 na realki, pritličje levo. □ Naši vrli poštarji (pevski odsek) priredijo v nedeljo, dne 29. t. m., običajno svojo jesensko prireditev v gostilni Reibenšuh v Pobrežju s pestrim in bogatim sporedom. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. Zircetek ob 15. Prijatelji naših poštarjev iskreno vabljeni. □ Slovesna blagoslovitev novega zvona rad-vanjske kapele se vrši v nedeljo dopoldne. Po blagoslovitvenih obredih se zvon potegne v zvo- rosti otrok delojemalca. Uslužbenski davek se pla- ___^............ ....... __ __________. ____ čuje v davčnih znamkah za vse zaslužke, ki se izpla- j ntv-T popoldne pa se v prid londa za kritje stro-čujejo izza dne 1. oktobra t. 1. Delodajalci, katerim , gjiov Vrši v prostorih g. I. Kranjca velik koncert admin. podporočnik san. stroke Gregor Rebula. — Poročeni so bili v Trbovljah v teku septembra- Franc Vodopivec, rudar, z Antonijo Oberma-jer, zasebnico; Rudolf Zupančič, učitelj, s Franjo Kovač učiteljico; Ivan Reberšek, rudar, z Alojzijo Zupan, rudniško delavko; Josip Vertačnik, rudar, z Marijo Teržan, zasebnico; Franc Venek, rudar, z Marijo Tanšek. zasebnico; Franc Lenko, rudn. kovač z Ivanko Kangler, zasebnico; Stanko Pustišek, strugar, z Martino Trebušak, šiviljo; Ferdo Planine, kovač, z Gabrijelo Rataj, šiviljo; Josip Leveč, pod-uradnik, s Franio Olfacijus, kontoristinjo. Šolske vesti a Umetniška šola »Probuda« ▼ Ljubljani (v poslopju Tehniške srednje šole, Aškerčeva ul. 9). Vpisovanje se vrši od 27. do 30. septembra vselej od 18 do 19 na Tehniški srednji šoli v pritličju, soba štev. 6. Dohod iz Gorupove ulice štev. 10 tez dvorišče. Reden pouk se prične r torek 1. oktobra 1929. Pouk je večeren, dnevno od 18 do 19 po določenem urniku, ki je razobešen na razglasni deski umetniške šole »Probude« ▼ vestibulu Tehniške srednje šole. V to šolo se sprejmejo tudi začetniki, ki imajo le nekaj dobre rolje in veselja zahodna in ______________________________pod nadlogo vel ike "c igans k e' 1 o 1 pe, ki je vlamljala in ropala na vse pvetege. Največ so trpele radi tega okolica feom-bora Beždana in okolice. Tolpa se je vsakokrat, kadar so jo naši orožniki zasledovali, umaknila na madjarsko ozemlje. V sporazumu z madjarski m i oblastmi pa se je posrečilo tolpo izslediti in prijeti Na vesti ima vsa tolpa nad 50 vlomov iu ropov Vodja tolpe je bil neki Mihael Sarkozi. pomagala pa si a mu njegova žena in svak. Orožnikom se je posrečilo prijeti le ženo, mož in svak pa sta ob pravem času p-begnila. Oblasti v Bezdanu jia so lia zahtevo madjarskih oblasii prijele še pet ciganov, katere dolže težkih vlomov in ropov. Oblasii zasledujejo še ostale sumljive cigane. Ko bosta preiskava in zasledovanje zaključena, se obeta Bački velikanski proces proti ciganski tolpi. V Službenih novinah št. 244 od 25. septembra 1929 je objavljen »Zakon o odškodnini škode državi za škodo radi veleizdajniških dejanj in o za- •fr Za osveženje krvi pijte skozi nekaj dni vsak dan zjutraj časo naravne »Franz-Josot« -grenčice! Po mnogih zdravnikih predpisana >Franz-,Tosef«-voda urejuje delovanje črev, krepi želodec, zboljšuje kri, pomirja živce in povzroči tako sploSno dober | do umetnosti in umetne obrti. Ker nudi šola po- j po&rtefc in jasno plavo. >Fran«-.Tosc!«-gren- | __;.nKrj)7hn v v deče točke: Gaunfi — Lolriniskl koncertni marš; ljubljanski latovi, specializirani na tavine koles, za Zaje — Odlomki iz opere »Zrinjski«; Weber — vse skrbi njihovih lastnikov, za trud policije, da bi uvertura k operi »Oberon«; Nikolaj — Kavatina iz kakega tatu ujela in za vse razne signalne in zava- opere »Templario«; Čajkovski — fantazija iz ope- rovalne naprave, ki »onemogočujejo« ialviiie koles, re »Evgen Onjegin«; Blaflke — »Let Orla* (marš). Kolesa kradejo kar neprej. Mesarskemu pomočniku Svira voiaška sodba. □ Če se splašijo kanji. Kočijažu Antonu Kollerju so se na Tovoruiški cesti nenadoma spla-šili konji; pri tem je izredno možni sunek vrgel Iiollerja z voza, pri čemer je zadobil občutne poškodbe na glavi, na levem podlaktu in levem nad-kolenu. Rešilni odelek je ponesrečenca prepeljal v bolnico. □ S flobertavko je ustrelil hlapec Franc K. 18 letnega viničarskega sina Antona Iskro iz Vo-seka v desni bok. Natančni razlogi dejanja niso znani. Težko ranjenega Iskro so prepeljali v tukajšnjo bolnico. O zadevi bomo še poročali. □ Mariborski gledališki abonma se vpisuje Se do sobote, 28. septembra. Opozarjamo še enkrat na veliko ugodnost, katero nudi za 25 predstav (med njimi 10 glasbenih), plačuje se v osmih mesečnih obrokih po Din 25 do 75 (uradniški po 10 do 68). Za to zares malo vosto dobivajo abonenti povprečno po tri predstave na mesec □ Ob desetletnici mariborskega gledališča se vrši na prvi slavnostni večer akademija. Zna-iilno zanjo bo, da se vprizori po eno dejanje iz dram, ki sta pred desetimi leti otvorili in zaključili prvo sezono. To sta »Tugomer« in »Smrt maj-ke Jugoviča«. Obe drami je tedaj režiral in igral v njih glavno vlogo g. Hinko Nušič, ki bo tudi sedaj nastopil z go. Podgorko v istih vlogah. Kot tretji odlomek se vprizori ta večer še četrto dejanje iz Župančičeve »Veronike Deseniške«. Sledila bo drugi večer premijera Cankarjevega »Pohujšanja v dolini šentflorijanski« v originalni in-scenaciji g. J. Koviča. Tretji večer pa bodo peli izključno operne arije bivši najboljši člani mariborske opere in g. Franc Neralič. Za posetnike vseh treh večerov nudi uprava 20% popusta, ako vzamejo vstopnice za vse tri večere pri dnevni blagajni. □ Cercle fran^ais, Prijave za tri poučne kurje za odrasle ter za literarni in konverzacijski kurz se sprejemajo in se dajejo vsa tozadevna pojasnila v društveni čitalnici na moškem učiteljišču, po prvem oktobru tudi v posameznih kurzih. Prvi sestanek starišev, ki želijo poslati svoje otroke v otroški vrtec, bo v torek, dne 1. oktobra, ob 14 v društveni čitalnici, prvi pouk v kurzih za odrasle pa isti dan ob 18 na realki. Vsi udeleženci kurzov oziroma njihovi stariši morajo vstopiti kot člani v francoski krožek. Šolnina za posamezne kurze je tako nizka, da jo zmore vsakdo, ki se želi naučiti francoskega jezika. Ker bosta poučevala v posameznih oddelkih gospod in gospa prof. Laverque, rojena Francoza, se nadejamo, da bo zaniman)e za učenje francoščine znatno narastlo. □ Skorajšnja otvoritev novega vodovoda. V Hočah pri Mariboru se otvori te dni novi vodovod, ki predstavlja za same Hoče kakor tudi celo hoško okolico veliko pridobitev. Največ zaslug za napravo potrebnega vodovoda ima hoški dekan Alojzij Sagaj, ki je tudi izposloval tozadevno podporo pri oblastni samoupravi. Priznanje zasluži tudi osobje pri tukajšnjem mestnem vodovodu, posebno vodovodni mojster gosp. Černi, pod čigar vodstvom se je napeljava izvršila. Otvoritev in blagoslovitev se izvrši na zelo slovesen način. □ Pekrsko gasilno društvo ima prihodnjo nedeljo pri Kmetiču v Pekrah svojo običajno vinsko trgatev; čisti dobiček je namenjen nabavi avtomobila. Začetek ob 15. □ Tiholapka. Mariborski orožniki so zasačili Julijano V., v tihotapskih zadevščinah in skrivnostih dobro posvečeno, ko je imela pri sebi razne tihotapske robe (saharina, vžigalice itd.). Vse tihotapske kunšti ji niso nič pomagale. Predali so jo tukajšnji policiji, ki je Julki priskrbela varno za- ' »etišče pri Grafu. Gospodarstvo Vinogradnik Rob. Košar: Nova pota slovenskega vinogradništva Ko je pred 50— 60 leti trtna uš uničila naše stare nasade, so nas strokovnjaki začeli učiti, kako se z regulanjem pripravi zemlja za nove gorice, kako se cepi amerikanska podlaga, kako je oskrbovati irs-nice, saditi novo trsje itd. K temu še je prišel pouk 0 zatiranju peronospore in pepela, koji bolezni sta bili povsem nova prikazen. Vse smo se naučili, vse smo prestali, in danes imamo hvala Bogu prenov^ ljene gorice, in kriza, ki je nastopila pred desetletji v našem vinogradništvu je srečno premagana. Obilo viua nam zraste v teh novih nasadih — samo prodati ga več ne moremo po primernih cenah. Nastala je kriza vina, največ vsled preobrata po svetovni gin, je umevno. Praktično je za naše vinogradništvo kriza vina skoraj istovetna s krizo naših vinogradov ob času filoksere. Pred leti nismo imeli vina za prodati, danes po rekonstrukciji goric pa imamo dovolj vina, toda brez prave cene. Filoksera se je preselila. Začela je napadati produkt naših goric — naše vino, ako se mi dovoli ta primer. Cene naših vin hirajo in pešajo od leta do leta, kakor nekoč stari nacadi. In zopet slišimo razne nasvete za odpravo te krize: eni hočejo z intenzivnejšim delom in bogato rodečimi sortami zvišali donos goric, a ne pomislijo, da škodujejo s tem kvaliteti. Kvantitete imamo itak dovolj v državi. Ona nas ra\ no ubija in končno ubije, ako bi gospodarili naprej, kakor dozdaj. Drugi hočejo zopet preiti na gojenje namiznega grozdja, kojega pa imajo južni kraji z toplejšim podnebjem že itak za 3 do 4 tedne prej nego mi, in bi se torej visoke cene za prvo grozdje že da\ no znaš'e v drugih 1 žepih; tretji hočejo vpeljati brezalkoholno industrijo, I za katero pa bi bilo naše kvalitetno grozdje, po mo-i jem mnenju, predrago in večkrat celo neprimerno, | četrti fantazirajo o izdelavi šampanjca; peti želijo saditev črešenj, breskev, marelic itd. Ne dvomim, da ti nasveti ne bi pomagali enemu i ali drugemu vinogradniku-posamezniku na konja, kr Ne pozabite pravočasno kupiti vstopnic za ogromna večina pa bi stradala naprej, ker okrog 35 drugo uprizoritev Gogoljeve komedije »Ženitev«, ki , tisoč oralov z žlahtnim irsjein nasajenih vinogradov se vrši v nedeljo, dne 29. t. m. ob 4 popoldne v ............... Celie & Poziv pevcem in pevkam! Drevi prične pevski zbor Katol. prosvetnega društva v Celju z rednimi pevskimi vajami. Pričetek ob 8 v I. nadstropju Orlovskega doma. Vsakdo, ki pride z dobro voljo in pevskega idealizma prožet, je iskreno dobrodošel. Pride pa naj že kar danes zvečer. ........ . i v Sloveniji se ne bi mogo kar tako prilagoditi enemu Narodnem domu. Komedija nudi toliko pristnega i a|j drugemu nasvetu. Iu zakaj smo pred leti zabili res toplo ! milijone in milijone narodnega premoženja v pre- 1 •___• _____: I-__. — : „ ol.n »n t-i/-.r»«»-> f\ rorl o i ^tlPl/.i. humorja in razvedrila, da poset predstave priporočamo. & V nedeljo bo električni tok ukinjen rrdi sna-ženja transformatorja v mestu od 10 do 16. Tako sporoča mestna elektrarna. Prosimo Mestno eek-trarno, da se ozira na to, da se vrši popoldne ob 4 v Narodnem domu gledališka predstava, za kalero je treba vsaj pol ure preje že imeti na razpolago električno razsvetljavo. Sploh bi lahko vodstvo elektrarne malo pogledalo po časopisju in se oziralo na popoldanske prireditve. S3 Gledališki abonma v Celju. Mariborsko gledališče, ki bo tudi letos prirejalo stalna gostovanja v Celju, razpisuje abonma na 15 predstav (od teh 10 dramskih in pet glasbenih). Abonma {ki znači precejšen popust napram dnevnim gledališkim cenam) se plačuje v petih zaporednih mesečnih obrokih, začenši z oktobrom. — Cene abonmanu so sledeče: ložni sedeži (v abonmaju se oddajajo le cele lože) pet obrokov po 75 Din v zadnjih Užah, 65 Din v srednjih, 50 Din v sprednjih ložah; parterni sedeži petkrat po 70, 60, 50 in 35, galerijski petkrat po 30 in 25. — Vpisi na abonma se sprejemajo v trgovini Goričan-Leskov-šek do sobte 28. septembra. jgr Smrdljiva jajca je ukradel in prodajal. V torek proti večeru je že bilo, ko je prišel k zasebnici Vok Alojzi ji na Sp. Hudinji mlad delavec Frane Kosec ter ji ponudil v nakup t8 jajec. Vok je kupila 14 komadov po 1 Din, ker je verjela Košccu, da mu jih je dal v razprodajo neki njegov prijatelj. Ko so ostala Košecu še štiri jajcu, jih je enostavno podaril navzočemu 8 letnemu Vil jemu Grcbenikn. Vokovo je še isti dan hotela jajca rabiti, a v svoje začu novljenje novih goric, ako se hočemo sedaj izneveriti staremu idealu? Zakaj smo naše gorice zasadili z žlahtnim trsjem, ako hočemo sedaj vreči puško v koruzo, ne da bi prej poskušali izbili iz njih, po novih metodah, one žlahtne kapljice, ki se danes še plačujejo jx> primerni ceni in se bodo plačevale, dokler se bo pilo vino v Jugoslaviji, Nemški Avstriji, na Ceskem in Poljskem. Ze ob rekonstrukciji naših goric smo imeli pred očmi pridelovanje — kvalitetnih vin. Sadili smo vse takrat znane in za naše podnebje najbolj odgovarjajoče žlahtne trte, žalibog še v mešanih nasadih, ker nam je primanjkovalo ceplenk in izkustva, in smo bili še vse učenci novih razmer. Kdor pa ima danes večje nasade šipona, rizlinga, traminca, muškatnega silvanca, burgundca itd. pa še pride vedno na svoj račun in vino mu ne zastari v kleti. Vprašanje kvalitete je poslalo še le sedaj v teh težkih in novih razmerah, uprav aktuelno. Podzavestno smo čutili že ob času filoksere, da leži naša bodočnost edino le v tem vprašanju, ker sicer ne bi forsirali za naše kraje sajenje najžlaliinejšega trsja. V tem nasajenem in rodečem žlahtnem trsju imamo danes po mojem mnenju kapital za bodočnost. Božja previdnost nas je postavila na zemljo, ki zamore z vsemi svojimi produkti konkurirati le na jx)dlagi — kvalitete. Pred in med vojro nismo izrabljali tega položaja, ker smo vino vedno lahko predali po primernih cenah. To nam je zadostovalo. Glavna stvar nam je bila produkcija. Za izbiranje in sortiranje, tipiziranje in požlahtenje produkta se nismo toliko brigali, kaj še da bi sc zanimali za trg, kakor se prej tudi nismo brigali za našo — valuto. In (ako imamo danes žlahtnega grozdja dovolj, žlahtnega vina pa premalo in Ip. Hudinji. Ko sta si pripravljala ležišče, sta našla kup jaiec, jih vzela ter hotela prodati. I/kupičck 14 Din sta si razdelila bratovsko na polovico. Dn so jajca pokvarjena, nista vedela. er Nevarno je srečati Westenovega delavca Franca. To je izkusil čevljarski pomočnik Oberčkal Blaž iz Goberja. V sredo kmalu po 8 se je Oberčkal vračal od dela po Novi cesti proti svojemu domu. Pa sreča Franca, ki ga ni poznal. Z njim je bil še neki drugi dečko. Brez vsakega povoda je Franc Oberčkala nahrulil, čeS, da krivo hodi. Ko mu je Oberčkal mirno odgovoril, da to ni res, je Franc pobral kamen in ga z besedami »Boš bežal!« zalučal Oberčkalu v meča, vendar mu ni s tem storil kaj hudega. Nato je divjak iztrgal iz bližnje Vebrove ograje lato in bi bil gotovo Oberčkala namlatil, dn se ta ni z begom rešil. Ko so Franca prijeli, je pravil, da je napadel Oberčkala rndi tega, ker ga je ta v tovarni med delom nekaj ob-rckoval. Izkazalo pa se je. da Obrčkal sploh ž njim nikdar v tovarni delal ni. den je je ugotovila" da so vsa jajca pokvarje- | trga ne poznamo v podrobnosti. Skrbeti za trg m n a N a z n a mlaje; čud nega prodajalca jajec po- odtok naših kvalitetnih vin, je naloga naših pnhod- lici i i kije Košexai ti njego v c pap r i j a t elja Ver- njih let. Težišče našega vinogradništva se je spre- biča prijelalzgo varjata se, laninske legitimacije 25% popust in je ugodnost za planince še posebno važna. Pričakovati bi bilo to tudi od starega podjetnika g. Križnika na Prevaljah, ki bi s tem dosti pripomogel k razvoju tujskega prometa v mežiški dolini, katera ne zaostaja za Savinjsko ali logarsko dolino po svoji romantiki in ustanovah Da omenimo le svinčeni rudnik in njene naprave. Upamo, da se z redno vožnjo sedaj pomnoži promet po mežiški dolini preko Koprivne na Solčavo in Logarsko dolino, ki je najkrajša pot za posetnike iz mariborske oblasti in je mogoč prevoz z avtom do Koprivne. Razvoj naj bo najiskreneje pozdravljen. Iz društvenega življenja Stolna prosveta priredi v nedeljo dne 29. septembra poldnevni izlet na Skaručino. Odhod z gorenjskim vlakom ob 11.40 dopoldne ali pa z avtom izpred »Figovca« ob 1 popoldne. Z vlakom se peljemo do St. Vida, z avtom do Tacna ali do Skaručine. Šmartno pri Litiji. Kat. prosvetno društvo v Šmartnem pri Litiji otvori igralno sezono z igro »Za pravdo in srce , ki jo vprizori v nedeljo dne 29. sept. ob 3 popoldne. Ob tej priliki nas lo društvo razveselilo z novimi kolisami in novim pomnoženim orkestrom. Šahovski klub »Triglav« naznanja svojim članom in vsem prijateljem šaha, da se 1k> začelo v soboto dne 28. t. m. redno igranje v jesenski sezoni v klubovem lokalu v Narodni kavarni. Klub si je sestavil za novo sezono obširen program. »Triglav« je kljub temu, da obstoja razmeroma kratek čas in kljub temu, da so mu bili edina finančna podpora samo darovi požrtvovalnih članov in pa nizka članarfna, dokazal, kako pravilno razume svoje šahovsko poslanstvo. Klub so nI strašil, velikih stroškov in si je nabavil veliko število šahov, šahovskih ur in pa strokovno literaturo, tako da lahko dobi v klubu vsak šahist vse kar rabi, da se izpopolni v šahu. Zato pa vabimo vse prijatelje lepe kraljevske igre, da vstopijo v klub in mu s tem moralno in materi,jelno pomagajo, dn nadaljuje z započetim delom v čast in korist slovenskemu šahu. Vpisovanje se vrši vsako sobote v klubovem lokalu v Narodni kavarni, članarin? je nizka. Budimpešta. Tendenca utrjena. Pšenica okt 21.20—21.83, zaklj. 21.88—21.85, marec 23.80-23.95, zaklj. 23.93—23.94, maj 24.65-24.88, zaklj. 24.86—24.88, rž okt 15.80—15.86, zaklj. 15.80 ' —15.81, marec 18.20—18.31, zaklj. 18.80—18.31 koruza maj 17.30-17.45, zaklj. 17.47-17.48. Hmelj Niirnberg, 26. sept. (Tel. »Slov.«) Kujičija je postala nekoliko mirnejša. Pripeljanih je bilo na trg 150 bal, prodalo pa se jih je komaj 100. Najbolj se je povpraševalo po hallertauskem in gorskem hmelju I. in srednje kvalitete, llallerlauski je imel ceno 55—75, drugi pa 38—55 mark. Tudi za srednji wiirtemberški hmelj se je plačevalo po 55 mark. Razpoloženje in cene so ostale neizpremenjena. IP^jfit I; v-s-.!':-..:: Š »«(> c4 ^ »'k>41 ,l»tl\| i »uuptisrso.* SCM«CK(S(S0 . ^ ; t * . v*- f«? I'tll»|« » <(>ins< t* v«*rt*fttftt* Otvoritev medparlamentarne trgovske konference v Berlinu. 260 parlamentarcev iz vseh držav sveta - izvzemii Rusije in Združenih držav — ie prišlo v Berlin na medparlamentarno trgovsko konferenco, ki je oficijelna zastopnica parlamentov. V svojih vsakoletnih zborovanjih je že znatno pripomogla k poenotenju trgovskih zakonov in odredb. Slika nam kaže otvoritveno sejo , Naval na hranilnico. Frankfurtska splošna zavarovalnica je propadla. Kmalu so se razširile vesli, da ie pri tem močno oškodovana tudi hranilnica v Frankfurtu. Posledica je bila ogromen naval vlagateljev na dvajset podružnic te hranilnice. V dveh dnevih so vlagatelji dvignili nad tri milijone mark (42 milijonov dinarjev), V dokaz, da so te vesti brez vsake podlage, je hranilnica pripravila 30 mil. Od poročevalca do diktatorja Budimpeštanski listi obširno pišejo o najnovejšem prevratu v življenju Jožefa Poga-nyja, bivšega ljudskega komisarja madjarske sovjetske republike, katerega so sedaj radi njegovih velikih goljufij odstranili od vodstva komunistične stranke v Ameriki. Neslavni konec »rdečega Napoleona« živo zanima madjarsko javnost, ker je Pogany zelo dobro znan izza časa madjarske sovjetske revolucije. Njegov življenjski roman je v resnici buren. Začetek karijere tega največjega političnega sleparja v madjarskem javnem življenju sega v čas pred vojno, ko je vstopil v uredništvo »Friss Ujsaga«, kjer je bil nekaj časa lokalni reporter. Med vojno je pošiljal s fronte svojemu listu dolge dopise, v katerih je poveličeval zmage madjarsko-avstrijskega imperi-jalizma. Neposredno po vojni se je Pogany pretvoril v socialista in vstopil v uredništvo socialističnega glasila »Nepszava« ... Kmalu pa je spoznal, da v mladih socijalističnih vodah zanj ni obstanka. Zato je začel organizirati vojake, ki so prihajali s fronte. Tedaj je r.a Madjarskem vladal Karoly. Z oboroženimi tolpami je Poganv prirejal demonstracije proti vladi, tako da je končno prisilil ministra za narodno brambo, da je odstopil. V svojih vojaških četah je uredil sovjete in preko njih vršil pritisk na madjarske meščanske časopise in nekatere prisilil, da so čisto utihnili. Nekoč je s svojimi tolpami navalil na uredništvo »Pesti Hirlapa« in razdejal tudi tiskarno tega lista. Ko je na Madjarskem izbruhnila sovjetska revolucija, je bil Pogany že pravi rdeči diktator. Bela Kun mu je v madjarski sovjetski vladi najprej poveril portfelj ljudskega komisarja za prosveto, kmalu nato pa je Pogany postal rdeči minister za vojno. Čim je postal minister za prosveto, je Pogany v eni svojih prvih naredb odredil, da se mora po vseh madjarskih gledališčih igrati njegova drama »Napoleon«, katero so pred vojno vse gledališke uprave zavrnile. Kot rdeči minister za vojno jc Pogany takoj organiziral svoje vrhovno poveljstvo na obrežju Blatnega jezera, v Sofioku. Vila, v kateri je bilo vrhovno poveljstvo in štab madjarske rdeče vojske, je kmalu postala pozorišče ostudnih orgij, medtem ko so madjarske delavske množice stradale. »Rdeči Napoleon«, kakor so ga imenovali v sovjetski Madjarski, je kmalu moral bežati, ko je propadla republika Bele Kuna. Poganv se je umaknil na Dunaj, kjer se je ponovno lostil pisanja in začel izdajati komunistični tednik v madjarskem jeziku. Pa tudi tu ni dolgo zdržal, marveč skupno z Belo Kur.om bežal v Rusijo, kjer je našel milost v očeh poglavarjev ruske komunistične stranke. Dosegel je. da ga je moskovska vlada poslala v Newyork, da tam organizira komunistično gibanje. V Newyorku se je Jožef Pogany pretvoril v Johna Pipperja in začel izdajati razne komunistične liste v vseh jezikih. Za to svoje delovanje je dobival iz Moskve ogromne vsote denarja, ni pa nikdar nikomur polagal računov, za kaj je denar potrošil. Tudi njegova »akcija« ni imela nobenega uspeha Končno je tudi Moskva spregledala in pozvala Poganyja, da se vrne v Rusijo. Pogany pa seveda ni bil tako nespameten, da bi svoje razkošno življenje v Moskvi zamenjal s celico v ruski »čeki«. Odgovoril je na ta poziv, da mora potovati v Mehiko in na Korejo, kjer je njegova navzočnost nujno potrebna za izbruh revolucije. Ker Pogany ni prišel v Rusijo, so poslali sovjeti preiskovalno komisijo, ki je ugotovila, da se »rdeči Napoleon« niti ganil ni iz svoje buržujske prestolice, kjer je živel prav po vzorcu najbolj okostenelih buržujev. Komunistični odposlanci iz Moskve so ugotovili, da je Pogany vse ogromne vsote, ki mu jih je pošiljala Moskva za komunistično propagando, porabil za to, da sam sebi zagotovi komunistični raj: živel jc po zgledu ameriških milijonarjev. Zapretili so mu, da ga bodo izročili ameriškim oblastem z ovadbo, da je goljufal, ako ne gre v Moskvo, da se tam opraviči. Pogany se pa ni .dal oplašiti. Odgovoril je, da bo isti hip izdal ameriškim oblastem neke važne dokumente, ki se nahajajo v njegovih rokah in ki grdo kompromitirajo voditelje komunizma v Ameriki. Ameriški komunisti so prišli v škripce in so izbrali manjše zlo: pustili so Poganyja na miru in enako svetovali tudi moskovski vladi. Ruski komunisti niso mogli drugega storiti, kakor da so to »garjevo ovco« vrgli iz svojega hleva. Pogany seveda ni bil prav nič žalosten, ker so ga izbrisali iz stranke. Ostal je v New-yorku, kjer zapravlja denar, ki mu ga je poslala Moskva, da v deželi zlata in dolarjev širi Ljeninov nauk. Opičja zgodba V neki stari hiši v Budimpešti živi že dolgo vrsto let gospodična Helena pl. Turehanyi. Stara samica iina več sob, ki so starodavno opremljene in katere pospravlja sama. Po navadi starih samotnih žen ne mara slišati o služkinji in rajši prebiva čisto sama v velikem stanovanju. Čisto sama pa tiha, stara gospodična vendar ne preživlja svojih dni: Ima namreč veselje do živali in v njenem stanovanju dobiš i pagaje, kanarčke, mačke in lepo, mlado opi-| co. Enakomerno je potekel dan za dnevom v { življenju stare gospodične, dokler nedavno ni I prišlo do neprijetnega iznenadenja: gospodična pl. Turchanyi je namreč prejela od policijskega komisarijata poziv, da se mora določeni dan zglasiti na komisarijatu, ker je osumljena tatvine. Lahko si mislimo, kako se je stara gospodična, ki vse svoje življenje ni imela prav ničesar opraviti z oblastmi, prestrašila. Prišla pa je točno na komisarijat, kjer so ji sporočili, da jo je vdova nekega generalnega ravnatelja, ki stanuje poleg nje, ovadila radi tatvine. Gospodična pl. Turchanyi od osuplosti ni mogla niti spregovoriti, posebno še, ko je policijski uradnik prebral ovadbo. V tej ovadbi jo je omenjena vdova osumila čisto navadne tatvine. — Trdila, da ji je že delj časa kradla razne stvari, pa je potrpela, sedaj pa ne more več, ker ji je izginila dragocena zlata doza za cigarete. Na vprašanje policijskega uradnika, če more svoje trditve tudi dokazati, je odvr- Prvi Francozi zapuščajo Porenje, Odhod francoskih čet iz Koblenza s trikoloro na čelu. borba za milijonsko zapuščino Pariz ima zopet svojo senzacijo. Pravkar se je namreč pričel proces radi zapuščine slavne, nekoč po celem svetu znane plesalke Goby Deslys, ki je pred sedmimi leti umrla. Zapustila je imetje v vrednosti dveh milijonov dolarjev. In za lo milijonsko dedščino se poteguje 25 družin, od katerih jih je 20 iz Francije. Največ upanja imata družina Caric iz Marseillea in družina Navratil iz Madjarske. Goby Deslys se je mudila večji del svojega življenja v Parizu, a nikdar ni nikomur ničesar omenila o svoji rodbini, samo včasih je namignila, da izhaja iz kraljevske hiše. Za časa svetovne vojne se je mudila v Londonu, a tam jo je nekdo ovadil, da je Madjarka. S pomočjo svojega prijatelja se ji je posrečilo, da je pobegnila v Pariz, kjer je imela mnogo zaščitnikov, ki so jo obvarovali izgona. Njen najboljši prijatelj jc bil portugalski ekskralj Manuel, od katerega je dobila večino svojega dragocenega nakita. Že sam ta nakit je vreden več milijonov. V Parizu pričakujejo z največjim zanimanjem, komu bodo pripadli milijoni Goby DesIysove. nila tožiteljica, da so ji pred nekaj dnevi zginile rokavice, katere je potem hišnica našla v obtoženkinem zaboju za smeti. Gospodična pl. Turchanyi je zatrjevala svojo nedolžnost, se sklicevala na svoje staro plemenito ime, na svoje ugledno sorodstvo in na materialno neodvisnost. Ko se je nekoliko pomirila, ji je nekaj šinilo v glavo. S solzami v očeh se je nasmehnila in dejala: Da, bo tako... opica se je s tem igrala in razgrizla rokavice, katere sem nato jaz sama vrgla v zaboj za smeti. Na vprašanje policijskega uradnika, za katero opico gre, je pripovuedovala »obdolženka«, da ima mlado opico, ki je tako krotka, da uživa popolno prostost. Najrajši sedi na pomolih, ki so tik vdovinega balkona. Na nasvet uradnika so natanko preiskali stanovanje stare gospodične, ker se je »sum« tatvine obrnil proti opici, zakaj znano je, da imajo opice svetlikajoče se predmete zelo rade. Ampak vse iskanje je bilo zaman; zlate doze niso našli. Sedaj je lastnica opice segla po zvijači. Sporazumno s svojo sosedo, ki je že davno obžalovala, da je podala ovadbo, je položila blesketajoč predmet na balkon in skrivaj opazovala opico. Že Knshnamurti v Evropi. V Berlin je prispel indijski teozof Krishnamurti, katerega smatrajo njegovi pristaši za Budo, ki da je že tretjič prišel na svet, da odreši človeštvo. po nekaj minutah se je ta vsedla na svoj stari prostor, segla po nastavljenem predmetu in ga skrila na nazidek za zaveso. Obe dami sta nato — seveda veliko bolj počasi kakor opica, zlezli do skrivališča. Vdova je od veselja zakričala, zakaj zagledala je tam svojo dragoceno zlato dozo.. Stara gospodična pa je našla številne predmete iz svojega stanovanja, ki so ji na zagoneten način izginili. Seveda je vdova generalnega ravnatelja umaknila ovadbo in se opravičila. Opica pa je zapravila svojo prostost in je bila odslej priklenjena na verižici. Krvave volitve v Mehiki 130 mrtvih. Iz Newyorka poročajo, da je bilo pri ro-livnih nemirih v Veracruzu (Mehika) ubitih 150 oseb, nad 100 pa ranjenih. Volivni boj se je vršil med Vasconcielisti in revolucionarno stranko. Predsednik Portez Gil je odredil obsežno preiskavo, ki je dognala, da je za nemire odgovorna revolucijonarna stranka. Med povzročitelji poboja se nahajajo tudi zelo visoke mehiške osebnosti. Lefafsfcct misija Lindbergha Iz Havane poročajo, da je tja dospel z avijonom polkovnik Lindbergh. To je prva etapa zračnega poleta, katerega je nastopil Lindbergh v srednjo in južno Ameriko. O tej priliki bo posetil tudi predsednike 16 različnih vlad srednje in južnje Amerike, da se pogaja ž njimi za ustanovitev zračnega pro-mesta med njimi in Zcdinjenimi državami. Lindbergh leti na velikem avijonu. Z njim potuje tudi njegova žena, ki ga stalno spremlja na vseh njegovih poletih. Razen tega se nahaja na aeroplanu še posadka štirih mož. Ravnatelj kaznilnice obiskuje celice svojih »gostov«. Ko je vstopil k nekemu težkemu zločincu, ta nasproti predpisom ni vstal. »Vi morate vstati,« je dejal ravnatelj, »če pridem k vam.« »Oho,« je odvrnil jetnik, »od kdaj pa, jaz sem vendar obsojen na ,sedenje'.« -v »Natakar, zakaj je pa danes porcija trikrat manjša, kakor včeraj?« »Kje ste pa včeraj sedeli?« »Tam pri oknu.« »Čisto v redu, gostje pri oknih dobivajo vedno večje porcije — radi reklame.« tn svee Anaiot Lunačarski »Die literarische Welt< prinaša o pravkar odstavljenem sovjetskem prosvetnem komisarju sledečo beležko: Anatol pl. Lunačarski, pesnik, politik in novinar, pripada najstarejšemu letniku komunistične stranke. Pred voljno je prebival kot emigrant z Ljeninom v Parizu, kjer se je živel kot poročevalec ruskih liberalnih listov. Kot prvi teoretik je uporabljal marksistično teorijo v umetniških zadevah. Kot podlistkar in kritik je slovel že v carski dobi, njegova politična karijera se je pa začela šele z Ljeninovo zmago v oktoberski revoluciji. Ljemin je svoijemu staremu sodrugu zaupal že v prvih oktoberskih dneh prosvetni komisarijat. Lunačarski je bil v sovjetski vladi zastopnik intelektualnega sloja in edini absolutni izvedenec v umetniških in slovstvenih vprašanjih. Radi svoje vneme za umetnost je prišel že v prvih dneh oktobra z vlado v konflikt. Ko je med prvo moskovsko vstajo obstreljevala rdeča armada zgodovinski del Kremlja, je zagrozil Lunačarski s svojim odstopom, Je bi se to »barbarsko uničevanje zgodovinskih zakladov« ne nehalo. Danes, enajst let po revoluciji, so se vloge menjale in nekdanji branitelj zgodovinskih zakladov je bil odstavljen, ker je ukazal podreti čez noč zgodovinsko-versko znamenje Moskve, znamenito kapelo iverske Matere božje. Politični vpliv Lunačarskega je bil vsikdar neznaten. Le umetniško, slovstveno in gledališko polje 'je bilo od početka revolucije popolnoma v njegovi oblasti. Delo bivšega prosvetnega komisarja so vse socialne ustanove v prid umetnikom, sedanja umetnostna zakonodaja in celo sedanja umetniška usmerjenost in struja v sovjetski Rusiji. Lunačarski se je poskusil tudi kot dramatik. Njegovi najuspešnejši igri sta »Kraljevski brivec« in »Don Quichote«. Večino njegovih dekadentno - mističnih pesnitev in dram je pa tudi ruski oficielni tisk sprejel dokaj hladno. Lunačarski je bil poslednji h-terat v sovjetski vladi, ki je bila v oktoberskih dneh sestavljena po desetih enajstinah iz samih pisateljev. Na njegovo mesto je postavljen kot vrhovni gospodar umetnosti vojak Bubnov. Literat je moral odstopiti v prid vojaku. LjubJjansha drama: !hsen: Strahovi Skoraj ob vsaki uprizoritvi lbsenovih dram smo ugotavljali, kako se je lbsen oblikovno in duhovno odmaknil od današnjega okusa in da postaja samo klasik, bolj občudovan kakor živ. Tudi »Strahovi«, ki ijim nihče ne more odrekati, da obravnavajo važna, življenjska vprašanja, so kljub učinkovitim dogodkom postali okorni in retorična oblika duhovnih obračunov tako očitna, da tehnika dela plava na površju in je tudi še tako močna igra ne more zakriti. Povsod vidimo: tu je teorija tega, tam onega vprašanja, tu pisatelj podira to, tam ono avtoriteto. Povsod sta doktrinar in dramatik složna. Tudi analitična tehnika, največja Ibsenova moč, nas ne premami, kajti tisti veliki del drame, ki je dvajset ali še več let preti končno katastrofo in ga pisatelj mora neprestano eksponirati, je za nas že epika, na odru neučinkovita snov in ostane nam samo še drama usodne situacije in zadnjega odločilnega koraka. Odrsko osredotočenje življenja za toliko let nazaj se ne more zgoditi brez neke skoraj neverjetne nujnosti. Tako vidimo tudi v »Strahovih«, da je družba petih oseb, gospe Alvin-gove, njenega sina Osvalda. Regine, pastorja Man-dersa in mizarja Engstranda preveč teoretično^ od vseh strani utemeljena, da bi mogla poganjati žive dramatične plodove. Kljub temu so »Strahovi« s svojo brutalno družinsko tragiko še zelo popularno delo in za današnje gledališče ne docela brezplodni. Gre za to, da se ta ostareli teoretični realizem, ki kljub svoji naturalistični osnovi vendarle kot močan simbol človeške tragike sega v naše srce, tako oživi in res človeiko pretolmači, da nam ni studijski predmet, temveč vsaj živ spomin človeške revščine. To se mi zdi, da je naša predstava pod vodstvom ge. Marije Vere dosegla. Ob avtorjevem tekstu smo doživljali tudi trenotke sočutja in izza igre poosebljenih problemov so mnogokrat stopili živi ljudje. O vseli osebah to lahko rečemo. Preko tega predstava ni šla; solidno vodstvo in solidna igra se je afektiranosti izogibala in to je predstavo napravilo nekoliko hladno. Zgolj tehnične vezi in proteze v igri bi bilo mogoče bolj zakriti — toda v celoti najdemo krepke poteze v vseh stvaritvah. Ga. M. Vera, ki je igrala gospo Alvingovo, je zgradila svoj lik na dostojanstvu, prosvetlenosti in požrtvovalnem materinskem čuvstvu. V začetnem prizoru je ušla preko zmernosti, nato pa je igro vzdržala v dobri umerjenosti in iskrenosti. Osvald g. Debevca je bolj studijski predmet; podan je v zelo nazorni, estetično pretežki mimiki, v točnem, svojevrstnem artikularnem govoru. Toda rajši imam njegove regije. Zdi se, da se kot igravec ne počuti dobro. Rc-"'na ge. M. Danilove je povečini zadovoljevala, g. Levar se je kot pastor Manders junaško boril s svojo papirnato vlogo in ji dal precej življenja, Engstrand g. Kralja, narmanj vabljiva vloga, je preveč spominjal na svoje komične vloge in bi bil mnogo boljši, če bi manj veslal z rokami. V splošnem bi pripomnil, da se pri nekaterih igrav-cih spet jasneje pojavljaijo koncem stavkov kadence ljubljanskega dialekta, kar bije tudi v obraz, ne samo za uho. F. K. DROBIŽ IZ BELGRADA. Prve dni oktobra bo krstna predstava »Miste-rioznega Kamiča« Josipa K u 1 u n d ž i č a , ki jc pred dvemi leti izšel v knjigi. Zanimivo je, da bo dramo režiral autor sam. Sicer je pa Kulundžič več let delal v zagrebškem gledališču in je tudi v iuo-zemstvu potanko študiral moderno dramsko režijo. »Misteriozni Kamič« je reporterska drama z zgodovinskim ozadjem. Obdelava slučai velike podobnosti italijanskega profesorja Canella in tipografa Brunierija. Isto snov je za Kulundžičem vzel po-znani italijanski dramatik Pirandello, ki prav sedaj piše dramsko delo iz nje. Lani so ruski upodabljajoči umetniki osnovali svoje društvo, letos v novembru pa bodo razstavljali. Predstavljenih bo čez devetdeset emigrantskih umetnikov, ki žive po vseh evropskih državah. To bo prva tovrstna izložba sploh in gotovo zelo zanimiva. Časopis za zgodovino in narodopisje zv. 3—4, ki ga izdaja Zgodovinsko društvo v Mariboru, prinaša sledeče članke: V. Burian: Josip Dobrovsky; Fr. Baš: Maribor (Mestna meja); I. Kotnik: Slovenski rokopis z Leš pri Prevaljah iz sredine 18. stoletja; I. Glaser: K bibliografiji Zupančičevih spisov. Sledbjo izvestja, kjer poročajo i. Kotnik o Ivanu Vrbanu-Zadravskem in njegovi dobi, I. Mrav-ljak o Marenbergu 1257-9 iu i272, F. Ilešič pa o Miklošičevem prevodu Lipec Jana Kochanovvske-ga, nato pa ocene raznih na domačem in svetovnem knjižnem trgu izišlih novosti. Opaža se zlasti v tekočem letu, da se zanimanje za Časopis med našo inteligenco vsebolj veča, o čemer priča rastoče število članstva, pa tudi sotrudnikov. »Časopis« je svedok neumornega dela mariborskih kulturnih delavcev za obogatenje in povzdigo slovenske znanosti. Nova Evropa, št. 7, 26. septembra 1299 objavlja članek N. Politea o rajnem Hinku Hinkoviču. Bogdan Radica referira o mladem Kitaju. Zelo intere-santni so pogledi Aleksandra M a k 1 j e c o v a , profesorja ljubljanske univerze in prvorednega strokovnjaka za zaščito mladine pred grdo literaturo. Pavle Arkočenski prikazuje v par obrisih Cehova. Šport RAZNE ŠPORTNE VESTI. V nedeljo se igra zadnje kolo lekem za državno prvenstvo. Srečajo se v Zagrebu Gradjanski in Hajduk, v Belgradu pa BSK in Hašk. V Zagrebu nastopita bivši državni prvak in letošnji na i resnejši tekmec za naslov prvaka. V zadnjih dveh tekmah se Hajduk ni pokazal v najboljši formi in je le s srečo odnesel točke. Gradjanski je v stanu presenetiti in ni izključeno, da bivši prvak zaustavi Hajduka, ki ne sme izgubili ne ene točke. Tekma v Belgradu gre pa za drugo mesto. Ako zmaga BSK, mu je drugo mesto sigurno, in so n»u izgledi na prvenstvo večji. Odigrati mora še dve tekmi, ki sta bili razveljavljeni in sicer proti Hajduku v Splitu in Jugoslaviji. Stanje državnega prvenstva je naslednje: 1. Hajduk 6 iger, 10 točk; Hašk 7 iger, 7 točk; BSK 5 iger, 6 točk; Jugoslavija 7 iger, 6 točk; Gradjanski 7 iger, 3 točke. To poslednje kolo bodo sodili v Zagrebu g. Šneler (Ljubljana), v Belgradu pa g. Gobel (Dunaj). Nazglavnejšo tekmo vodi ljubljanski sodnik. Reprezentanca Jugoslavije igra prihodnjo nedeljo v Bukarešti z Rumunsko za balkanski pokal. Moštvo bo sestavljeno po večini iz belgrajskih igralcev z Mihelčičem v vratih. PRIPRAVE ZA ZIMSKO TUJSKO-SPORTNO SEZONO. TZSS se že pripravlja za zimo in sezono. Na n jegovo pobudo je že 8. septemhra sklicalo ministrstvo za trgovino na Bled vse interesente. Ob tej priliki so se določile splošne smernice za delo v zimski sezoni. V nedeljo, 22. t. m., se je vršil že drugi sestanek, ki so se ga udeležili zastopniki velikega župana ljubljanskega, komisarja oblastnega odbora. Putnika, Zveze za tujski promet, SPD, županstev Bleda in Bohinja ter tiijskoprometnih in smučarskih društev na Bledu, v Bohinju, Mojstrani, Kranjski gori in Jesenicah kakor tudi zastopniki hotelirjev. Konferenco je vodil predsednik JZSS dr. Pire. Iz obsežnih poročil in debat posnemamo, da se JZSS zaveda svoje naloge ter da je vse delo v največjem razmahu. Ugotovilo se ho število kurjenih sob za zimske obiskovalce postojank, hotelskih, zasebnih, določile cene za nje, za kurjavo, poskrbeli stolni srau-ški tečaji, smuški vodniki, izdelal se bo pregled vseh izletov in tur iz posameznih izhodišč, organizirali se bodo daljši in krajši skupni izleti, uredila se bo vremenska služba. Vse cene bodo temeljile na sporazumu, onemogočilo se bo vsako pretiravanje JZSS bo izdal za zimsko sezono skupen prospekt za vsa zimska letovišča v Gorenjski, dalje popolen zimski športni program. Oboje bo izdano tudi v nemškem jeziku. Skušalo se bo napraviti več umetnih dr* lišč. smuške skakalnice se bodo pravočasno uredile in popravile. Predelal se je program naše prve mednarodne zknskosportne tekme na Bledu in Bohinju. Večina udeležencev se l)o nastanila nn Bledu, kjer bo tudi svečan banket ter razdelitev nagrad. Na Bledu bodo drsalne, v Bohinju skakalne tekme, dočim bodo smuške tekme prirejene deloma na Bledu, deloma v Bohinju. Po končanih tekmah bo več smuških izletov v Alpe. zlasti proti Kranjski gori. Radi omejenega števila kurjenih sob se bo propaganda razvila v glavnem samo v državi. v inozemstvu deloma. — Konferenca je potekla v usodnem razpoloženju, vsi udeleženci so pokazali voljo za delo. Radio Koliko je postaj na svetu. Svetovna radio-konferenca leta 1927. v Wa-shingtonu je sklenila, da naj se izda »mednarodni seznam vseh radio oddajnih postaj«. Mednarodni biro svetovne telefonske zveze je sedaj ta seznani izdal v francoskem in angleškem jeziku, beznam vsebuje opis »vseh« oddajnih postaj :na svetu!koncem aprila 1929. Skupno navaja 928 oddajnih postaj. Od teh je samo v Ameriki 740, torej nad dve tretjini, 161 v Evropi, ostalih 57 pa v Afriki, Aziji in Avstraliji. Seznam navaja v prvem delu (A) abecedni red oddajnih postaj, v drugem delu (15) pa podrobnejši opis postaj in sicer za vsako: ime, pozivni znak, geografsko lego, dolžino valov, ja-kost in lastnika oziroma družbo. Na posamezne države pride postaj: Zedinjene države (z Alasko. Filipini, Havvaiskim otočjem in Portoriko) b4S; Kanada 78; Švedska 30; Nemčija 28; Francija 13; Belgija 12; Uruguay 12; Japonska 11; Norveška 9; Finska 7; Čehoslovaška 6- Avstrija 5; Italija 5; Nizozemska 5; Poljska 5; Švica 5; Danska 3; l.rj-tanska Indija 3; Irska 2; Cejlon, Kuba, Eestonska, Gdansk, Hongkong, Madjarska, Peru, Francoska Indokina, Latvija, Litva, Maroko in Jugoslavija (•? na zadnjem mestu) pa po 1. Pri Jugoslaviji je všteta najbrže samo ljubljanska postaja. Da seznam ni popolen kaže že ta slučaj, saj smo imeli v naši državi že koncem aprila tri postaje, la tudi drun-ace ni seznam popoln. Tako manjkajo podatki iz celih držav, kakor Rusije, Španije, Portugalske, skoro vse latinske Amerike etc. Od oddajnih postaj na dolge in na kratke valove pa so vštete le nekatere. Vseh skupaj bi bilo na svetu kakih 1100 oddajnih poslaj. Petletnica. Čikaška WLS radio oddajna postaja je pretekli mesec objavila zanimiv pregled svojega petletnega obstoja in delovanja. Med drugim je v iz-vestju tudi omenjeno, da je v petih letih obstoja postaje došlo nad en milijon pisem, katere so poslali radio-abonentje. Pred mikrofonom pa je v tem času stalo 4000 raznih govornikov, umetnikov 'n drugih. kV Guatemali nc poznajo radia. Izredno težek sprejem radia je baje v Guatemali. Zakaj, radi mnogih pogorij, s katerimi je obdano vsako mesto, ne prihajajo skoro nobeni valovi do aparatov poslušalcev. 1'otrebno bi bilo torej, da bi vsako mesto dobilo svojo oddajno postajo, toda te oddajne postaje bi bile slišne samo v istem mestu. Sedaj ugibajo. če bi se našel kak sistem, ki bi kljub vsemu omogočil nesrečnim Guateraalcem sprejemati radio. Programi Har^^Ljtsb^snna: Petek, 27. sept.: 12.30 Reproducirana glasba (Havajski kitaristi). — 13.C0 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba (Hich. Tauber); 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 17.00 Koncert radio-orkestra: Theimler: Mali Inge; Baynez: Destiny; Keller Bela: Vesela uvertura; Urbach: Iz Mozartovega kraljestva; Engel Berger: Enkrat v letu. — 19.30 Gospodinjska ura: Naredila vzgoja in narodni ponos našega ženstva, ga. Marica Bartolova — 20.00 Grill- Earzer: »Ljubezni in morja valovi«, tragedija (člani judskega odra). — 21.30 Koncert radio-orkestra. — 22.00 Časovna napoved in poročila. Drugi programi t Petek, 27. septembra. Bolgrail: 12.10 Plošče — 20.00 Sprehod po Maroku, zemlji upornikov — 20.30 Prvi večer violinskih sonat — 21.35 Čas in dnevne vesti — 21.45 Zgode in nezgode. Radio kozerija — 22.25 Radio-kvartet. — Zagreb: 17.15 Popoldanski koncert — 20.35 Koncertni večer Zdenke Pacher (klavir) in Gustava Gruber (viola). — Varšava: 18.00 Koncert mandolin — 20.30 Simfonični koncert. — Budapest: 17.45 dlomki iz operet — 19.45 Godalni kvartet Waldbauer-Kerpely, nato ciganska godba. — Dunaj: 11.00 Dopoldanska glasba — 16.00 Popoldanski koncert — 17.50 Violinske sonate — 20.00 Koncertni večer. — Milan: 12.30 Radio koncert — 17.00 Radio-koncert -- 20.30 Simfonični koncert — 22.55 Poročila in koncert. — Praga: 16.30 Komorna glasba — 20.00 Drama v študiju: Dr. Kubka: Sv. Venceslav — 22,20 Vojaški orkester. — Langon-berg: 16.55 »Gozd šumi«. Mladinska ura — 17.35 Večerni koncert — 20.00 Večerna glasba — 20.45 Plesi in burke iz prejšnjih dni. — Rim: 13.15 Radio trio — 17.30 Vsakodnevni koncert — 21.00 Lehar-jeva opereta »Frasijuita«. — Berlin: 14.00 Plošče (od najresnejšega do najsmešnejšega instrumenta) — 16.30 Orkestralni koncert — 19.30 Klavir — 20.30 Nenpel.jske pesmi — 22.30 Iz operet. — Ka- i tovice: 20.00 Anda Kitschman poje (sopran) — i 20.30 Simfonični koncert. — Toulouse: 18.00 Plesna glasba — 19.15 Koncert — 21.(X) Instrumentalna glasba: odlomki iz oper, simfonije, razne orkestralne točk?. — Stutlgart: 20.00 NVilnerjeva opereta v 3 dejanjih: »Rože iz Floride« — 22.30 Zabavni koncert. — Torino: 17.00 Radio kvartet — 19.15 Radio-kvintet — 20.30 Prenos iz Milana. — M. Ostrava: 18.00 Prenos iz Prage — 2220 Vojaška godba. Iz zakonskega studia. Mož ženi, ki mu čita »levite«: Draga moja, ker radi tvoje oddaje ne morem zaspati, ti priporočani, da skrajšaš dolžino valov svujeiju iozika in I končaš današnji program!« Službeno iz LNP. (Kazenski odbor). Danes v petek, 27. t. m. ob 19 uri v ma'i dvorani »Delavske zbornice« (Miklošičeva cesta) seja kazenskega odbora. Gg. odborniki se naprošajo, da seji sigurno prisostvujejo. — Na to sejo se vabijo naslednji igralci: Ozebek Kari (Svoboda), Zor Ivan (Jadran), Marjetič Anton (Krakovo), Strnad Franc (Natakar), Pečar Rudi (Slovan), Brcar Ivan (Jadran) in Koser Arlur (Svcboda). — Iz seje poslovnega odbora 25. t. m. — M. O. v Mariboru se poziva, da izžreba igrišča za prv. tekme jesenske sezone danes v petek v prisotnosti delegatov marib. klubov, ki posedujejo lastna igrišča, v kolikor ni to že storil — tozadevno pismo sledi. — Tajnik II. Razpis lahkotletskega meetinga v Mariboru. Dne 1. nov. priredijo I. SSK Maribor, SK Rapid in SK Železničar na igrišču SK Rapida skupni lahko-atletski meeting. — Razpisane so sledeče discipline: Gospodje: lek 100 m, 800 m, 3C00 m, disk, krogla, skok v daljavo, skok v višino, štafeta 4X100; juniorji: tek 200 m, skok v daljavo; dame tek 60 m, krogla, skok v daljavo, skok v višino. — Prijave sprejme do 25. oktobra trgovina Sport-Roglič na Grajskem trgu. Prijavnina znaša 5 Din za osel o in 3 Din za disciplino. Zadnji rok je 31. okt. ob 12 proti dvojni prijavnini. Nogometne prvenstvene tekme v Mariboru dne 29. t. m. sodijo: g. Fischer SK Rapid:SK Svoboda ob 10 na igrišču SK Rapida; g. Nemec Maribor res.:Že!ezničar res. ob 13.30 in g. Vodišek (Ljubljana) MariboriZelezničar ob 15.30 na igrišču SSK Maribora. * NEMŠKI LAHKOATLETSKI REKORDI. Seznam zaključen 10. septembra 1929. Že zadnjič smo jih nekaj navedli in smo |x>ve-dali, da so bili nekateri že zopet zboljšani. V sledečem seznamu so tudi ti rekordi navedeni. Od 54 rekordov jih je bilo v zadnjih mesecih zboljšanili 20; lani jih je bilo zboljšanih 17. Od vseh rekordov v teku, ki jih je 34, nista bila od leta 1924 dalje, zbolj-šana samo dva, na 50 metrov in na 40 km. V sunkih in metih so nemški atleti zelo napredovali; vsi sedanji rekordi so iz let 1928 in 1929. Nikamor naprej ne pride skok v višino, velja še zmeraj Pasemannov rekord 1.923 ni iz leta 1911. — Z moškimi vštric so tudi ženske zelo napredovale, skoraj vsi njih uspehi so mednarodno prvovrstni. Teki: Moški rekordi 50 m 5.4 Houben 1.1024, 100 m 10.4 Kornig 1. 1926, 200 m 20.9 Kornig I. 1928, 300 m 34.2 llouben I. 1927, 400 m 47.8 Buehner I. 1928, 500 m 1:03.6 Peltzer 1. 1926. 800 m 1:51.6 Peltzer 1. 1926 1000 m 2:25.6 Peltzer I. 1927, 1500 m 3:51.0 Peltzer 1. 1926, 2000 m 5:34.0 Walpert 1.1926, 3000 m 8:35.3 Boltze 1. 1928, 5000 tu 15:00 Kilp 1. 1929, 7500 m 23:26 Diecknianu 1. 1929, 10 km 31:57.4 Petri I. 1929, 15 km 48:50.6 lluseii 1. 1928, 20 km 1:07:51.0 Piirsten 1925, 25 km 1:27:05.1 l lelber I. 1928, 10 km 2:36:56.2 Ilenipcl 1. 1924, 42.2 km 2.41:09.9 Reichmaim I 1926, 1 ura 18.211 km lluscn 1. 1928. 110 m lese 14.7 m Troflbach 1. 1929, 200 m lese 24.6 m Wichmann 1. 1928, 400 m lese 54.8 tn Peltzer l. 1927, 4X100 m 40.8 m SC Charlottenburg 1. 192« 10X100 1.47 Berliner Šport Klub 1. 1927, 3X200 m 1:05 Eintracht-FKFT 1. 1929, 4X400 m 3:17.2 Teutonia-Berlin L 1928, 4X800 m 7:54.8 Teutonia-Berlin l. 1929, 4X1500 m 16:25.8 Teutonia-Berlin 1. 1929. Skoki: Na daljavo 7.645 Dobermann I. 1928 V višino 1.923 m Paseinann 1. 1911 Ob palici 3.99 Wegener 1. 1929 Sunki in meti: Krogla enoročno 16.11 m Hirschfeld 1. T&9 Krogla obojeročno 27.96 Hirschfeld 1. 1928 Diskos enoročno 48.775 Hoffmeister 1. 1928 Diskos obojeročno 80.37 m Hitnchen 1. 1928 Kopje enoročno 64.915 m Molles 1. 1929 Kopje obojeročno 103.88 m Stoscheck 1. 1928 Kladivo 46.05 m Mang 1. 1928 De se to boj : 585 točk WeiB 1. 1929 Ženski rekordi. 100 m 12.1 Gelius 1. 1929 200 m 25.8 Schmidt 1. 1928 800 m 2:16.8 Radtke 1. 1928 4X100 m 49 S. V. 1860 Munchen I. 1929 80 m lese 12.4 Becker 1. 1929 Skok na daljavo 5.69 m Grieme 1. 19» Skok v višino 1.545 m Motte 1. 1928 Krogla enoročno 12.85 m Heublein 1. 1929 Krogla obojeročno 21.47 Jungkunz L 1929 Kopje enoročno 38.39 m Hargus 1. 1928 Kopje obojeročno 57.05 Haux 1. 1929 Diskos enoročno 38.43 m Reuter 1. 1926 Diskos obojeročno 53.98 m Luxem 1. 1927 Met žoge 82.50 Groth 1. 1929. Naznanita Ljubljansko gledališče Drama: Začetek ob 20. uri zvečer. Petek, 27. sept.: Zaprto. Sobota, 28. sept.: VELIKA ABECEDA. Isron. Nedelja, 29. sept.: FAUST. Izven. Ponedeljek, 30. sept.: Zaprto. Leopold Kovač, znani slovenski tenorist, proslavi 25 letnico oderskega udejstvovanja v prvi polovici novembra v ljubljanski operi. Za jubilejno predstavo si je izbral opero »Prodano nevesto«, kjer bo nastopil v svoji najboljši vlogi j Vaška. Predstava obeta poleg jubilanta zelo zanimivo zasedbo prvih partij, nakar opozarjamo že danes vse ljubitelje slavljenca in gledališča. »Velika abcceda«. Opozarjamo na današnjo prvo reprizo te izredno uspele komedije. Zavoljo velikega zanimanja, ki ga je vzbuila ta ljubka in humorna igra pri občinstvu, se ponovi »Velika abeceda« v soboto izven abonmaja i>o običajnih dramskih cenah. V nedeljo zvečer se ponovi izven abonmaja Goethejeva tragedija Faust-' /, gospo Nablocko. Levarjem in Skrbinškom v glavnih vlogah. Cene. so topot običajne dramske. Poleg vsega dramskega ansambla sodeluje pri Faustu« orkester in pevski zbor (okoli 60 oseb). Celokupno režijo vodi prof. 0. Sest. Strindbergova pravljična igra »Nevesta s krono« prvič na slovenskem odru. Za četrto pre-mijero je določena prekrasna Strindbergova pravljična drama »Nevesta s krono«, ki bo zaradi svoje močne vsebine, švedskega okolja, nordijske priro-de, značajev in običajev, čarobne bajnosti in zlasti zaradi silovitosti izraza nedvomno tudi naše občinstvo globoko zanimala. Glavne vloge igrajo: ga. Šaričeva, ga. Marija Vera, ga. Mira Danilova, ga. Rakarjeva ter gg. Kralj, Skrbinšek, Cesar, Debe-vec in Gregorin. Dekoracije naslikal g. Skružny st. Godba je deloma Strindbergova, deloma jo je zložil g. Balatka. Režijo ima g. Ciril Debevec. Mariborsko gledališče Torek, 1. oktobra ob 20. uri: SVEČANA PROSLAVA«. Izven. Operne cene. Gostovanje g. Hin-ka Nučiča in Vike Podgorske. Sreda, 2. oktobra ob 20. uri: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKf. Dramske cene. Četrtek, 3. oktobra ob 20. uri: OPERNO-KON-CERTNI VEČER. Izven. Gostovanje gg. Šimenca, Ncraliža in gr. Zamejiževe. Ljudski oder v Ljubljani Pri predstavi »Potopljeni zvon«, ki ga vprizori Ljudski oder v Ljubljani v nedeljo ob jk>1 8 : zvečer, sodeluje poleg najboljših moči Ljudskega 1 odra tudi godalni kvartet konservatoristov, ki I spremlja to dramatsko bajko z nalašč za to izbranimi melodijami, tako da se obeta vsem obiskovalcem večer najlepšega užitka. Orel Redni občni zbor SOZ se bo vršil v nedeljo dne 29. sept. ob 9 dopoldne v Ljudskem domu v Ljubljani /. običajnim dnevnim redom. Glasovalni upravičenci, ki niso prijavili še svoje udeležbe, naj to takoj store. Polovična vožnja zu občni zbor SOZ je dovoljena l odlokom generabie direkcije drž. železnic G. D. br. 77.346 z dne 25. 9. t. 1. v času od 27. do 30. septembra 1929. Člani, ki se bodo udeležili občnega zbora, mora,jo pokazati na domači vstopni postaji člansko legitimacijo ter naj vzamejo cele karto z mokrim žigom do Ljubljane. Karte naj v Ljubljani na postaji ne oddajo, ker bo veljala obenem s potrdilom o udeležbi na občnem zboru SOZ zn brezplačno vožnjo nazaj do vstopile postaje. Potrdilo o udeležbi bo dobil vsak člnn na občnem zboru SOZ. — Predsedstvo SOZ. Poizvedovanja Izgubljen denar. Reven potnik je izgubil 23 sept. zjutraj v vlaku od Ljubljane do Radovljice malo denarnico s 70 Din. Pošten najditelj je na-prošen, naj ta znesek pošlje nn upravb ^Slovenca«. Dobi nagrado. Darovi Darovi za novo Mirkov Kristus Kralj v Hrastniku: Darovali po žup. uradu Trbovlje (nadaljova-nje): 1. Žup. ur. Sv. Križ pri Ljut. 664 Din. 2. Pos. in hran. Sv. Ilj v Slov. gor. 500 Din. 3. Žup. urad Čemšenik 250 Din 4. Mar. Zupan, graj. oskrb. Loka, p. Z. m. 150 Din. 5. Nadžup. ur. Rogatec 220 Din. 6. Dr. Jul. in Mar. Kotzinutli 50 Din. 7. Dr. F. Dolšak 100 Din. 8 Emilija Jeros 200 Din. 9. Mar. Ahac, Plan. vas 100 Din. 10. Zbirka koroških Slovencev s ponižno prošnjo: »Kristus Kralj, reši naš Korotan!« 3020 Din. 11. Lesjak Ivan, Loke 434 200 Din 12. Pod logar Urh, Loke 48 46 Din. Narodne galerije redni nblni zbor, najavljen za sobolo 28. septembra 1929 je preložen na souolo 12. oktobra. Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrsticel 50Din. Najmanjši zncsekSDin.Oglasi nad 9 vrstic se računajo viŠ)e.Zaoqlase *troqo litovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 2Di'n. Na|manjs'iznesek10Din.Pristojbma za šifro 2Din.V>akogla> treba plačali pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le,če]opri!ožena2:naml O »> r-i O " o "S -■JriO« i-> N.S * 2 > "S s- o-d" .o n ir i- a " O a M ^ «q n OSN-Jl 3 -rcm re 0 > J I .SC« «. 1 S •■ , o ► . JjlUg O Q C 4) J OO « oiO So O tli £ C? > /v, i o -I0- Z -j" Q N -- -n U, — 1> J iošssj Preden se vprašamo, kje da je izginula trojica, kdo da bi jo bil odvedel in kako jo je odvedel, je treba vedeti, zakaj da naj bi sploh kdo te ljudi odpe-Ijaval.« Vsem je bilo jasno, da noben član pogrešane trojice ni imel vzroka, da bi prostovoljno zbežal ali se skril in da se tudi ne bi pustil kar tako, meni nič, tebi nič odpeljati kdovekam. Garan je trdil, da je usodnega dne zjutraj Henrik Monbardeau dvignil na pošti v Artemareju poštnoležeče pismo z začetnicama H. M. Maksim je takoj obrazložil, da Henriku pod tema začetnicama piše navadno Suzana Monbardeau-jeva in hočeš nočeš so morali potem nadzorniku razkladati vse te sitne zadeve s Suzano, pri čemer se je doktor Monbardeau silno razburil. Če torej pogrešanci niso sami od sebe ušli, preostane še, da so jih drugi odpeljali. Kdo pod milim Bogom naj bi imel korist od tega, če odpelje te tri ljudi? Garan je omenil številne odbite snubce Marije Terezije in postavil možnost, da bi jo bil kateri obo-ževatelj odpeljal. Le Tellier je izjavil, da je odbil le tri snubce in sicer španskega vojaškega atašeja poročnika Dona Pabla de las Almeras, g. Evansa, odvetnika Jz Chicaga in končno Abel Ul Kaddur pašo. Garan je vse tri poznal. Po njegovem teh treh ni mogoče osumiti takšnega dejanja. Španec se je med tem že zaročil, Amerikanec odšel v Ameriko^ Turek pa se je ravno na dan nesreče s svojimi dvanajstimi ženami vkrcal v Marseilleu na ladjo in se odpeljal. Potem so ugibali, ali morda ni kdo mislil odpeljati njene sestrične Fabijene. Nobenega takšnega se niso mogli domisliti. Preostal je še Henrik Monbardeau. Zakaj naj bi kdo temu stregel po prostosti? Tu se Monbardeau naenkrat domisli, da bi bil nemara Hatkins imel interes odstraniti Henrika, Hat-kins človekoljub, milijarder, darovatelj teleskopa. Vse jeMonbardeaua začudeno pogledalo. No, Henrik je res nedavno odkril glivo, ki povzroča povapnenje žil in poizkušal toliko časa, da je našel način, kako omejiti njeno delovanje v človekovem telesu. Njegova zasluga je, da je poslej skleroza, povapnenje ozdravljivo. Hatkins mu je ponudil pet milijonov za njegovo iznajdbo... Henrik pa je ponudbo kratkomalo odbil. Garan je takoj izjavil, da Hatkinsa ne gre sumničiti, ker je več dni pred nesrečo odšel z ladjo na potovanje okrog sveta. Gospod Tiburce seveda je pa trmasto zatrjeval, da mora biti ravno Hatkins storilec in da je njegovo odpotovanje samo pesek ljudem v oči. Potem so govorili o možnosti, da bi bila kaka zlikovska družba uplenila trojico z namenom, da izsili iz svojcev znatno odkupnino. Tu so se takoj spoprijeli Maksim, Robert pa Garan, ker je zadnji onima očital, da sta ponarejala stopinje na Colombierju. Le Tellier je spopadu napravil konec z vprašanjem: ; Za kaj se torej odločimo, gospod nadzornik?« »Jaz bom molčal,« odgovori nagovorjeni. »Kaj pa vi mislite, Robert?« »Ničesar ne morem reči, vsaj danes še ne.« »In vi, Tiburce?« ; Hatkins. Hatkins.« Objava Uprava državnih monopolov želi nabaviti potom prve ofertne licitacije, ki se bo vršila dne 19. oktobra 1929 v pisarni upravnika državnih monopolov ob 11. uri dopoldne, in sicer: 2730 m3 desk in 280 m3 letev iz mehkega lesa raznih dimenzij za potrebe tobačnih tovarn. Pogoji kakor tudi vsa druga obvestila se morejo dobiti v pisarni ekonomskega oddelka vsak delavnik od 10. do 12. ure. Iz pisarne Uprave drž. monopolov E. M. br. 18,011 z dne 10. septembra 1929 v Beogradu. »Se strinjam,« zakliče Monbardeau, drugi pa živahno ugovarjajo. Tiburce je svetoval, da bi se bilo treba oprijeti najprej mogočih rešitev tega vprašanja in izključiti vse nemogoče rešitve. Po njegovem je naravno in mogoče le, da so roparji ali pa Hatkins uropali pogrešeno trojico. Robert ugovarja. »Kaj je pravzaprav mogoče in kaj nemogoče?« Gospa Arquedoujeva se mu pridruži. »Jaz ne vem ničesar. Dajte mi samo hčer nazaj,\ vzdihne gospa Le Tellierjeva. »Kaj potem treba storiti?« sili Monbardeau. Tiburce, pregledujoč vozni red, izjavi, da hoče loviti Hatkinsa in da odpotuje drugo jutro za njim. »In vidva, Robert in Maksim?« vpraša Le Tellier. »Jaz bom premišljeval,« pravi Robert. »Jaz bom čakal, da se javijo roparji radi odkupnine,« izjavi Maksim. »In vi, vojvoda?« »Jaz bom takoj stopil v stik s svojim inženerjem in posvetovala se bova glede zgraditve kar se da hitrega letala, ki bo tako dobro in hitro, da bo mogoče z njim loviti zračne roparje.« »Aha,« pravi Maksim, »ti misliš isto kakor jaz.