Ptuj, torek, 9. avgusta 2005 letnik LVIII • št. 55 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 150 SIT Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V Štajerski Ptuj • Polfinale mis Slovenije 2005 Dominko d.o.o., Zadruini tig 8,2251 Ptuj 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65 Mi Že nabiramo Icondicijo! Kaj pa vi? Srečnih le dvanajst V Termah Ptuj, ki so bile letos prvič tudi soorganizatorice polfinalnega tekmovanja za mis Slovenije, se je dvajset deklet, najlepših z regionalnih izborov in castinga, potegovalo za finale tekmovanja za mis Slovenije 2005. Uspelo je dvanajstim, zaradi tega so tekle tudi solze. Z izbora za mis Štajerske sta finalistki Tatjana Caf in Tadeja Lašic. ^^^^^^ maraH še 22 dni ' www.perutnina.com Šport Nogomet • Drava premočna za Belo-krajnce Stran 7 Šport Ptujsko jezero • Z rancarijo v širši slovenski prostor Stran 10 Tednikov pogovor Po naših občinah Albin Lugarič, čast- Ptuj • Ob jubileju v ni občan • V risbi Termah Ptuj ne vidiš čisto vse zardevajo Stran 3 Stran 4 Po naših občinah Ptuj • Slovesna otvoritev novih prostorov reševalne postaje Stran 5 Od tod in tam Ptuj • Polfinale mis: boj med črnolaskami in plavolasko Stran 14 Po naših občinah Politična kronika Murska Sobota • Podravje • Marinič Zeleni proti posegom in Čelan šahirata: v Muro pred volitvami 2006? Stran 4 Stran 16 Zanimivosti Podlehnik • SDS ima v Halozah največjega! Stran 13 9770040197077 Uvodnik Gradimo s ponosom m Na ptujskem raste kar pet novih šolskih objektov. V dveh ptujskih primerih, na Olgi Meglič in v Ljudskem vrtu gre bolj za adaptacije oziroma za dograditve šol za dosego standardov za devetletne osnovne šole. V Trnovski vasi, Vitomarcih in v Majšperku pa gre za popolnoma nove šolske stavbe, ki s starimi šolskimi poslopji ne bodo povezane, oziroma bo za stare šole potrebno najti nove lastnike ali pa jim dati nove vsebine; v Vitomarcih ne, saj bodo staro šolo porušili. Gre vendarle za objekte, ki sploh niso stari z gradbenega vidika, saj sta bili šoli v Trnovski vasi in v Vitomarcih postavljeni pred kakšnimi tridesetimi leti, majšperška pa je tudi bila v takšnih letih dograjena in adaptirana. Te zadnje gradnje pa so pravzaprav res med zadnjimi novimi šolami, ki na ptujskem nastajajo, saj so v ostalih občinah bile šole z največkrat nadstandard-nimi telovadnicami že zgrajene in po svoje »krasijo« naše vasi, ki so se pred desetletjem ponovno prelevile v občinska središča. Običajno so to dolge zgradbe, da, kot sem enkrat že zapisal, ravnatelj rabi kolo, ko gre v hospitacijo, da ne izgublja dragocenega časa. To so v bistvu drage gradnje, saj je vsaka šola svojstven arhitektonski unikat, ni uniformiranosti, kot je bila v rajnki Avstroogrski, ti trije tipi takratnih šol pa niso kazili naše pokrajine. Sicer pa gradimo za naše bodoče generacije, gre za znanje, izobrazbo in telesni razvoj naših bodočih rodov in tukaj ne smemo skopariti s sredstvi. Nerodno je samo to, da nekatere že zgrajene nove šole postajajo prevelike zaradi tega, ker je premalo učencev. Celostne družbene razmere očitno ne vzpodbujajo mladih ljudi, da bi imeli več otrok, družba ali konkretno država bi tu lahko naredila dosti že z olajšavami pri otroškem varstvu v vrtcih, pa pri uveljavitvi dejanske brezplačne šole, ne zgolj deklarirane. Za to bi se denar že lahko našel, če se je in se še vedno najde tudi za ne najbolj potrebne ali - bolje rečeno - ne najbolj smotrne gradnje novih osnovnih in tudi drugih šol, kot bo nova kmetijska šola v Mariboru, ki je tudi ne bi bilo treba graditi, če bi bili pametni. Franc Lačen Na borzi Na Ljubljanski borzi še vedno vlada precejšnje zatišje kar se tiče trgovanja, saj je povprečni dnevni obseg sklenjenih poslov v minulem tednu komaj dosegel 270 milijonov SIT, kar je najmanj v tem letu. Pozitivno pa je dejstvo, da se indeks SBI20 postopno vzpenja že vse od srede julija. Tudi indeks investicijskih družb PIX je v zadnjem tednu prav lepo nabiral dodatne točke, saj je med investicijskimi družbami le ena, kateri se je v minulem tednu cena znižala. Nekaj dodatnega pospeška v rasti indeksa so tokrat dale tudi delnice Luke Koper. Polletni rezultati družbe namreč močno presegajo lanske. Poslovni izid družbe iz poslovanja je za tretjino nad načrti in kar polovico nad primerljivim lanskim. Rast čistega dobička je 13%, na nižjo rast čistega dobička pa je v večji meri vplivala nekoliko nižja rast finančnih prihodkov in večje davčno breme. Čeprav je družba šele začela iskati novo upravo, pa so se delnice družbe v zadnjem tednu podražile na 7.400 SIT Kot je družba napovedala že v polletnem poročilu, je Gorenje odkupilo sveženj lastnih delnic. De- lež lastnih delnic Gorenja tako znaša že več kot 5%. Z zadnjim nakupom pa se je knjigovodska vrednost delnice družbe povzela na 5.550 SIT, kar je le malenkost manj kot se trenutno trguje s temi delnicami. Cena delnice družbe, ki kljub zaostrenim razmeram na trgu bele tehnike v Evropi dokaj uspešno posluje, se postopno dviga že vse od srede julija, v tem času pa je zrasla za okoli 6%. Od investicijskih družb velja omeniti, da se ponovno trguje z delnicami investicijske družbe KD ID. Družba je tudi že objavila polletne rezultate, ki pa - tako kot prejšnji teden objavljeni rezultati Zlate monete 1 - pričakovano kar močno zaostajajo za lanskimi. Slabši rezultati so posledica padanja tečajev delnic na slovenskem trgu v prvi polovici tega leta. Karel Lipnik, borzni posrednik, iiirika, d. d., Breg 22, Ljubljana, ki jo nadzira ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana. Vir: Ljubljanska borza d.d. EU • Zakaj se stare države članice EU bojijo mladih tigrov Širitev EU ima tudi sence Nekatere industrijske velesile Evrope so dolgo časa veljale za vzor najmlajšim članicam Evropske unije (EU). Danes pa novinke v boju za vse večji dobiček in z radikalnimi spremembami v svojih gospodarstvih povzročajo strah starim industrijskim državam. Vzrok je vsekakor upravičen. V Bruslju se že kažejo dvomi in prva senčna stran širitve EU. Mnoge države se sprašujejo, kako dolgo bodo še podpirale s subvencijami svoje kon-kurentke. Evropski poslanci predlagajo vzpostavitev večje kontrole pri vstopu naslednjih kandidatk (Turčija, Bolgarija in Romunija) v Unijo. Uvedle pa naj bi se tudi omejitve subvencioniranja iz Bruseljske blagajne. Vzrok za uvedbo restrikcije lahko najdemo v vse večji fluktuaciji delovne sile in brezposelnosti v nekaterih novinkah. Težava pa je tudi v tem, da so ti delavci pripravljeni delati več za manj denarja. Največja brezposelnost je na Poljskem (18,1 %) in Slovaškem (15,9 %). Strah državljanov v starih članicah za delovna mesta je vsekakor upravičen, saj prišleki najprej opravljajo sezonska dela, kasneje se izšolajo in začnejo povpraševati po boljših delovnih mestih. Tovrstna bojazen je vidna v Nemčiji, ki je že od nekdaj predstavljala industrijsko velesilo, katere pozicija je danes vse šibkejša. BDP je v letu 2004 porasel samo za 1,6 %, letošnja brezposelnost v mesecu marcu pa je dosegla 9,8-od-stotno rast, kar znaša približno 5 milijonov brezposelnih. V državi je vse večja negotovost zaradi pogoste selitve proizvo-denj vodilnih nemških podjetij in koncernov na vzhod, kjer sta delovna sila in proizvajalni stroški cenejši. Po drugi strani Države V EUR/ Države v EUR/ prebivalca prebivalca Luksemburg 125 Latvija 238 Nizozemska 121 Estonija 147 Švedska 106 Poljska 76 Nemčija 93 Slovaška 061 Belgija 74 Madžarska 53 Velika Britanija 47 Ciper 47 Danska 40 Slovenija 45 Francija 32 Češka 32 EU - neto plačnice, EU - neto prejemnice Vir: der Spiegel 2005 pa niso nikjer v Evropi podjetniki in prebivalci tako optimistični kot na Poljskem. Država beleži 5,3-odstotno rast BDP, njen izvoz pa se je v primerjavi s preteklim letom povečal za 12 %. Kot najuspešnejši državi tranzicije sta res Madžarska in Slovenija, vendar sta se za napad odločili tudi najrevnejši državi EU, Litva, ki je beležila v letu 2004 6,7-odstotno rast BDP in Latvija z 8,5-odstotno rastjo. Kaj je torej pripomoglo k tako sunkovitemu porastu? Novinke v EU so doživele zlata leta socializma, v devetdesetih letih pa sunkovit padec. Sedaj pa se pobirajo. Tempo je silovit; konec devetdesetih je Slovaška veljala za črno luknjo vzhodne Evrope pri pogajanjih o vstopu v evropsko integracijo. Danes pa je država, ki privablja tuje investitorje. Prav tako si je sama v preteklih letih rezervirala v bruseljski blagajni preko komisije za tuje Sedem (ne)pomembnih dni Jelinčičevi Hrvati Ob neki nedavni priložnostni televizijski anketi je Zmago Jelinčič, vodja in poslanec Slovenske nacionalne stranke (SNS), na vprašanje, kam se odpravlja na letošnji dopust, izrecno odgovoril, da nekam na jug in da zagotovo kraj njegovega počitnikovanja ne bo Hrvaška. Jelinčič je nastopal v skupini znanih slovenskih politikov, ki so (iskreno?) poudarjali, da bodo med poletnim parlamentarnim odmorom svoje nove moči nabirali predvsem v slovenskih krajih, še zlasti v slovenskih hribih^ Seveda je izbira mesta počitni-kovanja ena izmed najbolj intimnih (in prostovoljnih), lahko bi rekli tudi demokratičnih, odločitev in pravic vsakega posameznika. Vendar pa nas slovenski politiki že nekaj let, tudi letos, opozarjajo, da temu ni nujno tako. Že nekajkrat je bilo namreč prav to, kje je kdo preživljal svoje počitnice, odločilnega pomena za določanje stopnje zavesti in pripadnosti »slovenski stvari«. Še zlasti v odnosih med Slovenijo in Hrvaško se počitnikovanje - kot nam dokazujejo tudi najnovejše izjave Zmaga Jelinčiča - spreminja v prvorazredno in (za nekatere) investicije 1,7 milijarde Evrov. Danes je nastalo 35.000 novih delovnih mest, trend je še v porastu. Prav tako kot Nemčija se čuti ogroženo tudi Italija. V Rimu je kar 90 % brezposelnih odvisnih od socialnih pomoči. Prav tako se povečujejo razlike med bogatimi in revnimi. Še pred leti je Nemčija predstavljala sinonim kvalitete, natančnosti in uspeha. Danes pa dežela predstavlja velikega dinozavra, ki stopica na mestu. Slovenija letos beleži 3,7-odstotno gospodarsko rast, torej več kot druge dolgoletne članice EU. Nekatera uspešna podjetja, kot so Revoz, Lek, Elan in Gorenje, te male alpske deželice so znana na mednarodnih trgih. Zato predstavlja Slovenija nekaterim tujim strokovnjakom uspešno državo ter vzbuja zavist pri nekaterih novinkah. Kljub temu da je naša država v očeh Nemcev prodorna in močna država, se pa lahko sprašujemo, zakaj si je Litva lahko izborila iz bruseljske blagajne 238 evrov/ prebivalca, Slovenija pa samo 45, ob predpostavki, da je Litva do nedavnega še veljala za najrevnejšo državo. Vse kaže, da se je naša država uspavala in še vedno sedi na preteklih lovorikah, čas pa teče. Glede na to, da sta Poljska in Slovaška temeljito prevetrili državno birokracijo, davčni sistem ter veliko vložili v izobraževanje in infrastrukturo, to ne velja za našo državo, saj je komaj na 52. mestu po razvrstitvi konkurenčnosti svetovnih gospodarstev od skupaj 60, kolikor jih je zajemala raziskava. Problem v naši državi je seveda v preveliki obdavčitvi plač visoko kvalificirane delovne sile, ki počasi zapušča našo državo in beži v tujino, kjer so države veliko prijaznejše tako za delavce kot tudi za podjetja. BS usodno politično dejanje. V nedavni preteklosti smo v zvezi s tem brali in poslušali najrazličnejše nasvete in zahteve. Zaradi neurejenih odnosov med Slovenijo in Hrvaško, ki zagotovo ostajajo neurejeni zaradi premajhne politične volje in zavzetosti na eni in na drugi strani (zagotovo ne samo na eni strani), naj bi se Slovenija Hrvatom maščevala tudi tako, da bi svoje turistične tokove usmerjala na druga turistična območja v Sredozemlju in drugod. Tudi tako naj bi jim dokazovala, da brez Slovencev preprosto ne morejo. Lani je eden izmed slovenskih komentatorjev celo predlagal, naj Slovenija svojo moč in superiornost do Hrvatov pokaže na svojih mejah z dodatnim zapletanjem in zaviranjem poti evropskim turistom, ki so namenjeni na Hrvaško. Ob določenem času so pripadnost Sloveniji in »slovenskost« posameznih politikov (tudi Kučana in Ropa) merili predvsem po tem, na katerem delu Jadrana so se namakali in tudi sicer preživljali svoj počitniški čas. Letos se Zmago Jelinčič čudi »čudnim« Slovencem, ki hodijo na letovanje k čudnim Hrvatom, namesto, da bi šli v Grčijo, Turčijo (morda tudi v Bolgarijo), kjer je tako lepo, lepše kot na Hrvaškem. Slovenci odhajajo k Hrvatom, ki so jim odvzeli Istro, ki ni bila nikoli Hrvaška, Hrvatom nastavljajo eno in drugo stran obraza; ko so udarjeni na eno stran lica, jim nastavijo še drugo^ Tako nekako Jelinčič vidi svoje sonarodnjake povsem nerazsodne in zapeljane. Sprašuje jih, zakaj hodijo na Hrvaško in jim hkrati sporoča, da »nas tam sprejemajo kot razcapane Slovence«. Jelinčič ugotavlja, da so Hrvati nenasitni, kar naprej goltajo in upa, da se jim bo enkrat vendarle zataknila kost v grlu^ Zmago Jelinčič je seveda znan po različnih ekshibicijah, tudi po različnih preobratih. Kar zadeva Hrvaško pa mu je vendarle treba priznati izjemno doslednost in vztrajnost v dokazovanju njegove nenaklonjenosti, tudi sovraštva do nje. Zagotovo bi sam Jelinčič prvi dejal, da je to njegova demokratična pravica in da je tisto, kar pripoveduje, čista resnica. Vsekakor je značilno, da se Jelinčičeve »ocene« in pogledi neverjetno ujemajo s pogledi hrvaških (političnih) skraj-nežev na Slovenijo in Slovence. Eni in drugi so grobarji normalnega sožitja, eni in drugi so zlovešči znanilci mračnjaštva, nestrpnosti in sovraštva. Jelinčič ima seveda pravico, da sam misli o Hrvatih in Hrvaški kar hoče. Kot poslanec in kot javna osebnost pa bi seveda moral vedeti, da ne more kar tako proglašati za problematične vseh tistih (številnih) Slovencev, ki odhajajo (po svoji volji, iz svojega veselja in za svoj denar) na počitnice na Hrvaško in jim ponujati in vsiljevati svoje »zgodovinske« resnice o Sloveniji in Hrvaški. Ti ljudje so namreč - za razliko od njega - znanilci dobre volje in ne glede na stopnjo svoje politične verzira-nosti večji in boljši politiki od mnogih tistih, ki se štejejo za »politične profesionalce«. Vsakdanja turistična praksa, vsakdanji konkretni stiki med slovenskimi »prišleki« in hrvaškimi »domačini« namreč tke toliko različnih vtisov in doživetij (dobrih in slabih), da so vsakršne pavšalne (in kategorične) ocene o »čudnih« Slovencih in Hrvatih, o »dobrih« Slovencih in »grdih« Hrvatih (ali obratno), ki jih dajejo različni politiki na eni in na drugi strani slovensko-hrvaške meje čedalje večji anahronizem, ki nima nobene prave zveze z realnim življenjem in realnimi odnosi. Tudi zaradi tega je dobro, da vse več ljudi iz Slovenije letuje na Hrvaškem (in seveda tudi drugod - tako kot se bodo sami odločali), saj je očitno, da lahko marsikdaj prispevajo mnogo več pozitivnega, k pravi prepoznavnosti Slovenije in k novi kvaliteti odnosov in zaupanja v Evropi in širše, kar bi sicer morala biti prioritetna naloga politikov. Predvsem pa takšni ljudje tudi ne morejo biti kar tako »žrtev« različnih političnih manipulantov in njihovih »zgodb« o tem, kaj je lepo, s katerimi ljudmi, državami in narodi se izplača in sme sodelovati, s katerimi pa ne. Jak Koprivc Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02 ) 740-23-45, faks: (02 ) 740-23-60. Štajerski tedniii je naslednik Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02 ) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, wwwradio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ptuj • Častni občan - akademski slikar Albin Lugarič V risbi vidiš čisto vse Danes akademski slikar Albin Lugarič praznuje 78. rojstni dan. Rodil se je 9. avgusta leta 1927 v družini šestih otrok na Ptuju. Štiri dni pred rojstnim dnem je prejel najvišje priznanje Mestne občine Ptuj - imenovanje za častnega občana. Imenovanje ga ni presenetilo, je pa čast, da ga je kot starega Ptujčana to doletelo. »Bil sem težko bolan, bolezen še zdaj prebolevam. Največje bogastvo za človeka je zdravje, če ga ima.« Že kot mlad je imel zelo rad naravo. Skupaj s prijatelji je veliko časa preživljal ob Dravi, poleti je bila reka še posebej priljubljeno pribežališče. Najlepše pa je bilo, ko je legel v travo in cele ure opazoval oblake, drevje. Starša sta otroke vzgajala v spoštovanju do odraslih, privzgojila sta jim delavnost, poštenost. Denarja za kino ni bilo, karte za kino pa so dobili pri Sokolu, če so dobro telovadili. Osnovno šolo je obiskoval na Bregu. Spominja se, da je že kot otrok rad risal. Prva njegova »platna« so bili škrnicli. Vsakokrat, ko jih je mama prinesla, so jih razrezali. Nekaj škrniclov še hrani. Nanje je prerisal celega Tarzana, Sneguljčico. Čeprav je vseskozi vedel, da bo slikar, ni bilo lahko. Še na novoustanovljeno likovno akdemijo ni mogel takoj po vojni, ker so imeli prednost pri vpisu partizanski slikarji. S študijem je začel leta 1946, pred tem je uspešno končal umetnostno-obrtno šolo v Gradcu, ki jo je obiskoval od leta 1942 do 1944. V Ljubljani mu ni bilo lahko, ni imel stanovanja, ni bilo hrane, ne denarja. Ampak je vztrajal, nikoli ni pomislil, da bi vrgel puško v koruzo. Že takrat so si študentje pomagali medsebojno na različne načine. Albin Lugarič se rad spominja Bogdana Borči-ča, letošnjega Prešernovega nagrajenca, ki mu je ponudil pograd, ko je že kazalo, da bo moral nazaj na Ptuj, ker ni imel stanovanja. V času študija je zamenjal veliko naslovov, med drugim je stanoval tudi pri pesniku Igorju Grudnu. Na akademiji se je moral držati njenega programa, če bi obšel program, bi frčal, pravi. »Ko si v šoli nisi še noben umetnik, si navaden šolar, ki mora najprej skozi zastavljeni program izobraževanja. Preden prideš do svojega sloga slikanja, potrebuješ desetletje in več.« Tudi Tito je pomagal z barvami Na akademiji so ga počevali znani umetniki in ustvarjalci Božidar Jakac, Gojmir Anton Kos, France Mihelič, ki je bil njegov učitelj že v meščanski šoli, Slavko Pengov, Nikolaj Pirnat in Marij Pregelj. Diplomiral je leta 1950, nato pa je še dve leti obiskoval special-ko za slikarstvo pri Gojmir-ju Antonu Kosu, neke vrste današnji magisterij. Stroka je v življenju pomembna, poudarja. Leta 1956 je opravil še študijsko potovanje v Pariz. Kljub temu da takoj po vojni ni bilo lahko študirati, se študijskih let rad spominja. Niso bili samo študenti tisti, ki so se morali prebijati, kot so vedeli in znali, tudi akademija se je dnevno spopadala s problemi, ker ni bilo materialov za delo. Albin Lugarič se spominja, da jim je nekoč zmanjkalo barv, Božidar Jakac, ki je bil takrat rektor, je poklical Tita in mu povedal, da nimajo barv, v kratkem so jih dobili. Tito je zelo cenil Jakca, ki ga je tudi večkrat portretiral. Jakac je portret obvladal do potankosti, to je umetnost. Tito je bil zelo kompliciran človek, a je Jakac znal dobiti njegovo psiho. Spet drugič jim je z materialom pomagal slovenski pisatelj, ki je živel v Ameriki, Luis Adamič. Res je, da je tudi pred akademijo slikal, vendar ni prišel do svojega jaza, ki ga imaš kot človek, poudarja Albin Lugarič. Njegov jaz so njegove pokrajine, so portreti, so rože, pa vse tisto, kar je videl. »Slikarstvo je to, da to, kar si videl, znaš pozneje predruga-čiti. To je bistvo.« Profesor, ki se je izogibal popravnih Svetovnih slikarjev je malo, deset do dvajset, o teh pa je nekaj želel zvedeti, je na vprašanje, kakšen pedagog je bil, odgovoril Albin Lugarič. Dijaki pa so se o njem pogovarjali, da ne da rad popravnega, ker ima rad počitnice. Na profesuro, dolga je bila 34 let, ima nasploh lepe spomine. Po končani akademiji je najprej učil likovni pouk na osnovni šoli, zatem pa je po odhodu Mežana prevzel profesuro v ptujski gimnaziji. Vedno je vesel, ko sreča katerega od svojih učencev. Za stalno zaposlitev se je odločil, ker so bili časi za umetnika zelo negotovi, živeti pa je bilo treba. Slike v 60. letih prejšnjega stoletja še ni kupoval skoraj nihče, sčasoma so se razmere spremenile na bolje. Današnji čas pa je podoben tistemu izpred štiridesetih let, v ospredju so druge vrednote. Kako kot umetnik gleda na razvoj Ptuja? »Živeti v tako starem mestu, kot je Ptuj, je enkratna stvar.« Že to, da je eden redkih ptujskih likovnih umetnikov, ki se je rodil na Ptuju in na Ptuju tudi ustvarja, veliko pove. Je eden tistih meščanov, ki čuti z mestom na umetniški in čisto človeški način, ker pozna človeško stisko, se tudi odziva nanjo. Albin Lugarič je eden tistih umetnikov, ki je več slik, kot jih je prodal, podaril. Skorajda ni ustanove na Ptuju, ki ne bi imela vsaj enega njegovega dela, nekatere je tudi poslikal, med drugim tudi dom krajanov Turnišče, še več pa Foto: Črtomir Goznik Albin Lugarič danes praznuje 78. rojstni dan. Imenovanje za častnega občana sprejema kot čast, ki ga je doletela kot starega Ptujčana. jih je v domovih Ptujčanov. Nova velika razstava čez dve leti Albin Lugarič velike razstave pripravlja vsakih deset let, prva je bila, ko je bil star 50 let. Do ponovne razstave manjkata še dve leti. Ob 80. rojstnem dnevu bi rad na ogled postavil tudi dela, ki jih še nihče ni videl. Sicer pa je že doslej največ razstavljal skupinsko, sodeloval pa je tudi na številnih slikarskih kolonijah. Letos mineva tudi petdeset let od njegove prve samostojne razstave na Ptuju, na kateri se je predstavil skupaj s slikarjem Šibilo. Do danes je razstavljal na več kot 40 samostojnih razstavah. Kaj občuti umetnik, ko svoja dela postavi na ogled javnosti? »Na vsaki razstavi vidiš to, kar si delal, napake, ki si jih nekoč delal pa z vsako novo razstavo na nek način popravljaš. Spreminjajo se Foto: Črtomir Goznik »Življenje je kratko za vsakega, ki ima svoj cilj.« barve, detajli. Tudi življenje se spreminja, vsakih deset let je drugačno. Človek mora slediti spremembam, tudi žgan-cev ne moreš jesti vsak dan. Še vedno pa ustvarjam in se izražam v različnih tehnikah in motivih. Izhodišče je risba, izhajam iz risbe. V njej vidiš čisto vse, risba je kompozicija. Če je samo droben delček narobe, lahko pokvari celo sliko.« Spoštujem vsako delo, odgovarja Albin Lugarič na vprašanje, s kakšnimi očmi gleda na druge likovne ustvarjalce. »Spoštujem vsako delo, to je bistvo življenja. Zato bi bilo neumno govoriti in kritizirati delo drugih. Svoboda vsakega človeka je v tem, da ustvarja tisto, kar želi. En velik dolgčas bi bil, če bi bili vsi enaki. Raznolikost je nujno potrebna. Toliko slikarjev, kot jih ima danes Ptuj, ni bilo nikoli. Na začetku mojega umetniškega ustvarjanja so bili Mežan, Oeltjen, pa nekaj amaterjev. Tudi razstav je danes veliko več, kot jih je bilo nekoč, kar je lepo.« Vztrajati je potrebno do konca Vsakemu mlademu umetniku bi položil na srce, da naj vztraja do konca. Vsak, ki vztraja, uspe. Tudi on je vztrajal. Odkar je v pokoju, živi mirno življenje upokojenca. Že zjutraj ga zanimajo novice, že kmalu potem ko vstane, vzame v roke časopis, zatem se loti priprave zajtrka. Zajtrkuje skupaj z ženo. Vsak dan z vrta, za katerega skrbi sin Bogomir, prinese svežo zelenjavo za kosilo, ki ga skuha žena. Medtem ko ona kuha kosilo, je Albin Lu-garič v svojem ateljeju. Vsak dan nastane risba ali akvarel. Pred nedavnim jih je štel, vseh skupaj jih je okrog tri tisoč. Sin Bogomir, ki ima atelje na Mestnem trgu, je že obljubil, da jih bo pregledal. Ustvaril je tisoče oljnih slik, akvarelov, risb pa neskončno. Na njegovih slikah je veliko tudi Haloz in Primorja, po teh je tudi najbolj znan. »V slikarstvu je tako, da je najboljših stvari malo. Za svoje slike lahko rečem, da jih je deset do petnajst takih, ki bodo ostale skozi čas.« Tudi Ptuja je na njegovih slikah veliko, ocenjuje, da ga je naslikal najmanj tisočkrat, med temi je nekaj oljnih slik zime, ki pa izstopajo, priznava samokritično. Preskušal pa se je tudi v abstrakciji. Preboleva težko bolezen, družina mu je pri tem v veliko podporo in pomoč. S tem, ko ustvarja, ohranja kondicijo. Popoldneve preživlja na prostem, obdan z naravo. Del njegovega sveta so tudi živali. Pri Lugaričevih so vedno imeli pse in mačke. Trenutno imajo dva muca, za katera izredno skrbi. Za muca, ki je že zelo star in nima zob, vsak dan seklja meso na drobno, da ga ta lahko použije. Ne glede na težave, s katerimi se srečuje zaradi bolezni, bodo muce ob uri dobile svoj obrok. Veliko mu pomenijo tudi vsakodnevni večerni sprehodi do Ptujskih Term, kjer enkrat tedensko z ženo tudi plavata. Življenje, ki ga živi, je polno, izpolnjeno, dolgčasa ne pozna. »Življenje je kratko za vsakega, ki ima svoj cilj.« MG Ptuj • 30 let Term Ptuj Ob jubileju ne zardevajo »Ptujske toplice, predhodnica današnjih Term Ptuj, so se »rodile« 10. avgusta leta 1975. V sredo, 10. avgusta, bodo stare 30 let. 10. avgusta leta 1975 se je začela pisati zgodovina osrednjega turističnega kompleksa Ptuja in okolice. V tistih časih je bil razvoj zelo ambiciozno zastavljen, a se žal ni uresničil, ker takratni »lastniki« oziroma upravljavci niso razumeli trendov razvoja,« je ob jubileju povedal zdajšnji direktor Term Ptuj Andrej Klasinc, univ. dipl. ekon. Skoraj dve desetletji je razvoj stopical na mestu, medtem so v Sloveniji nastala številna nova termalna kopališča in zdravilišča, ki so se razvijala mnogo hitreje kot ptujsko. Zato je leto 2002 nekako prelomno leto, ko se je zgodba zasukala s prihodom novega lastnika, Term 3000, ki so kupile 72-odstotni delež Term Ptuj. S prihodom glavnega lastnika - Poslovne skupine Sava - pa se je zgodba samo še potrdila. Potrjeni so bili vsi investicijski programi, ki so jih začrtali že leta 2000. Zgodil se je investicijski cikel, v treh fazah in v dveh letih so kompletno obnovili in razširili notranji in zunanji termalni park. Nastavili pa so tudi koncept razvoja v prihodnjih letih. Jeseni bodo pričeli graditi prvi topliški hotel s štirimi zvezdicami, v letu 2006 pa bodo pričeli graditi še apartmajsko naselje. Do leta 2007 oziroma 2008 načrtujejo, da bodo razpolagali že s tisoč posteljami. Od začetka v letu 1975 do leta 2000 so se Toplice oziroma Terme Ptuj ukvarjale tudi z velikimi finančnimi problemi, po letu 2000 so se rezultati bistveno izboljšali, s tem so si zagotovili zdravo osnovo za razvoj v Foto: Črtomir Goznik Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj: »Terme Ptuj že blizu vrha, če že ne na samem vrhu slovenskih naravnih zdravilišč.« novem obdobju. Vse investicije v zadnjih letih so izpeljali s 50-odstotnim lastnim vložkom, v preostalem delu pa so najeli ugodne dolgoletne kredite. Pri hotelu bo kompleten investitor PS Sava, izgradnjo apartmajev pa bodo financirale Terme same in jih dale v prodajo. Izgradnja hotela bo stala 3,5 milijarde tolarjev, to je glede na zadnje investicije, ki so presegle milijardo tolarjev, velik zalogaj, poudarja Andrej Klasinc. V Termah Ptuj je redno zaposlenih 75 delavcev, v poletni sezoni pa se število poveča na okrog 110. V novem hote- lu bo potrebnih 45 delovnih mest. V letu 2006 bodo na novo zaposlili gostinske in turistične tehnike, ki jim bodo ob dodatnem izobraževanju omogočili prevzem vodilnih mest v družbi. Postelj jim že primanjkuje Temeljnega kamna ob 30. rojstnem dnevu ne bodo polagali. To bodo storili septembra oziroma oktobra, ko bodo tudi uradno prevzeli certifikat 9001/2000. Poslovanje so uredili skladno s sistemom kakovosti ISO že konec maja letos. 10. avgusta vabijo vse na brezplačno nočno kopanje, na veliki zabavi bo igrala mehanska glasba, vse pa bodo začinili z velikim ognjemetom. Na praznični dan bo ob Termah zaživelo tudi veliko mesto pod šotori, središče 28. evropske konvencije žonglerjev in artistov, na kateri pričakujejo okrog 2500 najboljših žonglerjev Evrope in sveta. Zaradi tega bodo del parkirišča za okrog 800 parkirnih mest preselili pred vhod v Terme. Ze sedaj pa so Terme Ptuj v celoti zasedene, v apartmajskem naselju je zasedenih vseh 200 postelj, prevladujejo domači gostje, v avtokampu dnevno prenočuje tudi do 340 gostov, od tega je kar 85 odstotkov tujcev. Sestavni del programov, ki jih ponujajo gostom, so bogati animacijski programi, ki se v termalnem parku pričenjajo vsak dan ob 11. uri in končajo ob 17. uri. Goste vabijo tudi na oglede mesta, gradu, bližnje in daljne okolice. Termalna parka dnevno obišče okrog 2500 kopalcev, v najbolj vročih dneh tudi do 7 tisoč in več. V teh dneh so Terme Ptuj v središču pozornosti sloven- Foto: Črtomir Goznik V Termah Ptuj imajo po najnovejših pridobitvah skupaj že 4200 m2 vodnih površin. ske javnosti tudi zaradi polfi-nalnega izbora mis Slovenije. »V prvi vrsti si štejemo v čast, da smo prišli v ožji izbor krajev za izvedbo te prireditve. To je samo še ena potrditev vseh tistih naših investicij, ki smo jih začrtali že pred štirimi leti, vključno z izgradnjo amfiteatra, ki se je dobro prijel že pri naših enodnevnih gostih,« je ob jubileju še povedal direktor Term Ptuj Andrej Klasinc. Terme Ptuj bodo letos gostiteljice še enega izbora, na Ptuju bodo ponovno izbrali najlepše dekle slovenskih zdravilišč. Prireditev z velikim ognjemetom bo 3. septembra. Dodaten magnet za obiskovalce pa bo nastop Severine. Terme Ptuj so ob jubileju že pri vrhu, če že ne na vrhu slovenskih naravnih zdravilišč. MG Laze • Spominska slovesnost To je sveta zemlja V petek je v gozdičku Laze, kjer je 8. avgusta, 1942 padla Lackova četa, potekala spominska slovesnost, ki jo je pripravila občinska organizacija Zveze borcev in občina Juršinci. Uvodoma je udeležence slavja pozdravil juršinski župan Alojz Kavčič. Sledil je nagovor mag. Zvonka Cajnka iz Maribora, člana republiškega odbora ZB Slovenije, ki je dejal, da je gozdiček Laze sveta zemlja spomina na NOB na Ptujskem in da naj sveta ostane tudi našim zanamcem. Dr. Mitja Mrgole in mag. Zvonko Cajnko sta na prireditvi podelila tudi plakete ZB. Zlato plaketo je prejela dr. Ljubica Šuligoj za svoja raziskovalna znanstvena dela iz vojnega obdobja, srebrno plaketo pa je prejel Stanko Lepej za požrtvovalno delo v borčevski organizaciji. Slavnostna govornica je bila tokrat Irena Marčič Zi-žek, ki je govorila o kurirskih poteh in nasploh o dejavnosti in žrtvah kurirjev, ob koncu pa je delegacija položila vence pred spomenik v Lazah in Mostju. Fl Ptuj • Upravna enota še bolj prijazna do strank Novi prostori sprejemne pisarne V Upravni enoti Ptuj se trudijo, da bi lahko stranke svoje zadeve uredile v čim bolj prijaznem okolju. Med prvimi so se lotili urejanja prostorov sprejemne pisarne. Le-ta v novi podobi deluje že nekaj dni. Strankam je na voljo lepo urejena čakalnica, doslej so morale čakati na hodniku. Za zadeve, ki trajajo dlje časa in je potreben tudi pogovor z referentom, so uredili še dodaten prostor. Sprejemna pisarna je tudi najbolj obiskan prostor Upra- URADNE UHE ZA POSLOVINJE S STRANKAM] IN URADNE URE PO TELEFONU ^ , PONEDELJEK i S.O!} ■ <2-00 In 13.00 - 1 S'ÔÔ 'a-oo-ia-ooiTi 13.00 ■ 15.QO B.O0- lî.no Ir i3.on ■ 3.0Ď-12.00 . i3.aD Murska Sobota • Zeleni opozarjajo Mura ne sme biti kanal za odpadke! Na minuli tiskovni konferenci Zelenih Slovenije v Murski Soboti je predsednik Vlado Čuš predstavil aktualno dogajanje v stranki v zadnjih letih in njihovo trdno odločenost, da si v slovenskem političnem prostoru pridobijo dovolj vpliva za potrebne spremembe, ko gre za nadaljnji razvoj naše države. vne enote. Načelnik UE Ptuj mag. Metod Grah je povedal, da so imeli letos že štiri tisoč strank, ki so prišle overit podpise na pogodbah. Najnovejša investicija v UE je stala dva milijona tolarjev, načrtujejo jih še več, vse pa je odvisno od denarja. Med prednostnimi je ureditev sanitarij v izpitnem centru. MG Foto: Črtomir Goznik Dr. Mitja Mrgole, mag. Zvonko Cajnko in dr. Ljubica Suligoj V Upravni enoti Ptuj so uredili nove prostore sprejemne pisarne. V prijaznem okolju tudi čakanje hitreje mine. Zeleni Slovenije so letos junija praznovali 16 let svojega obstoja in neprekinjenega delovanja. V letih od 1997 so bili na težkih preizkušnjah in je bil vprašljiv tudi njihov nadaljnji obstoj. Po besedah predsednika stranke Vlada Čuš je pravni sistem Republike Slovenije potreboval pet let, da so lahko v register političnih strank vpisali svojega zakonitega predsednika. Vmes jih je notranji minister celo ukinil, kar je ustavno sodišče zavrglo. Reka Mura pomembno zaznamuje življenje ljudi in vseh živih bitij ob reki. Teče po ozemlju štirih držav: Avstrije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Z nepremišljenimi posegi in onesnaževanjem v preteklih desetletjih so iz reke Mure naredili kanal za odpadke. Tega so se najprej zavedali naši severni sosedje in se lotili sanacije in renaturacije reke Mure. Avstrijci so iz IV. kakovostnega razreda reko Muro dvignili na visoki II. kakovostni razred. V Sloveniji kljub delnemu izboljšanju, ko gre za neobhodne čistilne naprave in drugo, reko Muro danes prekomerno onesnažujemo in se njena kakovost od Avstrijske meje navzdol stalno poslabšuje, kar kulminira na Hrvaškem delu reke Mure. Zeleni Slovenije vztrajamo na ohranitvi reke Mure v njenem prvotnem stanju. Potrebno je izboljšati kakovost vode in oživiti »mrtvice« reke, da bodo opravljale svojo funkcijo ob poplavah ter omogočale polno kvaliteto vsega biotopa v reki in ob reki Muri. Kakršnikoli akumulacijski posegi na reki Muri bi predstavljali njen ekološki umor. Gospodarska korist reke Mure je v turizmu z vsemi spremljajočimi dejavnostmi in v tistem delu energetskega potenciala, ki so ga poznali že naši predniki, to je postavljanje mlinov na reki - simbolno to pomeni, da zasadimo kol, nanj pričvrstimo kolo, voda to kolo vrti in daje koristne učinke. Ko omenjamo rokave oz. »mrtvice«, to ni brez razloga, zraven bogatimo življenje v reki Muri in ob njej, na ta način bomo rečni tok reke Mure tudi upočasnili. Zavedati se moramo, da smo s trajnimi posegi na reki iz nje naredili brzico in da je to potrebno spremeniti. Danes je tok reke Mure 6-krat hitrejši v primerjavi s stanjem pred tem posegom človeka. VA Foto: Fl Ptuj • Novi prostori reševalne postaje Ptuj "Graditi" so jih priceii ze pred 30 leti Edino vrvico ob letošnjem prazniku mestne občine Ptuj so prerezali pri JZ Zdravstveni dom Ptuj. 4. avgusta so svečano odprli nove prostore reševalne postaje Ptuj na površini 600m2. Slovesnosti ob odprtju so se ob zdravstvenih delavcih udeležili tudi nekateri župani in poslanec DZ Branko Marinič. Investicija je brez opreme veljala 130 milijonov tolarjev. Ministrstvo za zdravje je prispevalo 14 milijonov tolarjev, mestna občina Ptuj 23 milijonov, 25 milijonov tolarjev občine Dornava, Kidričevo, Videm, Sveti Andraž, Hajdina, Markovci, Žetale in Zavrč; preostanek pa Zdravstveni dom Ptuj. Občine Podlehnik, Gorišnica, Juršinci, Majšperk, Trnovska vas in Destrnik se za investicijo niso odločile. V ZD Ptuj in občinah, ki so pomagale investicijo realizirati pričakujejo, da bodo združile vsaj denar za nakup novega reševalnega vozila. Enota nujnih in sanitetnih prevozov, v kateri je zaposlenih 31 delavcev, opravlja nujne prevoze 24 ur na dan na območju 654 km2, s čimer se uvršča med prvih pet največjih tovrstnih enot v Sloveniji. Dispečersko službo ter nujne in sanitetne prevoze opravlja na območju 15 občin z devetimi dobro opremljenimi vozili. Pot do izgradnje novih prostorov reševalne postaje Ptuj je bila dolga in zavita, preteklo je skoraj 30 let, da so se želje in vizije zaposlenih in vodstvenih delavcev ter nekaterih bivših in sedanjih županov uresničile, je med drugim ob odprtju povedala direktorica JZ Zdravstveni dom Ptuj Metka Petek Uhan, dr. med., spec. splošne medicine. "Pustite nas, da bomo delali!" Z izgradnjo novih prostorov reševalne postaje Ptuj so tudi zaključili obdobje t.i. razseljenosti zdravstvenega doma, končno so se uspeli spraviti pod eno streho. Na Potrčevo so preselili celotno Foto: Črtomir Goznik Metka Petek Uhan, dr. med. spec. splošne medicine, direktorica ZD Ptuj: "Z izgradnjo novih prostorov za reševalno službo smo zaključili tudi obdobje t. i. razseljenosti zdravstvenega doma. Končno smo se uspeli spraviti pod eno streho." občanom. Na številki 112 naj bi čimmanjkrat zazvonilo, če pa že, naj bi bilo posredovanje hitro in kvalitetno. Stavek direktorice Metke Petek Uhan: "Pustite nas, da bomo delali," pa je bil namenjen vsem tistim, ki se danes trudijo, da bi porušili sistem zdravstvenega doma kot institucijo, ki dela dobro. Tudi ptujski župan dr. Štefan Če-lan je povedal, da prav tako ni vnet za drobljenje, javni zavod Zdravstveni dom Ptuj naj ostane, potrebna pa je reorganizacija. Odprtje novih prostorov reševalne postaje Ptuj, ki je pričela delati že v začetku druge svetovne vojne, so pospremili s kulturnim programom, v katerem so nastopili Stari prijatelji s Kicarja in FS bolnišnice DPD Svodoba Ptuj. MG Foto: Črtomir Goznik Med ogledom novih prostorov. reševalno postajo iz Vošnja-kove ulice, iz prostorov Splošne bolnišnice Ptuj splošno in finančno-računovodsko službo, prenovili prostore za dispečersko službo in službo nujne medicinske pomoči, preselili službo zdravstvenega varstva odraslih v prvo nadstropje, s tem pa pridobili tudi nove prostore za nujno medicinsko pomoč, dežurstva, dermatologa in zdravstveno vzgojo odraslih. S pridobitvijo novih prostorov so dobili vse možnosti, da svoje delo še izboljšajo in storitve še bolj približajo Pismo bralcev Zakaj se še vedno skrivajo? Nedavno sem na nacionalni TV spremljal pogovor s sinovoma že umrlega književnika in poznejšega disidenta Edvarda Kocbeka. Ob stoletnici rojstva v Slovenskih goricah mu je lansko leto v prestolnici postavljen spomenik in od tedaj o njem tudi več vemo. Bogokletna spreobrnitev oziroma neke vrste izdaja pa mu je bila očitna v začetku sedemdesetih let, koje kotprvoborec in visok funkcionar v NOB, »odmašil steklenico duha« o medvojnih in povojnih pobojih. Nato so proti njemu sledile »udbovske metode« iz zloglasne moskovske šole Feliks Dzrežinski, koje nad njim do same smrti leta 1981 bdelo kar 160 agentov javne kot tajne policije. Te »metode«, kot menita sinova, pa so za zanj in za celotno družino bile še bolj trpeče, kot je njemu podobnim razkrival-cev resnice v SZ bila nekoč Stalinova praksa; »takojšnje tovariške rešitve problema«. ^^e ne bi bilo kaj skrivati, potem se tudi ne bi bilo kaj bati si mislim in se ob tem sprašujem, ali je danes še živečim sodelavcem teh metod od vseh današnjih razodetjih teh početij kaj nerodno in pa tudi zato, da so tik pred sestopom z oblasti še v tajnosti skurili na metre prav takšnega »krvavega« arhiva - dokazov nacionalne vrednosti? Namreč, še živeči akterji in njihovi somišljeniki teh podlosti bi po šestdesetih letih vendar že morali zmoči toliko človeškega dostojanstva oziroma imeti srce, da se končno in povsem opravičijo svojcem in samemu narodu. Res pa je tudi, da dobršen del teh, ki iz te družine izhajajo in se še navdušujejo nad skrivljenimi načeli komunizma, za to sramoto niso krivi. Vprašanje pa le ostaja, ali se je kontinuiteta, ki to stranko ponazarja, nemara prav zato zdaj že v tretje prebarvala? Ponovna sprememba naziva te stranke torej napeljuje na pomislek, da slednja menjava ni gola slučajnost, ampak le naraven življenjski instinkt po skrivanju. Prav to tudi potrjuje kronologija, ko se je po propadu komunizma v svetu (pri nas po sestopu), preostanek naših članov ZKS preimenoval v Stranko družbenih sprememb (SDP), kar se je ne- kako skladalo z njihovim prejšnjim stanjem. Hrvatje še ta naziv vedno cenijo oziroma se ga ne sramujejo! Kmalu zatem pa so se bivši partijci (resničnih komunistov je itak bilo le za vzorec) tega naziva znebili in se preimenovali v tako imenovano Združeno listo socialnih demokratov (ZLSD), kar še je tudi bilo razumeti. Na letošnjem kongresu pa so se (vsaj v nazivu stranke) nekako dokončno otresli simbolne veze z idejo komunizma. Sedanjo ime te stranke - Socialdemokrati (SD) - pa v pogovorni slovenščini povzroča določeno zmedo, saj se marsikateri Slovenec v tem besednjaku naših soci-alnodemokratičnih strank več ne znajde. S tema dvema pojmoma se še namreč kiti več naših strank, v monogramihpa se še meša črka S kot pripona za slovenska - ski. Dilema pa je tudi v tem, da se bivši partijci sedaj »ponovno« ponašajo s črko demokracije (D), ki je v njihovem času bila resnično le blef oziroma njihov največji spodrsljaj. Po vsem tem pa se še opravičeno pojavlja pomislek, da so (smo) s tem oklicem, ki se sedaj pridružuje k naši že tako vprašljivi transformaciji, ko so nekoč najvplivnejših komunisti postali največji kapitalisti, samo dodali še eno našo zmedo več. Vsled naštetih skrivalnic namreč že do sedaj nihče doma, kaj še kdo v tujini, ne zmore dojeti, kaj je pri nas levica in kaj desnica. Širijo pa se tudi govorice, da je slednja zamenjava naziva te stranke, ki se sedaj imenuje SD, bila storjena prav v namen povečanja naše tozadevne zmešnjave. Pa še me vse to ne bi ganilo, če v tej - zdaj že v tretje prebarvani stranki - več ne bi bili ljudje, ki še s komunizmom »Stalinovega kova« niso razčistili. Tipičnost te domneve je prav v tem, da ti privrženci spet samo grdo govorijo o ljudeh, ki so osumljenca za genocid izpred šestdesetih let javno razkrili, a nič grdega o samem človeku, ki je te zločine delal oziroma jih ukazoval. Mislim, da ti posamezniki, ki še vedno ne morejo iz svoje kože, v sedaj očiščeno stranko SD nikakor več ne sodijo in bi si končno že morali poiskati svoje mesto v stranki KPS, ki še v Sloveniji prav tako obstaja in se celo občasno pojavlja na naših volitvah! Rajko Topolovec Abramičeva 14, Ptuj Od tod in tam Gorišnica • Tuš obdaril trojčke Družba Engrotuš je v okviru akcije 'Tuševi dvojčki in trojčki' obdarila že četrto družino, hkrati pa je to prva, v kateri so se rodili trojčki. Darilni paket s pleničkami Pampers je tokrat prejela družina Trunk iz Gorišnice pri Ptuju. Mamica Irena je namreč v Splošni bolnišnici Maribor pred dobrima dvema mesecema povila punčko Živo ter fantka Nejca in Gala. V podjetju Tuš bodo letos skupaj s podjetjem Procter&-Gamble 20 slovenskim družinam, v katerih so se pred kratkim rodili dvojčki ali trojčki, podelili pleničke Pampers. Mladim mamicam in očkom bodo tako podarili polletno zalogo pleničk za njihov mali naraščaj. Družine so v Tušu izbrali s pomočjo desetih območnih bolnišnic: Celje, Izola, Jesenice, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Postojna, Slovenj Gradec in Trbovlje. Iz vsake od porodnišnic so obdarili tisti dve družini, katerih dvojčki oziroma trojčki so tam zadnji prijokali na svet. Z dobrodelno akcijo 'Tuševi dvojčki in trojčki ' pa želijo v Tušu predvsem pomagati srečnim in ponosnim mamicam in očkom, ki imajo z malčki poleg večkratne sreče tudi večje stroške. MS Ptuj • Zlatoporočenca Blaž Foto: Langerholc 23. julija letos, natanko po petdesetih letih od prve poroke, stapred matičarja ponovno stopila Savina in Aleksander Blaž iz Orešja 66 v MO Ptuj. Prvič sta se poročila 23. julija leta 1955 v Hajdini. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, imata tri vnuke. Zlato poroko sta slavila v krogu družine in prijateljev. Sta čila in zdrava, želita si, da bi tako bilo še naprej. MG Ptuj • Ožbolt je zatajil Foto: Črtomir Goznik Petega avgusta je na Ptuju že po tradiciji sejmaril Ožbolt. Ulice in trge starega mestnega jedra so preplavili kupci in prodajalaci iz cele Slovenije. V oddelku za gospodarstvo MO Ptuj so letos izdali okrog 170 soglasij za prodajo na Ožboltovem sejmu, ki je eden od treh tradicionalnih ptujskih sejmov. Letošnji sejem pa je zatajil; če je bilo prodajalcev »dovolj", je bilo kupcev manj. Na nekaterih ulicah pa tokrat sploh ni bilo prodajalcev. Odsluženo obleko in čevlje je letos prodajalo manj ljudi, morda tudi zato, ker si zaradi poplave cenenega tekstila in obutve, le-tega lahko kupijo v trgovinah, pa še neponošen je povrhu. Prodajnega hita na letošnjem Ožboltu nismo zaznali, tudi metel je bilo manj. Že po nenapisani tradiciji pa je vsak, kije na sejem prišel, nekaj tudi kupil. Veliko ljudi se je ustavilo tudi pri stojnicah s hrano in pijačo. Foto: MS Ptuj • Odprtje razstave na Rimski ploščadi Rimska peč na ogled po tridesetih letih V četrtek so na Rimski ploščadi odprli stalno razstavo Rimska opekarska peč in lončarski izdelki rimske Poetovione. Na knjižni polici O razstavi je v Štajerskem tedniku obširneje pisala Marjana Tomanič Jevremov, ki je skupaj z možem Blagojem Jevromovom od leta 1974 do leta 1981 vodila izkopavanja na tem mestu, kjer je v času rimske Poetovione bila obrtniška četrt s številnimi najrazličnejšimi delavnicami, med katerimi pa so prevladovale opekarske. Zato so se že ob izkopavanjih odločili, da bodo eno od peči ohranili v originalni obliki in na mestu, kjer so jo izkopali. Kot je ob odprtju razstave dejal direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih, je bilo s pripravo prostora, kjer je Foto: F O rimski peči in lončarskih izdelkih je spregovorila Marjana Tomanič Jevremov. peč razstavljena, veliko problemov in še sedaj prostor ni urejen tako, kot bi naj bil v končni fazi, saj gre za betonski bunker. Pa vendarle, peč je na ogled pod stekleno kupolo, ob njej pa tudi nekaj lončarskih izdelkov iz rimske Poetovione. O najdbi in o razstavljenih eksponatih je govorila Marjana Tomanič Jev-remov, predstavnik Ministrstva za kulturo mag. Dušan Kramberger pa je omenil, da se bodo za arheologijo na Ptuju časi vendarle izboljšali, ko bo kulturna dejavnost pridobila prostore bivše ptujske vojašnice, kjer bo več prostora za obdelavo arheološkega materiala. Zanimivo; Kram-berger je med drugim še pripomnil, da ni dobro preveč izkopavati... Razstavo je odprl ptujski župan, dr. Štefan Čelan, ki pa je bil skeptičen glede ohranitve rimske peči v sedanjem okolju, obenem pa apeliral na arheološko stroko, da je potrebno dragocene izkopanine pokazati občinstvu, nekaj pa jih je potrebno zapustiti tudi našim zanamcem, da se bodo z njimi ukvarjali in jih varovali. Za pestrost odprtja razstave je poskrbela mlada harmoni-kašinja Klavdija Pleteršek. Fl Ptuj • Dan in noč s ptujskim muzejem Pisanih grajskih 24 ur Pokrajinski muzej Ptuj je za 24 ur odprl svoja vrata vsem obiskovalcem. »Letošnji dan odprtih vrat je nadaljevanje lanskega poskusa, da bi v počitnicah, v času, ko ni ustreznih kulturnih in družabnih prireditev, muzej zapolni to vrzel, ki se pojavi. Prepričani smo, da mnogi še danes ne poznajo bogastva našega muzeja in kulturne dediščine, ki jo hrani Ptuj, Mladi ustvarjalci so slikali na steklo zato je muzej na stežaj odprl svoja vrata in to za štiriindvajset ur. S tem želimo pokazati naše postavitve tistim, ki jih ne poznajo in novosti tistim, ki že nekaj časa niso bili na obisku pri nas. Pripravili smo zanimive predstavitve in številne aktivnosti z namenom, da ljudje uživajo, se sprostijo in vidijo, da so muzeji odprte institucije,« nam je povedal direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih. Dogajanja v muzeju so se sicer začela z odprtjem Rimske opekarske peči na Rimski ploščadi na Ptuju. Na gradu se je ob 15. uri pričel program za otroke z muzejsko delavnico slikanja na steklo in nadaljeval z lutkovno predstavo Pavliha v izvedbi Lutkovnega Gleda- lišča Maribor. V palaciju si je bilo možno ogledati priložnostno razstavo nakita iz arheoloških depo-jev, ki jo je pripravila Mojca Vomer Gojkovič, Tatjana Štefanič je predstavila grafični kabinet Franceta Miheliča, dr. Polona Vidmar pa slike iz gradu Vurberk, ki sedaj krasijo viteško dvorano na gradu. Na ogled je bil tudi film Korant - lik demona v režiji Rudija Urana. V 111. Mitreju na Zgornjem Bregu in v nekdanjem dominikanskem samostanu je za vodeni ogled poskrbel Martin Šteiner. Tudi glasbe ni manjkalo, zanjo pa so bili zaslužni: Pihalni orkester Dornava, Ženska vokalna skupina Jua, Štajerski frajtonarji in Kulturno društvo Valentin Žumer Hajdoše, flavtistka Mojca Sok, Ljudski pevci in godci Stari prijatelji iz Kicarja, za konec pa še pop skupina Kvinton. Franc Lačen Ptuj • Gregorijanski koral s skupino Trecanum Vizija luči v cerkvi sv. Jurija V cerkvi sv. Jurija na Ptuju je nastopila vokalna skupina Trecanum iz Strassbour-ga v Franciji. Skupino je leta 1996 ustanovil Etienne Stoffel. V skupini sta dve sopranist-ki, mezzosopranistka, trije tenorji, umetniški vodja pa poje bariton. Vokalna skupina je predstavila sakralno glasbo od desetega do trinajstega stoletja, oziroma gregorijansko petje ali gregorijanski koral. Svoj nastop so poimeno- vali Vizija luči, koncert pa so oblikovali v dva poimenska sklopa - 1n prišla je noč ter Luč in večnost. V razvoju svojega rituala je krščanska cerkev začela bogatiti tudi glasbo. Stari kristjani so povzeli pravzaprav vzhodnjaško glasbo, saj Skupina Trecanum iz Strasbourga je nastopila na Ptuju so od tam izhajali. Osvojili so torej vzhodnjaške himne, ki so postale zelo popularne. Te himne pa dolgo niso bile priznane kot uradni cerkveni na-pevi, ker teksti niso bili vzeti iz svetega pisma, po glasbeni plati, ritmiki in melodiki pa so bile zelo blizu ljudski glasbeni umetnosti. S širjenjem krščanstva v druge evropske države, je vsaka država vnašala v cerkveni ritual svoje elemente, začele so nastajati velike razlike, bati se je bilo (v cerkvenih krogih seveda) za versko enotnost in papež Gregor 1. Veliki (590 - 604), ki je bil tudi glasbeno izobražen, je zbral iz velikega števila duhovnih napevov samo tiste, ki so po lepoti, enostavnosti in obenem vzvišenosti bili primerni, da postanejo trajna sestavina cerkvenega glasbenega repertoarja. Posebej se je papež pri izbiri izogibal melodij, kjer se je pojavljala čustvena vzhodnjaška kro-matika. Mnoge napeve je sam priredil. Vse napeve je zbral v posebni zbirki, ki jo je poimenoval Antifonarij, določil je tudi, kdaj se posamezni na-pevi pojo, glede na cerkvene praznike, skozi vse leto. Vokalna skupina Trecanum se očitno sistematično ukvarja s gregorijanskim petjem, saj je prikazala vse koralne oblike; glede na izvedbo in glede na obliko. Izvajali so vse tri oblike izvajanja korala, ko duhovnik poje sam psal-modični solo, ko duhovnik poje sam samo nekatere dele liturgijskega teksta, ostale pa poje zbor in ko vse poje zbor tako, da se le-ta razdeli v dva dela in se tekst izmenjaje prepeva. Po obliki pa smo slišali korale s preprosto melodiko ter one, ko se na enem zlogu izvede cela vrsta bogatih skupin tonov. Mnogi mašni deli so seveda melodično isti. Četrtkov večer je bil nedvomno nekaj novega v ptujski koncertni ponudbi, saj je bil tematski sklop posvečen zgolj enemu načinu in vsebini petja, za nekoga je bil morda koncert celo nekoliko dolgočasen. Franc Lačen Sarah Dunant: Rojstvo Venere Tržič. Učila International, 2005 Renesansa jepreporod, oživitev kulturnih dosežkov preteklosti, pravzaprav oživitev antike na prehodu iz srednjega v novi vek. Firence so bile eno osrednjih mest italijanske in evropske preobrazbe v prebujanju ljudstev in nastanku mestnih državic. V ta prostor pomembnih svetovnih humanistov in umetnikov je postavljen roman, v katerem se zgodovinska dejstva in osebe prepletajo z namišljeno pripovedjo o ljubezni, političnih zdrahah, vojni, kugi in umetnosti. Do njene smrti je nihče ni videl gole. Vedno več časa je Lucrezia preživljala v molitvi znotraj celice, njeno oko so zameglila leta in ljubezen do boga. V smrti so ji lasje obsipali glavo kot siv nebeški sij, obrazpaje žarel od sreče, nasmeh na ustnicah pa kot izraz zmagoslavja. Navsezadnje je bila smrt začasna postaja v etapi daljšega potovanja in so se je v božjem hramu hkrati bali in jo pozdravljali. Na njenem telesu so pod lažno maligno tvorbo odkrili na telesu podobo kače, ki je stegovala svoj jezik v njeno mednožje. V Firencah učijo umetnike spoštovati človeško telo kot odsev božje popolnosti. V družino bogatega trgovca Cecc-hija je prispel flamski slikar, da bi upodobil njihovo družino in poslikal kapelo. Flamski slikarji so bili znani po svoji natančnosti in sladki duhovnosti. Do tistega trenutka je petnajstletna Alessandra verjela, da prihajajo umetniki neposredno od Boga in so bolj duhovna kot človeška bitja. V veličastni Republiki si je človek zaslužil bogastvo z božjo milostjo in lastnim trdim delom, če pa kdo ni imel sreče, je bil to njegov problem. Bog je Alessandro obdaril z radovednostjo in voljo. Pod vprašaj je postavljala stvari, ki so v božji naravi tako globoke in smiselne, da jih človeška logika v nobenem primeru ne more razumeti. Umetnost je bila pot do Boga, vendar tudi neprimerna preživljanju prostega časa za žensko iz dobre družine. Najpomembnejša stvar, ki jo je ženska lahko storila, je bila, da se poroči in ima otroke. Alessandra je ure presedela, da bi jo razsvetlil Sveti duh. Namesto njega pa je občutila le bobnenje srca in stari pik komarja. Njeni možgani so bili po prepričanju okolice veliki kot notranjost cerkve Sante Marie del Fiore, obraz pa kot pasja rit. Praznoverje je še vedno živelo v nekaterih senzacionalnih zgodbah, nenaravnih smrtih in dogodkih, ki so imeli namen zbujati grozo, strah in opomin. Mnoga dekleta so bila onečaščena, hudič sije zahrbtno utrlpot v srca številnih mož, kar je še bolj kazalo na to, da morajo biti možje in žene strogo ločeni do poroke. Kot vsako pobožno krščansko mesto so imele tudi Firence zakone, ki so omejevali razkošje. Ko mestu vlada hudič, je njegova nekronana soproga pohota in tako se zlo razmnožuje, dokler ne ostaneta le še umazanija in obup. Zakaj je Bog poslal francosko vojsko nad Firence? Ker je hotel pokazati, da je mesto pozabilo na Kristusova načela. Že mogoče, da bo nespametne vzel hudič, toda dobri bodo umrli od dolgčasa. Čemur je pobožni slikar posvečal svoje moči, je imelo več opraviti s smrtjo kot s spolnostjo. Prerok Savonarola je imel prav. Nad Firencami je visel meč. Vsakdo je imel v mestu kaj prodajati, tisti, ki niso imeli ničesar, so prodajali svojo ničnost. Kuga je prišla v Firence brez opozorila in napovedi, kako dolgo bo razsajala. Iz odrekanja nepotrebnega bogastva je vzniknil izbran blagoslov. Dominikanski menih je moril kot nori angel maščevanja. Na ozadju zgodovinskih sprememb in preobrazb, vojne, lakote, kuge, verskih blaznežev, se odvijajo osebne usode meščanske družine Checci in umetnikov, za katere se kasneje izkaže, da bodo s svojo slavo zaznamovali svetovni prostor. Dante Alighieri je največji pesnik, kar jih je bilo v Firencah. Alessandra je renesančno dekle, klasično izobražena, raziskovalka nočnih Firenc in strastna slikarka. Če se že mora poročiti, želi videti nebo svojega Orienta. Poroči se z uglednim starejšim učenjakom, sodomitom. Njen skrivni ljubimec je slikar brez imena (Michelangelo). Cele Firence so kmalu izvedele, da je veliki zavojevalec, francoski kralj, pravzaprav pritlikavec s šestimi prsti na vsaki nogi. Savonarola je sprižnicepričal o svojem bogaboječem mestu, novem Jeruzalemu. Postal pa je nevaren v hujskanju množic, vodja frančiškanov ga je označil za blazneža, papež pa ga je izobčil. Rokoborec je imel okoli prsi izdelano sliko ogromne kače. Alessandri je dejal, naj se pazi skritih užitkov v objemu moškega. Slikar jo je upodobil v podobi Marije kot upornico z vprašujočimi očmi. Eva je pobegnila iz raja, ker jo je bilo nenadoma sram lastne golote. V družini je vendarle prisotna simetrija. Sin Luca gre nasproti Bogu, Tomas pa k hudiču. V krščanski veri so trije bogovi, trije moški in še ptič! Zdelo se je, da so največji človeški dosežki v neposrednem nasprotju z Bogom, tem, kije vladal Firencam. Ljudje, ki so tako močno živeli z Bogom, niso znali več živeti z ljudmi. Cristoforo in Alessandra upata, da bo njun otrok našel nove Firence, ki bodo brez laži in strahu znale ljubiti tako umetnost kot Boga. Vladimir Kajzovar Foto: Fl Foto: Fl Rokomet Prva prijateljska tekma ŽOK MT Ptuj Stran 8 Odbojka Štefan Vrbnjak: »Cilj je vrnitev v prvo ligo« Stran 8 Benka Pulko Ambasadorka gibanja 3. Poli maratona Stran 9 Šah Na Ptuju od 12. - 20. 8. DP za člane in članice Stran 10 Ptujsko jezero Z rancarijo v slovenski prostor Stran 10 Nogomet Zmagi v Veržej in Združene Arabske Emirate Stran 10 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik Piše: Jože Mohorič Dravi primat na Štajerskem? Po treh odigranih krogih Lige Simobil so že vidni obrisi novega razmerja moči v slovenskem nogometu. Leto se bo seveda moralo na novo vzpostaviti, potem ko so izprvoligaške scene poniknili trije uveljavljeni klubi: Olimpija, Mura in Ljubljana. Trenutno najvišje kotirajo delnice Gorice, ki je prepričljivo osvojila zadnji dve prvenstvi, letos pa doživela boleč izpad v predtekmovanju za evropsko Ligo prvakov. Goriški trener Pavel Pinni ima kljub odhodu Kom-ca, Rodiča in Mavriča še vedno kompaktno zasedbo, ki bo le stežka prepustila primat nekomu drugemu. Prihaja pa zagotovo čas Domžal, ki so že v lanski končnici pokazali zobe, letos pa so še močnejši. Ambicioznost se kaže tudi z zadnjim nakupom; njihov napad je okrepil Ermin Rakovič. Če bi sodili ali ocenjevali samo ime kluba, bi morali že na vrhu ali vsaj tik pod njim omeniti Maribor in Publikum. Vendar temu ni tako, saj se prvi otepa z velikimi finančnimi težavami, ki so mu dodobra prerešetali (beri oslabili) igralsko zasedbo, drugi pa bo verjetno še eno sezono več lovil priključek z vrhom - in nič več, vsaj če sodimo po tem, da niso uspeli (ali želeli) zadržati Ci-merotiča in Vršiča. Ker torej na papirju najmočnejšima štajerskima kluboma ne kaže najbolje (zaradi razvoja slovenskega nogometa bi si želeli drugače), se ponuja kar na domačem ptujskem dvorišču tretja možnost - Drava. Če sledimo razvoju dogodkov po Sloveniji, ko je na Primorskem Gorica prevzela primat Kopru in Izoli in so v osrednjem delu Domžale edini klub z jasnim ciljem in vizijo, Ljubljana pa skoraj v p^ypolni megli, je nekako logičen potek dogodkov, da na Štajerskem Ptuj »preskoči« Maribor in Celje. Takšna razmišljanja imajo tudi realno podlago v igralski zasedbi Drave, ki je kljub odhodu Ziliča in Grižoniča vsaj tako močna kot lani. Upravi Drave je torej (zaenkrat) uspelo to, kar ni uspelo Ajdovcem, ki po razprodaji niso pridobili ustreznih zamenjav za prodane igralce poliča, Strajnarja, Žežlja). Če bodo na Ptuju uspeli sešiti finančno odejo za celo sezono, je uspeh na dosegu roke. Gledalci so z obiskom prvih dveh domačih tekem že pokazali, da so veseli pridobitve dodatne pokrite tribune in da si želijo tekem na najvišjem nivoju. V derbiju četrtega kroga proti Domžalam bo tudi povečana tribuna verjetno premajhna za vse ljubitelje nogometa na Ptujskem. tednik Športni zavod Ptuj 2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30 www.športnizavod-ptui.si E-mail: sport@radio-tednik.si 4 líqa «L simobiL O vodafonď 1. DOMŽALE 3 2. HIT GORICA 3 3. DRAVA 3 4. NAFTA 3 5. CMC PUBLIKUM 3 6. PRIMORJE 3 7. ANET KOPER 3 8. BELA KRAJINA 3 9. MARIBOR PIVO. LAŠKO 3 m Di inAD \/iri CM m Q 11:1 7:1 4:2 4:3 3:3 3.3 3:4 1:7 2:4 -1.-1-1 Nogomet • 1. SNL - Liga Simobil - 3. krog Drava premočna za Belokrajnce Fcitd' Or-tnmir- Cimnilt Takole je Vladimir Sladojevič v 27. minuti z glavo dosegel zadetek za vodstvo 1:0. 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA REZULTATI 3. KROGA: Drava - Bela Krajina 3:0 (1:0), Primorje- Maribor Pivovarna Laško 2:1 (1:1), Domžale - HIT Gorica 1:1 (0:1), Anet Koper - Nafta 0:2 (0:1), CMC Publikum - Rudar Velenje 2:1 (1:1) NAJBOLJŠI STRELCI: 3 zadetki: Burgič (HIT Gorica), Stevanović (Domžale); 2 zadetka: Trenevski (Drava), Benko (Nafta), Škerjanc (Primorje), Zajc (Maribor PL), Ljubijankić, Drava - Bela Krajina 3:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Sladojevič (27), 2:0 Trenevski (67), 3:0 Trenevski (90, iz 11-m) DRAVA: Dabanovič, Gorin-šek, Šmon, Šterbal, Miljatovič, Lunder, Emeršič, Prejac (od 86. Toplak), Čeh (od 87. Dre-venšek), Trenevski, Sladojevič (od 63. Chietti). Trener: Srečko Lušič Na težkem igrišču so domači igralci takoj pokazali svoj namen, saj so začeli tekmo agresivno in ne glede na deževno vreme, dokaj poletno. A kljub uvodnemu pritisku v prvih desetih minutah nismo videli izrazitejše priložnosti. V 14. minuti se je prva priložnost ponudila gostom, ko je po nedosojenem prepovedanem položaju po desnem boku pobegnil Ljubiša Škrbac, vendar mu je Dravin vratar Mladen Dabanovič dovolj zaprl kot, da je njegov diagonalen strel zletel čez vrata. Domači so nato izvedli hiter napad po levi strani, odkoder je v sredino podal Aleš Šmon. Njegov dober predložek je v polje odbil gostujoči vratar Nikola Drkušič, a samo do Andreja Prejaca, ki je iz kakšnih 20 metrov streljal silovito, a za malo mimo gola. To je dalo poleta domačim igralcem, saj so malo razširili igro na boke, prav tako pa so zaigrali tudi malo hitreje. Po prekršku nad Alešem Čehom je prosti strel izvedel Viktor Trenevski in žogo idealno podal v sredino, kjer je z glavo dosegel zadetek Vladimir Sladojevič. Že minuto kasneje je Sladoje-vič lepo prodrl v sredino ter oddal žogo na desno stran, kjer je v teku naletel na žogo Gorazd Gorinšek, kateri pa je streljal direktno v gostujočega vratarja. Najbolj aktiven domači igralec Viktor Trenev-ski se je nekaj minut kasneje nepričakovano znašel sam na levem robu kazenskega prostora. Takoj se je odloči za diagonalen ostri strel, a so imeli gostje veliko sreče, saj se je žoga od vratnice odbila nazaj v polje. »Šolsko« akcijo je Drava izvedla v 36. minuti, ko je Prejac po dvojni podaji na desni strani poslal v sredino čudovit predložek, a je strel Trenevskega z glavo za nekaj centimetrov zletel mimo leve vratnice. Za napetost je skozi ves prvi polčas skrbel izredno slab sodnik Janez Babnik, ki je pokazal kar šest rumenih kartonov in večkrat nerazumljivo prekinjal akcije obeh moštev. Drug polčas je Drava odprla s strelom Sladojeviča iz 18 metrov, vendar ie niegov noiz- kus zletel malo čez vrata. Sledilo je obdobje zaspane igre, v kateri sta obe ekipi naredili kar precej tehničnih napak. V 63. minuti je v igro vstopil novinec v domači ekipi Italijan Genaro Chietti, ki je že v prvem stiku z žogo poslal uporaben predložek z desne strani v sredino^ a je Čeh malenkost zamudil. Že v naslednjem napadu je odlično prodrl po levi strani eden najboljših igralcev tekme Šmon, izmenjal dvojno podajo z Chiettijem in podal idealno žogo v sredino, kjer je Trenevski z glavo rutinirano zadel za vodstvo Drave z 2:0. Ptujska ekipa je po vodstvu igrala še malo bolj napadalno in vrstile so se lepe poteze in polpriložnosti. Po kotu je v 74. minuti imel lepo priložnost Mitja Emeršič, a je iz ugodnega položaja njegov strel z glavo zletel mimo desne vratnice. Z gostujočo obrambo se je nekaj trenutkov kasneje poigral Chi-etti in podal povratno žogo do Trenevskega, a je njegov strel gostujoča obramba odbila v kot. Proti koncu tekme je tempo malo upadel, saj so bili domači zadovoljni z izidom, gostje pa si s prepočasno igro niso uspeli ustvariti izrazitih priložnosti. Tik pred koncem tekme je Trenevski v kazenskem prostoru preigral gostujočega branilca Krajnca, ki ga je ustavil z grobim prekršku za kar je prejel drugi rumeni karton in je moral predčasno zapustiti igrišče. Tega prekrška ni mogel spregledati niti sodnik Babnik. Enajstmetrovko je rutinirano izvedel kar sam Trenevski in z atraktivno izvedbo zapečatil usodo povprečnih gostov. Nekaj več kot tisoč gledalcev je z aplavzom pospremilo domačo ekipo v slačilnico, sodniška trojka pa je bila upravičeno deležna žvižgov. Tomaž Kavčič, trener Bele Krajine: »Glede na prikazano na igrišču mislim, da je rezultat previsok v korist Drave. Domačini so uspeli izkoristiti trenutke slabše koncentracije naših branilcev.« Srečko Lušič, trener Drave: »Najprej bi se zahvalil gledalcem, ki so bili resnično 12 igralec naše ekipe. S samo tekmo sem zadovoljen, saj so priložnost zaradi poškodb nekaterih igralcev prve ekipe dobro izkoristili mlajši. Žal mi je, da se naš seznam poškodovanih igralcev povečuje iz tekme v tekmo (Aleš Čeh - zlomljena ključnica). Prava sreča je, da imamo na seznamu 26 nogometašev (23 igralcev in 3 vratarje), sicer bi v tem trenutku izredno težko zbral 18 za igro sposobnih igralcev«. Rokomet • ZRK Mercator Tenzor Ptuj Ciora razbremenila Derčarjevo Žalec - ŽRK Mercator Tenzor Ptuj 31:28 (18:15) MERCATOR TENZOR PTUJ: Raišič, Kelenc, Grego-rec, Ciora 8, Savič, Derčar 5, Strmšek 3, Brumen 4, Muršec 2, Lazarev 2, Prapotnik, Ha-meršak 3, Ramšak, Majcen 1. Ptujske rokometašice so s pripravami na novo tekmovalno sezono pričele v ponedeljek. Opravile so samo nekaj treningov, predvsem za moč in vzdržljivost, v okolici telovadnice Mladika in na zunanjih igriščih. V soboto pa so že odigrale prvo srečanje in sicer so gostovale v Žalcu, kjer so se pomerile z domačo ekipo. Ptujčanke so tekmo sicer izgubile, vendar je bila njihova igra dokaj dobra, upoštevajoč dejstvo, da na začetku priprav ne vadijo veliko z žogo. Tudi to če bi to želele, jim je, žal, onemogočeno, saj je edina dvorana, primerna za igranje rokometa (Center, op.a.), zaklenjena. Po besedah trenerja Nena Potočnjaka je bila igra v napadu dokaj dobra, medtem ko je bila igra v obrambi slabša. V celoti gledano pa so s prvo preizkušnjo zadovoljni, kljub temu, da ŽRK Mercator Tenzor Ptuj ni zaigral v kompletni sestavi. Ta teden dekleta čakajo naporni treningi ter dve srečanji in sicer v Radencih ter ponovno v Žalcu. Danilo Klajnšek Ana Ciora - nova okrepitev ŽRK Mercator Tenzor Ptuj, dosegla osem zadetkov. Foto: DK je v Žalcu Odbojka • Pred začetkom priprav ZOK Ptuj Cilj je vrnitev v prvo ligo« » V torek, 16. avgusta, pričnejo odbojkarice ŽOK Ptuj skupne pripravljalne treninge za novo sezono. V poletnem času dekleta po individualnih programih trenerke Sergeje Lorber ohranjajo fizično kondicijo, do začetka sezone v začetku oktobra pa jih čakata dva meseca treningov z žogo in uigravanja ekipe, ki se je letos še dodatno okrepila. V ptujski ekipi letos ne bo Polone Veršec, ki je polovico sezone igrala na mestu podajalke, okrepili pa so se kar s tremi igralkami. Po enoletnem igranju za ekipo Ljutomera v 1.dOl se vrača Ukrajinka Ana Kutsay, iz ŽOK Rogoza pa se na Ptuj selita dve perspektivni igralki, ki sta se že uspešno predstavili vodstvu ptujskega kluba in sicer 22 - letni Nuša An-željkovič in Urška Nedelj-ko. "Z močno ekipo nam ne preostane drugo, kot da si zastavimo visoke cilje. Le -ti segajo na prvo ali drugo mesto prvenstvene lestvice, s čimer bi se radi vrnili v 1. državno ligo. Imamo 18 mladih in perspektivnih igralk, ki so sposobne igrati na visokem nivoju, prav tako imamo izjemno trenerko, ki je zraven strokovne podkovanosti tudi odličen motivator ekipe, kar je dokazala že v lanski sezo- Stefan Vrbnjak ni," so bile besede Štefana Vrbnjaka, menedžerja kluba. Okrepili so se tudi v upravi: "Aleksander Kuhar, direktor trženja pri Zavarovalnici Triglav, bo odslej športni me-nedžer našega kluba. Kljub okrepitvam bomo z novim načinom nagrajevanja ekipe zmanjšali proračun. Iščemo še generalnega sponzorja za dobo naslednjih dveh let, pogovori že potekajo, ime pa bo znano v roku meseca dni." V začetku počitnic je pod vodstvom Lorbejeve potekala poletna šole odbojke v Juršin-cih, ki je po besedah Vrbnja- ka zelo dobro uspela Rezultat tega so tudi štiri nove igralke, ki bodo igrale v mlajših kategorijah. Delo bodo v Jur-šincih nadaljevali skozi vso leto; mlajše kategorije bosta trenirali Ana Kutsay in Jasna Zajšek, usoda Tamare Zenu-nović, ki je mlade vodila do sedaj, pa še ni znana. Do uvodne tekme sezone, ki bo 8. oktobra, bodo Ptuj-čanke odigrale šest prijateljskih srečanj. Organizirali bodo tudi 17. mednarodni turnir s štirimi ekipami, ki bo v potekal v soboto, 2.septem-bra, v ŠD Gimnazije Ptuj. Uroš Gramc Rokomet na mivki • Pag open 2005 Zamujena priložnost Ormožanov Rokometaši iz Ormoža so se na hrvaškem otoku Pagu udeležili še zadnjega turnirja v rokometu na mivki v letu 2005. Turnir Pag open spada med najbolj atraktivne turnirje v rokometu na mivki. Poseben čar turnirju dajejo morje, plaža, lokal z jacuzzi-jem in močna konkurenca. Lastnik olimpijskega centra Olimpico na Pagu je hrvaški rokometni zlati olimpijec Božidar Jović. Na tridnevnem turnirju je nastopalo 23 ekip iz Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Za različne ekipe iz Hrvaške so nastopali tudi hrvaški reprezentanti v rokometu na mivki, ki so nedolgo nazaj na svetovnih igrah v nemškem Duisburgu pod vodstvom selektorja Zlatka Belančića (pred leti igralec Ormoža, danes trener Dubrave) osvojili tretje mesto. Ormožani so v skupini F po treh zmagah osvojili prvo mesto in se neposredno uvrstili v četrtfinale. V četrtfinalu so jim na nasprotni strani stali igralci ekipe Popescu, sicer po kvaliteti tretje moštvo Hrvaške (Rašlja-ri, Toma Soft najboljši moštvi pri naših južnih sosedih). Prvi set so z lahkoto in izidom 23:11 dobili igralci Popescuja (ekipa ima tri hrvaške reprezentante), ki so popolnoma zasenčili neprepoznavne Ormožane. Tudi v drugem setu so Hrvati že povedli s šestimi točkami (10:4), a so se končno prebudili "ormoški peščeni kralji", ki so tik ob koncu drugega seta prvič povedli s končnim rezultatom 21:20. Ker je bil izid v setih izenačen na 1:1, so sledili kazenski streli, kjer so Ormožani iz rok izpustili že dobljeno tekmo in vodstvo s 4:0, a so žal zapravili kar tri kazenske strele zapored, ki so jih stali bolečega poraza in neuvrstit-ve v polfinale. Prvo mesto na turnirju so osvojili Rašljari pred ekipo Toma Soft in ekipo Popescu. Moštvo Krap Market Tuš Ormož je na koncu osvojilo peto mesto. Ormožani so nastopili v postavi Maks Dogša, David Koražija, Mladen Gra-bovac, Saša Prapotnik, Niko Klemenčič, Alan Potočnjak in Silvo Kirič. Uroš Krstič Foto: Uroš Krstič Silvo Kirič v akciji Padalstvo Jurič in Balta peta v Italiji Padalci s pospešenim tempom nadaljujejo s tekmovanjem. Tako se je minuli KONEC TEDNA v italijanskem Bellunu odvijala peta tekma za evropski pokal z močno udeležbo, saj je v posamični moški konkurenci nastopilo kar 251 tekmovalcev, pri dekletih pa jih je bilo 47. Padalci in padalka AK Ptuj so se, kljub veliki konkurenci, ponovno dobro odrezali. Tokrat so bili fantje tisti, ki so bili zelo visoko, saj sta Peter Balta in Milan Jurič zasedla peto mesto, ekipno pa je bila ptujska ekipa enajsta med petinštiridesetimi. Med dekleti je Petra Podgoršek osvojila deseto mesto. Pred padalci pa sta spet zelo naporna vikenda, saj bo konec tedna mednarodno prvenstvo hrvaške na Reki, nato pa bodo ljubitelji tega športa prišli na račun tudi doma, natančneje na letališču v Mo-škajncih, kjer bo mednarodno tekmovanje v skokih na cilj in sicer 20.in 21. avgusta. Danilo Klajnšek Moška ekipa AK Ptuj Foto: UG Foto: DK Športne novičke Nogomet / Prijateljski tekmi Aluminij - Pohorje 1:0 (0:0) STRELEC: 1 : 0 Veselič (70) ALUMINIJ: M. Rozman, Vrenko, Golob, Mlinarič, Topolovec, Dugulin, Ozim, Čeh, Repina, Vtič, Veselič. Igrali so še: strelec, T. Rozman, Trstenjak. Trener: Edin Osmanovič. Nogometaši Aluminija so v nedeljo odigrali pripravljalno nogometno tekmo s tretjeligašem Pohorje iz Ruš. Nastopili so v oslabljeni sestavi, saj so Dončec, Fridauer, Sagadin in Toplak manjkali zaradi poškodb. Kidričani so bili skozi vso tekmo boljši nasprotnik, imeli več priložnosti za zadetek, izkoristili pa so samo eno. Zavrč - Dravinja 0:1 (0:1) STRELEC: 0:1 Močič (12) ZAVRČ: Dukarič, Gabrovec, Zdelar, Lenart, Meznarič, Milan Kokot, Kuserbanj, Murko, Golob, Letonja, Poštrak. Igrali so še: Veselič, Črnko, Fridl, Matej Kokot, S. Kokot, Frangež, Sluga, Topolovec. Trener: Miran Emeršič. Nogometaši Zavrča so v soboto odigrali zadnje pripravljalno srečanje pred pričetkom prvenstva v 3. SNL - vzhod, ki se bo pričelo ta konec tedna. Gostili so močnega drugoligaša Dravinjo iz Slovenskih Konjic. Samo srečanje, predvsem pa visoki ritem igre, borbenost in kombinatornost, so zadovoljile gledalce. Gostje, ki so se skozi vso srečanje večinoma branili, so dosegli zadetek v 12. minuti iz hitrega nasprotnega napada. Domačini so se nato trudili, da bi izid vsaj izenačili, vendar jim to kljub nekaj odličnim priložnostim ni uspelo. 1. SML in 1. SKL / Dve pomembni zmagi Kidričanov V soboto so s tekmovanjem pričeli tudi mladinci in kadeti Aluminija, ki nastopajo v 1. slovenski mladinski in 1. slovenski kadetski nogometni ligi. V minuli sezoni so mladinci Aluminija kot novinci v ligi osvojili četrto mesto in se v pokalnem tekmovanju uvrstili v finale. Po odhodu kar devetih nogometašev iz mladinske vrste so s kar precej strahu pričakovali pričetek nove sezone. Proti ekipi mariborskega Železničarja so igrali dobro, do zmage pa so prišli deset minut pred koncem srečanja, ko je v polno zadel Rok Marinič. Uspešni so bill tudi kadeti Alumlnl-ja, ki so svoje sovrstnike iz Maribora premagali z enakim izidom kot mladinci. Vsekakor sta zmagi obeh ekip zelo stimulativni za naslednje tekme. 1. SML ALUMINIJ - ŽELEZNIČAR 2:1 (1:1) STRELCI: 1:0 Toplak (35), 1:1 Knu-plež (45), 2:1 Marinič (80) ALUMINIJ: Sagadin, Medved, Drevenšek, Tišma, Fruk, Lah, Furek, Ljatifi (od 68. Breg), Toplak, Marinič, Gorani. Trener: Bojan Špehonja. 1. SKL ALUMINIJ - ŽELEZNIČAR 2:1 (1:1) STRELCI: 1:0 Kušar (5), 1:1 Sprečo (21), 2:1 Miha Lešnik (75. iz 11m) ALUMINIJ: Lipovac, Mihi Lešnik, Lončarič, Medved, Kušar, Kovač, S. Krajnc (od 78. Kamenšek), Miha Lešnik, Justinek (od 77. D. Krajnc), Rot-man ( od 50. Pečnik), Mesarič. Trener: Simon Vidovič. Danilo Klajnšek Plavanje / Zaradi pomanjkanja denarja brez Univerziade Minuli vikend je v Radovljici potekalo državno prvenstvo v plavanju. Med udeleženci je bil tudi Matjaž Pernat iz Pleterij na Dravskem polju, vendar je imel tokrat nekoliko manj sreče. V disciplini 100 metrov prsno je sicer osvojil bronasto medaljo, ostal pa je vsaj brez dveh in sicer v njegovi paradni disciplini 200 metrov prsno zaradi diskvalifikacije ter v štafeti 4 x 100 mešano, kjer je zmagi spet sledila diskvalifikacija. »Seveda sem nekoliko razočaran nad vsem, saj sem pričakoval več, predvsem pa sem želel preveriti pripravljenost pred Univerziado, ki se prične 10. avgusta v turškem Izmirju,« je dejal Matjaž Pernat. Še bolj pa ga je v slabo voljo spravilo obvestilo, da ni med potniki na Univerziado, podobno kot njegov klubski tovariš Jernej Menciger. Vzrok bi naj bilo pomanjkanje denarja v Plavalni zvezi Slovenije in v PK Branik Maribor. »Jaz vsem izpolnil normo za to tekmovanje že lani in mi ni vseeno, ker zdaj ne morem na to tekmovanje. V slabo uteho mi je, da tudi nekateri gimnastiki ne bodo odpotovali. Vsekakor pa bi lahko to izvedeli prej,« je precej nezadovoljen dejal Matjaž. Danilo Klajnšek Namizni tenis / Gregor Zafoštnik odličen Gregor Zafoštnik, sicer Ptujčan v dresu namiznoteniškega kluba Maribor, je izredno uspešen. Mariborski klub je v minuli sezoni osvojil še peti zaporedni naslov državnih prvakov. Mogoče tokrat težje kot kdaj prej, saj so igralci iz mesta ob Dravi imeli močne nasprotnike v ekipi LM-KO Lendava. Gregor Zafoštnik je bil ob Gregorju Škafarju, Gregorju Komcu in Matevžu Črepnjaku standardni igralec ekipe in precej prispeval k osvojitvi pete šampionske zvezdice za NTK Maribor Fineo. V polfinalnem dvoboju s Krko iz Novega Mesta je bil izbran za najboljšega igralca, veliko pa je prispeval tudi k finalni zmagi proti ekipi iz Lendave. Dobre igre so ga pripeljale do reprezentančnega dresa, saj je kot reprezentant Slovenije nastopil na MP v Velenju in MP v Zagrebu. Mariborčani so kot prvaki Slovenije uspešno nastopili tudi v pokalu Nancy Evans, kjer so se uvrstili med 32 najboljših evropskih ekip. Gregor Zafoštnik je v soboto odpotoval v Krajnsko goro na priprave slovenskih namiznoteniških igralcev in igralk. »Z minulo sezono sem zelo zadovoljen. Trdo smo delali in na koncu dosegli tisto, kar smo tudi pričakovali. Želim si, da bi se čimbolje pripravil in potem v tej sezoni, ki prihaja in bo zelo naporna, zaigral še bolje kot v prejšnji. Priložnosti bo seveda veliko,« je dejal Gregor Zafoštnik. Od prihajajoče sezone pričakuje podobne oziroma še boljše rezultate kot v minuli sezoni. Sicer pa se je ekipa Maribora uvrstila tudi v močno srednjeevropsko ligo, kjer bodo v skupini igrali proti avstrijski ekipi SVS Niederoesteriech, kjer igrajo bivši svetovni prvak Schlager, Chen Weixing, Lengerov in proti madžarski ekipi Kecskemeti Sportkcer in češki ekipi KST Mokre Lazce. V klubski majici bo poskušal ponoviti lanske uspehe, čeprav se zaveda, da bo to izredno težko, saj se je ekipa Lendave močno okrepila. Danilo Klajnšek Rekreativna kolesarska maratona / V Banovcih 14., v Radencih pa 28. avgusta V prihodnjih dneh se bosta v Prlekiji odvijala dva rekreativna kolesarska maratona, ki vsako leto v ta del države privabita številne rekreativce iz celotne Slovenije ter tudi iz Avstrije, Hrvaške in Slovaške. Organizator obeh prireditev je kolesarska sekcija Športnega društva Radenci. Rekreativni kolesarji se bodo najprej v nedeljo, 14. avgusta zbrali v Banovcih v občini Veržej, kjer se bo ob 10. uri pričel deseti kolesarski maraton Terme Banovci, ki je lansko leto privabil 1078 kolesarjev in kolesark. V maratona Terme Banovci so organizatorji pripravili dve zahtevnostni progi. Mali maraton bo potekal na 52, veliki maraton pa na 68 kilometrov dolgi progi po celotni upravni enoti Ljutomer. Jubilejni, 25. maraton Treh src pa bo v Radencih pričel v nedeljo, 28. avgusta s startom ob 10. uri pred tamkajšnjim Lovskim domom. Udeleženci, lani jih je bilo 1652, se bodo lahko odločali za tri težavnostne preizkušnje. Mali maraton bo v dolžini 27 kilometrov, srednja proga »Tri srca brez mehurčkov« je dolga 54 kilometrov, najdalša proga, ki so jo poimenovali »Tri srca«, pa je v dolžini 70 kilometrov. Prijave za oba rekreativna kolesarska maratona sprejemajo na dan prireditve med 7.30 in 9.45 uro, prav tako pa se je mogoče že prej prijaviti preko spleta www.kose-radenci.si. Na dan prireditve znaša prijavnina 5.000 tolarjev s kolesarskimi hlačami oziroma 3.000 tolarjev, če udeleženec ne želi hlač. Posebna ugodnost na dan prireditve velja za družine s štirimi ali več člani in sicer je prispevek po članu pri takih prijavah 4.000 tolarjev, če želijo prejeti kolesarske hlače, oziroma 2.500 tolarjev, če kolesarskih hlač ne želijo. Enaka ugodnost velja tudi za člane klubov, ki prijavijo več kot deset članov in udeležence, ki imajo olimpijsko kartico. Ne glede na višino plačane startnine vsem udeležencem na obeh prireditvah organizator nudi brezplačne napitke Radenske na vseh okrepčevalnicah ob progah in startno-ciljnem prostoru ter po prihodu v cilj še topli obrok. Kolesarjem, ki bodo prišli v Banovce, zraven tega nudijo še brezplačen vstop v bazene Term Banovci, udeležencem maratona Treh src v Radencih pa na dan prireditve brezplačen vstop na mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni ter brezplačen vstop na letni bazen v Radencih. Miha Šoštarič Foto: dk Rok Marinič, strelec zmagovitega zadetka za mladince Aluminija Gregor Zafošnik Fotor: Miha Soštarič Kolesarska maratona v Banovcih in Radencih so predstavili (od leve) generalni direktor Radenske d.d. Zlatko Hohnjec, predsednik kolesarske sekcije Športnega društva Radenci Marjan Hladen, direktorica sektorja za trženje Radenske d.d. Slavica Lešnik in direktor Zdravilišča Radenci Milan Hojnik. Benka Pulko, svetovna popotnica, Slovenka leta 2003 »Življenje je prekratko, da bi ga zamujali! « Odločna, samosvoja, trmasta in vztrajna. Prva ženska, ki je sama prepotovala Saudsko Arabijo. Avanturistka, ki jo po sedmih kontinentih na Zemlji mika še nebo. Ambasadorka gibanja 3. Poli maratona. Benka Pulko. Z vsakim vrtljajem kolesa smo korak bližje zdravju, ki nas polni z energijo, da bi gore premikali. Tudi vi ste na svoji poti okoli sveta vztrajno vrteli dve kolesi. Zakaj? »Ker vrtenje koles pod seboj pospešuje vrtenje koles v glavi, rast razsežnosti, spoznavanje neznanega, videnje prikritega, čutenje novega in zaznavanje pozabljenega. Vrtenje koles je povezano z življenjskim kolesjem. Eni raje hodijo, eni se raje vozimo. Pomembno je, da se nam kolesa nikoli ne ustavijo. Ne ona pod nami, ne tista v nas.« Za uspešno krmiljenje po ovinkih življenja je potrebna vztrajnost, treba si je upati, malce tvegati, predvsem pa osebnostno rasti. Kakšen je nauk vašega potovanja? "Veliko jih je. Da je vse slabo za nekaj dobro, da se nič ne zgodi brez razloga, da je vztrajnost najboljše orožje in srce najbolj natančen detektor. Da brez trdega dela ni uspeha in da je strah največji sovražnik. Še dolgo bi lahko naštevala...« Za sebe pravite, da ste odločni, samosvoji, trmasti in vztrajni. Kako se te osebnostne lastnosti kažejo v vašem vsakdanu? "Včasih dobro, včasih slabše. Načeloma me odločnost vedno privede do cilja, ostati samosvoja je moja identiteta, trma me lahko kaznuje, če z njo pretiravam. Vztrajnost mi omogoča, da se ne poslovim od namena že na prvem ovinku, če se zasuče v neželeno smer." Naložba v šport, rekreacijo in gibanje je najboljša investicija našega življenja. Na kakšen način vi skrbite za svoje zdravje in dobro počutje? "Na vsakem koraku in v vsakem pogledu. Prehranjujem se zdravo in zmerno. Aktivno se ukvarjam s celo vrsto športnih aktivnosti. Za nobeno a'Î'V/]/ ceno se ne bi poslovila od jutranjega jogginga, smučanja, igranja golfa, obiskov v savni in mojega najnovejšega konjička - treninga trebušnega plesa.« Ste prva ženska, ki je sama prepotovala Saudsko Arabijo, četudi je tam ženskam že kolesarjenje strogo prepovedano. Se vam zdi, da Slovenke dovoljkrat sedejo na kolo in aktivno vrtijo pedala? "Ne ravno. Razen svoje sestre jih večino vidim, da kolesarijo, ko se odpravijo po obveznostih. Boljše nekaj kot nič. Ob dejstvu, da je veliko slovenskih žensk tako ali tako preobremenjenih z delom in obveznostmi, sem vesela, da kolesarijo vsaj takrat.« Menda vas sedaj, ko ste obiskali vseh 7 kontinentov na Zemlji, zanima še nebo. Na katerem kontinentu ste torej sedaj, kaj počnete in kakšni so vaši novi izzivi? "Večno niham med domom in Združenimi državami, kjer se trudim s svojo knjigo, svojo zgodbo v angleškem jeziku. Moji novi izzivi so trenutno vsi na delovnem področju. Upam in želim, da se bodo vremena skoraj zjasnila...« Perutnina Ptuj, Dialog company, Radio Tednik in Kolesarski klub Perutnina Ptuj, organizatorji največjega kolesarskega rekreativnega dogodka v Sloveniji, so vas k sodelovanju povabili kot Ambasadorko gibanja. Kakšno je vaše sporočilo tistim, ki so že redno telesno aktivni in tistim, ki tega še ne počno? "Aktivnim želim, da jih to ne bi nikoli minilo, pasivnim pa, da si dovolijo novih izkušenj in da se aktivirajo. Življenje je prekratko, da bi ga zamujali!" Tanja Subotič, Di@log company Benka Pulko Zdravje je vrednota, ki zahteva našo pozornost! marâïbn Letališče Moškanjci pri Ptuju, 3. september 2005 največji slovenski rekreativni icolesarski dogodek www.perutnina.com Ptuj • 13. rancarija Z rancarijo v slovenski prostor Ena od tradicionalnih prireditev v okviru praznika MO Ptuj je bila tudi 13. rancarija v organizaciji Brodarskega društva Ranca Ptuj. Privabila je 41 ekip, 35 moških in 6 ženskih. Spremljalo jo je okrog 2000 ljudi. Tudi vreme ji je bilo naklonjeno, saj je liti pričelo, ko je bila prireditev že v zaključni fazi. Dež pa je s ptujskih ulic in trgov pregnal udeležence Ptujske poletne noči, ki so že v petek preplavili Ptuj. Predsednik BD Ptuj Emil Mesa-rič je s prireditvijo zadovoljen, napočil je čas, da jo nadgradijo, prenesejo v širši slovenski prostor, podobno kot kurentovanje. Ambicija je, da postane ena večjih prireditev na vodi v Sloveniji, saj gre za izvirno in edinstveno tradicijo, ki ohranja čolnarjenje na reki Dravi. Atrakcijo v turistični ponudbi na Ptujskem jezeru je potrebno ponuditi v slovenskem in tudi mednarodnem prostoru. V sklopu letošnje rancarije je letos prvič potekal tudi spust veslačev od Starš do Rance v okviru vseslovenskega projekta Voda za vedno, ki je privabil 32 udeležencev. V moški konkurenci je slavila ekipa Alberta Grila iz Starš, drugi so bili Friki (ekipa cari- Foto: Črtomir Goznik Trinajsto rancarijo je spremljalo okrog 2000 ljudi. nikov z Gruškovaja), tretja pa ekipa Gostišča pri Tonetu. Med ženskami je slavila ekipa Vul-kanizerstva Branka Kolariča, druge so bile Čveke, tretje pa Mace. Najboljše moške ekipe so dosegle čas pod pet minut, pri ženskah je najboljši čas sicer presegel šest minut, v absolutni konkurenci pa je to pomenilo 28. mesto. MG Šahovski kotiček Na Ptuju od 12. - 20. avgusta 14. državno prvenstvo za člane in članice Šahovsko društvo Ptuj - Veplas Velenje bo kot osrednjo šahovsko prireditev ob 70-letnici organiziranega delovanja priredilo odprto državno šahovsko prvenstvo za člane in članice. Prvenstvo bo od 12. do 20. avgusta vsak dan s pričetkom ob 18. uri v športni dvorani Gimnazije Ptuj. Slovesnost ob 70 - letnici delovanja, povezana z otvoritvijo državnega šahovskega prvenstva, bo v petek, 12. avgusta ob 17. uri, neposredno nato pa se bo začelo prvo kolo tekmovanja. Organizatorjem so se do sedaj za nastop prijavili: mednarodni mojstri Luka Lenič, Marko Zratar, Janez Bar-le, Matej Šebenik, Tadej Sakelšek, Matjaž Mikac, Domen Krumpačnik, Igor Jelen in Simon Jerič (skupaj 9), mojstri Fide Gregor Podkrižnik, Blaž Bratovič, Denis Gjuran, Igor Šitnik, Tomisalv Gruškovnjak, Igor Kragelj, Darko Steiner in Srečko Kolar (skupaj 8) ter 18 mojstrskih kandidatov. Borba za naslov državnega prvaka bo torej kljub temu, da na Ptuju ne bo reprezentantov, ki pravkar igrajo na evropskem moštvenem prvenstvu, zelo zanimiv. Med članicami bodo z izjemo mednarodne mojstrice Darje Kapš nastopile najboljše slovenske šahistke in sicer mednarodne mojstrice Ana Srebrnič, Jana Krivec in Karmen Mar ter mojstrice Fide Vesna Rožič, Ksenja Novak in Ana Grobelšek. Zlatko Roškar zmagal na svetovnih medicinskih igrah Od 2. do 9. julija letos so bile v španskem mestu Alicante 26. svetovne športne igre v zdravstvu ( 26. World Medical and Health Games ). Tekmovanja v šahu se je kot edini slovenski predstavnik udeležil tudi član Šahovskega društva Ptuj - Veplas Velenje, zdravnik mariborske Bolnišnice Zlatko Roškar. Na tekmovanju v šahu je nastopilo 22 igralcev iz enajstih držav. Igralo se je sedem kol s tempom igre 30 minut za partijo. Mojstrski kandidat Zlatko Roškar je na tekmovanju igral odlično, saj je znano, da mu tovrsten pospešeni tempo zelo odgovarja. Premagal je vse svoje nasprotnike, v četrtem kolu tudi lanskoletnega prvaka iz Madžarske in zasluženo z naskokom osvojil prvo mesto. Čestitamo! Na tekmovanju so bili doseženi naslednji rezultati: Roškar Zlatko (SLO) 7 točk, Pescio Sau Sergio (CHl) 5,5 točke, PAPP Zolt (HUN), Filaudeau Emanuel FRA) in Aramayo Tapia Viktor (CHI) po 4,5 tčke, Kary John (USA), Moseley Giles (ENG), Massoni Mihale (FRA) in Geerlings Peter (NED) po 4 točke itd. Janko Bohak Nogomet • Mednarodni turnir U-8 in U-10 Zmagi v Veržej in Arabske Emirate V soboto, 6.avgusta, je bil na ptujskem mestnem stadionu l.mednarodni nogometni turnir v konkuren- cah U-8 in U-10. Organizator turnirja je bil nogometni klub Drava Ptuj za kar mu gre vsa pohvala. Na turnirju je sodelovanju 20 ekip iz Hrvaške, Nemčije, Združenih Arabskih Emiratov in Slovenije. V konkurenci U-8 so tekmi za tretje mesto mladi upi hrvaškega Fotexa iz Čakovca premagali Domžale z rezultatom 4:1. Finalna tekma je bila zelo izenačena in v njej sta se pomerili ekipi Drave in Veržeja. Po 25.minutah je bil izid 1:1 in po streljanju kazenskih strelov so gostje iz Veržeja bili srečnejši ter zmagali s 4:2. V kategoriji U-10 so mladi nogometaši prikazali odlične in dinamične igre. Med dvanajstimi ekipami so v boju za tretje mesto Mali šampioni iz Celja premagali hrvaško ekipo Slavena Belupa z izidom 3:2. Finalna tekma je bila prava poslastica in v njej so dominirali mladi ptujski upi, vendar so mladeniči iz ekipe Waho Sports Cluba premagali domačo Dravo z rezultatom 2:1. Najboljši igralec v kategoriji U-8 je bil Toni Rogina iz domače Drave, najboljši vratar pa je bil član zmagovalne ekipe Veržeja Tadej Čuk. V kategoriji U-10 sta se najbolj izkazala najboljši igralec Alen Kranjc iz ptujske Drave, medtem ko je med vratarji blestel Zaved Ab-bulla iz ekipe Waho Sportsa. Končni vrstni red: U-8: 1. Veržej, 2. Drava 1, 3. Fotex, 4. Domžale, 5. Mura 05, 6. Slaven Belupo, 7. Drava 2, 8. Argont Radgona U-10: 1. Waho Sports Club 1, 2. Drava 1, 3. Mali šampioni Celje, 4. Slaven Belupo, 5. Domžale, 6. Maribor, 7.Wacher Burg-hausen, 8. Ormož, 9. Fotex, 10. Waho Sports Club 1, 11. Arcont Radgona, 12. Drava 2 Boris Emeršič (trener in vodja nogometne šole Drava Ptuj): "S turnirjem smo izredno zadovoljni, saj je uspel tako v tekmovalnem kot tudi v organizacijskem vidiku. Naše ekipe so se izkazale in z njihovimi igrami smo zelo zadovoljni. Prepričan sem, da bomo tudi prihodnje leto organizirali mednarodni nogometni turnir." David Breznik Foto: Črtomir Goznik Prizor s finalne tekme U-10 med Dravo Ptuj in ekipo iz Združenih Arabskih Emiratov. IMarodte v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...) - poštna dostava na dom. Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike. Z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________ss_________ .AROČILNKAZA TEDNIK Ime in priimek: Naslov:_ Pošta: Davčna številka: Telefon:_ I Datum naročila: I Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj AER^IKE www.aerobika.net Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. V Štajerski TEDNIK in AEROBIKE Ta teden prejme osem brezplačnih obiskov Centra aerobike: TM CHl CHUAN, TREBUŠNI PLES, VADBA ZA MALČKE, SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA ntlE IN PRIIMEK Stanko Kramberger Krčevina pri Vurbergu 60,8880 Pttg Nagrajenec prqme nagrado po pošti. AvtoD^M Peugeot 407 coupe Odkrito rečeno me francoski peugeot preseneča. In to pozitivno. Odkar so javnosti predstavili model 206, se za njim vrstijo sami oblikovno dovršeni peugeoti. Očitno se dobro zavedajo, da všečna oblika vozila še zmeraj pritegne največ kupcev. 407 coupe je delo lastnega peugeotovega oblikovalskega centra in združuje eleganco z zdravo mero športnosti. Prepoznavna zunanjost se nadaljuje z oblikovnimi potezami, ki so povzete (zakaj pa ne?) po limuzin-ski izvedbi. V primerj'avi s predhodnikom 406 je novinec opazno večji, pa tudi širši, kar govori v prid nekaj večji prostornosti za štiri potnike (in nič več), kajti zadaj najdemo dva posamična školjkasta sedeža, kar je čisto v redu. 407 coupe pač ni družinski avto, motorne zmogljivosti pa so takšne, da ste ob pospeševanjih in vožnji v ovinek prav hvaležni za bočni oprijem, ki ga nudijo posebej za ta model zasnovani sedeži. Na iz-branost okusa spominjajo še manjši detajli ter »okusne« barvne kombinacije. Po drugi strani pa ima coupe kar zajeten 400-litrski prtljažnik, ki zmore »pospraviti« sobotni obisk, katerega izmed velikih nakupovalnih centrov. Učinek prostornosti vozila pa je dodatno povečan z velikimi steklenimi površinami. Na začetku prodaje bo 407 coupe opremljen s tremi motorji. Osnovno izbiro predstavlja 2,2-litrski bencinski štiri-valjnik s 160 KM, nekaj več vozne dinamike boste doživeli ob 3-litrskem šestvaljniku z 211 KM, ljubitelje dizlov pa naj bi zadovoljil 2,7-litrski hDí s filtrom trdih delcev in največjo močjo 205 KM. Omenjeni motorji bodo (zmeraj) delovali v povezavi s šeststo-penjskimi menjalniki. Odvisno od modela pa bodo ti ročni ali samodejni. Osnovni 2,2-litrski bencinski 407 coupe naj bi presegel hitrost 220 km/h ter do 100 km/h pospešil v 9,2 sekunde. Pri zmogljivejših modelih so vozne karakteristike še impresivnejše. Peugeot 407 coupe je avtomobil s športnim pridihom, kar naj bi zagotavljalo podvozje s prednjo in zadnjo premo z več vodili ter visoka karoserijska trdnost, ki je seveda boljša kot pri ostalih peugeotovih modelih. Modeli s šestvaljnimi motorji bodo opremljeni z elektronsko uravnavanim blaženjem. Serijska varnostna oprema bo obsegala zavorni dodatek ABS z zavorno asistenco, sistem za stabilizacijo vozila ESP, sedem zračnih blazin, aktivne prednje vzglavnike ter (zanimivo!) samodejni klic za pomoč v primeru prometne nezgode. V prav vse modele 407 coupe pa peugeot vgrajuje ksenonske žaromete, senzorje za pomoč pri parkiranju, laminirana stranska stekla ter 7-palčni LCD monitor, ki se nahaja na osrednji konzoli vozila. Ljubiteljem francoskih športnih avtomobilov naj bi bili prvi coupeji na voljo v začetku prihodnjega leta. Moje cvetje Toyota prius - nekaj vmes ^ r Toyota velja za prve resne pionirj'e in velikoserijske izdelovalce hibridnih vozil. Sedaj boste pa rekli, da smo pred toyotinim priusom že zdavnaj videli kar nekaj hibri-dov. Smo, vendar takšnih, ki se redkeje vozijo po naših cestah in so večkrat v servisnih delavnicah kot v uporabi. Pri toyoti so bili kar pogumni. Morebitne lastnike priusa naj bi prepričali predvsem na osnovi ekološke zavesti, hkrati pa z uporabnostjo ter univerzalnostjo vozila. Kapljičasta oblika vozila je v prvi vrsti podrejena zakonom aerodinamike in učinkovitemu rezanju zraka. Omenjeno se najbolj pozna na zadnji klopi vozila, kjer kmalu zmanjka prostora za višjerasle potnike. Zaman boste v priusu druge generacije iskali armaturno ploščo, ki ste je navajeni. Na sredini najdemo velik barvni zaslon, med njim in volanskim obročem pa je prestavna ročica, ki jo uporabljamo zelo redko, saj je menjalnik avtomatiziran in brezstopenjski. Ostane vam le izbira programa B, ki zniža prestavno razmerje med vožnjo po klancu navzdol! Kot zanimivost naj zapišem, da se takrat, ko pritisnete na gumb za zagon motorja, ne zgodi prav veliko. Šele ko pritisnete na pedal za plin, aktivirate 1,5-litrski bencinski motor. V kolikor ima prius dovolj polne akumulatorje, je moč voziti le z elektriko, ob pogoju, da ste zmerni s pritiskanjem na plin. Večinoma pa elektromotor dopolnjuje bencinskega in mu doda 10 konjev moči. Še najbolj primeren se mi zdi hibrid za vožnjo po mestu, ko se pogona izmenjujeta, pa tudi takrat, ko ne želite, da vas ob »večernem« prihodu domov sliši vaša žena, kajti elektromotor deluje skoraj neslišno. Relevantne funkcije vozila upravljamo kar s tipkami na volanskem obroču. Toyota prius porabi v povprečju sedem litrov bencina na 100 prevoženih kilometrov, kar ni malo. Je pa nekje na ravni porabe dizelskih motorjev, kar je po mojem mnenju vodilo toyotinih inženirjev. Torej, postopno vpeljevanje hibridov, ki naj bi v prihodnje povsem zamenjali dizelske motorje, ki veljajo za neprimerno bolj okolju škodljive. Povprečni izpust ogljikovega dioksida iz motorja toyote prius pa je trenutno najnižji med vsemi avtomobili, ki si jih lahko omislite v Sloveniji. Pripravil: Danilo Majcen Zdravniški nasvet Virusni hepatitisi in HIV - 1. del rok) in cepljenje (potovanja) pripomorejo k preprečevanju hepatitisa A. Kroničnih nosilcev virusa hepatitisa A ni. Hepatitis B je težja bolezen kot hepatitis A in se prenaša tako kot hepatitis C, s spolnim stikom (polovica okuženih s hepatitisom B se jih okuži na ta način), lahko tudi z okuženimi iglami (tetoviranje in druge oblike prebadanja kože, intravenski narkomani), od okužene matere na otroka (pred porodom, med njim inponjem), redkeje z dojenjem in z okuženo krvjo. Pri tretjini bolnikov se kaže infekcija z gripi podobno boleznijo brez zlatenice, pri nekaterih obolelih se kaže z znaki posebej značilnimi za hepatitis, z vročino, rumeno obarvanostjo kože, temnim urinom in bolečino pod desnim rebrnim lokom. Največkrat po okužbi z virusom hepatitisa B (30 %) nimamo bolezenskih znakov, kar pa še ne pomeni, da nismo kužni. 6 do 10 % odraslih je kroničnih nosilcev virusa in so kužni vse življenje, četrtina kroničnih nosilcev pa jih zboli za jetrno boleznijo. Proti hepatitisu B obstaja pasivno in aktivno cepljenje. Slovenija spada v dežele z nizko endemičnostjo, saj je manj Na oddelku za transfuziolo-gijo tudi presejalno testiramo vzorce krvi oseb oziroma bolnikov na označevalce okužbe z virusom hepatitisa B in C ter virusa HIV. V zvezi s tem je po naših izkušnjah še veliko nejasnosti. Testiramo, po predhodnem svetovanju, vse osebe, ki pridejo z napotnico in samoplačnike, po želji tudi anonimno. Virusni hepatitisi Obolenje jeter povzroča v našem prostoru najpogosteje alkohol. Poleg virusov hepatitisa A, B, C, D, E in G povzročajo vnetje jeter tudi drugi virusi. Akutni virusni hepatitis je pogosta nalezljiva bolezen, ki se kaže z zvišano telesno temperaturo, s slabostjo, izgubo apetita, utrujenostjo, glavobolom, bolečinami v mišicah in trebuhu, zlatenico in povečanimi jetri. Včasih ob okužbi ni simptomov. Posledice akutnega virusnega hepatitisa so lahko kronični hepatitis, ciroza jeter, vnetje ledvic in primarni karcinom jeter. Hepatitis A se prenaša z okuženo vodo, mlekom in hrano ter s tesnim stikom z okuženo osebo, lahko tudi z injekcijskimi iglami. Preprečevanje fekalne okužbe vode in hrane, higiena (umivanje Foto: Črtomir Goznik Marija Šeruga Doliška, dr. med., spec. transf. med. kot 20 % bilo ali je okuženih z virusom hepatitisa B. Okužba z virusom hepatitisa C (HCV) preide pogosteje kot pri hepatitisu B v kronično obliko. Pri približno četrtini okuženih z virusom hepatitisa C se pojavi tako imenovani akutni hepatitis, pri 15 do 30 % okuženih se virus spontano odstrani iz telesa, pri preostalih pa virus ostane v jetrih in bolezen postane kronična, kar polovica vseh pa v do dvajsetih letih dobi cirozo jeter ali jetrnega raka. Največ okuženih s HCV je med uživalci drog in alkoholnimi odvisniki. Hepatitis C v Sloveniji ni redka bolezen. Zdravilo je učinkovito le pri 10 do 15 odstotkih bolnikov, cepiva ni. Virus hepatitisa C se ne prenaša pri običajnih socialnih stikih z ljudmi. Hepatitisa B in C preprečimo tako, da se pri spolnih odnosih uporablja kondom, rane in ureznine naj se prekrijejo z obližem, ki ne prepušča vode, ne sposojamo si zobnih krtačk, britvic in pribora za vbrizgavanje, z eventualno lastno okuženostjo seznanimo svoje najbližje, svojega zdravnika in zobozdravnika. Vso kri krvodajalcev pa pregledamo na označevalce virusa hepatitisa B in C in jih tudi prosimo, da se tisti iz rizičnih skupin sami izključijo. Infekcijo z virusi hepatitisa dokazujemo serološko v krvi s testi na prisotnost protiteles, antigena ali samega virusa. Ti testi ne pokažejo okužbe takoj, ampak je potreben čas, da se virus namnoži in da se tvori dovolj protiteles, ki jih zaznamo z razpoložljivimi testi. To lahko traja nekaj dni ali tednov, pri hepatitisu C tudi dlje. Krvodajalce testiramo na povzročitelje hepatitisa B že od leta 1970 in hepatitisa C od leta 1993 (od leta 2000 tudi z metodo PCR). Seveda pa je najbolje okužbo preprečiti z varnim načinom življenja! Marija Šeruga Doliška, dr.med., spec. transf. med., predstojnica oddelka za transfuziologijo bolnišnice Ptuj Ali je ze konec poletja? Mislim, da se tega še ni potrebno ustrašiti, res pa je, da verjetno ekstremno visokih temperatur čez 35 °C ni pričakovati. Prav gotovo nas bo sonce še kaj ogrelo pred mrzlo zimo. Za nami pa je dokaj hladen teden in mrzel vikend, ki sta spet ustavila rast rastlin. Sobne rastline Sobne rastline redno dognojujemo dvakrat na teden. V avgustu poskrbimo, da se znebimo vseh škodljivcev, saj je to veliko bolje delati na prostem kot pozimi v zaprtem prostoru. Vsako novo kupljeno rastlino najprej presadimo, nato pa jo imamo vsaj en mesec v karanteni. Nimamo je zraven naših zdravih rastlin, ampak na posebnem - ločenem prostoru. če to ni možno, pa jo vsaj postavimo na najbolj oddaljen konec sobe. Seveda pa ta ne sme biti temen, če rastline tega ne marajo. V rastlinjakih so pogosti škodljivci, ki se nato doma pričnejo razmnoževati in se lahko naselijo tudi na naših zdravih lepoticah. Okrasne gredice in balkonsko cvetje Balkonsko cvetje redno gnojimo dvakrat na teden, saj je v bujni rasti. Surfinijam redno poleg dvakratnega gnojenja enkrat tedensko dodamo železova gnojila. Enkrat na mesec pa dodajanje železovega gnojila koristi prav vsem balkonskih rastlinam in posodovkam. Tudi na oleandrih se letos zelo pogosto pojavlja prši-ca. Ker jo v trgovini radi opišete podobno kot pepelasto plesen, vam seveda svetujejo tudi napačna škropiva. Pri pepelasti plesni lahko bele obloge s prstom obrišemo, pri oleandrih pa listi resnično postanejo beli, le da te bele obloge ne moremo odstraniti s prsti. Če pogledate natančno ali pa z lupo, opazite, da je sestavljena iz mnogih drobnih belih pikic, ki so pravzaprav vbodi velikega števila drobnih žuželk. Na spodnji strani listov, predvsem ob listni žilah, opazimo kot las tanke pajčevine in še večje število drobnih pikic. Mladi, na novo zrasli poganjki se vihajo, grbančijo in pogosto tudi posušijo. Proti pršici pomagajo številni insekticidi, ki vam jih bodo znali svetovati v trgovini. Če je napad tako močan kot sem opisala, pa je potrebno škropljenje vsaj dvakrat ponoviti v razmaku sedmih dni. Liste poškropimo tako od zgoraj kot tudi od spodaj, škropilni brozgi pa obvezno dodamo močilo. Rastline tudi nekoliko večkrat gnojimo, priporočam pa tudi zalivanje pripravki na osnovi alg. Foto: Miša Pušenjal< Zdravi oleandri nam vračajo nego z obilnim cvetenjem. Ker se bliža čas, ko si bomo rastline razmnoževali naprej, poiščite v trgovinah primerne hormone. Z uporabo le teh je namreč uspeh razmnoževanja podtaknjencev veliko večji. Med posodovkami so najbolj priljubljeni oleandri, hibiskusi in bugenvilejke. V zadnjih letih pa opažam tudi vedno več pasijonk, pravega jasmina, svinčenic, ponekod imamo tudi kasije, skratka izbor je že zelo širok. Zelišča Tudi med zelišči imamo mnogo trajnic, mnoge si bomo razmnožili za naprej ali pa jih želijo imeti naši sorodniki in znanci. Tudi zanje je sedaj primeren čas. Mnogi pa si boste želeli tudi čez zimo prenesti najljubša zelišča v kuhinjo, saj so sveža najbolj uporabna. Ker je stara, večkrat porezana in olesenela zelišča težje prestaviti v zaprt prostor, lahko v ta namen sedaj posejete nove rastline, ki jih boste hitro prenesli na kuhinjska okna. Trajna zelišča, kot je timijan, žajbelj, meta in druge, pa razmnožite s podtaknjenci. Ne pozabite, da vsa zelišča, pri katerih uporabljamo zelene dele, torej stebla in liste, režemo tik pred cvetenjem. Ko zacvetijo, izgubijo velik del svoje moči. Režemo vedno okoli 12 ure. Še nekaj je pomembno: tega dela se vedno lotimo z dobro voljo. Znano je, da lahko negativno energijo, če se dela lotimo slabe volje, žalostni ali jezni, prenesemo tudi na posušene rastline zelišč. Zato vam v naslednjem tednu želim veliko dobre volje in veselja z vašimi rastlinami. Miša Pušenjak Pohorje • 7. otroški počitniški tabor Nadn preživljanja prostega casa Ideja o otroškem poCitniškem taboru se je porodila ob obisku dr. Zdenke Zalokar Divjak, ki je Lokalni akcijski skupini (LAS) Ormož predlagala tabore kot obliko preventivnega dela, pri kateri se otrok daleč od doma, v skupini drugih in drugačnih, nauči na koristen način preživljati prosti čas. LAS tako uspešno pripravlja tabore že sedem let zapored. Prvo leto so bili na Glažuti, naslednjih šest pa na Treh kraljih. Zelo so zadovoljni s tamkajšnjim domom, ki je lociran tako, da omogoča kratke pohode, na katerih se otroci tudi kaj naučijo. Okvirni plan tabora je vsako leto enak, prilagodijo pa se zmožnostim skupine in okoliščinam. Prvi dan, ko so še polni energije, se podajo na največjo preizkušnjo na 1344 metre visok Veliki vrh. Pohod je zelo naporen, saj je v kratki razdalji treba premagati 146 metrov višinske razlike. Drugi dan je bil na vrsti najdaljši, okrog 9 kilometrov dolg izlet mimo Črnega jezera na Osankarico in do Treh žebljev. Ogledajo si tudi partizansko bolnišnico v Jeseni, ki priča o tem, v kakšnih razmerah so med vojno dve medicinski sestri in zdravnik reševali življenja. Vodja tabora Maja Botolin Vaupotič je povedala, da le redki otroci poznajo zgodovino 2. svetovne vojne in da z zanimanjem poslušajo. Odpravijo se tudi v vasico Kot, ki slovi po Ramšakovih lipah, ki naj bi jih zasadili Turki pred 400 leti. Ob njih je krasno igrišče in otroci uživajo na igralih. Vsako leto se podajo tudi v vzhodni Kot k družini, ki še vedno kuha v pravi črni kuhinji, letos so bili ravno v tem času na dopustu, zato so si taborniki pripravili gobarski pohod, saj je letina zelo obilna. V popoldanskem času so za otroke pripravili ustvarjalne Foto: Bozo Juhart Pohod na Veliki vrh je zahteval veliko energije, saj so udeleženci in spremljevalke premagali kar 146 metrov višinske razlike na zelo kratki poti. delavnice in športne igre. Ponudili so več dejavnosti hkrati, otroci pa so se lahko odločali, kaj bodo počeli ali pa so se selili od skupine do skupine. Najraje so oblikovali izdelke iz slanega testa, iz das mase, naredili so reliefne slike, otrokom so predstavili servietno tehniko, nabirali so zanimive kamne in veje ter jih nato porisali. Tudi večere so preživljali zelo pestro. Zakurili so kres in pekli krompir, pripravili so pohod z baklami, oskrbnik je v kotličku na ognju skuhal slasten pohorski lonec, najlepši pa je bil zaključni večer. S programom so se predstavile posamezne sobe, podelili so priznanja, diplome in pohvale. Za otroke so skrbele štiri spremljevalke, kar je omogočalo prijetno delo po skupinah. Poleg Maje Botolin Vaupotič in Cilke Špindler, ki je poskrbela tudi za zdravstveno oskrbo, na srečo je bilo treba odstraniti le dva klopa, sta za otroke skrbeli še bodoči študentki, prostovoljki Ana in Monika. Tretjino stroškov tabora so krili starši, dve tretjini pa LAS. Tabora so se udeležili učenci tretjih in četrtih razredov osnovnih šol ormoške občine, ki so se na tabor prijavili. vki Varaždin • Za slovenske gasilce uspešna 13. mednarodna gasilska olimpijada Tretja zlata hajdoških gasilk Hrvaška in Varaždin sta se od 17. do 24. julija izkazala kot dobra gostitelja 13. mednarodne gasilske olimpijade in 15. olimpijade mladih. Udeležba doslej je bila najvišja - kar 31 držav, med njimi tudi Južna Koreja, 227 gasilskih ekip, okrog 3.300 tekmovalcev, mednarodnih sodnikov in predstavnikov gasilskih zvez držav udeleženk, več kot sto novinarjev in dobrih 15.000 obiskovalcev. Vse skupaj se je začelo že v nedeljskem popoldnevu, 17. julija, ko so v Varaždin prispele vse ekipe držav udeleženk gasilske olimpijade, ponedeljek, torek in sreda pa so bili dnevi rezervirani za redne treninge gasilcev. V petek, 22., in soboto, 23. julija, pa je šlo zares, takrat so namreč tekmovalci na stadionu preizkušali tudi športno srečo in presenečenj ni manjkalo. Štajerci znova dokazali, da so gasilci s srcem Slovenske gasilske olimpijske barve je na olimpijadi letos zastopalo 14 enot, med njimi kar nekaj že uveljavljenih z olimpijskimi izkušnjami. Ekipi mladink in mladincev, ki jim je olimpijada prinesla ne samo dober rezultat, temveč tudi dra- gocene tekmovalne izkušnje, so se v Varaždinu pridružile še štiri ekipe članov A iz PGD Ke-belj, Steklarna Rogaška in PIGD Krka Novo mesto. V konkurenci članov B je nastopilo pet ekip iz PGD Šmartno na Pohorj'u, Hajdoše, Slovenske Konjice, Šinkov Turn in Štrek-ljevec, v kategoriji poklicnih gasilskih enot pa so naše barve zastopali gasilci PIGD Impol Slovenska Bistrica. V ženski konku- Foto: T. Mohorko Ponosne trikrat zlate olimpijke iz Hajdoš renci smo tudi letos imeli le dve ekipi: članice A PGD Hajdoše in članice B PGD Šinkov Turn. Tisti, ki so z olimpijci preživeli vse dni, so olimpijado doživeli v pravem pomenu. Mnogim bo v najlepšem spominu ostalo slovesno odprtje, ko so v Varaždinu na osrednjem športnem stadionu Svoboda prižgali olimpijski ogenj, spet drugim sobotna zaključna slovesnost, na kateri ni manjkal niti predsednik republike Hrvaške Stjepan Mesić, morda podelitev medalj in pokalov, pa olimpijska vaja ali slovenski večer naših olimpijcev. Slovenija s tremi zlatimi in dvema srebrnima Do nove olimpijade prav gotovo ne bodo pozabljeni odlični tekmovalni izidi iz Varaždina. Številni navijači iz Slovenije, med njimi jih je bilo okrog 500 iz območne gasilke zveze Ptuj, pa so se zadnji dan tekmovanja, ko dež ni in ni hotel nehati, veselili odličnih nastopov slovenskih gasilk in gasilcev. Najprej so se zmage veselili gasilci iz Šmartnega na Pohorju, potem drugega mesta ekipa članov B iz Hajdoš, prav tako drugega mesta Impolovci iz Slovenske Bistrice med poklicnimi enotami. Na koncu se je skoraj Pa brez zamere Kako že? Vse najboljše, Ptuj Naše mesto je praznovalo svoj praznik. In mesto se je veselilo skupaj s svojimi meščani ter okoliškimi prebivalci. Seveda so se mesto in meščani v največjem številu in najbolj prešerno veselili na Ptujski poletni noči, čeprav je bilo ob prazniku mesta še nekaj drugih prireditev, a to je že navada in roko na srce, nihče ni kaj drugega niti pričakoval. Veliko pijanko in usrano mesto dan po njej bi lahko upravičili s tezo, da je mestni praznik samo eden in da pač enkrat na leto mesto lahko praznuje. Komur taka logika ustreza, tudi prav. A postavimo naslednje, verjetno za marsikoga provokativno vprašanje: ali sploh živimo v mestu? Je Ptuj sploh mesto? Kaj pravzaprav Ptuj sploh dela za mesto? Pa poglejmo. Prvi in najbolj očiten odgovor na vprašanje, zakaj je Ptuj mesto, je, ker pač je. Ker je od nekdaj bilo, ker je tako določeno s strani oblastnikov. Ker je povsod zapisano, da je Ptuj mesto. Ker ima pač toliko in toliko prebivalcev. OK, tale odgovor sicer drži, a je na nivoju odgovorov tipa "tole je tako, ker so mi drugi povedali, da je tako". Se pravi, da je rahlo stupiden. Drugi odgovor, boljprefinjen, bi se lahko glasil, da ima Ptuj častitljivo zgodovino, skozi katero se je tako arhitekturno, sociološko in kulturno vzpostavil kot neka mini polis, grška državica, kakršne poznamo iz Platona in Aristotla. Lahko bi torej rekli, da je sedanji Ptuj rezultat zgodovinske evolucije "prejšnjih"Ptujev. Skozi vsa ta stoletja, celo tisočletja, se je Ptuj oblikoval, se kot mestna tvorba razvijal v vseh zgoraj omenjenih pomenih, da bi na koncu pristal tukaj, kjer je sedaj. Kjer smo sedaj. Ampak, ali lahko sedanji Ptuj primerjamo s "preteklimi"? Ne. Ptuj v sedanjosti v svojem okolju niti približno nima take funkcije, kot jo je imel včasih. Hočete ali nočete, Ptuj je postal neko obrobno provincialno mestece. Boli to slišati, mar ne? Da lahko nekdo to reče nam, našemu mestu, zakladnici tisočletij? A kakšno mesto je Ptuj, vas vprašam, kakšna zakladnica? Takšna, v kateri direktor Pokrajinskega muzeja vije roke v nebo in si puli lase, saj mestnemu gradu zaradi neurejenih razmer na tem področju grozi, da ga lahko že manjši požarček spremeni v kup ruševin? Takšna, v kateri je propadajoče mestno gledališče že od daleč v oči bijoča sramota, prav tako požarno ogrožena, pa še sesuva se? Takšno, ki za najbolj slikovito in najstarejšo ulico ne stori praktično nič, da bi se malce oživila ter napolnila s cehom podobnimi slikovitimi lokali, trgovinicami, obrtmi in kulturnimi prostori? Ki namesto, da bi te prostore pod ugodnimi pogoji ponudilo ljudem, ki bi bili pripravljeni iz njih narediti kaj takega, te iste prostore raje daje v najem nekakšnim trgovinam z robo za lo-patarje (lastnike avtov, na katerih je spredaj, zadaj, ob strani, v glavnem povsod toliko plastike in spojlerjev, da večji del teže avta tvori plastika in ne pleh)? Ali je Ptuj takšno mesto, takšna zakladnica, ki kot oviro in prepreko neoviranemu vstopu vozil v mestno jedro postavi nek nagravžen falusni simbol, obkrožen s kupom prometnih znakov? (poglejte si malo Ljubljano in njene precej bolj estetske in diskretne stebričke). Je torej to zakladnica tisočletij, véliko mesto Ptuj? Zakladnica že mogoče, a zatohla in povečini zaklenjena. In tretji, daleč najbolj humorističen odgovor bi se glasil, da je Ptuj mesto, ker v njem živijo meščani. Da so meščani tisti, ki Ptuj delajo za mesto, še več, za plemenito mesto. Dajte no, malce poglejte naokoli in mi povejte, v čem se povprečen prebivalec Ptuja razlikuje od kakšnega, kaj pa vem, zahojenega hribovca? Mogoče po tem, da se pretvarja, da je nekaj, kar ni. Pa seveda, da ve vse o vseh in to rad pripoveduje vsakemu, ki ima pet minut časa. Torej, kaj že Ptuj dela za mesto? Eh, brezvezno vprašanje, gremo rajši na liter-liter in čevape. Gregor Alič nepričakovano odlično izšlo tudi ženski desetini B iz Šinko-vega Turna, samo tri stotinke pa so odločile o novih-starih olimpijskih prvakinjah v hudi ženski konkurenci članic A. Gasilke iz Hajdoš so tako po zlatih olimpijskih nastopih v danskem Herningu in finskem Kuopiju to le še ponovile v Varaždinu in veselje je bilo nepopisno. Zmago so pričakovali vsi, tudi gasilke same in na koncu se je vse dobro izšlo, tudi ob pomoči športne sreče. Olimpijada na Češkem - morda? »Skoraj ne morem verjeti, da nam je uspelo še v tretje. Ponosna sem, da sem članica te ekipe, ponosna na našo skupno zmago in enkraten olimpijski dosežek, ki nam ga verjetno marsikdo zavida. Hvala vsem za podporo in zaupanje, hvala našim domačim in društvu, še posebej pa slovenskim navijačem, ki so se v Varaždinu izkazali v najboljši luči. Podpora s tribun nam je dala dodatne energije. Kdo ve, morda nam uspe še čez širi leta in se vidimo na olimpijadi na Češkem. To bi bila za članice že peta olimpijada,« je le nekaj minut po zmagoslavju dejala Lidija Terbulec. Solz ob osvojeni že tretji zlati medalji nista skrivala niti mentorja ekipe Ivo Brodnjak in Franci Zupanič ter njun pomočnik Branko Tominc, presrečni pa so bili tudi člani moške ekipe z mentorjem Jankom Žumrom iz Hajdoš, ki jim je prvi olimpijski nastop prinesel že kar srebrno medaljo. Ob vrnitvi v Hajdoše so olimpijcem pripravili prav poseben sprejem z nagovorom župana občine Hajdina Radoslava Si-moniča, poveljnika GZS Matjaža Klariča, predsednika OGZ Ptuj Francija Vogrinca, predsednika PGD Hajdoše Janeza Vidoviča in še mnogih drugih gostov, še prej pa se je slovenska reprezentanca zbrala na Ptuju pri gasilskem domu, kjer je gasilcem za odličen nastop čestital tudi predsednik GZ Slovenije Ernest Eory. Tatjana Mohorko Podlehnik • V Jablovcu so krstili velikana SDS ima v Halozah največjega! Tako vsaj pravijo in po predstavljenih podatkih se verjetno ne motijo. Velikan tehta namreč skoraj 700 kilogramov, ostale mere pa naj ostanejo neobjavljene; »stvarca« nikakor ni majhna, postavljena je na ogled in otip za vse tiste, ki bi jo želeli točno izmeriti - priporočamo le, naj tega ne poskušajo s šiviljskim centimetrom, ker bo prekratek ^ Seveda pa postavitev s prvim krstom in čisto pravim botrom haloškega velikana ni potekala brez primerne slovesnosti, ki se je takoj po uspešnem zlaganju vseh delov začela s petjem Kopačev iz KFD Podlehnik (kratica pomeni kulturno-folklorno društvo, da ne bo kakšnih neumestnih asociacij), nadaljevala s točno predstavitvijo vseh tehničnih podatkov, recitali in glasbenimi vložki tria Škorci, potem pa je sledil še nagovor botra - poslanca Branka Mariniča: »Biti prvi boter takega velikana je zame posebna čast, svoje poslanstvo pa vidim predvsem v tem, da bom v te čudovite, neokrnjene kraje pripeljal čimveč ljudi!" Marinič je sicer nameraval že na krst pripeljati ljubljanske politične veljake, a so imeli ti pomembnejše opravke, menda pa si bodo prišli pogledat največjega med velikimi enkrat do Martinovega - dokler bo še Najprej ga je bilo treba postaviti in sestaviti, potem ga je nagovoril »boter« Branko Marinič. stal pokonci. Do takrat bi se Haložani morali naučiti iz svojih dobrot in enkratnih posebnosti, ki jih v Evropi že dolgo ni več, vsaj tako jim je na dušo položil boter Mari-nič, tudi kaj iztržiti in ne le podarjati. Radodarne duše so sicer vedno in povsod zaželene in toliko, kot jih živi v haloških bregačah, jih ni najti nikjer več v Sloveniji, žal pa se od tega ne da preživeti, zato si bo treba vzeti vzgled po Gorenjcih, je bilo še slišati iz Mariničevega nagovora veseli zbrani družbi. Potem naj bi, kot se sliši, sledil nagovor župana domače občine Vekoslava Frica, ki pa ga ni bilo od nikoder, čeprav je svoj obisk potrdil. V sili ga je nadomestil videmski prvi mož Friderik Bračič, prisotni pa so se spraševali, ali ni to znak, da se kolo zgodovine obrača nazaj, v čase, ko je bila videmska občina še precej večja _ No ja, leseni velikan se bo gotovo slišal preko vseh občinskih meja, možno da celo do Slovenskih goric, kjer mu, glede na strankarsko pripadnost, lahko le še povečajo jakost odmeva. Pravega krsta pa ni niti brez župnikov in rojstvo ve- likana na jablovškem hribu sta blagoslovila kar dva: pojoči pater Janez Ferlež in Jože Klemenčič. Za njima se je zgodilo tisto najpomembnejše: preizkus, ali zadeva deluje. Pravega vetra ni bilo, a so zato pomagale roke in krila so se res zavrtela, za njimi pa se je čez gričevnata pobočja razlil močan glas novorojenca, za katerega imata največ zaslug Andrej Rožman in Mihael Bigec. Potem je sledil še tisti neuradni del prireditve, kjer se je jedlo, pilo in plesalo v čast največjemu v Halozah še dolgo v noč. Ampak o tem, kaj vse se je še dogajalo okoli stoječega velikana, se v resnem prispevku, kot je tale, ne piše. So pa vsi odgovorni povabili, da si ga lahko pridete ogledat in - doživet _ SM Ormož • Tabor prijateljstva Ormož 2005 Druženje na bazenu Na ormoškem bazenu je potekal Tabor prijateljstva Ormož 2005, ki je pritegnil veliko število otrok. Vsak dan se je nabralo nekaj manj kot 30 nadebudnežev, ki so uživali v delavnicah in kopanju. Tabor je organiziralo društvo za izboljšanje kvalitete življenja Timotej - Ptuj, namenjen pa je bil otrokom med 5. in 10. letom starosti. Počitniško druženje se je pričnjalo ob 10. uri z dopoldansko delavnico, popoldne pa ji sledila še druga. Organizatorka Olga Popov je k sodelovanju pritegnila številne sodelavce, ki so vodili najrazličnejše delavnice. Z Majo Botolin Vaupotič so otroci raziskali ormoški park in izdelali svoje drevo. Z Nevenko Korpič in Zdenko Kresnik so potekale na bazenu priljubljene muzejske delavnice. Znana ljubiteljska slikarka Vida Rajh je mladim približala likovno umetnost, za literarno delavnico pa je poskrbela Marjanca Korotaj iz MCO. Za mlade je pomembna tudi zdrava prehrana in o njej jih je v svojih delavnicah seznanila Ivanka Jurgec. Za malo šolo rokometa pa je bil zadolžen Alan Potočnjak. Med tednom so otroci pripravili tudi kulturni program, ki ga bodo danes izvedli stanovalcem Centra za starejše občane v Ormožu. Organizatorji niso pozabili tudi na starše, ki so jim vsak dan med 18. in 19. uro pripravili tudi malo šolo za starše. Zaključek tabora so izvedli v soboto skupaj s starši. Delavnice so bile za udeležence brezplačne, starši so prispevali le skupinsko vstopnino za bazen, za otroke starejše od 6 let. Program je bil podprt in sofinanciran s strani Urada za mlade RS, kdor je želel, pa je lahko dal tudi kak prostovoljni prispevek. Tabor je vodil Andrej Zelenko ob pomoči štirih mladih prostovoljk - Anite, Tončke, Tamare in Ive, ki so skrbele vsaka za svojo skupinico otrok. Tabor je prijetna popestritev počitniških dni, ki poleg številnih drugih ciljev pri udeležencih razvija občutek za smiselno uporabo prostega časa, druženje in prijateljstvo. vki Po kopanju in delavnicah je sledila zdrava malica. Vsak četrtek ob 20.00 uri moóm. 7 mi6mm: 7 J^Hx 7. NAVIHANKE - Le veter odšel bo z menoj 6. KORENINE-Tako je bilo 5. SICER-Postoj prijatelj moj 4. Ans. TONIJA VERDERBERJA - Pobarvala sva listje 3. STRICI-Moj dom je Slovenija 2. DINAMIKA - Od sreče po svoje vsak rad poje 1. ŠUM-Z glasbo v srcu 1. SAŠA LENDERO-Luna 2. DOMEN KUMER-Do Portoroža 3. PLATIN-Kaj je to ljubezen 4. ROK KOSMAČ-Živim le zate 5. WERNER & BRIGITA ŠULER - Hej mala opala 6. ČUKI-Ena po domače RMX 7. BASTING - Kraljica Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: SPRINT, IRIBAR, NESIBA, TV, KLM, AAR, OA, ŠKRLEC, NASA, SKI, ZRCALA, STAŽ, RAITA, ATE, ASTA, APATIN, STOLISTNICA, TICINO, KNIN, ELIJA, DOJKA, KOTAR, AVAA. Poskočnih 7 Veličastnih 7 Glasujem za: _ _ Glasujem za; _ Ime In priimek: MEGA MARKETING d-o.o..p.p. 318,2250 Ptuj Orfejčkove SMS glasbene želje: 041/818-666 Foto: SM Foto. Vki Ptuj • Polfinale mis Slovenije Boj za titulo med črnolaskami in plavolasko Ptuj oziroma Terme Ptuj so letos prvič gostile polfinalistke mis Slovenije. Dvajset deklet, najlepših z regionalnih izborov in s castinga, se je štiri dni pripravljalo, da bi si priborile vstopnico za finale, ki bo 17. septembra v Cankarjevem domu v Ljubljani. Uspelo je dvanajstim, zaradi česar so pri nekaterih tekle solze. Boj za vrh pa se bo razvnemal med štirimi, tremi temno-laskami in svetlolasko, ki je že bila med zmagovalkami lepotnih tekmovanj. Že pred polfinalnim izborom so nekatere medijsko izstopale; še največ zanimanja sta vzbudili hči ministra za šolstvo in šport dr. Milana Zvera, Manca Zver, in Sanja Grohar zaradi lepotne operacije. Po tradiciji je lepotice sprejel tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan. Prvič v takšnem Foto: Črtomir Goznik Polfinalistke pri ptujskem županu dr. Štefanu Čelanu. Foto: Črtomir Goznik Letos bo mis Slovenije postala lastnica Peugeota 1007, ki prihaja na slovenski trg septembra. številu, sicer pa je lepote že vajen, saj je predsednikoval komisiji že treh izborov za mis Štajerske. Položil jim je na srce, naj tudi tekmovanje vzamejo kot zabavo. V spomin na srečanje je vsaki izročil cvet in majhno darilo, oboje tudi kot spodbudo za čim boljšo uvrstitev. V finale so se uvrstile Sanja Grohar, Tatjana Caf, Aneta Salihovič, Manca Zver, Maja Kovač, Sara Jug, Barbara Te-kavec, Nataša Pinoza, Katja Cuderman, Sonja Dragičevič, Aleksandra Petrič in Tadeja Lašic. Z mis Štajerske sta se v finale uvrstili Tatjana Caf in Tadeja Lašic, ne pa tudi Doris Slaček, ki je svoj nastop prav tako odlično opravila. Morda bi lahko bilo drugače, če bi vse tekmovalke imele enake kopalke, pa tudi v tretjem nastopu ni bilo enakih izhodišč; ene so šle na plažo, druge na svečanost. Tudi nekdanje misice, ki so si ogledale polfinale, niso bile najbolj zadovoljne z izbranimi oblačili. Komisija, v kateri so bili trije Ptujčani, direktor Term Ptuj Andrej Klasinc, podžupan MO Ptuj mag. Miran Kerin in akademski slikar Tomaž Plavec, je pri dekletih ocenjevala obraz, postavo in vtis. Del ocene je prinesel tudi pogovor s komisijo, ki je ob splošni razgledanosti ocenjevala še druge vrline deklet, pomembno pa je bilo tudi poznavanje jezikov. MG Na podlagi 9. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS {t. 96/02), 2. ~lena Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa (Ur. l. RS {t. 6/03) in Pravilnika o sofinanciranju programov dru{tev na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Podlehnik (Ur. List RS, {t. 70/05 ), župan občine Podlehnik objavlja JAVNI RAZPIS za izbor in sofinanciranje izvajalcem letnega programa kulture v Občini Podlehnik v letu 2005 I. SPLOŠNI POGOJI 1. Na javni razpis se lahko prijavijo naslednji izvajalci kulturnih programov: 1.1. pravne osebe, registrirane za opravljanje kulturno umetni{kih dejavnosti in posredovanje kulturnih vrednot, 1.2. samostojni ustvarjalci na področju kulture , 1.3. kulturno umetni{ka in druga dru{tva, ki imajo v svojih ustanovnih aktih določeno opravljanje kulturne dejavnosti in imajo sedež na območju Občine Podlehnik. Kulturno - umetni{ka in druga dru{tva imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju kulturnega programa. 2. Izvajalci morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 2.1. da imajo sedež v Občini Podlehnik, 2.2. da delujejo v okviru panožne strokovne zveze ali dru{tva, 2.3. da so registrirani najmanj eno leto, 2.4. da imajo za določene kulturne programe zagotovljeno redno in programsko urejeno vadbo najmanj 36 tednov v letu, 2.5. da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničevanje načrtovanih kulturnih aktivnosti, 2.6. da imajo urejeno evidenco o članstvu, 2.7. da dru{tvo deluje v javnem interesu. II. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Sofinancira se naslednje vsebine kulturnih programov: 1. redni programi dru{tev, 2. ohranjanje kulturne dedi{čine, 3. pihalni orkester, 4. nagrade za izredne dosežke. Program mora biti finančno ovrednoten in navedeni viri sofinanciranja. III. OKVIRNA VREDNOST SREDSTEV Okvirna vi{ina sredstev, namenjenih za sofinanciranje programov kulture v Občini Podlehnik, v letu 2005 zna{a: - postavka / redni programi dru{tev: 940.000,00 SIT - postavka / ohranjanje kulturne dedi{čine: 200.000,00 SIT - postavka / pihalni orkester: 1.300.000,00 SIT - postavka / nagrade za izredne dosežke: 50.000,00 SIT IV. MERILA ZA SOFINANCIRANJA PROGRAMOV Izbrani programi bodo sofinancirani iz proračunskih sredstev za kulturo za leto 2005 na osnovi Pravilnika o sofinanciranju programov dru{tev na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Podlehnik, ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev. V. ROK PORABE DODELJENIH SREDSTEV Dodeljena sredstva za leto 2005 morajo biti porabljena do konca leta 2005. VI. ROK ZA PREDLOŽITEV VLOG IN NAČIN ODDAJE VLOG Vloge po{ljite s priporočeno po{iljko ali osebno oddajte v zaprti ovojnici (z izpisanim nazivom izvajalca na ovojnici) na naslov: OBČINA PODLEHNIK, Podlehnik 9, 2286 PODLEHNIK, s pripisom »JAVNI RAZPIS 2005-KULTURA (NE ODPIRAJ)« Rok za prijavo na javni razpis je 30 dni od te objave. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila na dan roka za prijavo oddana na po{ti s priporočeno po{iljko ali do 12. ure oddana v sprejemni pisarni Občine Podlehnik. Prepozno oddane vloge, ki niso oddane na razpisnih obrazcih ali pa ne izpolnjujejo razpisnih pogojev, se ne bodo upo{tevale. VII. DATUM ODPIRANJA VLOG Odpiranje vlog bo komisija opravila 12. 9. 2005. Odpiranje vlog ne bo javno. Odpirajo se samo v predpisanem roku prispele, pravilno izpolnjene in označene vloge. VIII. VSEBINA VLOGE Vloga mora biti oddana na razpisnih obrazcih. Vlogi je potrebno priložiti naslednje priloge: 1. potrdilo o registraciji (izda Upravna enota Ptuj - velja za dru{tva), 2. fotokopijo odločbe Upravne enote Ptuj o vpisu v register dru{tev (velja za dru{tva), 3. finančno ovrednoten program kulturne dejavnosti za leto 2005 z navedenimi predvidenimi viri financiranja, prireditve in akcije ter mednarodni nastopi, 4. dokazilo o zagotovljenem in ustrezno usposobljenem strokovnem kadru za izvedbo programa (pogodbe oz. dogovore s strokovnimi delavci ter dokazila o njihovi strokovni izobrazbi oz. strokovni usposobljenosti -fotokopije diplom), 5. kratko poročilo o doseženih rezultatih v letu 2004. IX. IZID RAZPISA IN POGODBE O SOFINANCIRANJU PROGRAMOV O izbiri izvajalca in vi{ini sredstev bodo kandidati obve{čeni v roku 60 dni po izteku roka za prijavo na javni razpis. X. RAZPISNA DOKUMENTACIJA IN INFORMACIJE Razpisno dokumentacijo lahko dvignete na sedežu občinske uprave Občine Podlehnik, vsak delavnik med 8.00 in 12.00, v sprejemni pisarni. Kontaktna oseba za dodatne informacije v občinski upravi Občine Pod-lehnik: Otilija Grabrovec (tel.: 788 40 60). ŽUPAN Vekoslav Fric l. r. Mali oglasi STORITVE RAZNO ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvori{č in parkiri{č, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406. NUDIM SKUPINSKE in individualne in{trukcije iz matematike. MIZ, Mag. Boris V Zadravec s.p., Ritmerk 5 a, Ormož, tel. 041 506 435. MOTORNA VOZILA PRODAM VOLVO S 40, 1,8, 16 V, letnik 96, z avtomatsko klimo in dodatki. Tel. 041 214 493. Na podlagi 10. člena Zakona o {portu (Ur. l. RS {t. 22/98) in Pravilnika o vrednotenju programov {porta v Občini Podlehnik, ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev (Ur. List RS, {t. 70/05 ), župan občine Podlehnik objavlja JAVNI RAZPIS za izbor in sofinanciranje izvajalcev letnega program športa v Občini Podlehnik v letu 2005 I. SPLOŠNI POGOJI 1. Na javni razpis se lahko prijavijo naslednji izvajalci {portnih programov: 1.1. {portna dru{tva, 1.2. zveze {portnih dru{tev , ki jih ustanovijo dru{tva za posamezna območja oziroma {portne panoge, 1.3. zavodi gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti v {portu, 1.4. ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v {portu in so splo{no koristne in neprofitne, 1.5. zavodi s področja vzgoje in izobraževanja. Športna dru{tva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju {portnega programa. 2. Izvajalci morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 2.1. da imajo sedež v Občini Podlehnik, 2.2. da delujejo v okviru panožne strokovne zveze ali dru{tva, 2.3. da so registrirani najmanj eno leto, 2.4. da imajo za določene {portne programe zagotovljeno redno in programsko urejeno vadbo najmanj 36 tednov v letu, 2.5. da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničevanje načrtovanih {portnih aktivnosti, 2.6. da imajo urejeno evidenco o članstvu, 2.7. da dru{tvu deluje v javnem interesu. II. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Sofinancira se naslednje vsebine {portnih programov: 1. selektivni {port otrok in mladine 2. kakovostni in vrhunski {port 3. {olanje strokovnih kadrov 4. del in nalog profesionalnih trenerjev Program mora biti finančno ovrednoten in navedeni viri sofinanciranja III. OKVIRNA VREDNOST SREDSTEV Okvirna vi{ina sredstev, namenjenih za sofinanciranje programov {port v Občini Podlehnik, v letu 2005 zna{a: 2.430.000,00 SIT IV. MERILA ZA SOFINANCIRANJA PROGRAMOV Izbrani programi bodo sofinancirani iz proračunskih sredstev za {port za leto 2005 na osnovi Pravilnika o vrednotenju programov {porta v Občini Podlehnik, ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev. V. ROK PORABE DODELJENIH SREDSTEV Dodeljena sredstva za leto 2005 morajo biti porabljena do konca leta 2005. VI. ROK ZA PREDLOŽITEV VLOG IN NAČIN ODDAJE VLOG Vloge po{ljite s priporočeno po{iljko ali osebno oddajte v zaprti ovojnici (z izpisanim nazivom izvajalca na ovojnici) na naslov: OBČINA POD-LEHNIK, Podlehnik 9, 2286 PODLEHNIK, s pripisom »JAVNI RAZPIS 2005-ŠPORT (NE ODPIRAJ)«. Rok za prijavo na javni razpis je 30 dni od te objave. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila na dan roka za prijavo oddana na po{ti s priporočeno po{iljko ali do 12. ure oddana v sprejemni pisarni Občine Podlehnik. Prepozno oddane vloge, ki niso oddane na razpisnih obrazcih ali pa ne izpolnjujejo razpisnih pogojev , se ne bodo upo{tevale. VII. DATUM ODPIRANJA VLOG Odpiranje vlog bo komisija opravila 12. 9. 2005. Odpiranje vlog ne bo javno. Odpirajo se samo v predpisanem roku prispele, pravilno izpolnjene in označene vloge. VIII. VSEBINA VLOGE Vloga mora biti oddana na razpisnih obrazcih. Vlogi je potrebno priložiti naslednje priloge: 1. potrdilo o registraciji (izda Upravna enota Ptuj - velja za dru{tva), 2. fotokopijo odločbe Upravne enote Ptuj o vpisu v register dru{tev (velja za dru{tva) 3. finančno ovrednoten program {portne dejavnosti za leto 2005 z navedenimi predvidenimi viri financiranja, prireditve in akcije ter mednarodni nastopi 4. koledar nacionalne {portne zveze za leto 2005 oz. za sezono 2004/2005 (velja za dru{tva, ki nastopajo v tekmovalnih sistemih svojih nacionalnih {portnih zvez - dru{tva katerih nacionalne {portne zveze za leto 2005 koledarja {e niso sprejele, morajo to v prijavi posebej navesti), 5. dokazilo o zagotovljenem in ustrezno usposobljenem strokovnem kadru za izvedbo programa (pogodbe oz. dogovore s strokovnimi delavci ter dokazila o njihovi strokovni izobrazbi oz. strokovni usposobljenosti -fotokopije diplom), 6. kratko poročilo o doseženih rezultatih v letu 2004. IX. IZID RAZPISA IN POGODBE O SOFINANCIRANJU PROGRAMOV O izbiri izvajalca in vi{ini sredstev bodo kandidati obve{čeni v roku 60 dni po izteku roka za prijavo na javni razpis. X. RAZPISNA DOKUMENTACIJA IN INFORMACIJE Razpisno dokumentacijo lahko dvignete na sedežu občinske uprave Občine Podlehnik, vsak delavnik med 8.00 in 12.00, v sprejemni pisarni. Kontaktna oseba za dodatne informacije v občinski upravi Občine Pod-lehnik: Otilija Grabrovec (tel.: 788 40 60). ŽUPAN Vekoslav Fric l.r. Prireditvenih PRODAM male pujske, Podvinci 6, tel. 746 07 21. www.tednik.si IŠČEM žensko za skupno gospodinjstvo, staro od 45 do 55 let, brez obveznosti. Tel. 041 246 374. KMETIJSTVO PRODAM 5 ton koruze in sejalnico Olt 18 vrstno, v dobrem stanju. Tel. 719 85 80._ PRODAMO večjo količino suhih bukovih ali me{anih drv, možna dostava na dom. Prodajamo tudi različne vrste rezanega lesa (bukev, hrast, oreh, če{nja opravljamo storitve su{enja rezanega lesa. Vlado Medved, s.p., Dornava 63, Žetale Tel. 02 769-1591 ali 041 610 210. TELICO simentalko, brejo 8 mesecev od A kontrole, prodam. Tel. 031 623 356. Cenik malih ogiasov v Štajersliem tedniicu Fizične osebe (ÍO100 znakov vsak znak nad 100 znakov samo besediio 830,00 8,30 z oicvirjem 1.320,00 8,30 z oinirjem in simboiom 1.820,00 8,30 Pravne osebe in s.p. (ÍO100 znakov vsak znak nad 100 znakov samo besediio 1.100,00 11,00 z oiwirjem 1.760,00 11,00 z oicvirjem in simboiom 2.420,00 11,00 z oicvirjem in logotipom 3.080,00 11,00 Torek, 9. avgust 10.00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, pravljična soba, Počitni{ke pravljične urice Sreda, 10. avgust 9.00 do 12.00 Ormož, Mladinski center, Počitni{ke ustvarjalne delavnice 17.00 Ptuj, Dom upokojencev, terasa 1D, Babice in dedki pripovedujejo Četrtek, 11. avgust 7.30 do 13.00 Ormož, v OŠ Hardek, Krvodajalska akcija 10.00 Ptuj, Dom upokojencev, terasa 1D, Babice in dedki pripovedujejo 10.00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, pravljična soba, Počitni{ke pravljične urice 19.00 Breg, v telovadnici OŠ Badminton TV Ptuj Sobota, ob 21.00 in nedelja ob 10.00 uri: Slavnostna seja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj. Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku Mestne občine Ptuj. Otvoritev prostorov službe nujne medicinske pomoči. Razstava slik Ive Vranekovič v Galeriji Magistrat. Umetni{ka dela 3. Mednarodne likovne kolonije »Art Stays Ptuj 2005«. Dan spo{tovanja vrednost NOB na ptujskem. Dan odprtih vrat v Pokrajinskem muzeju Ptuj. Rimska opekarska peč in lončarski izdelki odslej v novi podobi. Balonarski praznik na Ptuju. 8. tradicionalni balinarski turnir. Mednarodna karting dirka. Začetek velike humanitarne akcije »Novčič na sončni jutri«. Pol-finalistke za mis Slovenije pri ptujskem županu. Poljudna oddaja »Kako biti zdrav in zmagovati«. 13. Rancarija na ptujskem jezeru. Poletna noč na ulicah Ptuja. Kolosej Maribor Torek, 9. avgust, ob 16.35, 18.40 in 21.00 Anthony Zimmer. Ob 16.30, 18.50 in 21.10 Fantastični {tirje. Ob 22.10 Krvava romanca. Ob 16.40, 19.00 in 21.20 Ta{ča, da te kap. Ob 16.50, 19.10 in 21.30 Učinek metulja. Ob 19.40 Jezne in zaljubljene. Ob 16.20, 18.30 in 20.50 Kung fu frka. Ob 16.55, 19.20 in 21.40 Hi{a vo{čenih figur. Ob 16.25, 19.05 in 21.50 Sahara. Ob 17.00, 19.30 in 22.00 Vojna svetov. Ob 16.00 in 18.20 Štoparski vodnik po Galaksiji. Ob 20.40 Mesto greha. Ob 17.10 Roboti. Sreda, 10. avgust, ob 19.00 S polnim gasom. Ob 16.35, 18.40 in 21.00 Anthony Zimmer. Ob 16.30, 18.50 in 21.10 Fantastični {tirje. Ob 22.10 Krvava romanca. Ob 16.40, 19.00 in 21.20 Ta{ča, da te kap. Ob 16.50, 19.10 in 21.30 Učinek metulja. Ob 19.40 Jezne in zaljubljene. Ob 16.20 in 21.25 Kung fu frka. Ob 16.55, 19.20 in 21.40 Hi{a vo{čenih figur. Ob 16.25, 19.05 in 21.50 Sahara. Ob 17.00, 19.30 in 22.00 Vojna svetov. Ob 16.00 in 18.20 Štoparski vodnik po Galaksiji. Ob 20.40 Mesto greha. Ob 17.10 Roboti. www.radio-ptuj.si Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe dragi, ostaja in živi. V SPOMIN 10. avgusta bosta minili 2 leti žalosti, odkar si nas zapustil, dragi mož, oče in dedek Andrej Drevensek SLATINA 13, CIRKULANE Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sve~e. Vsi tvoji najdražji. Naročnikom Štajerskega tednika priznavamo 2B% fOfust na male ogiase. Vse cene so v SfT brez DDV. Kogar imaš rad, ta ne umre, le tako daleč od svojih dragih je! ZADNJE SLOVO Ivanu Gasparicu IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 133 11.7.1950 - 31.7.2005 Po težki bolezni nas je zapustil naš Ivan! Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti v Moravčah, kjer počiva pri ženi Nadi. Žalujoči: hčerki Darja, Sabina z družino, mama Marija, bratje Zmago, Vilko in Marjan z družinama ter sestra Marija s svojci. Vsi, ki smo te imeli radi. Podravje • Marinič in Čelan šahirata Že spopad za lokalne volitve 2006? V prazničnih dneh MO Ptuj smo v kavarni Evropa naleteli na nevsakdanji prizor. Med šahiranjem smo ujeli poslanca državnega zbora Branka Mariniča in ptujskega župana dr. Štefana Čelana. Oba igro poznata že iz mladosti, zakaj se tudi ne bi preizkusila v igri na 64 poljih, sta povedala. Avgusta naj bi tudi politiki mirovali, čeprav si nekateri vroče želijo, da bi spremenili nekatere proračun- ske investicije, bosta onadva šahi-rala vsaj do novih lokalnih volitev. Ker bo teh partij še več, na izzid nismo čakali. Do volitev 2006 jih bosta zagotovo zaigrala še veliko, kako bodo odmevale med volivci, bo pokazal volilni izzid. Za ptujskega župana dr. Štefana Čelana se že bolj ali manj glasno namiguje, da bo vnovič kandidiral, saj je potrebno številne projekte, ki so sedaj še na papirju, tudi udejaniti. Foto: Črtomir Goznik Poslanec DZ Branko Marinič in ptujski župan dr. Štefan Čelan med šahiranjem v kavarni Evropa. Izvedeli smo, da se ptujski župan že pripravlja na volitve in volivcem želi pokazati, da obvlada tudi šah, mali nogomet pa je tako in tako že dolgo njegov rekreativni šport. Marinič pa še ni odkrito povedal, zakaj šahira v ptujski kavarni, šah sicer igra že od nekdaj. Če je bivši župan Miroslav Luci rezal vrvico na mostu za pešce, naj bi jo dr. Štefan Čelan na Puhovem mostu. Županske volitve pa so še vedno izziv tudi za poslanca državnega zbora Branka Mariniča. Znana politika sta s svojo prvo partijo nevede tudi spomnila na veliko tradicijo šahiranja v prostorih kavarne Evrope, kjer je bilo ob ustanovitvi Šahovskega društva Ptuj v letu 1935 tudi njegovo igralno mesto. Njuno prvo partijo so četrtega avgusta v neposredni bližini spremljali tudi Jean Devillete, finančni direktor Peugeota Slovenije, mis Slovenije 2003 Tina Zajc in mis Slovenije 2004 Živa Vadnov. Tokrat je bil finančni direktor Peugeota Slovenije zadovoljen, saj je hišno vozilo MO Ptuj Peugeot, tega ptujskega župana sicer ni posebej vprašal, zato pa je bil bolj vztrajen pri »izpraševanju« kandidatk za finale mis Slovenije, saj je od vsake želel izvedeti, kateri je njen sanjski avtomobil. Ptuj je prvega finančnika Peugeo-ta zelo navdušil, zato ga bomo na ptujskih ulicah in trgih še srečali, zagotovo pa tudi v kavarni Evropa, ker tudi njega zanima izzid šahovskega dvoboja med Marini-čem in Čelanom. MG Ptuj • Začetek 7. humanitarne akcije Novčič za sončni jutri Kovanci za pomoč Na Novem trgu na Ptuju se je v soboto, 6. avgusta, pričela letošnja 7. velika humanitarna akcija Novčič za sončni jutri Društva za cerebralno paralizo. Foto: Črtomir Goznik V dosedanjih akcijah je Društvo za cerebralno paralizo Ptuj - Ormož zbralo več ton kovancev. Napoved vremena za Slovenijo če je na Lovrenca lepo (lO.)« tudi jeseni ne bo grdo, 23/8 O Danes bo povečini sončno, zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Čez dan bo zapihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 12, ob morju 15, najvišje dnevne od 21 do 26 stopinj Celzija. V sredo bo sončno in še malo topleje. Pihal bo jugozahodni veter. Predvsem v gorskem svetu lahko proti večeru nastane kakšna nevihta. V četrtek bo spremenljivo do pretežno oblačno, pojavljale se bodo krajevne plohe in nevihte. Prireditev, ki je potekala v lepem sobotnem dopoldnevu, je privabila veliko ljudi odprtih src, ki so v steklene posode spuščali kovance vseh valut. Že po tradiciji so na prireditvi nastopili člani ansambla Ptujskih pet z gostjo Nino Prigl, razreza-li so veliko Sončkovo torto, vabili pa so tudi na degusta-cijo ptujskih vin in izdelkov Perutnine. Začeteke letošnje akcije je obetaven, vsako leto zberejo okrog tono kovancev in upajo, da bo tako tudi v letošnji, je povedala Danijela Cartl. V dosedanjih akcijah so zbrali že deset milijonov tolarjev, kar je veliko za ptujske razmere in za društvo, ki se skoraj v celoti financira samo. Na Ptuju bodo v Sončkove posode ljudje lahko darovali v Mercatorjevih trgovinah, Sparu, trgovinah Pikapolonica, Belvi, Era SV, menjalnici Luna, v prostorih NKB Maribor, lekarnah ter nekaterih zasebnih trgovinah. V Sončkove posode pa bodo lahko ljudje darovali tudi v drugih krajih SV Slovenije. Zbrani denar letošnje akcije bodo porabili za financiranje različnih terapij, fizioterapije, hidro-terapije in hipoterapije s konji, ki mladostnikom tudi največ koristijo. MG ^mtÂïïKOf Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141 - garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni -Idjnčavničarskadela - manjša gradbena dela Osebna kronika Rodile so: Petra Kolednik, Barislovci 21/a, Lovrenc -Jana; Nataša Štebih, Cvetkovci 21/a, Podgorci - Noela; Bernarda Horvat, Dobovec pri Rogatcu 44 - Niko; Valerija Horvat, Obrež 8/a, Središče ob Dravi - Dašo; Martina Horvat Majcen, Moravci v Slovenskih goricah 45 - Ano; Klavdija Ekart, Sp. Jablane 37/a, Cirkovce - Žana; Jelica Kozar, Vuzmetinci 33, Miklavž pri Ormožu - Tanjo; Marija Herjavec, Godeninci 37, Središče ob Dravi - Lauro; Natalija Kramberger, Cirkovce 60/c - Tajo; Marija Bence, Serdica 28, Rogaševci - Karmen; Katja Vrhovšek, Cesta 8. avgusta 19/a, Ptuj - Marcela; Danica Riž-nar, Hajndl 16, Velika Nedelja - Gaja; Sonja Voda, Podvinci 137/a, Ptuj - Filipa; Polonca Purg, Jurovci 8- Lano; Alenka Keber Novak, Flegeričeva 8, Središče ob Dravi - Martina; Petra Škrinjar, Cvetkovci 79/a, Podgorci - Nika; Andrejka Kokot, Mezgovci ob Pesnici 61/b - Timoteja; Sabina Potočnik, Krčevina pri Vurbergu 155 - Niko; Ida Polanec, Vinta-rovci 1/a - Aleksa; Ljiljana Arklinič, Goričak 44, Zavrč - Igorja. Poroke - Ptuj: Ivan Furman, in Valerija Vršič, Grlinci 40. SmailPorčić, Krakača 121, in Jožica Breznik, Strajna 30. Alojz Letonja, Žetale 57, in Nataša Mohorko, DolpriStopercah 10. MarjanFeguš, Podleh-nik 5/d, in Blanka Šic, Zagrebška c. 67, Ptuj. Sebastian Toplak, in Neva Purg, Dežnopri Podlehniku 1/d. Poroke - Ormož:DejanFilipič, Koračice5, inAlenka Hebar, Gornji Ključarovci 12. Rajko Lah, Mali Brebrovnik 35, in Antonela Kuraja, Šišenska cesta 17, Ljubljana. Robert Puklavec, Mihalovci 31, in Suzana Šeruga, Mihalovci 31. Umrli so: Marta Kaček, Poštna ulica 1, Ormož, umrla 28. julija 2005; Marija Šeruga, Podlehnik 85, umrla 28. julija 2005; Marjeta Čuš, Bresnica 14, umrla 29. julija 2005; Marija Nadelsberger, Zg. Pristava 17, umrla 30. julija 2005; Janez Zadravec, Hermanci 9, umrl 1. avgusta 2005; Drago Rižnar, Bresnica 8, umrl 2. julija 2005; Alojz Cvetko, Velika Nedelja 20, umrl 3. avgusta 2005; Matevž Fras, Sov-jak 6, umrl 3. avgusta 2005. Črna kronika Pridržana zaradi alkohola Policisti PP Ormož so 2. avgusta okoli 21.30 ure do istreznitve pridržali moškega, ki je razgrajal pred vhodom Psihiatrične bolnišnice v Ormožu ter grozil zdravstvenemu osebju in kljub opozorilu policistov ni prenehal s kršitvijo. Istega dne okoli 23.30 ure so podobno delo opravili policisti PP Maribor, ki so pridržali 38 - letnega moškega dokler se ni streznil. S skuterjem v tovornjak Drugega avgusta nekaj minut po 11. uri je 17-letni voznik kolesa z motorjem znamke Aprilia vozil po regionalni cesti iz smeri Ormoža proti Pavlovcem, za tovornim vozilom znamke MAN, ki ga je vozil 27-letni voznik. Ta je zmanjševal hitrost in nameraval zaviti na levo na stransko cesto, voznik kolesa z motorjem pa je trčil v njegov zadnji del. Po trčenju je voznik kolesa z motorjem padel po vozišču. Zaradi poškodb je bil z reševalnim vozilom odpeljan v Splošno bolnišnico Ptuj. Kraja dragih avtomobilov ni uspela Kriminalisti SKP PU Maribor so 29. julija odvzeli prostost dvema tujima in slovenskemu državljanu zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja velike tatvine. Osumljeni so v zgodnjih jutranjih urah tistega dne vdrli v ograjeno skladišče mariborskega podjetja, tam vlomili v tri vozila in nato dve vozili visokega cenovnega razreda odtujili. V skupni akciji so policisti PU Maribor in policisti PLE odkrili in prijeli osumljence ter našli in vrnili oškodovancu obe vozili, ki so jih osumljenci nameravali prodati v tujini. Mercedes je zgorel Neznani storilec je 1. avgusta med 02.00 in 02.15 uro na odprtem dvorišču stanovanjske hiše Pot k mlinu v Mariboru vrgel steklenico z vnetljivo tekočino v osebni avtomobil znamke Mercedes Benz. Notranjost osebnega avtomobila je v celoti zgorela, lastnik pa je s tem po nestrokovni oceni oškodovan za okoli 5.000.000,00 tolarjev. Umoril hčer 1. avgusta zvečer okrog 20. ure je med prepirom na dvorišču stanovanjske hiše 45-letni moški v Oplotnici izstrelil naboj v 18 letno hčerko, ki je na kraju umrla. Osumljenecje bil prijet in pridržan. V zvezi z opisanim dogodkom se še opravljajo kriminalistično tehnična opravila in zbirajo obvestila.