Boj za svobodo io neodvisnost učiteijskega stanu. —c Za močno UJU, v katerem bo vse učiteljstvo, ki bo naš ponos, da smo njega člani. (Prvi utisi iz naših skupnih zborovanj.) Človeku se danes smešno zdi, da smo bili organizačno ločeni celih 26 let zbog tega, ker smo se eni prištevali naprednjakom, a drugi klerikalcem. Končno smo bili eni kot drugi v pravem pomenu besede — nazads njaki. Stranke in strančice so nas lovile in mi smo jim slepo nasedali, zanemarjajoč sas mega scbe in naš stan. In kaj smo eni kot drugi prejeli za plačilo? — Zapostavljanja in preganjanja! Okusili smo to in hvaležni moramo biti temu, siccr se ne bi že spame= tovali in bi dočakali tridesetletnico in če treba tudi jubilejno petdesetletnico naše stanovske nesloge — in nazadnjaštva pod okriljem takozvanega liberalizma in kleri* kalizma. Naše društvo je bilo prvo, ki je dejanski prožilo roko sprave in pravega to« varištva članom Slomškove zveze. Danes se poznamo med scboj le kot tovariši in iz po= teka druzega skupnega zborovanja razvi* dim, da ni med nami najmanjšc difcrence. V zadoščenje mora biti človeku, vidcč pred seboj tovariše in tovarišice v medsebojnem tovariškem občcvanju; in človeku skoro ne gre v glavo, da smo eni kot drugi na mah takoj pozabili na vse ono, kar nas je raz* druževalo. To je instinktivno spoznanje, za katcro moramo biti hvalcžni žalostnim raz= meram, v katerc so nas metali razni režimi in njih priganjači. S ponosom povdarjam, da je zadnje zborovanje v etičnem oziru nadkrililo vsa ona zborovanja prošlega leta, katerih ne morem nazivati za stanovska zbo= rovanja, temveč jih primerjati bolj poiiiič* nim shodom. Danes nas je zbranih v našcm društvu 230 članic in članov pod okriljem stanovske strokovne organizacije. Na ob= čnem zboru je ta množina pokazala stanov« sko disciplino in solidarnost kakor še nik* dar poprej, kar znači, da nas vse skupaj eno in isto teži in da smo se otresli vsega. kar nas je oviralo v našem razvoju. Z radostjo v srcu smo se poslavljali drug od dru«ega kot tovariši, zavedajoč se. da boino v bo doče služili le sebi in naši močni organizas ciji UJU. Ni je sile, ki bi omajala našo slo« go in stanovsko edinstvo slovenskega uči* teljstva. Smo in ostanemo med seboj ne* razdruženi tovariši in gotov sem, da bo to prisrčno in odkrito tovarištvo prej kot slcj privabilo slehernega učitelja, ki stoji danes izven naše organizacije, dajajoč picdnost strankarskemu fanatizmu, namcsto stanov* ski zavesti in slogi. — Josip Macarol. —e Srbsko učiteljstvo v znamenju de« klaracije. Letošnja »U č i t e 1 j s k a I s k r a«, prosvetnošolski časopis v Srbiji, ki izhaja v Kragujevcu, prinaša v svojem prvem zvez« ku dobesedno prevtjdeno »Deklaracijo o smernicah naše staleške politike«, ki je bila sprejeta na VI. pokrajinski skupščini v Ce= lju, dne 17. julija 1926. Prevodu so še do* datno posvečene naslednje misli: »Donaša* mo v celoti deklaracijo naših slovenskih to* varišev, dodajajoč par besed. Pred vsem jo odobravamo v celoti, ker s svojo tenden* co teži na to: da vsak član UJU uživa po* polno svobodo v izraževanju svojega miš« ljenja; da je učiteljsko UJU svobodno od vsakega režima in vsake politične stranke; da se učiteljstvo ozira pri zastopanju svo« jih interesov na občne narodne interese itd., itd. Težnje so upravičene. Ker se pri nas še »sektaško« onemogočuje vsaka svobodna beseda, ki ne prija mišljenju gotovega kro« ga; često se podvržemo poedinim režimom in poedinim pofitičnim strankam v toliki meri, da pozabljamo na šolske interese ter preziramo narodne potrebe, ker se oprede* ljujemo v vseh svojih skupnih koraTvih po interesih današnjega vladajočega režima, je tembolj upravičen pokret. Razen tega še ne= kaj besed in opazk prilikom držanja naših slovenskih tovarišev na VI. glavni skupščini v Beogradu. Nam je neobično simpatična njihova borba z učitelji partizani, ki v svoji strankarski zaslepljenosti in v svojem najs običnejšem najemništvu političnim strans kam profanirajo mnogokatere lepe ideje. V tem pogledu je treba iti do skrajnosti in preko besed na dejanja/ Naši slovenski to» variši so zamudili na letošnji skupštmi tako priliko... Naj se nc boje, oni niso osam> Ijeni. Odločna poza in prava pot privlačuje tudi drugc prave borcc. Častno jcv osvetlje« vati pot drugim in biti nosilec napredka. P. J. —e Kaj pravi na to »Edinstvo«? Jasno si je treba pogledati v oči in z odkrito be* sedo je treba priti na dan. Ustanovljena je desidentska učitcljska organizacija »Ediru stvo«, seveda pod prikrito tezo narodnega edinstva. Ni šlo ravno za narodno fcdinstvo, to nam jc jasno vscm, kajti taisto uresničes vanje bi lahko izvajali v svojem življenju, tudi če bi bili člani UJU. Katerim našim članom pa branimo, da se ne izrekajo za na= rodno edinstvo? Nobenemu. Pnznavamo ga sami, a ne vrženo nam kot politična parola. V tem imajo naši člani popolno svobodo. Politična svoboda! Torej ni bilo za bistvo narodnega edinstva, temvcč za nadaljnjo de= litev učiteljstva po političnih parolab. Pri= znati pa moramo, da gre tu za pohtični mo* ment. Dcsidcnti so za naslon na eno samo stranko. Dasi sem sam tudi odločen in ors ganiziran pristaš te stranke, vendar scm v prvi vrsti učitelj, ker je to moj poklic, in šele potem strankar. Zato mi je najljubše učiteljsko življenje in šelc natu prenaijcto strankarsko ravsanje. Tako vidirno. da jc danes »Edinstvo« v strogi službi strankar* skih parol. Da s tem nastopajo proti ciljem same stranke, dokazuje naslednje- G. Sv. Pribičevič je o pravoslavnem Božiču pcdal beograjskcmu »Vremcnu« nasledirj inter* vju, med katerim dobesedno pravi (po »Ju^ tru«): »Naravno je, da sta prvi pogoj za to (da se rcši državni in nacionalm p;oblcm) svoboda in popolna depolitizacija naše upra= ve. Dancs problem naše države ni niti p 1 e* m c n s k i r.iti vcrski, temvcč mnogo bolj problem administracije. Današ.ija partizan* ska uprava je rakrana naše drži-.ve. To iak= rano je treba izžgati. Strankarsko nevtralno uradništvo pri izvrševanju svojih funkcij v državnih uradih je imperativna zahteva, ako se hoče priti do konsolidacije naših razmer. Za uradnika pri izvršcvanju njegovega po= klica v uradu ne sme obstojati partija...« — Dovolj jasno, razlagc ni f.cba. Ka?miš= ljujmo še misli volilnega razgiasa stranke same, v katere programu pred volitvami pravi: »Kdor hoče, da se resirao btrankar; skega uradništva v državi, da uradi prene« hajo biti strankarske agenture in da posta= nejo narodne in državne ustanove, kdor ho= če, da dobimo uradništvo, ki bo služilo r.as rodu in državi, ne pa stranki, bo glasoval itd.« — Kaj pravi na to »Edinstvo« in z njim tudi Knafličev »politikum«? Počasi gre vse na našo tezo, le strankarski fanatiki hočejo zopet speljati učiteljstvo nazaj v sta« re razmere. Deklaracija prodira tudi v dru« ge vrste in če ste opazovali podrobncje, iz= ginja tudi parola narodnega in državnega edinstva z zadnjim volilnim bojem bolj v ozadje. Saj je že čas, saj so jo že dovolj du skreditirali in oskrunili nje bistvo in jedro v volilnem boju, tako da je celo učiteljstvo mos ralo nastopiti proti temu, da se izrablja to kot politično strankarska parola tudi v nas ših stanovskih vrstah. — P. J.