2 Glasba v šoli in vrtcu , letn. 23, št. 1 (2020) | Dr. Inge Breznik, Glasbene dejavnosti v vrtcu Uvod Glasba predšolskemu otroku pomeni primarno izrazno sredstvo, zato ti otroci tako radi pojejo, igrajo na glasbila, se igrajo izštevanke, glasbo ustvarjajo, poslu- šajo ter se ob njej gibalno, likovno ali besedno izražajo. V otrokovem prvem letu starosti je v ospredju čebljan- je, v drugem letu pridobivanje glasbenih izkušenj prek imitacije (vzgojitelj je zgled otroku pri govorni izreki, petju, izraznem gibu, tehniki igranja) in eksperimenti- ranja (z zvoki, gibi), pri čemer otrok išče koordinacijo med gibom in glasbo. Od tretjega do petega leta, ko se Glasbene dejavnosti v vrtcu Music Activities in Kindergarten Dr. Inge Breznik Zavod RS za šolstvo OE Maribor, Trg revolucije 7, 2000 Maribor inge.breznik@zrss.si Izvleček Predšolska glasbena vzgoja je v okviru Kurikuluma za vrtce (2004) uvrščena med umetnost, eno izmed šestih področij dejavnosti, zastopanih v kurikularnem dokumentu. Pomembno prispeva k celostnemu razvoju otroka, zato mora biti vsak dan vključena v predšolsko institucionalno vzgojo. Prispevek jedrna- to opisuje glasbene dejavnosti v vrtcu s priporočenimi metodami dela. Ključne besede: predšolska glasbena vzgoja, glasbene dejavnosti Abstract Among the six areas of activities included in the Kindergarten Curriculum (2004), preschool music ed- ucation is classified under art. As it plays an important role in contributing to the child’s holistic devel- opment, it should be part of ECEC on a daily basis. The article gives a short description of kindergarten music activities, along with the recommended work methods. Keywords: preschool music education, music activities razvija in širi otrokov glasovni obseg (med enkrat črta- nim d in a) ter oblikuje zaznava ritma, otrok intenziv- neje poje, si izmišlja besedila in melodije ter se giba ob glasbi. Od šestega leta naprej je intenzivnejši razvoj me- lodičnih sposobnosti, zato se lahko otrok takoj odzove na glasbo in izrazi dobe, ritem, akcente, gibanje melo- dije ter elemente interpretacije glasbe (dinamika, tem- po, agogika) in vse njihove spremembe v sklopu istega glasbenega dela. Glasbene dejavnosti otroku pomenijo pomembno spoznavno-učno okolje, zato so z vidika ce- lostnega razvoja posameznika vključene tudi v Kuriku- lum za vrtce (1999) pod področje umetnost. 2 Glasba v šoli in vrtcu , letn. 23, št. 1 (2020) | Dr. Inge Breznik, Glasbene dejavnosti v vrtcu Uvod Glasba predšolskemu otroku pomeni primarno izrazno sredstvo, zato ti otroci tako radi pojejo, igrajo na glasbila, se igrajo izštevanke, glasbo ustvarjajo, poslu- šajo ter se ob njej gibalno, likovno ali besedno izražajo. V otrokovem prvem letu starosti je v ospredju čebljan- je, v drugem letu pridobivanje glasbenih izkušenj prek imitacije (vzgojitelj je zgled otroku pri govorni izreki, petju, izraznem gibu, tehniki igranja) in eksperimenti- ranja (z zvoki, gibi), pri čemer otrok išče koordinacijo med gibom in glasbo. Od tretjega do petega leta, ko se Glasbene dejavnosti v vrtcu Music Activities in Kindergarten Dr. Inge Breznik Zavod RS za šolstvo OE Maribor, Trg revolucije 7, 2000 Maribor inge.breznik@zrss.si Izvleček Predšolska glasbena vzgoja je v okviru Kurikuluma za vrtce (2004) uvrščena med umetnost, eno izmed šestih področij dejavnosti, zastopanih v kurikularnem dokumentu. Pomembno prispeva k celostnemu razvoju otroka, zato mora biti vsak dan vključena v predšolsko institucionalno vzgojo. Prispevek jedrna- to opisuje glasbene dejavnosti v vrtcu s priporočenimi metodami dela. Ključne besede: predšolska glasbena vzgoja, glasbene dejavnosti Abstract Among the six areas of activities included in the Kindergarten Curriculum (2004), preschool music ed- ucation is classified under art. As it plays an important role in contributing to the child’s holistic devel- opment, it should be part of ECEC on a daily basis. The article gives a short description of kindergarten music activities, along with the recommended work methods. Keywords: preschool music education, music activities razvija in širi otrokov glasovni obseg (med enkrat črta- nim d in a) ter oblikuje zaznava ritma, otrok intenziv- neje poje, si izmišlja besedila in melodije ter se giba ob glasbi. Od šestega leta naprej je intenzivnejši razvoj me- lodičnih sposobnosti, zato se lahko otrok takoj odzove na glasbo in izrazi dobe, ritem, akcente, gibanje melo- dije ter elemente interpretacije glasbe (dinamika, tem- po, agogika) in vse njihove spremembe v sklopu istega glasbenega dela. Glasbene dejavnosti otroku pomenijo pomembno spoznavno-učno okolje, zato so z vidika ce- lostnega razvoja posameznika vključene tudi v Kuriku- lum za vrtce (1999) pod področje umetnost. STROKA 3 Glasbene dejavnosti delimo v tri skupine (prim. Bo- rota, 2013; Denac, 2012; Oblak, 2000; Sicherl - Kafol, 2001; Pesek, 1997; Voglar, 1987): - izvajanje glasbe, - poslušanje glasbe in - ustvarjanje. Pri glasbenem razvoju predšolskega otroka je v ospredju doseganje afektivnih ciljev, ki poudarjajo čustveno dovzetnost za glasbo oziroma sprejemanje in doživljanje glasbe. Izvajanje in ustvarjanje glasbe pri- našata najbolj neposredno doživljanje glasbe, zato sta ti dve dejavnosti v prednostnem položaju. Pomenita sestavni del otroške igre, ki je za predšolskega otroka značilna dejavnost. Hkrati pa ponujata pridobitev pri- marnih glasbenih izkušenj, ki so osnova za razumevanje glasbe. Izvajanje glasbe je najbolj zastopan del predšolske glasbene vzgoje, saj »predstavlja najbolj izrazito glasbe- no komunikacijo, ki aktivira različne glasbene procese, sposobnosti in spretnosti« (Oblak, 2000: 9). Vključuje petje pesmi, ritmično izreko ter igranje na glasbila. Petje je v vrtcu temeljna in prevladujoča dejavnost (Borota, 2013: 22), saj predstavlja primarni način glas- benega izražanja. Vpliva na razvoj elementarnega melo- dičnega in ritmičnega posluha. Nanaša se na postopno širitev glasovnega obsega, spretnost menjave hitrosti in jakosti izvajanja, jasno izgovarjavo, uporabo govor- no-pevske tehnike, sproščanje telesa ter razvijanje prvin estetskega oblikovanja, kot sta artikulacija in fraziranje. S petjem otroških pesmi otroci spoznavajo glasbeno obliko pesem in do nje razvijajo pozitiven odnos. Pevski reper- toar naj obsega tako domače kot tuje ljudske in umetne pesmi v glasovnem obsegu enočrtane oktave (najbolje med enkrat črtanim d in a). Učenje pesmi poteka v obliki pripevanja (bolj 1. starostno obdobje) ter po metodi imi- tacije (bolj 2. starostno obdobje). Pomembna je vzgojite- ljeva osebna predstavitev pesmi, saj je petje spretnost, ki jo otrok posnema. Vzgojitelj daje zgled s čisto intonacijo, dobro izreko in interpretacijo ter uporabo pevske tehni- ke. Petje je lahko podprto s preprosto inštrumentalno spremljavo ali z gibalnim izražanjem glasbene vsebine. Ritmična izreka je vezana na izvajanje izštevank, na- gajivk, oponašanj, nagovarjanj, rekov in ugank, kar spada v otroško ljudsko glasbeno dediščino. Vpliva na razvoj govorne motorike. Besedila naj bi bila kratka in glasov- no zanimiva. Vzgojitelj jih lahko podpre z gibanjem ali z enostavno ritmično inštrumentalno spremljavo. Igranje na glasbila je proces, ki odpira svet glas- be. Razvija otrokovo gibalno spretnost in koordinacijo gibov ter spodbuja glasbeno odzivanje. Otrok z igranjem na glasbila pridobi temeljne glasbene izkušnje za nadaljn- je usvajanje glasbenih pojmov (na primer tonska višina, ri- tem, dinamika, tempo, melo- dija). Igranje je dejavnost, ki poglablja doživljanje glasbe in vpliva na oblikovanje pozitiv- nega odnosa do glasbe. Predšolski otroci z glasbi- li predvsem spremljajo petje ali ritmično izreko. S tem se razvija sposobnost razlikovan- ja med posameznimi zvočnimi barvami glasbil ter med glasbili in pevskimi glasovi. Izbor glasbil za spremljavo pesmim mora po zvočnosti ustrezati vsebini pesmi. Najbolj prikladna glasbila so lastno telo in dostopni predmeti, ki omogočajo ploskanje, trkanje, udarjanje, to- potanje, tleskanje, in podobno improvizirana glasbila, ki jih otroci po vzoru otroških ljudskih glasbil izdelajo sami, ter glasbila iz Orffovega inštrumentarija. Usvajanje tehni- ke igranja na glasbila, učenje spremljave ali samostojnih ritmičnih vzorcev poteka po metodi imitacije. Zato je po- memben dejavnik zopet vzgojitelj in njegova demonstraci- ja igre na glasbila. Ritmični vzorec se podpre z besedilom. 1 Ustvarjanje je najbolj dejavna metoda učenja, ker otrok uporabi pridobljeno glasbeno znanje na svoj, nov način, predvsem pa sprošča zvočno domišljijo. Dosežki so nove glasbene izkušnje in novo znanje. Na predšolski starostni stopnji je ustvarjanje razvojna značilnost, ki se spontano pojavlja kot odraz otrokovega doživljanja in razmišljanja v glasbi ali ob njej. 1 Razvojna značilnost predšolskih otrok je, da v glasbi najprej začutijo ritem besedila in metrum. Zato je pomembno, da pri izvajanju ritmičnega vzorca dodamo besedilo, ki ga otrok ob izvajanju glasno izgovarja in sliši, ker ga tako lažje usvoji. Predšolska glasbena vzgoja je v okviru Kurikuluma za vrtce (2004) uvrščena med umetnost, eno izmed šestih področij dejavnosti, zastopanih v kurikularnem dokumentu. 4 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 23, št. 1 (2020) | Dr. Inge Breznik, Glasbene dejavnosti v vrtcu Oblakova (2000) deli področje ustvarjanja v dve skupini: v glasbi in ob njej. Ustvarjanje v glasbi se odraža v obliki poustvarjal- nosti, pevskega izmišljanja, oblikovanja spremljav in zvočnih vsebin. Poustvarjalnost je končna oblika izvajanja. Vključu- je naučeno petje in igranje na glasbila, ki ga otrok po svoje doživljajsko in estetsko izrazi. Je proces vodenega oblikovanja v glasbi, ki potrebuje dober zgled in poteka od posnemanja do samostojnega ter ustvarjalnega izra- žanja glasbenih vsebin. Pevsko izmišljanje, oblikovanje spremljav in zvočnih vsebin je vezano na neposredno individualno izvajanje s petjem ali igro na glasbila. Otroci eksperimentirajo z zvoki, si svobodno pevsko ali inštrumentalno izmišljajo ritmične ali melodične vzorce, ki imajo na tej starostni stopnji za podlago krajše pesemsko besedilo. »Petje in ritmična izreka besedila sta izhodišče tudi za oblikovan- je instrumentalnih spremljav.« (ib.: 13) Ustvarjanje ob glasbi je vezano na različna doživetja in predstave, ki se pojavljajo ob spremljanju glasbe in ki jih otroci ustvarjalno izpovedujejo v drugih medijih: gibalno-plesno, likovno, besedno. Poslušanje je osnova za razvijanje glasbenih spret- nosti in sposobnosti. Petje, igranje in gibanje je odvisno od poslušalčeve sposobnosti natančnega poslušanja. Po- slušanje zajema najplodnejše in najučinkovitejše preuče- vanje situacij v glasbi. Je osnova za vse glasbene izkušnje: ujemanje intonacije, razlikovanje tonske višine, analizi- ranje ritma, melodije, forme, ustvarjanje novih spremljav ali improviziranje ob glasbi. Gre za načrten in sistemati- čen proces vzgoje dejavnega poslušalca, kar pomeni, da naj glasba otroku ne bi pomenila le zvočne kulise oziro- ma da naj glasbe ne bi zaznaval samo pasivno, temveč bi mu poslušanje pomenilo potrebo. Prvi pogoj je zbrano in pozorno poslušanje. Otroke je treba pripraviti na spreje- manje glasbenih vsebin. Postopek poslušanja vsebuje naj- prej motivacijo za poslušanje, nato potek poslušanja ter povratno informacijo o doživljanju (Pesek, 1997). Na predšolski ravni usmerjamo otroke v doživljaj- sko poslušanje, da otroci glasbo začutijo v sebi, si ob njej nekaj predstavljajo ali pa se ob njej sproščajo. Spoznavanje glasbe na predšolski ravni naj izhaja iz otroške igre, ki je v tem starostnem obdobju najpo- membnejši del otrokovega zanimanja in zaposlitve. Najpomembnejše vodilo vzgojitelju naj bo, da naj glasbene dejavnosti ne bodo mašilo med izvajanjem de- javnosti zapisanega in prikritega kurikula (na primer petje pesmice, medtem ko čakamo na kosilo), temveč naj bo glasbena dejavnost ciljno usmerjena in integrira- na v proces predšolske vzgoje in izobraževanja. Viri in literatura Bahovec, D. E. et al. (2004). Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih. Ljubljana: MŠŠ, ZRSŠ. Borota, B. (2013). Glasbene dejavnosti in vsebine. Koper: Univerzitetna založba Annales. Denac, O. (2012). Načrtovanje glasbenih dejavnosti v zgodnjem obdobju otroštva: visokošolski učbenik. Maribor: PeF . Pridobljeno 12. 3. 2015 s http://www.pef.um.si/content/Studij/1stopnja/E_studijska_gradiva/Denac/6834_Vi- soko%C5%A1olski_u%C4%8Dbenik_2012.pdf. Oblak, B. (2000). Glasbena slikanica 2: priročnik za učitelje. Ljubljana: DZS. Pesek, A. (1997). Otroci v svetu glasbe. Ljubljana: ZMK. Sicherl - Kafol, B. (2001). Celostna glasbena vzgoja. Ljubljana: Debora. Voglar, M. (1987). Otrok in glasba. Ljubljana: DZS.