Si. 47.
t
V Trstu, v sredo 23. novembra 1881
Teeaj VI.
EDINOST
Glasilo slovenskega polilićnega društva za Primorsko.
i V »linoiti J« moti
»EDINOST« izlvija vsiko »rad«; c.jaa za Vi) let» * gtd. 40 kr., za p.ilu teta 2 glrt. 30 kr., za četrt lata I 23 kr. — P m n^ni ^t»vilkt ori n|>r;j.vniitvu In p> tralikuti v Trstu s« dobivajo po 8 kr. — Naročnine, reklamu.*!]* m inzorate prnjomu Upravnlltva »vi« Zonta S*.
Vsi ih p i.u H) p>illjujn Urednlitvu'<via 3. Lanaro i Tip.	vaak in trabitl frankiran. Ilokopisi brez
p >i*bne vrednosti s>ni vr.i.', ij >. — f%:trtH frutn mt>« naznanila in p i»lnuii;e) s i zafftčunljo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih ojlaaiii /. dribiiitni Srkuni hi plačuje za vsako besedo ~ kr.
Rusijo.
m.
Uboga, usmiljenja vredna drživa, žalostna jej maj kal ako prMe takovej svojati v roke. Hvala Bogu, daje stranka majhna i ni verovati židovskim krivim prorokom, lažnjlvim poročevalcem, da večina ljudstva k njej priteguje, in celo nekateri plemenitaši. No rečem, da ni v njej zastopan i kakov izmeček izmej poslednjih, navadno hoteč si kaj pridobiti, — v priliodnjej idealnoj vesolnej pobuni napram »postavnej« oblasti. Toda čemu li se je v poslednjih dneh osnovala antlnihilistiČna zaveza? Kedo jo sestavlja? A ne cvet državo? Da, — cvet države, na koji Husija sme ponosom gledati; komur geslu je: Boriti so enakimi sre Istvi z sovražniki naroda, neprijatelji obstoju drŽave, otrov ni mi črvi razjedajočlmi zdravi stržen drevesa. Bor luči
—	napram teiui I
Dragi mi rojaci, kedo izmej Vas ni stotero prepričan, da »temno noč slednjič premaga svi tli dan?«
A kaj ona stranka, ki preklenskimi močmi i skrivnim rovanjem gleda i razjeda zdrave korenine drevesu živenja.
Ako se čita roman največjega ruskega učenika radikalcev t>ui6ewsky-a: »Kaj počeli?« se iz ovega dela razvidi največji misticizem, realizmom zvezan, kakor duša telesom; ukoprav nihilizem dozdevno zameta vsak misticizem. Niliiiizem je stranka vsake negacije v boljšo prihodnost, v prihodnost onkraj groba; — tedaj zanikanje nesmrtnosti človeške duše. Peha od Bebo vero v obstoj jednega naj višjega bitja, stvoritelja, poglavarja vidnemu i nevidnemu svetu. On prostej naravi pripoznava vso moč, vsak zakon — bog-narava; bolje »naravo-bogu« poveličuje, i človeško srečo stavi, zida na zemeljsko minljivost. Opira se, tako vsaj so klini, na prosti »um«, ali ta njegova prešibka opiratev je uže davno prekoračila umu postavne meje:
—	tedaj, na »ne-um«.
Kristus, večna resnica, veli: Po njih delili jih Bpoznate! Narodna prislovica kaže: Povej mi, s kom se bratiš i povem ti, kdo si? »Znajte, da ae zmija, Zmijom samo brati!»
Nihilizem je potem takem krivo veroizpo-
vodanje. On absolutističnim i nestrpljivim svojim duhom izven vsake dobrohotne kritiko krivo vero z nepopisljivo gorečnostjo lastnim pripadnikom usi bije. Njegov Bog je gluh iti neobčutljiv i največ milovan, ali češčen v svojej ponižnosti i zasmehovanju. On je cerkev, katere ljubezen je do tega trpečega boga, i nje zakon
—	črt, smrt njegovim preganjalcem, zatiralcem.
Zavoljo slepe strasti, neomejene gorečnosti, vztrajnosti, p rezi mosti i zaničljivosti za vso ono, kar je njegovim krivim naukom zoperno, i radi fanatizma mnogo teli ogabnih nihilistov — se le približnjo navadnim ljudskim sektam, za k< je oni sami nemajo dovolj zasmehovanja i zaničevanja. Oni zusmehujć vsako vero, vsako upanje v nadnaravni obstoj — oni so pravi zasinehovalci spirituali/.ma; ali vsejedno idealizma i misticizma Be ne morejo oprostiti: kar se razvidi iz njih govorov in pisarlj. Večina nihilistva nazivlja otročarijam poezijo, podobe, allegorijo — ali vseli teli se ne more osvoboditi. Oni so neprijatelji pnzno-veri, vsacemu česčenju i najbolj plemenitemu žrtvovanju, oni nečejo pripoznavatl drugega, razen instinktivne sile, ali sebičnosti v pravem pomenu besede.
Toda — oni svoje junake I junakinje v boju napram postavnej oblasti i mučenike pripadnike, padle za zvršitev njih utopij — česte neenakim cinizmom: nekakoviin usmiljenjem,dozdevajoče, da enako početje ni svojstvo sedanjega veka zarotnikom, ainpuk svojstvo pruvim mučenikom
—	žive vere.
Največjim prezirom vere in metode, nismo H uže videli jednakih špekulacij? Pri vseli nasprotnikih najbolj zagrizlih metafizikih, celo takozvanih pozitivistih, — navadno o prnšanjlh političnih i ekonomičnih so v končnih sklepanjih dospeli do največjega nasprotja soglasjem lastne metode — i do čisto malega pozitivizma.
Takovo nasprotje se nahaja pri največjem čislu socijalistov ali radikalcev, — ta vrsta pre-membe, ko po učilnicah še tako podvrženih ne-gativizmu se razlaga i uči z ukazovalno potrebo ideala i vere v boljšo onkraj groba prihodnost.
Ta ideal, ta vera — kakor drugod ni manje redka I čudesna, kakor v Rusih. Na tem polju se nihilistični duh pokazuje vsemi svojimi nasprotji, prepirom i zaničljivostjo na vero od očetov prejeto, svojim prepričalniin nezaupanjem v dvo-
mljive resnice i svojim pohlepom za paradoksnem.
Slavni To<queville (r. Tokvilj) je zapazil, da se ideja pobune, upora siri enako veroizvestnim idejam.
Pri nekem delu Husov je to postalo pozi-tivneje l občutljiveje. Nihilistom punt, pobuna, upor je verezakon, katerega resnice so tako malo, ali čisto nič razpravljene bile — kakor razodete resnice, v katerih vernik razprav ne potrebuje.
Za razodetih resnic voljo jn dolžnost vere ukazovalna; kakor božjo zapovedi i v blagost duše neotrgljivo potrebna.
Ako boŽjej zapovedi otvzameS zanikalnico — dobiš zapoved nihilistu. Božja zapoved se glasi: Ne ubijaj I Nasprotna nihilistova veli: Ubijaj!
Ne ubijaj I — da si ne omadežiŠ duše krvjo tvojega bližnjega, ki napram nebesom upije na tvojo glavo pogubljenje. Ubijaj 1 — da reŠIŠ hu-inaniteto krutih trinogov!? Ubogo človeštvo bi bilo, ako bi le tako podlih filozofov v človeškem poklicu imelo.
Pri tej sekti negacije je zadobila poseben značaj — i ta, navdušenostjo, srčnostjo i marljivostjo, kojo sila ni v stanu zadržati. Pravcati fanatizem — a do smrti.
Nihilizem ima svoje pobožne pripadnike, — svoje razsvitljene — bolje lake, ki pazijo, da J se zakoni izvršujd; ima ludi spoznovalcev i mu-čenikov, kakor tudi Ima svoje — sebi lastno božanstvo i maličje. Praktična opazovanja se prozaičnimi, idealističnimi pohlepi so nakopičena v prečudnem delu rusko radikalnega učenika. Takovej manjšini Rusija se ne inore pokoriti! Satna sebe bi umorila, kar Bog varuj I
A. B.
Slavnost v Dolini.
IR.
Ko je g. načelnik končal govor in odkril spomenik, zaorill so dolgotrajajoči živijo-klici in vse oči so bile na krasni spomenik obrneno, kajti to je prvi taborski spomenik slovenskega naroda, kateri ponosno na jadranskih ohallh stoji ter živo priča, da tu niso laška tla, am-
pak slovenska zemlja, do katere tujec noben« pravice nema.
Pevska zbora sta zapela »Jadransko morje«, katero pesem je občinstvo z gromovitim! Živijo-klici in rokoploskom odobravalo,
/daj stopi na oder vrli radoljub in požrtvovalni narodnjak, dolinski dekan gosp, Jan. Na muh jc nustilu tihotu, vse se je proti govorniku gm tilo. Krepkim glasom z učne govoritj g. dekan tako le:
Slavna gospoda! Slovenski in JJervatskt možje t
Pred tremi b li sem vam v mnogobrojnom številu tukaj na tuborovanju zbranim radostno ziklicul: «Dobrj došli, v edinosti jc mo&» A tudi danes se radujem ter s munoj združeni tudi vsi prebivalci naše Doline vašega mnogo* brojnega dobo la, in zopet vas Šo z večjo radostjo pozdravljam: »Dobro došli I*
VaŠ mnogobrojni dohod k slavnosti, ki se danes tukaj vrši v spomin taborja z odkritjem lepega spomenika, namreč mi ju porok, da bo radostno spominjate našega tabor|a, in da se ni ohladilo vaše navdušenje za vse, kar se je pred tremi U ti tukaj obravnavalo in skic-palo v duševno in materijalno Idigost nas primorskih Slovanov, ampak vedno ?e v vaših srcih gori.
Tako jc prav in zato vam izrekam iskreno zahvalo.
Prilično se mi danes zdi, da sežem malo nazaj, ter vsem v spomin pokličem, kaj smo obravnavali, kaj zahtevali i terjali na našem tabor j u.
t. Pred vsem smo soglasno izjavili ne-omajano zvestobo in udanost do preslavne habsburške hišo in presvitleg« cesarja, in sklenoli, da bodemo z vsemi močmi delali na podlogi te zvestobe po postavnej poti v vedno večjo duševno in materijalno blagostanje i napredek našega naroda. V tem pomenu zloženo adreso jo nesla deputacija li inož visoceinu vladarju na Dunaj. Deputacija, mej katere ude sem tudi jaz bil počeščen, bila je sprejeta in zaslišana prav blagomilo in preprijazno— narodno — patrijotično deputacijo imenoval jo je pre-svitli cesar sam ter rekel: »Znam, da so bili Slovani na Primorskem avstrijskej državi vedno zvesti, da ste tudi zdaj zvesti i na vašo zvestobo se zanašam.«
Podlistek.
Delo sv, Cirila i Metoda,
Y spomin 5. julija 1881.
Spiaal Jaromir Volkov.
RI.
(Dalje.)
Prav s tako naredbo odpade vsa škodljiva mešanica, ka-korSno žalibože še zdaj lehko opazujemo pri cerkvenih obredih mej Dalmatinci, Hrcegovci, Bošnjaci, Hrvati i nekoliko tudi mej Galičani i Poljaci. O tej jezikovej mešanici piše g. M. Majar v svojej knjigi: »Sveta brata Ciril i Metod, slavjanska apostola«, — tako le: »Kdć se služi dan danas služba božja v slavjanskom jeziku po obredu rimokatoličkom? Ovoje pitanje važno i vrlo zanimivo za vsakoga izobraženoga Slavjana, zalo priobčim ovdfi vrlo podučno i zanimivo pismo od jednoga veleučenoga Slavjana iz one pokrajine, koji s svojima očima vse to vldja. Piše ovi prefiastni i iskreni rodoljub sadeča: Na vaše pitanje: koliko lup je v Dalmaciji i v Istri i na dalmatinskih i Istransklh otocili, kdć se služi božja služba po rhnskom obrede a v jeziku slo-vt-nskoin, — je težko odgovoriti točno:... Neki župnik službu božju po latinsku ondC-, kdS su vavč-k služili po slovjansku; ntki maši pol ovako a pol onako, a n&kl zap va: »Pomolimo se«, pak p8va molitvu latinsku, a završi ju: »Gospodom našim Izusom Hristom sinom tvojim, koji s tabom žive i kraljuje po sve včke vekov« (namesto: iže s toboju živet i carstvujet v vOki v®k)! Ima jih, koji vrše latinski ono, što se govori muče (secreta), a glagoljski ono, što se govori na glas; a nekim služi sadanjl jezik namSjto staroslovsnskoga...«
Kakor imajo Grki v svojej cerkvi starogrščino, romanska plemena pa svojo latinščino, jednako trebamo imeti tudi mi jeden sain cerkveni jezik, i ta jc — staroslovanščina, katera jedina nas more privesti v krasno svetišče — slovanske zloge.
19. Rim se ne bode jednukej cerkvenej naredbi tudi nič proti vil, ker si ne bode s tein jezikovim obnovljenjem — čisto nič škodoval, nego veliko koristil. Ozirajoč se na prej imenovano tehtne uzroke, osobito na stare neumrljive pravice našega cerkvenega jezika, računajoč na imenitni faktor slovanske največje družine na svetu, z ozirom na svoje lastne interese glede zbliževanja vetočne cerkve k zopadnjej — nam Rim, oziroma prvosvećenik krSčinstva, po svojej velikej previdnosti — v to cerkveno potrebo i dobroto prav z veseljem privoli: samo da hočemo I i da ga prosimo) »Zato spoznavamo, da smo dolžni Rogu hvalo, ker se nam daje lepa prilika, postreči slovanskemu narodu i delati v njegovo občno korist zares ne z manjšo gorečnostjo, negose je videlo vsak čas pri Naših prednikih« (Adrijanu II., Ivanu VRL, Inoceuciju IV. i Benediktu XIV. Pis), piše oče Leo XIII. v svojej zalnjej okrožnici dne 30. sept. lanskega leta.
Da nemamo zapadni, oziroma južni Slovani, v domačej cerkvi svojega obrednega jezika, s katerim bi Boga čestili i hvalili »kakor je spodobno«, tega gotovo nismo mi zakrivili, niti sedanji rimski papež z svojim duhovstvom; to rano so nam vsekali prejšnji divji časi; oni časi brez Človekoljubja, ko je vladala Še samo sila i surova moč nad pravico; to seje zgodilo takrat, ko je še tujec pohlepno stezal svoje strupene prste na krotkega Slovana i njegovo zemljo, pa uklepal mu cela dolga stoletja srce I glavo v mrzlo železne spone, da ni skoraj več inogel po domače niti misliti niti želeti. Tujec jo bil Slovanu vzel skoraj vso narodno svobodo, predelal ga potem za svojo prebavo, ter ž njim sploh brisal, jednako mrcini z mehom moke. To nam spričuje naša trnjeva zgodovina.
Ali večna iskra narodne zavesti je vendar — le, pri vseh nezgodah, mirno i tiho tlela, skiita v zavetju pod starim pepelom, — iskra, ki je zažarila uže leta 1H4S slovanskim plemenom, a v zadnjej orijentnej vojni užgula se v svitlo blagodejno luč, du se nam dan za dnevom še bolj jasno odkriva naša slovanska solzna minolost.
Z narodno zavednostjo pa se jači tudi misel i želja do narodnih biserov, i jeden teh je v prvej vrsti naš obredni, oziroma posvečeni jezik.
Resnično je, da drugi, tako imenovani klasični jeziki, z svojo bogato literaturo, lehko se za posvetno učenost visoko cenijo, v cerkvenem oziru pa ima, kakor je dokazano, naš obredni je/.ik prednost od njih. Omenjeni jeziki imajo svoj i svoje literature izvor le v poganstvu, naš pismeni, oziroma cerkveni jezik, pa se jo porodil v čistoj jutranjej zarji vesoljnega Kristo-vegu dneva, ter bil krščen z roso nebeških resnic i božanskega nauka. Opirajoči se na stalna zgodovinska prava, vljudno pra-šamo: Kateremu živemu ali mrtvemu, cerkvenemu aH svetovnemu jeziku seje kdaj taka velika Čast skazovala, kakor našemu? katera literatura je bila v svojem začetku od papežev tako slovesno pohvaljena i odlikovana, kakor naša ? kateri drug jezik je bil od samih Kristovih namestnikov na tak sijajen način za obredni jezik posvečen, kakor naš? kateri pismeni jezik se je porodil iz semena Kristove vere, kakor naš? Z lehko vestjo trdimo, da vse to se je zgodilo samo z našim prvotnim jezikom i slovstvom. Po drugoj strani pa je naš obredni jezik tudi nad vse druge temeljit, lep i bogat; i t ik jezikov demant bi mi šo dalje, iz gole narodne nevednosti, zameUvali, a tuje za nas po, narejeno steklo brez polrebu Čislali i hvalili?! Tega vendar ne moremo i nećemo nikdar več stvoriti.
(Dulje prihodnjič.)
Te besede je čula deputaciji z največjim veseljem od visocega vladarj i. Tako pripoznanje na najvišjem mestu, predragi mi bratje, mora nas vtrditi v zvestobi, mora nas pa tudi une-mati, da zaupljivo in no utrudljivo delamo v Magostanjć našega naroda, k.ijti v zvelobltako stanoviten ter za svoj napredek neutrudno delajoč narod ne more biti vedno preziran, ne zapuščen.
Ali pomagaj si sam, in pomorejo ti tudi drugi, ta pregovor velja tudi nam. Ako imaš dolgo in Široko ledino prekopati, in boš le kraj ledine postajal, roke križem drial in tugovah kdaj bo ledina prekopana?
Nikoli I 1'rekoplji je košček za koSČkom, pa prideš do zaželenega namena, toliko lažje i popreje, ako ti vsled lastnega neupehanega truda Še od drugod pomoč pride.
2.	Zahtevali in tirjali smo tukaj na taborju pomnožitve nam toliko potrebnih ljudskih šol, in ustanovitve srednjih šol se slovanskim naučnim jezikom. To so tirjatve tako pravične, da nam jih morejo zanikati le najbolj zagrizli naši zopmiki.
V oziru ljudskih šol se je v zadnjih treh letih uže mnogo zholjšalo, mnogo ljudskih šol se je v tej dobi ustanovilo; en košček ledine je prekopan; p.i Še se pogrešajo ljudske Solo tu In tam zelo, zelo; vendar ne opešajmo, ne utrudimo se, tlrjajmo jih, kopajmo ledino dalje in zopet bo drugi košček prekopan. — Ali prej kopana ledina zopet k malu trda in nerodovitna postane, ako je ne posejemo se semenom, ne rahlamo, to je: tudi obilno ljudske Šole nam ne Id koristile, dobrega sadu no bi rodile, ako vi slovenski roditelji, svojih otrok pridno vanje ne pošiljate, da si v njih učenost in vednost pridobivajo, kar je v sedajnih Časih v tekmovanju z druzimi narodi tudi nam neobhodno potrebno.
Slovenski sinovi imajo večjidol bistre glavo ; skrb imo tedaj toliko bolj da se dobro Izšolajo, navdihujmo jih z ljubeznijo do materinega jezika, do svojega naroda, in k malu odpadejo vsa očitanja naših nasprotnikov, da nismo še godni za srednje Šole. Zahtevajmo, tirjajmo in prizadevajmo si za ustanovitev srednjih Šol, za našo učečo se mladost. Tudi te naše tirjatve so tako pravične, da se nam prej ali kesneje morajo spolni t i.
3.	Zahtevali in tirjali smo našega jezika enakopravnost v uradnijah z druzimi jeziki.
Trditi smem, da se je k ljubu ovir naših zagrlzlih nasprotnikov tudi tukaj začelo boljšati.
Cesta do te pravice se prodira, res je Še kamenita in krepasta, ali s trudom jo uže ugla-dimo.
Ta zahtevanja, katera smo na našem taborju izjavili in sem jih prav zdaj ponovil, nam so naj vainiša; ako se ne spolnijo, mi ne moremo v duševnem razvitku napredovati; za enake pravice se bore z nami združeni naši sosednji bratje na Kranjskem i u Stirskoni; in dosežemo jih, ako rok ne bomo križem držali, kajti mi s tem nobenemu drugemu narodu krivice ne delamo in mu je tudi ne želimo; mi zahtevamo to, kar nam po pravici gre. Mi smo in hočemo ostati zvesti udje srečne in mogočne Avstrije; srečna, mogočna in nepremagljiva pa bode Avstrija le tedaj, ako bodo v^l v njej prebivajoči narodi zadovoljni ter vživali enake pravice. Naš preavitli vladar ljubi vse svoje podložne enako; zato moramo še toliko bolj skrbeti, da bomo vedno volili poštene, za naš narod in njegovo blagostanje unete poslance v državni zbor, to, rekel bi latiuec, je condi-tio sine <jua non, to je pogoj, brez kojega do naših pravic ne dospemo. Pomagajmo si saini in pomore se tudi nam.
Kakor sem pred tremi leti na taborjl končal svoj, govor, tako ga končam tudi danes /. besedami:
Naš Ščit, upanje boljše naše prihodnosti pa je poleg našega neutrudljivega delovanja naš preljubljeni deželni oče, kateremu tudi danes pri tej slavnosti, kakor takrat na taborji, v potrditev naše udanosti in našega zaupanja nau-dušenl zakličimo trikratni: Živijo naš cesar Franc Jožef I.
Zdaj zaigra godba cesarsko pesem, katero je burni živijo-klic preglasil, da je odmevalo ob bližnje isterske stene.
Topiči so pokali v bližini, bil je veličasten prizor, vso občinstvo je mahalo s klobuki po zraku, radost in navdušenost je dosegla vrhunec; narodni ponos se je iskril z obraza preprostega kmeta, kakor z obraza ponosnega ple-menitaša, vsem so prsa v radosti kipela in starčku tam na desnem krilu je kanila solza na obgorelo lice.
Srečkanja se je uže marsikdo želel 1 se nadejal, da dobi sodček dobre bržanke ali vsaj kaj druzpga.
Nagnjetilo se je tedaj zopet občinstvo pred Pangerčevo hišo in veselje je bilo gledati ono«
katerim je bil i sreča mila : Za dobitka pod 5t. I 9J0 in lUJ pa se do zdaj še nobeden ni oglasit in zato sta v Dolini shranjena.
S tem je bil slavnostni spore.1 končan in začela sn je splošna zabava. Občinstvo je zasedlo mize v gostiln ih in si gasilo z dobro bržanko žejo; pevci so prepevali narodno in godba je z narodnimi popotnicami po petji vselej povzdignola veseije.
Odbor •Edinosti* z odličnimi gosli pa je praznoval v veselih napitnicah in govorih dan, kateri zabilježi s zlatimi črkami v svojo kroniko.
Deželni zbori.
Kranjski.
Dvanajsta seja, dne žt. oktobra.
Na dnevnem redu je poročilo pomnoženega odseka o vladnej predlogi, zadevajočej nekdanji graničarski okraj Čumberg in občino Marijin Dol.
Večina zahteva, naj so imenovano, doz laj graničarsko ozemlje vrne kranjskej deželi, ka-terej je nekdaj pripadalo; manjšina pa priporoča, naj se vMovI v Kranjsko le Marijin Dol, 2um-berg pa naj ostane pri Hrvatskoj proti temu, da bodo ogrska vlada podpirala dolenjsko železnico, da so sezida proga od Karlovca do kranjske mejo.
Narodni poslanci gg. Navratil, Svetne, De-tela temeljito zagovarjajo manjšine predlogo, Deschmann in Kaltenegger pa nasprotujeta ; na. zadnje se pri glasovanju po imenih zavrže manjšine predloga; deželni glavar grof Thuru se je vzdržal glasovanja in zato so neinškutarjl klicali: ohol
Potem se izreče zahvala cosarju, da se je Vojna granica razvojničila.
Zdaj se prične tajna seja, katere sklepi se prebero v javnej seji, ti so: Deželna blagajnica so izroči c. k. blagajnici in plati dežela za to vsako leto 3100 gld. Pogodba z vla.lo se ima pa le tedaj sklcnoti, ako vlada prevzame izinej dosedanjih treh uradnikov deželno blagajnice vsaj dva v državno službo.
Trinajsta {zadnja seja), dne 23. oktobra.
V imenu upravnega odseka nasvetuje po-slanec Gariboldi. naj se polagoma napravljajo velike občine, l naj so deželna vlada vnovič na prosi, da v prihodnjem zasedanji deželnemu" zboru predloži deželno postavo o razdelitvi pašnikov in monjevaluJh zemljišč.
Deželni načelnik, u. VVinkler tomeljito po-jasnuje to stvar ter navaja veliko težave o teh zadevah, ker so razmere v deželi zelo različne.
Poslanec Svetec po pravici očita deželnemu odboru, da jo delal zoper načelo dotičnega zakona, ker je v nekaterih krajih napravil prav velike, v družili pa pustil prav majhne občine. G. Deschmann dolži vlado, da deželnega odbora o tej zadevi nI podučila, a g. Svetec mu odgovori, da mora deželni odbor to sam vedeti, da pa ni hotel vedeti.
Predlogi upravnega cdseka se sprejmo.
Zdaj pride na vrsto predlog g. Detele, naj se ustanovi v Ljubljani kmetijska Šola. Narodni poslanci Detela, Svetec in Navratil kaj izvrstno dokazujejo potrebo te šole; nasprotniki Kaltenegger, Deschmann, Schrcy in Schaffer ne morejo do živega priti nobenemu razlogu, lo izgovarjajo se, da se deželni zbor nikoli ni izjavil za to šolo. Zato pa jim je tudi g. Navratil zagrmel res-nlco na uho, da oni nočejo ničesa, kar bi koristilo narodu, katega bi radi ugonobili. A zaman jo vse to: Slovenec ostane Slovenec in postane tudi Slovenec v šolah, cerkvi in uradih!— Narodni poslanci in občinstvo to i/.javo burno odobravajo. — Da se predlog g. Detele ni sprejel, temu so ni Čuditi.
Potem pride ua vrsto poročilo upravnega odseka o pogozdovanju, uredbi vipavske reke in o močvirskih zadevah, poročevalec je gosp. Detela.
Na predlog dr. Zamika se sklene, naj de žolni inženir preišče, kaj je uzrok vednim po-vodnjam ložke doline na Notranjskem.
Poslanec Lavrenčič priporoča, naj se za do-delanjo jeza pri potoku bela v vipavskej dolini dovoli 1100 gld. posojila. Poslanec dr. Schatfer se temu predlogu strastno protivi, a deželni načelnik g. Wlnkler ga prav gorko in krepko zagovarja iu tako tudi dr. Poklultar. Lavreučičev predlog se sprejme.
Sprejme se potem tudi predlog upravnega odseka, naj so predrupafil g. 79 občinskega reda po deželnem zakonu, da sine deželni odbor dovoljevati priklade nad 15% pravega davka ali užitniue; za priklade nad r>0°/o pravega davka, ali 30°/e užitnine pa treba deželnega zakona.
Okrajnemu cestnemu odboru v Ložu so dovoli 2-V/o priklade za cestne namene.
S tem je bila trinajsta seja končana i tudi letošnje zasedanje kranjskega deželnega zbora.
G. dešelni glavar, ki je zbor ves čas razumno in s hvalevredno neprUtrauostjo vodil, zahvali se v slovenskem jeziku odsekom i poslan cem za trudapolno delovanj**, in deželnemu načelniku za dobrohotno podporo, potem nadaljuje v nemškem jeziku iu poudarja udanost kranjske dežele do habsburške hiše ter izrekuje nadejo, da Njeg. veličanstvo pride obiskat prihodnjo leto kranjsko deželo, ko bode slovesno praznovala šeststoletnico združenja z slavno habsburško rodovino, ter zakliče: Slava in lloch cesarju, na kar zagrmi od vseh strani: Slava I Živijo! Hochl
G, deželni načelnik se zalivali za priznanje, njemu in vladi izrečeno, in deželnemu zboru, da je izvršil ustavno svojo nalogo.
Tudi baron Apfaltrern izreče zahvalo g. deželnemu glavarju, a v raskavem in osoruem glasu, vplete pa v zahvalo spomine, ki vsaj na pravom mestu niso bili.
Vse drugače pa je zvonela beseda dr. Po-klukarja, ki je izrekel zahvalo v imenu manjšine, ker je bila odkritosrčna in gorka ter sojo narodni poslanci in poslušalci pozdravili z burnimi /ivijo-kllci.
Deželni glavar se Še enkrat zahvali ter potom naznani, da jo zasedanje deželnega zbora končano.
Mi smo d tvno, predno se je kranjski deželni zbor sešel, rekli, da bode zbor zanimljiv, in res je bil zanimljiv; kdor se je hotel iz njegovih obravnav kaj naučiti, lahko se je dosti naučil; kdor je bil doslej še slep, odprte so se mu oči, i če slepec spregleda, kdo bi so tega ne veselil ? — Na enej strani sino opazovali slepo strast, na drugej blagodejno, rodoljubno navdušenost. Le tudi je zmagala večina z surovo silo, vendar jo je manjšina moralno do smrti pobila. Kdo je z bojišči odnesel lavoriko, to je jasno, to vidi vsa kranjska dežela i vsi drugi Slovenci, ki imamo srce za svoje bruto na Kranjskem. V zadnjem zasedanji kranjskega deželnega zbora je propad mej večino tega zbora i kranjskim ljudstvom tako zazijal, da ga nobeden več ne preskoči.
Spomenica
tržaškega deželnega odbora visocemu c. k. mi-nisterskoinu načelništvu zastran neposrednje i neodvisne zveze Rudolfove železnice s tržaško luko.
Z ozirom na to, da je nepogojno, vidno in neodlašljivo potrebna druga, neodvisna železniška proga, ki bi tržaško trgovino povzd ignola ter jo do boljše osode dovodla;
z ozirom na to, da se je v varstvo gmotnih deželnih interesov mestno iu deželno zastopstvo večkrat s to zadevo pečalo;
z ozirom na to, da sla še le zadnjič oba mestna zastopa, mestni s\6t in trgovinska zbornica, poslala visocej cesarskejvladi spomenico, v katorej sla vsled tega, ker so ima odpraviti svobodna luka, priganjala na to, da se v prvej vrsti zvežo tržaška luka naravnost i neodvisno z Rudollovo železnico, katero prošnjo, kakor tudi druge te spomenice, potrdil jo soglasno deželni zbor v seji od 29. septembra tega leta;
z ozirom na to, da je potreba te železnice zarad velicih olajšav, katere ogerska vlada neprenehoma deli reškej Inki, vedno bolj šutljiva;
z ozirom na to, da je tudi ljubljanski deželni zbor v seji od 1. oktobra I. 1. dotični predlog necega deželnega poslanca soglasno sprejel in 17. oktobra tu li soglasno potrdil u» godni predlog železniškega odbora;
z ozirom na vse to, podpirajoč Vidakovičev predlog, predložil jo podpisani deželni odbor deželnemu zboru to le resolucijo: (To resolucijo stno uže objavili).
To resolucijo deželnega odbora je deželni zbor v seji 18. oktobra t. 1. soglasno sprejel.
Oprt ua ta sklep deželnega zbora, čestita si deželni odbor, naznaniti visocemu c. k. mi-nisterskemu načelništvu skleueuo resolucijo.
(Je tudi ona govori o prelinetu, o katerem se je uže mnogokrat razpravljalo, za kiterl se zanimiva uže nad deset let vsa dežela, vsa zastopstva, razne zakonito ustanovljene družbe in posebno trgovski stan; vendar mu pristavlja deželni odbor nekoliko kratkih, pa potrebnih opazk, iz katerih denaSnje dni bolj nego kdai odseva deželno javno mnenje.
Sploh jo znana nujna potreba druge želez-nične proge, ki bi neodvisno od uže obstoječe edino železnice, vezala Trst naravnost i po najkrajšej poti z notranjimi deželami i najvaž-nejimi trgovinskimi mesti.
Će se taka železnica ne napravi ali le odloži, imelo bi to najbolj Škodljive i noodvra. čljive uastopke za vse monarsko-trgovinske interese, ki imajo v Trstu svoje središče in se
dobrodejno raztezajo ne le n i notranje in primorske d- žele, te unč tudi na otdaljene dežele
in morja,
IV' pad trgovino v n išej deželi in dosledno pešatij ■ ekonomičnega in splošnega stanja, ki se danes povsod britko čuti, vxiiUj.ll jo v zad-njeui času in vzbuj i še danes najobilniše skrbi.
Trst, to je zdaj jasno, ne moro več v tekmovanju z severnimi in tudi južnimi lukatni prvi biti in tudi ž njimi neenako napredovati; on gubi vedno bolj tisto zavidljivo stanje, na katerem je poprej na Adriji stal.
V	tacih razmerah Trst zelo trpi ter se bolj nego kdaj briga za svojo bodočnost, in le ena pomoč j®, namreč neposre inju i neodvisna zveza itudolfove železnice s tržaško luko.
Mej tem ko imajo druga mesta v državi več železnic, gotovo bi se godila Trstu krivica ako bi prav ta državi toliko važna luka v splošno škodo za vselej ,bila odvisna od samo ene železnice.
Olajšave, pa naj bodo kakeršne koli, katere nam bi se zdaj moglo dati v podporo naše trgovine, ki je v nevarnosti, nikoli ne bi tako trajno i u vzdatno pomogle, kakor naprava druge, posebno neodvisne železnice.
Z ozirom na te razloge, ki so vteineljeni ne le v resničnem stanju žalostnih naših razmer, temuč tudi v prizadevanju drugih dežel, namreč Kraujskega, Koroškega, SolnograŠkega, in Istre, čestita si podpisani deželni odbor' zvesto spolnuvajoč deželnega zbera sklep, naj-gorkejše priporočati visouomu načelništvu zgoraj omenjeno resolucijo, naj bi jo v sedanjem zasedanju državnemu zboru prelloŽilo, da so po ustavnem potu določi, kar je neobhodno potrebno za povzdigo tržaško trgovine, ki je zdaj v tako žalostnem stanju.
V	Trstu, v H. dan novembra 1881.
Dopisi.
V	Dolini 11. novembra.
Slavnost, katera so je v našej Dolini vršila
ostala je marsikateremu v dobrem spominu. Spomenik, ki so v sredi vasi dviga, priča, da na slovenskej zemlji, na oballh Adrije živi narod, kateri jo žilav in zmožen za vsako kulturno Ži-venje. Dolinčani so lahko ponosni, da je to prvi spomenik slovenskih taborov, na katerih jo narod zahteval svoje pravice. Da je to mnogo truda stulo, nI potreba pojasnovati, ker vsak narodnjak ve, daje narodno delo mučno. Dolina ima vrlega dekana, Bog nam daj mnogo tako vzglednih rodoljubov, in naš narod Se mnogo narodnih spomenikov postavi. Tudi politično društvo »Edinost« je pokazalo, da jo vredno imena, da je pravi reprezent int Primorske, ker ima zaupanje pri Primorcih. Naj po listih še toliko pisarijo proti temu društvu, to so le snežne kepe. Preidimo zdaj na splošno zabavo v Dolini. Vsi stanovi so bili zastopani: tu vojak, tam plemenitaš, kmetič in trgovec, učenjak iu pastir; profesor in učenec, duhovnik in uradnik, vsi so bili ponosni, da so sinovi Slave.
poilffrailoin, 14. novembra.
Smili se nam. Dolg je I pamet ima v — bradi. Sel je na vejo črvive jablane, odlomila se je i sedaj leži v — ričetu. A naj povemo naravnost celo dogodho. Nek nepridiprav se je predrznol stopiti v našo občinsko pisarno in zasramovati župana, tor mu nepoštenost očitati. Prisiljen je bil Župan braniti se proti takemu hudobnemu napadu s pomočjo sodnije in preilrzneš je bil obsojen v — luknjo.
A to nema samo ob sebi tolikega pomena, da bi vredno bilo zgubljati polu besede, Kiyti tacih nesramnežev je v vsacem kraji, nego javna tajnost jo, da je bil obsojeni k temu zapeljan od ljudi sicer njegove vrste, a vendar od tacih, ki si prizadevajo v naših občinskih zadevah kako, ako tudi ne izborno, vmes reči. Pred tem' ljudmi svariti, namen je teh vrstic. Kajti, ne imajoči veljave, prizadevajo si s6 silovito predrznostjo i nesramnostjo pridobiti si jo. Kakor ta slučaj kaže, njim niti tako sredstvo ni pregnjusno in s tom so oni huje sojeni, nego njih malo-vredna žrtva. Varuj se jih, narodi
Gospodu županu pa čestitamo k zadoščenju, katero je zadobil s to obsodbo nepoštenja svojih sovragov,
V	Gorici 12. novembra.
Tujci hvalijo našo »Nizzo«, da je miren kraj
in prav prijazno bivanje vzlasti onim, ki bi se radi odpočili duševno iu telesno. Jaz tega ne morem trditi, ker lastna hvala ni dosti vredna, imam druge nazore, koje ml potrjuje skušnja zadnjih dni. Gotovo ni prijetno bivanje v krajih, kder vedno grmi in treska. Minoli teden je pa tu tako strašansko grmelo, da nismo vedeli« je li potres ali pravi grom; kajti grmelo in treskalo je tu li iz jasnega. »Soča« je grmela in
(Dalje v prilogi).
odvisni o t rednega In zdravega drla v nega gospodarstva, temuč tuli duševni in gospodarski interesi. — Državnega zbora desnica je živo pritrjevala i večkrat pohvalo dala g. ministru, pa tudi levičarji, ki so v začetku delali z svinčnikom opazke, opustili so to ter pozneje pazljivo poslušali.
Zadnji petek je bila druga seja, v kate rej se je bral načrt o kazenskem zakonu in trgovinska pogodbi z Srbijo ter se vršile dopolnilne volitve v razne odseke. Volil se je tudi odsek za Hohemvartov predlog o pravici državnega sodišča. Znano jf namreč, da se je državno sodišče mešalo v pravice državnega zbora, da se je veČina državnega zbora temu uprla, ker je v vsakej ustavnej drŽavi edini državni zbor poklican postave sklepati, tedaj tudi končno razsojati. / zakonodajskih stvareh mu je tedaj tudi podvrženo državno sodišče, kakor vsak drug urad. Ali manjšina državnega zbora je takrat stopila na stran državnega sodišča, ter h tem se tako ponižala, daje sama sebi odrekla ustavne pravice le lato, da jej državno sodišče pritrdi. — V odsek za Hohenvvartov predlog tedaj ustavoverci tudi niso hoteli voliti, ampak zapustili so zbornico. — Nu, naj bo, saj se bliža čas, ko skopnć, kakor sneg spomladi.
V	juinej Dalmaciji se novačenje vendar ni izvršilo brez ozbiljnih nastopkov, Nekoliko Kri-vošjanov se je uprlo in so se vsled tega v Kiznu zaprli. Zato pa se je napotilo 40 oroženiii njihovih sorodnikov v Rizno ter so zaprte osvobodili i se z njimi umaknoli v gore, K tem je bil poslan profesor Risto, da bi jih pregovoril, naj se zakonu podvržejo; ali nič ni opravil ter je moral pobegnoti. Za njim je šel kotorski Škof Detranovič v tabor upornikov na dragalsko polje, ali uporniki ga niso slušali in moral se je vrnoti. Še dovolilo se mu ni, da bi s konja stopil in počil, tudi v bližnjo cerkev ga niso pustili. Upornikom so se neki pridružili tudi brcegovski nezadovoljnoži, baje da je mej njimi tudi Kovačevič in znani ustaški vodja Lazar Sočica. Će je to res, kar pa ni še potrjeno, potein je stvar ozbiljna i bo treba razumnega ravnanja, da ne pride do krvavega upora. Izmišljeno pa je, kar priobčujejo dunajski ustavo-verni listi, da upor vodijo Crnogorci; take laži trosijo 11 Časniki le zato, ker sovražijo Slovane in vse, kar je slovansko.
Obrtniki so Imeli zadnji teden na Dunaju shod; zbralo se je nad 3000 skoraj samih Nemcev. Ta sliod je zato imeniten, ker je dal prej. Snjej vladi, ustavovercem in judom ostro nezaupnico ter svetu pokazal, da pravo jedro nemškega ljudstva nič ne ve o zatiranju Nemcev« pač pa o zatiranju obrtnijo po liberalcih. Vnanja drŽava.
V	Italiji je vlada prišla na sled mejuarodnej republikanskoj zaroti, o katerej pa nič ne objavlja, da s tem preiskave ne ovira. V to zaroto so vpleteni italijanski in južno-francoski delalci. Posebno veliko privržencev ima ta zarota v Marsilji na Francoskem, kder se vedno na zid nabijajo revolucionarni pozivi. Čuditi se temu ni, ker v Italiji nižje ljudstvo le hlap-Čuje bogatinom ter jim lajša »dolce far niente«.
Na Italijanskem Irfedenta ne miruje, popotovanje italijanskega kralja na Dunaj je nI zatrlo, ampak sielo razdražilo. Republikanski organi namreč javno izrekajo, da je treba italijansko monarhijo odpraviti, ker se je odpovedala na avstrijske primorske dežele in južno Tirolsko, in ker je le republikanska Italija poklicana* pod tiranskim jarmom zdihajoče italijanske dežele oteti. Tudi Francozom odstopivše dežele hočejo nazaj imeti, a pričakujejo, da so s francoskimi republikanskimi brati o tej stvari mirno pogodć. — Vse to jasno priča, kako previdno mora postopati naša vlaba nasproti Italiji i kako potrebno je, da se vendar uže spolnijo primorskih Slovanov težnje, tolikrat izrečene na ta-borjlh 1 priporočane v vsoh Avstriji prijaznih časnikih. S polaščevanjem se trebi pot Irredenti.
Konci zadnjega tedna se jo odprl v Bero-llnu nemUi iriavni tbor s prestolnim govorom, katerega je knez Bismark prebral, ker je bil cesar bolehen. Ta prestolni govor je politično zelo važen, ker se v njem poudarja tesna zveza treh cesarjev: nemškega, avstrijskega In ruskega, ter zagotavlja evropski mir. Ustavoverne našo rogovileže je to poročilo zelo poparilo, ker njim je povoljna le zveza z Nemčijo in tudi Italijo, Ruse pa bi v žlici vode vtopill, ako bi mogli, ker Rusi so Slovani.
Poljaki na Potnanskem so se začeli prav veselo gibati; pri zadnjih volitvah so priborili 18 poslancev v nemški državni zbor in enega si utegnć pri ponovljenoj volitvi še pridobiti; v letu 1878 so imeli stoprv 4 poslance.
Oambetta je sestavil ministerstvo, katero je začelo uže prav strogo delati za Gambettine namene. Gainbetta jo na Francoskem uže dik-ator, če tudi ne po imenu, pa po dejanji.
Irci so začeli posnemati nihiliste. Na par-niku »Severin«, ki j.> Idi na potu iz Brintola v Glasgoiv, nžgali so dinamit, 9 osob je ostalo na im stu mrtvih, '».'t pa je hilohudo ranjenih. Vso raztrgano ladijo so v Kingstovvn privlekli. — Mi tacega maščevanja ne moremo odobravati, a ono je vendar znamenje časa i svarilo, naj so i. ljudstvom Človečki ravna.
domaČe stvari.
€e%arje%' dar. Cesar je blago dušno podaril 1(100 gld. na prlponioč onim, katero je povodenj v mestu Kninu poškodovala.
l*ov»r«lroiii v Knežaku je cesar v svojem in imenu cesarjeviča Rudolfa blagoduš-no daroval 500 gld.
Mil« »kor Dolirlla. Upanje, katerosmo zastran visocega bolnika zadnjič izrekli, bilo je prazno. Iznova ga jo napadla huda bolezen, in odsliimal silno trpi ter od dne do dne slabi.
Neja trZaškegaoli ?'lii*koira *%eta
je imela biti 10. t. m. Na dnevnem redu so bili nekateri predlogi zastran novih občinskih dohodkov, a ni se moglo nič sklenoti, ker k seji id prišlo zadosti svetovalcev. Iz tega se vidi, da se tudi naši svetovalci novih davkov boje, vendar pa bi zelo želeti bilo, da se tako zelo ne ottogujejo sejam i spolnujejo natanko dol-nosti, katere so pri volitvi prevzeli.
Tržaška razKtava. Razstava je zdaj dognana stvar: potrebno zgradbo bodo zidal znani trž. arhitekt, g. Berlam, drugi konsorcij pa prevzame dela za zasipanje morja. Odbor razstave je tudi sklonol, da se imajo dotični podjetniki posluževati, kder jo to le mogoče, domačih rok. Zadnje jo prav; vendar pa je odbor slabo ravnal, ker ni razpisal vsa potrebna dela, ampak poslužil se v Trstu navadnega pota: protekcije. — Mi bomo vedno grajali tako postopanje, kajli taka dela, za katera mora plačevati tudi ljudstvo, otdajati se morajo javno po dražbi. Tudi to nI prav, da odbor za razstavo išče na Italijanskem podjetnika za loterijo. Trst jo vendar bogat in čuditi se jo, da tukaj in na Dunaji ni toliko kapitalistov in podjetnikov, da bi mogli financirati loterijo za 300.000 gld. To na vsak način dajo spričevalo ubožnostl odboru razstave. Žalostno pa je Še to, da odbor berači pri i talijanskoj vladi, da dopusti razprodajo srečk tržaške razstavo po italijanskem kraljestvu. Trst pač pada; a poglavitni uzrok temu so oni prvi miljonarji, katerih delo ni patrijotizem, ampak omejeno jc na uživanje mnogih miljonov, pa na hreponenje po rodovih in po plemstvu. Ako primerjamo ham-burškega veletržca s tržaškim, kolik razloček je mej tema: prvi izključljivo le trgovec, navdušeno delajoč za povzdigo trgovine, drugi iščoč le dobrega zaslužka z majhnim trudom in brl-gajoč se samo za ničemurnosti. Kaj bodo pomagale vse železnice, ako pravih trgovcev ni| Mi odobravamo razstavo in ne rijomo proti njej samo zato, ker je bila sprožena od nam morda neljubih tju li; a to pa trdimo, da odbor razstave ni na tistej visočini razumnosti in praktičnega znanja, katero bi so morilo po pravici zahtevati od ljudi, ki so na Čelu tako važnemu podjetju. Pokaže se nam tudi, da Trst ima mnogo dela, mnogo ozbiljnoga ilela pred seboj, ako hoče postati to, kar svet o njem misli, namreč eno prvih svetovnih trgovlšČ. — Za razstavo se je v Trstu uže nabralo 111.000 II., In še se nabira. Pri sv. Andreju vrlo napredujejo — Po-gajanjo z Milanežem Obblightom, o kitorem smo zadnjič omenili, o loteriji, baje se je razdrlo, ker je ponujal le 60.00) gld. Prav jo, tako sramoto nam ni bilo treba. — Ljubljanski trgovinska in obrtna zbornica je 10. t. m. skle-nola, da prevzame nalogo pododbora za razstavo v Trstu i sestavi v ta namon odbor, v katerem naj bi zastopano bilo obrtnijstvo, kmo-lljstvo, gozdarstvo in tehnično in ribiško društvo.
Laščlno po »111 vriva mestni magistrat po iredentarskem programu po okolici. Vsi šolski napisi na šolah so izključljivo lo laški : scuola popolare; prejšnji napis: »ljudska Šobi«, zgubil so jo popolnoma. Dolžnost je naših okoliških poslancev, da takoj vprašajo župana: Ali mu je znano, da jo po tržaškej okolici nad vsako ljudsko šolo laški napis, na mesto slovenskega In kako misli to krivico odpraviti? Pričakujemo od naših okoliških poslancev krepkega postopanja.
Cesarjevo zanimanje za Tr*t. Ko so so cesarju poklonili udje avstrijsko delegacije, vprašal je poslanca Teuschla, kako je s trgovino v Trstu, in ko mu je ta odgovoril, da je slabo 1 da Trst vedno bolj hira, rekel je cesar: Priznati moram, da so Trst zelo zanemarjali, zdaj pa se mora zanj kaj storiti, tudi sem ukazal užo vse potrolmo, da se mu pomore, i naravno je, da tudi državni zbor zanj
kaj stori. Potem tacem imamo veliko upanja, 11 a se Rudolfova železnica k malo do Trsti podaljša. g. Teuschl jo moral pri teh besedah luli čutiti obsodbo on« stranke, /a kitere načela se je nedavno v trŽaškej trgovinske| zbornice t.iko potož il; vroče mu je moralo biti, da cesar pričakuje o I sedanje vlade i sedanje večine državnega zbora, da Trstu pomore, ne pa od njegovih pajdašev. Zares je, tržaški državni poslanci so razen onegi, katerega so volili Slovenci, v nasprotji z interesi mosta Trsta, in oni to čutijo ter jadikujejo, a trdovratnosti se vendar nečejo o Ipovcdati.
Madona <11 Maluie. Uže mnogo l< t se ta sopraznik ~1. novembra v Trstu kakor eden največjih praznikov praznuje.
Ljudstvo se ta dan ne poprime nobenega dela, ampak uže na rano jutro se zbira v crkvi »Matere Božje*, ker pozneje ne dobi več prostora. Vse prodaj ilnice morajo bili ta dan zaprte, čo tudi praznik ni od cerkve zapovedan; zgodilo se je uže, da so prodajaln i čarju, ki je odprl prodajalnico, vse šipe pobili i se hudo nad njim grozili. Ker cerkev pred nekaterimi leti ni hotela ta dan slovesne božje službe o-pravljati, prisilili so rajnega škofa, da jo to dovolil.
Ta praznik se do lota 1840 v Trstu nI praznoval. V tem letu pa je začela razsajati v mestu huda kolera. 'JI. novembra omenjenega leta jo šlo ljudstvo v velikej procesiji, katere so so vdeležili pivi tržaški gospodje iu gospe, innogo bosonogih, prosit »Mater Božjo »(Ver-gine della Salute), v Jezuitsko cerkev, naj bi odvruola to hudo šibo od mesta in ljudje še dandenes trdijo, da je še tisti dan kolera nehala. Od tega časa pa tržaško ljudstvo praznuje ta dan, kakor naj večjo praznike in pri vsej gnječi jo vselej najlepši red. — Tako jo bilo tudi letos i tudi mestno šole so bilo zaprte, v državnih šolah pi jo mnogo učencev manjkalo.
F. M. fti» Jovanovlč, novi dalmatinski deželni namestnik, dospel je zadnji četrtek ob 10. uri zvečer v Trst ter odplul užo ob polu enajstih na ladij! »Andreas lloi'er» v Zadar.
Vojaške zadeve* Tržaški magistrat naznanja, da mora zarad i novačenja vsak avstrijski državljan rojen v letu I8G2, 1861 ali 1860, ki v mestu biva, pa nema tuk ij domovinske pravice, v dobi od 1. do 28. decembra t. 1. prinesti v mostno uradnljo svojo listine.— Z drugim oglasom kličo magla trat vso v tržaško občino spadajoče mladeniče, rojeno v letih 1804, 1801 in 1X00, katori hočejo začasno ali stalno vojaštva oproščeni hiti, naj so oglase meseca decembra v mestnoj hiši i naj pridejo ž njimi tudi njihovi roditelji ali varuhi.
Primorska franka so je vendar ustanovila. Upravni svet bo sicer imel svoj sedež na Dunaju, ali vodstvo in banka v Trstu. Kapital znaša 40 milijonov v delnicah po 500 frankov; vplačati je precej 20 miljonov. Banka prevzame uže več let zapuščeni »Navalo Adriatico« ter bodo tu delala tudi vojne ladijo, kakor jih je nekdaj delal Tonelo, ko jo bil vojaškej mornarici vrhovni poveljnik nadvojvoda Maksimilijan,
Pohvala tržaških okoličanov.
»Slov. Narod* od 15. t. m. v uvodnem članku omenja pridnost in štedljivost tržaških delal-cov. Da, večinoma so naši ljudje, vzlasti tisti ki se svoje narodnosti zavedajo, delalni, trezni in varčni; Šo več polivalo pa so vredno okoli-ianke, katerih marljivost iu potrplivost se pač sme vsem Slovenkam v vzgled slaviti. Mej fanti iu možmi se pokvarijo le oni, ki so po smrdljivih mestnih ošterijah bratijo in vlačijo z spridimo in surovo laško drhaljo.
Tržaško veteransko društvo ima užo nad 4">00 udov, in spada mej najdelavnejša v Avstriji. Priskrbelo si je tudi lastno godbo, katera obsega okoli 50 izurjenih godcev. Slovencem je izdalo pravila v slovenskem jeziku in bo z njimi vse v domačem jeziku obravnavalo.
Beračenje pred možitvami Graje vredna jo navada naših okoličank, kadar so može, da hodijo s pletenico na glavi, v katerej jo plošček sladkarije, za takozvano »rožico« beračit. To ni častno ni okolici ni narodu. Pripetilo se je, da ste dve mladi deklici na dolinske slavnosti dan prišlo v kivano »Bott« s tako beračijo. Vsacega pravega narodnjaka je rudcčica oblila videti iu čuti, k i j so nekateri gostje, ne našega naroda, i njima in o njih govorili. Naj bi odlični okoličani odpravili to zelo grdo navado, katera ni nikakor na pravem mestu in jo lo narodu v kvar iu nečast.
Priden društveni ka*lr je bil nek J. Massanli, kateri je društvu tiskarskih stavcev v Trstu zapravil blizu 5000 (1. V soboto ga jc policija zaprla.
I meno« a ■■Je. Vrli narodnjak, g. dr. Stanislav StTger je imenovan sanitetnim asistentom pri okrajnem 'lavarstvu v Logatcu.
%1'sret'a na morju. Avstrijska obrežna ladija «llr. egovina« sej.' !>. t. m. pri Molonti potopila. Monarje je Idoydov pamik »Nil« otel. Potopljeno ladijo poskusijo zopet vzdignoti.
tlor%kcga volka, ki je bil 4.05 metrov dolg, ujeli so zadnje dni ua pobrežji otoka Raba fArbe). Pomorska oblastnija je izplačala zanj .'•<*) gbl. darila.
V*ak«'inu w%oje! Gosp. P. o katerem se govori v za I njej štev. Edin. v članku «Slav-nost v Dolini* nam piš >, da ni on vodil otilel-ka veteranov, ko so jo bil načelništvu 13 okraja uže poprej odpovedal, ampak njegov nastopnik g. M. On je bil pričujoč samo kakor gost.
Jurija Cilavlne iz Boršta, kakor se nam poroča, niso izvlekli mrtvega iz morja ampak našli so ubitega v drevoredu pribavljah* Sodnija preiskuje.
Vabilo. Ker bode prlhodno nedeljo t. j. 27. t. m popoludne ob 3 uri v narodnej gostilni pri g. Korošcu v St. Petru seja začasnega odbora »okrajnega km-tijskega društva postojnskega, zato so vljudno vabijo vsi odborniki, kakor i drugi za kmetijstvo uneti narodnjaki, da ne te sejo vdoležo. — Seja bodo pomenljiva, ker odloČiti se Ima, so li osnuje, ali no to društvo, katero utegne s časoma jako va žno postati.
Mlovenftke tKkovIne, tako se z Dunaja brzojavlja »Slov. Nar.« imajo se solnijam tako| oskrbeti, tako jo graškej višjej deželnej sodniji ukazal minister pravosodja. S tem bo sodnijam slovensko uradovannje zelo zlajšano, naj tedaj vsak Slovenec strogo zahteva, da bo tudi slovensko dostave dobival.
l>oleni«ka železnica. G. k. trgovinsko ministerstvo jo dalo ravnateljstvu knez Auersporgovih graščin in Inženirju Josipu vitezu Wonuschn dovoljenje k tehničnim pri-pravljočlui delom za lokalno železnico i/, Ljubljano v Novoinesto.
Popotnega učitelja za poljedelstvo ministerstvo takoj nastavi na Kranjskem, kakor jo to naznanilo kranjskej deželnej vladi. Sedanjemu ministru za poljedelstvo se v resnici no moro očit iti, da no bi skrben bil za kmeta; vseg;i pa naenkrat no more storiti, ker je prejšnjim ministrom bil kmet de-votindevedeseta briga.
Nloven«ka Matica vabi vse rodoljube, ki želo letošnje knjige prejeti in v letošnjem imeniku društvonlkov slovensko Matice natis-neni biti, pa še niso poslali ustanovni ne ali letulne, naj jo poŠI«jo do 15. decembra 1X81.
SkofTJeloke so nam piše, da so Čelezuikarji za tamošnju tovarno, katera železo valja, kupili 3 Bežno dolg In V/, sožen širok okrogel hrast na .losenovcu. Mislili so iz Medvod na vozu v Železnike prepeljati ta hrast, kateri nad bH) centov vaga. Cestni odbor pa je dovolil to vožnjo le pod tom pogojom, da mora dotični gospodar zavarovati vse inosto in vodotoke pod cestami. Ko so naložili na voz hrast peljiili so ga le nekoliko korakov, polom pa se' jo voz zlomil in hrast jo na božjo zemljo legel. Skušali ga bodo zopet naložiti.
Mlovanftkl almanah U. letnik, o katerem smo o svojem Času poročali, da ga je dunajski državni pravilnik zaplenil, imel je britdo osodo. Njegov Izdatolj, Radlvoj Poznik, kakor poroča g. D. v »Slovenskom Narodu,« imel jo hudo pravdo celo leto, bil je suspendiran i nazadnje iz Beča za kazen premeščen v Krems. G. Poznik je storil vse, kar mu je bilo mogoče, obrnol so jc celo na cesarja, a to mu jo bilo zabranjeno. Almanah jc na Dunaju pokopan tudi za prihodnja leta; zato je skrbel državni pravilnik grof Lainezan; gosp. Poznik pa povrne naročnino vsem; nekdo, ki je na Primorskem nabiral naročnike, nam je povedal, da jo povračilo uže prejel.
»Dle Mlovenen.* Von Josef Human. Wien und Teschon. Verlag von Kari Prohaska 18l.» Tako se irnenujo knjiga, katera se nam je ta teden po pošti poslala. Pozdravljamo jo z veseljem, kajti ime učenega spisatelja nam dajo poroštvo, da jo izvrstna. Govori o sedežih o Imenu, o starosti, o naseljevanju, o zgodovini, o običajih o jeziku, o slovstvu, o umet-njah Iu vodah pri Slovencih. — Ko knjigo pre-čitamo, hočemo več o njej spregovoriti.
Obligacije goriškega zemljiškega odveznega zaloga so bile 31. oktobra izžrebane te le: S kuponi po gl. 50 s. d. št. 56, 73, '-'(18, 248. S kuponi po gl. 100 s.
Št. 155, 277, 471, 7-'3, 786, 787, 824, 840, 891, 701, 920, 957, 9G9, 977, 979, 984, 9^5, 991, 91)2, 9U4, 1008, 1008. — S kuponi po gl. 000 s. q. št. 178, 189, 210, 280, 239. — S kuponi po gl. iUOO s. q. št. 116, 336, 393, 433, 454, 4U6, 478, 489, 504, 5i7, 556, 557, za delni znesek, gl. 50. —
Priloga st. hl. „Edinosti'
bobnala, da je hotela oglušiti vse druge |i>le naše politike on miniatur. Vein, da sle Tria-čanje t» grmenje ćuli, zato niste došli obiskat naše »Ni/.ze«. kor vas je burja nadlegovala. — lvoje »Soči« odleglo, pa jo takoj zagrmel drživni naš pravdnik na ubozega »Kcula*, ko je hotel Goričanom povedati — Će tudi le objektivno, kako so grmeli vlaški demokrati v Rimu na ubozega Umberta. Moral je »Iv o« doma ostali, tako ga je i• i 1» poha!dio. Ibdol je po kratkej bolezni iti drugič moj svet; ali čudo, udari grom in strela In ostali je moral tudi ta pot doma. Izgovarjal se je namreč, da je tudi »Tribuni' isto donesla, pa 51a vendar zdrava moj svet. Stoprv denes 11 t. m. je stopil mej svet, ter v uvodnem članku pika vlado i državnega pravilnika — pa grmeti noče. Govorilo se jo o počitnicah prilično dosti o boljših vremenih za slovenski jezik in reklo tudi, da se v »Ni/.zi« v tem lahko na prebije. Ali pooblačilo se je in zagrmel je mej nas nemški »Soliulverein«, ki ima mej svojimi udi tudi naše nemške profesorje srednjih šol; kajti sumim, da ti so sposobni za take stvari. No morem drnzega nego svariti: Učitelji in učenci, varujte se, da ne udari na vas ta nemška strela. — Naši itnlljančlcl so tudi grmeli in prav dobro razsajali po krčmah, kar ste ule davno slišali; sedaj molče in premišljujejo svojo prihodnost v mirnem hl idu misleči in kljuitajoči ( kako bodo petarde grmele po zimi, ako se jim posredi, da pri prvej poskušnji ne zagrmi zopet na nje policija. — Naši mostni očetje videči, da hočeta Trst i Ljubljana železniško črto Loka-Divača zase pridobiti, hoto, da bi parni lilapon mimo njih grmel iu to čez Predil ali sv. Lucijo z Rudolfovo železnico v Trst. Toraj je grmenje res ali ne.' Zdaj pa imamo jako krasne dneve, soluce nam gorko sije kakor spomladi, nebo je ve Ino vedro, »Nizza« je vredna svojega imena.	Rastko.
Ix kopra 10. novembra.
Zadnjo dni so je vsakdo, ki se zanima za napredek našega ljudskega šolstvu, mogel prepričati, da so zahteve, ki se stavijo na učitelja današnjih dni, precej visoke. Mnogo mu je znati, da zadobi naslov sposobljenosti. Pričajo nam to učiteljske skuhije, ki so se l'.\ t. m. končalo. Je len g. kandidat za meščanske šolu je o Istopil in jedrni kandidatinja je napravil i dopolnilno skušnjo iz naravoznanslva. Izmej 28 za ljudske šole izprašani!] je dobilo spričevalo štev. R. 9, štev. III. 10 in štev. IV. (nesposobljmiosti) 3 in sicer je s slovenskim poučnim jezikom aprobi-ranih: z slovenskim in ne mi kim .'I, s slovenskim in italijanskim I, s hrvatskim 1, s hrvatskim in nemškim 1, z italijanskim 15, z italijanskim in nemškim 2. Mimo tega se jo uže apro-banu učiteljica še sposobila za slovenske šole. Slovenski učitelji so: gg. Aužlovar, Košuta, Do-meniž, Pertot, Tomšič, Zebre, gospČ. Bavbela hrvatska učitelja: gg. Frank in Brozovlč. Mnogo jim sreče I
1% AJUovSditie dne 15. novembra.
Zadnjo zahvalno nedeljo je naše delalsko društvo posebno praznovalo. Ob poludesetih so se zbrali društveniki pod prekrasno zastavo in šli v leponi redu v cerkev k slovesnej sv. maši, Gospod župnik je v prav ganljivem govoru povdarjal kmečki, posebno pa rokodelski stan tako, da je bilo marsikako oko mokro. Zvečer jo bila veselica v društvenej dvorani, in sicer se je pričela ta veselica s tombolo ob 5 uri. Dobitki so bili rokodelcem primerni, namreč obleka. Po končanej tomboli se je začel ples, kateri je trajal do polunoči. Te veselico so se vdeležili skoraj vsi društveniki iu mnogo gostov, mej temi tudi odlična gospoda, tako tla je bili za ta večer dvorana res premajhna. Vstopnina k plesu je bila le 30 kr. in vendar je ostal društvu Čisti dohodek 31 gld. 41 kr. za Ajdovščino gotovo lep znesek. Temu se imamo pa v prvej vrsti zahvaliti gospodom društvenim podpornikom, kateri ob vs.tkej priliki pokažejo svojo radodarnost. Bog jih živil Bog jim slote-rokrat povrnil
3« Goriškega 10. novembra.
[Zdravnika treba slulati — Tužna Furlanija i pilkavost ital. zahtev. — C. kr. tadnice v Gorici i sprejemni izpit na gimnaziji; nekoliko karakteristike z dodatki.)
Bogme, nije dosta manjkalo, da niste tužnim srcem naznanili v »Edinosti, prezgodnje preselitve moje osobe v boljši svet, rekoč; Naš dopisnik je sklenol; bodi mu zemljica lehka! Kajti hiral semza nekim vnetjem, potem pase me je lotila šc davtea. Vsaka stvar ima svojo poučno stran. Onim namreč, ki zdravnikov nasvete zanemarjajo, ne škodi, ako povem, kako sem plati! svojo trmo. Zdravnik mi je velel: Leži, ne pij, tabaka, ampak pij to, kar dobodeš iz lekarnice. A jaz sem se gospadu v duhu debelo nasmijal, ančeš, lo ukazuj, mojega očeta sin bodo se sprehajal po sobi, pil bo tabak, tvojim lekom omeni uže dostojno mesto.
Nis.Mii legel, pil sem tobak, samo loke sem zvesto vlival v po nilnik. To se ve da, bolezenska pravda se jo kij nap.'k rnzvi-jda, rab Česar se zdravnik ni milo č.i lil ne vede, da som mu modre črteže zahrbtno uiiićav.il. A dn je pomijar v kuhinji i/pregovoril, da namestil sebe njega lečim, kakor je, dejo, njega dni škralelj izza necega ognjišča ovajal dečka, bob iz lonca kradečega kriče: Drejče pika bobi zaista zdravnik ne bi stogoval obraza, ampakza-ropotal bi bil: »veš kaj, neslauče, hodi se soliti* A da si je bilo v grlu čedalje hujše gorje, poznalo se ni niti na obličji niti na ostalem telesu, da sem bolen. 1 baŠ to mi je dajalo čuden povod, da sem so zdravniku kakor škodoŽelen demon v duhu posmehoval. Vendar ni izostal osvete č is, prišla je grozna kriza, strašni aut aut. V grlu je postalo kar naglo tesno tesno. Le svojej krepkoj naravi imam se zahvaliti, da sem s predrznim pokaSljajein misleč si: va bantjue, prebil osodopolni tvor. PobuhavŠi se zarad tega zdravniku, zvem od njega, da se začne stoprv sedaj drugi akt ude mučeče tragedijo. I res. V kratkem zdrknolo je skoro vse meso z mene, zbledel in oslabel sem, da me niste mogli več nogi nesli. .Sezal sem kij pridno po leklh. Več dnij sem preležal v strašnih omoticah vsled svoje samovoljo i skoro en mesec sem hodil ob palici gugaje se kakor vrvohodec, sličen več garniku (hrodju) nego človeku. Prav mi je bilo. To sem i za to zapisal, da se Imajo zdravnikov nasveti natanko izpolnjevati. — «SoČin podlistkar, ki je nekaj svojega «develeka» pojužinal na Furlanskem v svojih kratkih etnografičnih študijah, i potem za laso se prljemŠI, ostalino strijčevih čukov rešil na slovensko, ima prav glede na tla (svet) i stokrat več gledć na prebivalce. I te lačne furlanske kokošarje naj bi ked& primerjal svobodnemu slovenskemu posestniku ?
Furlanski svet tlela res dolgočasen vtisek, i ne vem, kako se godi, da si vidiš jako pio' »lovita polja, zaveš se koj, da si v deželi robov i samogollnili paš, če tudi še razmer ne poznaš. Morda je tudi omika temu kaj kriva, ako popotnik na mestu energčinih Rimljanov na klasičnih tleh zagleda otemnele mršavco, ki niso še toliko zmožni, da bi svoje prežalostno položje razumeli, Necega petka, s6 300 gld. v žepu, bil sem na Furlanskem v očitnej nevarnosti, da za gladom umrcin. Preletel sem celt? v Gradišči vse gostilne, krčme i barake, a šel sem i/, toga mesta tešč, Tužna Furlanija I I po njej se lakajo Ualjani: To je nekam kakor: V Mareini človek v jodnem letu lahko obogatit polu lota poprej pa mora umreti. Tako je nekdaj nok prismojen Bric po Gorici tolkel svojo Imtico kliče: Naš župnik mi je sovraž, vse dela da ne morem vzeti ženo, pri katerej bi vsakdan jedel meso. Saplenti pauca I Furlan je: šklaf, s kojim svobodne, imovite i zavedajoče se državljane pita, ne pa Slovenec, ki oderuškega pašt-va ne pozna kakor ukleuoiii Furlan, koji se masti v svojih gradeh. Italjanu je menda le za •o, da ima geograflčno več sveta i nekaj več 100 državljanov. Zavida ne prav dosta vredna inišljava I — Oni dopisnik, ki Vam je v dopisu od 4. avgusta v kratkih potezah razgrnol stališče tukajšnje okrajne vadnlce glede na jezik, Ima prav pa tudi v tem, da ni grajal učiteljev, ki se morajo po sprejetih instrukcijah ravnati i še več zato, ker jim dan danes več nego kedaj preti na gimnaziji strašni bav bav: sprejemni izpit, ki je kakor bi bil zajedno i izpit sosebno v 8. 1 4. razredu delujočih učiteljev. Letos je pala blizu čtrtinka na gimnazijo odpravljenih učencev. Kaj hoče ta strogost? Za Boga milega, kam pridemo po tem potu, tla uže vbijanje nemščine na vadnioi no more več zadostovati? Ne vadnlca, ampak gimnazijska pripravljal niča imel bi se zvati ta zavod, ko sloji pod tako kontrolo, i vadnlce pa slovensko nemški razred se meni zde zgoli pleonazmi, držćečemu se istinitoga položja rečij. A reči smem: če je zrelostna preskušnja na gimnaziji zadostna za vstop v višje šole, iinelo bi tudi zadostovati sprlčalo 4. slov. nemškega razreda za vstop v gimnazijo, čemu naj mi bodo svobodno šo to prltaknotl, da jo nekdaj, ko ni bilo tega izpita ni sledu ni tiru, tukajšnagimnazija se mogla ponaiatl se svojimi dijaki, ker so bili nekateri, ki so užev o. ali G. razre Iu za tisek pisali, lične latinske i grške stihe v 8. izdelovali, oziroma i nemško slovstvo prav dobro poznali. Ali je tudi dan danes tako ? Šolali so se na tukajšnej gimnaziji, ki so zdaj izvrstni duhovniki, pisatelji, odvetniki, zdravniki i či-novniki sploh. Erkliiro mir graf Oerlndur.... Isti Vaš dopisnik je tudi točno karakterizoval stan vadničnih gg. učiteljev, da nehvaležno delo opravljati morajo. Facta loijuuntur I Vendar se zdi logično mislečemu opravičeno, da bi konec loti! v srednješolskem razredu ne smelo biti ni jednega drugorazrednlka ali poizpraše-
j vatica v šolskem spročilu zaznamnjanega, i če jo vendar takih, kaj si more človek misliti nego lo, da merilo, pri glasovitom izpitu rabljeno, ni nikakor nezmotljivo, ali pada pouk ni bil usp 'en ; saj pač ni mogoče, da se tako strogo izbrana pšenica v kokolj spremeni. Tedaj smemo konstatirati, da je nemščina dosegla v tukajšnih šolskih zavodih veliko više lega, kar si je mogel glede na zahteve i obečanj i pa tudi na precizno i odločno se izrazujoč značaj napredovalim dobe i dotične zakone najhujši pesimist ali črnogled le mislili, kakor je Ksenofont doživel, daje mej žrtvovanjem v zalivalo bogovom izvedel smrt najdražjega mu sina ter vcnecodložil i poslušati moral, naglo obmolkovši, širše sporočilo i način sinove smrti; tako, za Boga baš tako utegne so i nam pripetiti, da mej brezposlenim praznovanjem v izmišljenih ob. čutih i mislih tešivnib zvemo konečni pad naše svete stvari ali saj nje polisek v nedostojnišo stran. Tu ima tedaj naš državni poslanec veliko prevažnoga gradiva, da se energično pritoži s krepkim tjuousrjue tandem. Zdaj je še čas, kajti čo so neugodnosti Izpremene v navado, izgubljeno jo potem vsako upanje na njihov preobrat.
Njega dni, tako mi je povedal človek, ki mu gre vsa vera — delala so se napotja v 1. gimn. raz. steni, da je tedaj ni prefekt tirjal od roditeljev spričevalo dokazujoče, da morejo vzdrževati svoje sine na gimnaziji. »1 mojega očeta — nadaljeval je navedenec — z meno vred je odpravil prefekt; kei ali ga ni razumel, ali kakor si bodi. Stoprv bolj izgovorna mati mi jo priskrbela vstop.» Koliko over i poskusov!.....Lo disciplina je bila nekdaj na tukajšnej gimnaziji veliko bolj stroga mimo sedanje. Lo en zgled, ki vse pove.
L. 1855, ko se je neki, sedaj upokojeni prof. P. ponižaval do direkcijskega iščojke, bilo je nekaj dijakov izbacnenih, nekaj pa kažnjenih v spričevalu, ali pa celo se zasego W. štipendijo letnih 120 f. samo zato, ker so bili za-sačoni v — kavani. Oni bistrovidni raportčr, v šoli drugače prav »konfuslonsrat«, ki mu je zgodaj olesenelo srce, zdirjal jo na vrat na nos k vodji naznanit mu grozovinske pregrehe, da je nekaj gimnazi|alcev v C. kavani. Ko vodja prisopiha, da je in flagranti zasači, nastane v sobi strašen ropet, i srečno se po stranskih vratili zmuznejo vsi razen enega, ki je vse ovadil. V onih letih je bilo namreč prepovedano obiskovanje krčem, kavan i gledišča, igra, pušenje na javnem i celo doma. Tempora inutan-tur i zopeten zgled, kako po nedolžnem trpeti mora marsikedo v.-,led vladajočega mnenja. '£ spodnjega Slajarja* 17 novembra.
Dovoli, ljuba »Edinost« prostorček vrsticam, poslanim iz Slovenskih goric pri nemškej meji. Ker se Ti, draga »Edinost«, tudi za nas Šta-jarske Slovence zauimivaš, zato hočem Tvojim dragim bralcem pisati nekoliko vrslic.
Odkar sem naročnik »Edinosti« še nisem našel v njej dopisa iz Slovenskih goric. Morda nema naročnikov tukaj mej Goričani? tega ne vem. Utegnol bi si kateri bralec misliti, da je tukajšne Slovence okužil užo nemškutarski duh, o ne! to so šo dozdaj ni zgodilo in se tudi ne zgodi. Zato nam je porok izvrstni list »Slov. Gospodar« v Mariboru, kateri jo uže v vsakej izobraženej hiši našel prostorček. Gotovo bi si še marsikateri kmetič naročil kak slov. časnik, ko nebi ga stiskalo druge težave. Nadejali smo se letos dobre letine, pa goljufali se smo, ni tako zdalo, kakor smo pričakovali. Krompirja smo pridelali šo precej, pa začel je hudo gnjiti, koruza nam ni prav dobro dozorela in ajda ni najboljša. Tudi vinska letina se je v nekaterih krajih slabo obnesla. Nekateri so dobili več, drugi manj, in spet drug' boljšega, nekateri slabšega vina od lani; največ kriva je temu toča, katera je zdaj tu zdaj tam pobila, poleg tega pa oblačni in mrzli jesenski dnevi, kateri so v začetku meseca oktobra nastopili. in to je uzrok, da je bilo nekatero grozdje še trdo, drugo pa uže hudo segnjilo. Sadja so imeli v nekih krnjih veliko, zopet v drugih zelo malo, ali nič. Tudi krmo za govedo smo letos precej pridelali, pa ker nam je tako zgodaj zaprlo ter moramo živini suiio pokladati, zato nam še trdo pojde za krmo. Bog nam daj v prihodje boljše. Prišel je čas zimske setve a žalibog, da ne moremo nič spraviti v zemljo, ker ves mesec oktober vedno dežuje. Ako kateri dan posije milo solnce, užo drugi dan pride dež. Kateri se niso hitro potrudili, imajo le kako njivico žita ali pšenice vsejane, drugi pa še ne. V nedeljo 30. oktobra pa nas je pozdravil debel sneg, ki je vsako delo na dalje ustavil, ter dosti poljskih pridelkov, kakor repe, zelja, i. t. d. pokril. Ali ta sneg je, hvala Bogu, k malu skopnel. da bodemo mogli šc kako zrnce v zemljo spraviti. Kde hoče ubogi kmetič kruha vzeti za prihodnje leto, da preživi sebe iu svojo
družino? kde denarjev vzeti, da bode mogel daće plačati, če ne bode hotel, da bi mu prišli rubil ? Tudi živinska kupa nam preti, kakor Časniki poročajo; ako nas 'e ta nesreča zadene potom ino zgubljeni; kaj hoče kmet brez živine? in ako mu še ta edina del ilna moč počepa, potem bo siromak. Zraven vseh teli nadlog in težav pa so nam še cenilni možje zemljiške dobo Ike tako visoko ocenili, tla smo se kar prestrašili, ko smo dobili posestne pole v roke. Prisiljeni smo bili pri vsakej parceli reklamirati, ali reklamacije nam kaj pomorejo, o tem dvomimo. Gotovo pa bodemo v prihodnje zda-čami Se bolj obloženi. Res žalostni časi so nastopili za kmetski stan, gotovo se ni čuditi, da pod vedno večimi težavami in bremeni kmet hira in gine od dne dne.	GoriHan.
Z Dunaja, 18 novembra.
Minoli teden je državni zbor začel zopet zborovati. Kakor običajno se pri takih priložnostih častno spominja tistih mož, ki so umrli ali izstopili v tem Času, ko ni bilo zborovanja.
Koj v začetk u letošnjega zborovanja si je finančni minister Dunajevski lice osvetli z svojim govorom, v katerem je podpiral svoj proračun. Z ono gotovostjo, ki kaže, tla je mojster svojemu poslu, slikal je Btanje naših financ, da se sicer počasi, pa gotovo bliža tisti čas, ko bomo brez primanjkljaja delali državni proračun. Tako stvarno in mirno in odločno je govoril, da od levičarjev nihče čronol nI, desničarji pa so s pohvalnimi izrazi se oglašali mej govorom.
Poljakom in sploh vsein avs£ Ijskim Slovanom smemo čestitati, da so državi priskrbeli takega finančnega ministra, ki v kratkem času državne finance v red spravi iu pokaže, kako dobro lii bilo za državo, ko bi v visokih službah Imela več slovanskih mož; vsemu svetu bi se pokazalo, kako puhla je fraza o nemškej supe-rioritetl.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Za ministra iunanjih, zadev je bil imenovan Kalnoky, sedanji poslanec na ruskem dvoru. Pred imenovanjem je imel z grofom Tanffejem pogovor in trdi se, da sta oba ministra v vseli stvareh enih misli.
Delegaciji ste svoja dela izvršile; vse je šlo gladko in dovolilo se je vladi, kar je zahtevala z nebistvenimi proinembami.
Gosposka zbornica je 17. t. m. sprejela tri za gospodarstvo velevažne zakonske načrte, in sicer: zakonski načrt o zlaganju zemljišč, potem o izločitvi tujih gozdnih enklav iz gozdov in zložbi gozdov, in o razdelitvi skupnih zemljišč.
Desnica državnega zbora se je v vseh pra-šanjlh popolnoma zedlniia, nje edinost se naslanja na vse deželam zagotovljene pravice in enako pravico vseh avstrijskih narodov. Zedi-nila se jo tudi levica, loda lo v enem prašanji to je: boj zoper vlado do skrajne meje; to je program zanikanja, ki nič ne zida, ampak le podira; s tacim programom je tedaj ta stranka sama sebi sinrt podpisala.
Državni ^bor se je odprl 14. t. m. Načelnik dr. S molka so je v gorkih besedah spomnil umrlih udov in tudi barona Haymerla. Novoizvoljeni udje so prisegli, mej njimi tudi grof Goronini, ki jo sedež izbral v središču. Minister pravosodja je zbornici predložil uačrt novega kazenskega zakona, finančni minister pa proračun za leto 1882 ter ga začel takoj vteme» Ijevatl z jasno i samosvestno besedo, ki je dober vtisek napravila na poslance. Troški so prora-čunjeni na 470,892.393 gld., dohodki pa na 433.082.H58 gldiuarjev, tedaj znaša primanjkljaj 37.HU9.D35 gld. Pri tem primanjkljaju pa treba odbiti več tacih troškov, ki se nalože na kapital tako, da pravi primanjkljaj znaša le 22.309.5J5 gld. ki je v primeri z letom 1881 za 4,759.081) gld. ugodniši. Glavni primanjkljaj izvira iz produktivnih troškov, kakor so: subvencije, monumentalne stavbe, cestne In vodno stavbe in vredba zemljiškega davka; minister poudarja dalje, da se primanjkljaj more s časoma popolnoma odpraviti pri varčnem gospodarstu in pomnožitvi državnih dohodkov. Na njegov predlog je cesar dovolil, da se sestavi posebna komisija izmej neodvisnih veščakov v upravi, katerih naloga bo odpravljati nepotrebna dela v upravi i tako troške manjšati. Ako državni zbor sprejme predloge, nadeja se minister, da enakotežje k malu doseže v državnem gospodarstvu, posebno ako se bo skrbelo za narodno-gospodarski razvoj. Vlada se res obrača na ljudski zastop z novimi denarnimi zahtevami, ali minister mćni, da za talce namene, za kakoršue gre, tudi velike žrtve niso previsoke. Minister prosi, naj se zbornica ne spotika ob malenkostih, ampak naj ima pred očmi blagostanje vseh, ker ni le moč države
k,
EDIN
OST.
S kuponi po gl. 5'NiO s. q. it. 1A in 75 za delni znesek gl. 1550. Ostanek gl. 3450 es pokrije z obligacijami t. j. 3 po g|, lo n>, p0 gl. 100 1*2 ena po gl. 51. — Lit. A. po gl. 50J s. q. št. 459. — Te obligacije bo le izplačevala denarnica zemljiško-o Iveznega /aloga od dne :»i). aprila 18K2 počeni v zneskili prcračunjenih vavstrij-skej veljavi. Obligacija št. tiO za 50 gl. stare veljave, izsrečkana 30. aprila 1870, šc ni izplačana in dotične obresti so se ustavile od I-novembra 1879 počenšl.
Hellorfeve muzik. Igrave se
vsako leto o tem času naznanuiejo, da potem o božiču na ncMevilnih mizah vse drage darove presegajo. Vprašamo vsakega : kaj more mol ieni, ženin nevesti, prijatelj prijatlju lepšega in prijctniScga pokloniti? Spominja nas na minole srečne ure, razveseli z svojimi sladkimi, in srce povzdigne s svojimi resnimi melodijami, predene žalost, je najboljši tovariš samotnemu, in vzlasti bolniku zvesti prijatelj! Kratka : Hellerjeva igrava bi se ne smela pogrešati v nobenem salonu, v nobeni bolnici, v nobeni hiši! Za gosp. krčmari«, koniltorjo in vsakovrstne prodajalce ni stvari, ki bi toliko gotovo kupcev privabila, kakor ta igrava. Od mnogih strani se nam potrjuje, da so se dohodki takim kupčevaloem podvojil); torej se priporoča onim, ki še si te igrave niso omislili, naj je kakor močno vabilo brez odlaganja kupijo, in to tem bolje, ker se sme, ako kdo želi, tudi na obroke plačevati. 8oap. duhovnikom, kteri gledč na svoj stan ali zarad daljave ne zahajajo v koncerte, tak umeten izdelek priskrbi najlepšo stalno zabavo. Opominjamo še, ds so muzikalni komadi fino izbrani; najnovejše in priljubljene opere, operete, plesi, in pesni so v Hellerjevlh loravah lepo združene. On je iiferant mnogih vladarskih in visokih hiš, ter je pridobil na razstavah prve premije, nedavno v Mel-bournu je bil edini, ki je dobil častno diplomo in srebrno medalijo, To zimo priredi delitev sto darov, kteri stanejo ao.ooo frankov, kar bo gotovo kupce vabilo, ker vsak, akoprav je kupit samo majhno igralno škatljico, z njo lehko pridobi veliko igravo. Za a5 frankov se prodajajo darilna pisma (Pramicn-sehem), Obširni ilustrirani ceniki z načrtom se dobivajo brezplačno in Iranko. Priporočamo vsakemu, tudi zarad male igralne škatljc naj se naravnost oglasi pri fabriki, ker se tu pa tam prodajajo igrave za Hctlerjeve, ki niso njegove. Vse pristne igrave in škatle kažejo tiskano njegovo ime, na kar se ima paziti. Firma nema nlkder zalog.
Dražbe.
V Komnu posestvo Antona Ćančer iz Ivani grada, cenjeno So gl. a. decembra 1881, 4. januarja.
—	V Komnu posestvo Vinccncija Slobec iz Hrušcvca, cenjeno u5o gt. 5. deccmbra 1881, 11. januarja i88i.
—	V Kanalu posestvo Josipa ilavdoš iz Rončine, cenjeno 4000 gl, 10. decembra 1881, 14. januarja i88j. -- V Matovunu zemljišče Matija Slurman z krasa nad Portolani cenjeno 78. gl. 60 ki. 10. januarja i88j. —
V	Trstu posestvo Antona Komposo pri S. M. Maj-daleni gornjej, cenjeno 281 gl i5. decembra, — V Kopru zemljišče Andreja Giacomin iz Lopara, cenjeno 277 gt. 3o. novembra, Jo. decembra. — V 'I olminu hiša in posestvo Matije Lapanja iz Ponikve, cenjeni 5io gl. 5. decembra iJ. januarja. —
V	Trstu posestvo Petra in Joscpinc Deloasso v Ka-dinu št. T. 284, cenjeno 54239 gl. 9. decembra 9. januarja 1882. — V Tolminu hiša in posestvo Antona llresan iz Javorce, cenjeni i^.5oo gl. 28. novembra, 9. januarja 1882. — V Gorici zemljišče Dr. Antona Sigon v Kviški u. deccmbra. — V Tolminu zemljišče Josipa Korena iz Mugoci, cenjeno 5oo gl. -
V	Cirknem pohištvo in zemljišče Matije Obid iz Cirknega, cenjeni 1440 gl. 31. decembra. — V Tolminu pohištvo in zemljišče Antona Loncner iz Grahove, cenjeni 1576 gl. 3. decembra, 12. januarja 1882.
—	V Sežani zemljišče Antona Miliča iz zgonia, cenjeno io38 gl. 9. decembra, 10 januarja 1882. — V Gradišču posestvo grofo Lantieri v Marjani, cenjeno 14.997 gl. Jo. novembra, 7, januarja, 7. februarja. -
V	Tolminu hlev in zemljišče Antona in Janeza S lurm iz Polobina, cenjena 912 gl, i5. decembra, 2J. januarja.
—	V Sežani posestvo Štefana Tavčar iz Uutovetj, cenjeno 495 gl 10. decembra, 11. januarja. — V Sežani posestvo Skibina po domače Maticlja iz Lokve, cenjeno 610 gl. 10. decembra, u. januarja. — V Sežani posestvo Jožefa in Marije Fabjan iz Ponikve, cenjeno 430 gl. i5. decembra, 16. januarja. — V Trstu
cembra, 9. januarja. — V Sežani posestvo Antona Rotiš iz Dutovlj, cenjeno 85o gl. 9 decembra, 9. januarja,
V Žminju se proda 71 hrastov na javnej dražbi 25, novembra od 9. do 12. ure dopoludne v farovŽu. —
V	Sežani posestvo Antona Tavčarja Rubidnikovega iz Krepelj, cenjeno 1240 gl. 1. in 3o. decembra i88i 1. februarja 1882. — V Buzetu zemljišče Ivana in Avguština Matkoviča, ccnjcno 322 gl. 24. novembra, 23. deccmbra 1881, 26. januarja 1882. — V Trstu imetje Franja, Silvestra in Jameja Bieker, cenjeno 411 gl. a8. novembra, 9. januarja, 9. februarja. — V Buzetu zemljišče Ivana Paladiu, cenjeno 700 gl, 26. decembra, 26. januarja. — V SeŽan! imetje 1"ranca Turk iz Ponikve 10. decembra od 9. do 13 ure. —
V	Buzetu zemljišče Antona Sterpin, cenjeno 329 gl. 23. decembra 26. januarja. — V Pulji zemljišče Matije Paura iz Montičja 23. decembra, 23. januarja. — v Buzetu polje Petra Grivičič, cenjeno 43i gl. 33. deccmbra 26. januarja. — V Matovunu zemljišče Matije Labinjan iz Matavuna, cenjeno 56i gl 35 no-
ibra, 22. decembra, 27. januarja. — V Buzetu
pohištvo in zemljišče Ivana Kovačič, cenjeno 1598 gl. 3i. decembra, 21 januarja. — V Buzetu pohištvo in zemljšče Antona in Andreja Fantinič, cenjeni 1409 gl. 21. decembra, 12. januarja. — V Bujah zemljišče bratov MerŠič, cenjeno 2975 gl. 3o. decembra, 7. januarja^ - V Labinu pohištvo tn zemljiSče Nikole Pcršie-burlan, cenjeni 874 gt. 16. deccmbra, 30. januarja. — V Labinu posestvo Antona Peršič-Furlan, cenjeno i6o5 gl. 16 decembra, 20, junuarja. — Vse dražbe se vrže od 9, do 12. ure dopoludne.
Zahvala.
Go9poclu Schmidu in Trilerju, katera dva sta podarila več knjig «delalskcmu podpornemu društvu« izreka najtopleje zahvalo	odbor.
Trst, 21. novembra 1881.
Tržno poročilo.
A'ara. — Slabše sorte Itio se kupuje zdaj po jako nizkih cenah; vse druge lineje baie se prodajo Še precej dobro. Itio gl. 50 do gl. 70—, Java gl. 85 do gl. 9«i—, Portoricco gl. Phldo gl. 110, Ceylon plant. gl. 96 do gl. 1H —
Olje — brez spremembe. Namizno gl. 50 do gl. G-*.—, jedilno gl. 43 do gi. 40.
Sadje. — Cene prav take, kakor zadnjič naznanjeno.
Riž. — prodaja se po jako šibkih cenah: italijanski po gl. IG do gl. 22'/,, Hangvon gl. 13 do gl. 15.
Petrolje. — Cene mlahove; deucs velja zopet
gl. 10.
Domači pridelki. — Fižol brez kupčije, cene niže: bohjnec g!. 13'/,, rudeči gl. II1/,, koks gl. 14'/,, mandolou gl. 14'/,, beli gl. 12. — mešan gl. 8'/, do gl. 97, — Maslo gl. 90 do gl. 93.—, suhe čespe gl. 15.—, Ljupljene goriške gl. 60. —
Žilo. — Cene koruze in pšenice so jako šibke, pšenica prekomorska stane gl. t'i'/, do gl. 13.—, koruza gl. 7'/« do gl. 8.
Listnica uredništva: Znanemu dopisniku, Ta pot ste pad zadali In stigmatizirali — samega suhe. — Ovaduh J rt navadno tudi »šplcelj«. SIcer pa Vaši trivijalni stihi o psn potrdujojo, kar smo uz* vsi znali: da ste svojo doplsniško »modrostjo« prišli prpolnoma na psa. tur Životarite s staj v prav »pasjih dneh«, pri pasjem humorju, O vašej skromnosti tudi nemški poet poje: »Nur ..., sind beseheiden«, In koje to pisal imel je gotovo opraviti z enakimi farizeji, ka-koršni so nekateri gospodje Vaše baŽe.
■»unnjskn horza
dne novembra.
Enotni drž. dolg v bankovcih 77	gld.	10	kr.
Enotni drž. dolg v srebru . . 77	«	9"»	«
Zlata renta.......93	«	"/5	«
1860 državni zaje in .... 183	«	—	«
Delnice narodne banke . . . 843	«	—	«
Kreditne delnice.....301	«	80	«
London 10 lir sterlin .... 118	«	4")	«
Napoleoni........ 9	*	39	•
C. kr. cekini....... 5	«	59	«
100 državnih mark.....58	«	05	«
Izžrebanje 5. decembra:
Srečke ogerske državne loterije, glavni dobitek VO.OOO gld. In 3SI49 družili dobitkov, srečka velja gld.
(LJrtUjota
za samo KO kr. na teden
ali tudi » gld. na mesec ZO ^lU*
Ako s.) pUtijo na enkrat SS-4 gld. in so morajo vleči vsaj s :iO gld., pošiljajo se tudi proti poltnl nakaznici ali zajemu.
Pri Jon. Zoldnn v Trstu, verijtcijski ured za izžrebovanja in menjavnica, Časa fu Stratti poleg c. k. namestulštva.	(II—9)
Ogrske državne srečke
izlrebanje S. decembra & gl. I.TO pri Alexandru Lovi, ria S. Spiridtone št. t. Trst.	(20-1)
Srbske srečke
3°/0 obresti v zlatu. 5 izžrebanj v letu. pri Fordlnand-u I9ohoy
menjavnica. Plazza deli a Dorsa, Trst. (3-1)
Obče znana zaloga čevljarskoga blaga in uinja
Eduard-a Renzel
tia S. Antonio nuoco tik gosp. Marini & C., obstoječa že nad 30 let naznanja si. občinstvu, da Ima vedno, veliko število Izdelkov vsake vrste za gospodu ln gospe. Dobroto in Izvrstno blago garantirajo nešte-vilni kupci, ktere si je pridobil zadnja leta NaroČila na mero, in tudi popravo se izvršujejo v kratkem času.	(36-1)
O* Jaschi
na oestl v Istro (pri sv. Jakobu), Trst. C. k. znloita Min odi k. a. Prodaja en
gros & detail. Sinodik za lov, zu mine, zu možnarjo. Lastnik dovoljenega skladišča za dinamit. Naročila sj Izvršujejo natančno v katero bodi deželo. V mestu jih sprejema O. ^anziti & (J. prodajalec cvetlic na velikem trgu. Palazzo Modello.
(20-1)
Pozlatarska dela
in poprave so sprejemajo v Corsia Stadion Nr. 10 iu ^^^	via Chloza Nr. 24 pri
Petru Jazbetz.
Vsa priprava za pregrinjala na oknah in oglodala po cenah proti vsakej konkurenci. (30—1)
Slovenskim gospodičnam!
Mož v najlepših letih, lepe zunanjosti, uradnik z lepo plačo in nado, da dobi veliko dedščino, Zeli po tej noti saznati se »6 slovensko gospodično, ki ima 18 do 21 let, je srednje, rajši veče postave, ter omikana v vse onih strokah, ki so potrebne, da osreČe možu, ki ima celi dan mnogo poslu in želi srečo v domačem krogu. — Najljubša bi mu bila gospodična iz njemu domačih krajev, ne daleč od Sv. Gore na Goriškem. Ponudbe sprejema pod adreso: A. Zasve-togorski, poste restante v Trstu. — Ponudbam naj se blagovoljno prilože fotogralljo.
Umetne zobe in cela zobovja
izdeluj«, ter plombira eeti6
Franc Bodo
sobni /ilruvnlk. na .S', jVirnM .V. ti, nasproti hntttu »Daniti m.	(5-1.)
Jožef VVaidi
krojač ia gospode, Zuloga novojno robo. Naj niše cene. Doltru natančna postrežba.
Corso N. JO, Trsi.	(30-1)
Franjo Jereb, trgovec
z mnnufakturim blagom, suknom, tkanino, napravljeno obleko, iu vzlasti s popolno zalogo robe za kočiji, z' hordami, traki, Čopi in gumbi, kakor tudi s pristojnimi preprogami vs:ike vrste.
Trst, tia s. Oiacomo [Riborgo) Ohiaccera it. (j,18-2. (20-8)
Velutina po bismulu
najboljši prah, obrazu iu rokam dati poprej S no nežnost ln mehkoto. Velika elejantlrui đkatlja ll. 2. — Vrečica soldov 40.
Trojen izleček kolonjske vode
napravljen po nujnovejjib iznajdbah izdelovalcev na Luškem, Francoskem, Nemškem iu Angleškem.
Velika steklenica soldov 60.
Tinktura „Hlerville"
Neprimerljivo sredstvo, lasom in brkam vrnotl lepo svetlo čmost. - Staklenica v elegantnem zavitku gl 150,
Prodajalcem se ponuja velik dobiček.
Zaloga v Trstu prt: Artur Mlgllorlni, dlŠuvar in le-Itarnlčar, vla Mujollca N. 11, I. nadstr. Drugi prodajalci lekarne: C. Zanottl, G. li. Foraboschi, P. ltocca, A. Suttina, P. Slucuvich, G. H. Rovis. V Gorici : G. B. Pontoni, Gristofoiottl. V Zadru: Braz-zanovich.	(20-1)
Drogerija G. B. ANGELI
plazza ilclla legna št. I. v Trsiu.
Zaloga oljnih barv lastne sestave
tovarna šopkov (muzelnov) nemški, angleški in francoski lak, itd. kakor tudi veliku izbirka
mineralnih vod
naravnost iz prvih virov.
Prodajalec vseh barvinih tvarin za c. k. vojno marino.	(0-3)
Ohj
ava.
ČeŠtitam si javiti slavnemu občinstvu, |da se moje bukovo oglje prodaja na drobno satno v magazinu hiSe Trlpkovičave na razkritju via Fontane i Lazzaretto vecchio. Pri kupovanju na debelo, prosim, obračati se name.
Alate Follioh.
Borsa Vecehia.
Staerk & G.
Zaloga obleke /a gospodo
Oitt^L di Romal<
Skladišče angleške in francoske robo, Trst, via al Teatro It. 4.
drugih t
in prosekarju.
Neumann-ova zaloga
čevljarskega blaga.
„ZUM GROSSEN STIEFEL"
Corso št. 18.
priporoča zu zimski čas obilno oskrbljeno
Skladišča štifletov za go spode, gospe in otroke Zmerne cene, dobro blago, lična
viiiMija o| r.ivu.
Izvrstno oskrbljena delavnica zu morila, natančna postrežba.	C"-11
Jožef Gross
mojster mehanike
ima /■:tl.>u. šivalnih strojev iu primarnih Sivank Itd.
Spr-jni.- v -1 k.» vrsti' popravo pri strojih, in izvršuje nutanenij dela svoja struke. N.ir.n!iU l/ ilejfele s» spnjemajo za zmerno reno.
Trst - 1'iaiu Rotario — Trst. 124-1)
Zlatar
JANEZ RISEGARI
Vla 3 Sebastlano N. 4, I. aadstrop.
zraven štm-une z mamifiikturiin blagom Fratelli Tarolatto,
iirevzame vsak * delo v zlatu, srebrn in juvelah, kukcir tudi popruvo t;ike robe po nisoki reni. Naročila so oskrbe tudi v drugu kruj« natančno.
The
Singer Manufacturing & C.
New-York,
Ako se pluti vsak teden samo pT eden goldinar*
dobi se
Originalni
Singer-jevsivalni stroj,
in to broj: povijanja cone Porobio m« tlaje za |M»I l«l. poduk na domu brezplačno.
G. NEIDLINGER,
yon.ertilni agorit
V Trstu, Corso, palača Modello
Šivanke ta S ing e rje o e šivalne stroje komad '.i kr. in tucat 30 kr. (13-12)
Novi ftarantlranl
ŠIVALNI STROJ
original E. HoWC original
Prvotna cenil:
četiri forinte na meaeo,
Naročila na držnll oskrbe se proste stroSkov za zavitek, vožnlno iu tioluino, po originalnih cenah v obrokih s poroštvom za primernost in trpožnost stroja,
Moli. Soliott
ravnatelj društvu E. Howe, via Ponterosso S Trst.
Po enakih pogojih so na prodaj tudi izvrstni stroji Sin^erjevi, Wheelor & Wilsonovi po najniži ceni. Vsake baže poprave prav dobro i n cen6.	(C-2)
Naznanilo.
Počastim se, si. občinstvu naznaniti, da sem ID t. m. odprl Stan/nn manufakturnega blaga, Corso it. St. r Trstu, tik zalogu Železiiin« K- Sortsck-a. Porabim to priliko, naznaniti, du bo moje skladišču bogato ln na Izbiro oskrbljeno z novo najboljšo platnino, z blagom iz kolona lu volne, s šal-l, z robo za žensko opravo r. majurnl, bustumi in zavratulki, kakor tudi s vsem, česar potrebujejo krojači za obleko moškega ali Ženskega spola, — po celiali, katerim I so konkurence ni bati.
Nadjajoč se, du me bo si. občinstvo z zaupanjem počastilo, se ponižno priporočam
(0-2)	Glorglo Jesa,
GUSTAV TASSINI
knjl|(uvoz
se je preselil v via Mudonnlna N. 8. Prevzame vsako naročilo v svoji stroki za 25 odstotkov ceoejie od
(20-1)
Zaloga razne vrste vina
Marije vdove J a s b i t z
Via Ghega it. 3.
Zaloga jđ obila lu raznovrstna za roJovlne ln cene so nizke. Tudi ima najboljšega terana, refoSka
(2-1)
U2T
E
(12-7)
Pozora vredno! ^HH
p i I e p s i j a ,
krč ln bolne iutnlcel Vsi, ki se zanimajo za te bolezni, ali iičejo gotovo pomoč, naj si zaupno omislijo knjižico Dp. llonM-n* strokovnjaka za krčln Sutnične bolezni. Dobi se brezplačno ln frankirana i;dlno pri gosp.
■•urlntfli}, Milnchea, U0. liayerstrasHo.
Velika razprodaja ur.
Jaz pošiljam uro proti poštnemu povzetju, in Čo komu ura ni všoč, dam mu denar nazaj, toraj Icupo-vuleo ni v n<»boaai novarnouli.
1 Cilinder-ura iz srebrnega nikla z verižico, prej 12 gl., zdaj 5 gt. 25 kr.
1 anker-ura i/, srebrnega mkla z verižico, prej 15 gl., zdaj 7 gl. 2T> kr.
1 srebrna patent, anker-ura z verižico poprej gl, zdaj 11 gl. 23 kr.
1 srebrna remontoir Wasliinflton-ura z verižico prej tfO gl., zdaj 16 gl.
Zlate urice za gospe, prej 40 gl , zduj 20 gl. z vratnimi verižicami.
Zlate remontoir-ure, prej 100 gl., zduj tO gl. Na pet let ae jamči A. F v a i s s ,
Ilolhenthumstratic Nr 9. Wien, gegenUber dem erz-blsciiOfllchen 1'aluls.	(12-0)
al
• r—-J
crt
H ^
_ £ ©
H ^
* b. H o
—. O I
^Eb m t.
Uj
Oc
o.
Q> O
"ro.




U gž
co : g
M
O
Co ki
al
— v I—I
, £ ^ O ! 5 O ^
i - M
£ 3 n £	rj
CO > I ^
H f-M
®	^	S
K>	=	2
«	n	i
N	■■	j
o	g
^	?
M	-t-	C
— N T3
•» - O
<o ji _
a. -r o
N L® - > "
o
•■5 f ■= % e i- z* ~
rt u „ -
— — Jš o ^ is
" P.-s.
_ s «
s- -

O, o.
/*0.

CO r-J (X r-J
h fl cd
Co C*
>o o
01 >
t

»•i

Hi


a*


,\ovn iznnjrihn!
Ni} več odrpanih čevljev!
Patentiran« r rteh drlntah ! C. k. edin. privib-giran univeraalni
lilej za umje,
od
Blax. Muhr-a, Bruck na štajerskem
Izvrstno sredstvo, da s«1 usnju 7. usnjem in z drugo robo popol nouui nepremočno inetiko trpežno zv.-že; n pr: raztrgan čevelj se popravi neznatno in lepo, celo nepremočno in trdno, ako so s tem k Ujom na poškodovan: dal prilepi kos prirejenega usnja. l'o <loied inji*in zelo pomanjkljivem načinu
t opravljeni čevlji dad6 nredreti vsako mokroto, tera zakrivi,po razhlajeuju nog toliko bolezni •, torej svetujem p. n. obr.inst,vn, naj od čevljarjev skrbno popravo s Klejon) za Usnje zahtev« — Cena ene steklenice je gld. 13 Ur. proti poSlljatvl svote po kteri bodi pošti.
Wlavnn zaloitnt prt Max. M u lic v IBt*u«*k. na Muri.
V Trstu prodaja AnilrcnM ^[lnicr> l*i«*li t«*i% čevljarska zaloga, Oorso. (20-3)
Le enkrat
•e ponuja tako dobra prilika, da se moru izvrstna ura za polovico tene kupiti.
Velika
razprodaja.
Po vsej Evropi nastale politične razmoru se tudi Švice niso ognole i zato so jo mnogo delalcev iz-•elllo, vsled česar se rušijo tudi fabrike. Tako je l prva najznameiiiteja urnrmca, katero ml zastopamo, zdaj zaprta l liani poverjena razprodaja lijenili izdelkov Tako Imenovane \Vasehingt011 žepno nre so najboljše ure na svetu, izvenredno krasovrezljane
I	vezene i po anierikatiskem sestavu napravljene.
Vse uro so na sekunde repasiraue i ml dajemo poroštvo za vsako uro na n let.
Za dok« gotovega poroitva I itroga »olldnoitl
II	» tem Javnt obvezujemo, da hočtno viako uro ki nI povoljl, nazaj vzeti I zamenjati.
1UU0 žepnih remontoir ur, navijajo se brez ključa, s stalnim zaktopcem, izvenredno točno na sekunde remillrane, razen tega po novem načinu elektrogalvaniškl pozlačene, z verižico, medaljonom Itd. poprej gld. 25, zdaj ena le po lo gld. ',»0 kr.
1000 krasnih ur na kotvo iz srobro-nikla, na 15 rubinih, z emajliranim kazalom, za sekunde, kristalnim plošnatim steklom, poprej gld. 21, zdaj ena le gld. 7.25, vsa na sekunde repasiraue. 1000 ur na vreteno, z izrezanim zaktopcem Iz sre-bronlkla, kristalnim plošnatim steklom na 8 rubinih. nnjnatanjčnlŠe repasiraue, z verižico, medaljonom i žametnim etulsom, popr-j gld. 15, zdaj ena le gld. f>.(>0.
1000 ur ua kotvo, iz čistega 13 lotnega srebra, po c. k. puneovnem uredu pregledane, na 15 rubinih, razen toga električno pozlačene, najnatanjčniše regulirane. Te ure so poprej stale 27 gld., zdaj pa stoje le gld. 13,10.
1000 Washlngton remontoir Žepnih ur Iz pravega 13 I. teškega srebrn,1 po c. k. puneovnem uredu pregledane. Poroštvo se daje, da so najtočnlSe na sekunde repasiraue, notranja sestava je Iz liikla i teh ur ni treba nikoli popravljati. Taka ura je veljala poprej rM. 35, zdaj pa se dobiva za neverjetno ceno IG gld Uazen tega se dobiva z uro vred zastonj verižica, medaljon, etul iz žameta i ključ,
lUtK) pravili zlatih ur za gospi, na 10 rubinih, prej 40 gld , zdaj 20 gld.
1000 remontoir ur i/, pravega zlata za gospode ali gospć, prej 100 gld., zdaj 10 gld. 650 ur za zid 7. najlepšim emajliranim okvirom In
bitnim kladivom, poprej 0 gld. 75 kr, C4) ur budllnic z udarcem, ki prav dobro tolče, najnatanjčniše regulirane, tudi pripravne za mlzne pisače; poprej 12 gld., zdaj le 4 gld. 80 kr. 60O ur z ninalom v najlepše izdelanej visokej eoti-škej omarici, navijajo se vsacih 8 dni, najtočnlše na čas reguiirano, izvenredno lepe 1 krasne. — Ker ima taka ura še po 10 let dvnojno vrednost, ue Imela bi se v nobenej hišlpogrešati, posebno ker je taka res krasota sobi. Take ure so poprej veljale po 35 gld , zdaj pa izjemno le 15 gld. 75 kr. Kadar te naročujeje ure z nlhalom, treba je prilo-žitl zagolovščino.	(0-3)
Napis:
Razprodaja ur
urarnioe Ph. Fromma Dunaj, Rothenthurmilrasse, it. 9, partere.
m Auerovo m
najboljše barvilo za lasć Za hltskasln, rnjavo in Srno edino najhotjie na trt«finenf*, s /ioroš/rom, da se po-rriie tnetrh, barva v t.1 miiii't"h [n itahn, da se barva pri umiranju »e mtmirn. r<fenf za .Irt/ro-'^rAio. Cena za karton ti-koeina za iirohflknit'i I j<M. — za črno ali rvjaro :t gld. - z natančnim naznanilom, kak ■ so ima rabiti kr. več v gotovini ali s povzetjem.
»Ko|)|>i(zihovo«
najini j & iieilitrn ta ohranjen j t hote zoper prh! ni, rerma-tr.tnI, i /,'if »pv&faje, .1tare in nnrr raur, otrkline, kakor tudi zop.-r vsako drugo tunanjn haUien steklenica 1 gld. 20 kr. v gotovini ali s povzetjem, 7. ovitkom 20 kr. več. Mnoga tpnM leži na razgled pri M. Hrdltćka, c k priv. vlastnlk na Dunaji, Wieden, Hauptitraue it, 36. kamor naj se |iošiljajo rta naročila. (21—21)
Cvel zoper trganje,
po dr. Maliču,
je odločno najboljše zdravilo zoper protin in revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino,
otrpnele ude in kite itd., malo časa ee I	s" rabi, pa mine ])opidnem trganje,
l\ i lit kar dokazuje obi Ino zahval. Zahteva '1 ill ""i h" s,irno "ove'* «Pflr trganji po i li	đr. MallčuT i zraven itoječlm zname-
njem; 1 steklenica 50 kr., pravega prod nje in razpošilja samo lekarna »pri samorogu« J. pl. Trnkoczyja na mestnem trgu št. t v Ljubljani. (12 0)
Temeljila pomoč
vsem, ki so v želedci ali trebuhu bolni. Ohranjenje zdravja
naslanja so večjim delom na čiščfw/'f in tnalcnje sokrorire in hm In na pospeševanje dobrega pre-bar ljenja. Najboljše za to sredstvo je
dr. Rosa življenski balzam.
Življeuski balzam dr. R010: odgovarja popolnem vsem tem zahtevam; isti nf.iri rte prebaranjc, nareja zdarn iu aislo kri, in truplo dobi svojo prejšnjo moč in zdravje zopet. Odpravlja vse teško prebavanje, osobito qjut do jedi, kitio riganje, na-/ictost, bljeranje krč r ielodci, :ailinjenosl, zlato iiln, prenbtelenje ielodea t jedili Itd., je gotovo dokazano domače sredstvo, i se ]<■ v kratkem zaradi svojega izvrstnega uplivanja obče razširilo. 1 volika sUloriica 1 gld., pol slclo-nice 50 lcr.
Na stotino pisem v priznavanje jo na razgled pripravljenih. Razpošilja te mfrankirane dopise na rse krnje proti po&tnem u por:ft)u trote.
Prečastitl gosp. Fragner!
Naznanjam Vam, daje od Vas prejeti dr. Ro-zov življenski balzam storil pri meni najboljši uspeh; že eno leto ga rabim, in od tega časa je moje zdravje stalno dobro. — Četiri leta sem živim v Slavoniji, in poloti vlada tukaj taUo hu«la mrzlica, da se me je vsako leto lotila: toda letu 1879 sem jo s pomočjo dr. Itozovega Živijenskega balzama od vrni I; prej me je mučila slabost želodca, si zdaj me je ponehala. Vsled tega seni ta balzam mnogim nasvetoval, in vsakemu je v korist; bom ga dalje vsem priporočil.
Blagovolita ml zopet tri veliko steklenice dr. llozovega Življenskega balzama poslati.
S spoštovanjem Vam udanl sluga
Štefan Tobi,
maŠinski ključar v Egmeseo pošta Koska.
Da se Izogne meliubim napakam, zato prosim vse p. n. gg. naročnike, naj povsodi izrečno dr. Rotor lirljenshi balzam iz lekarne 11 Fragner-|a v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki ua več krajih dobili neuspešno zmes, itko so zahtevali samo Življenski balzam, iu ne izrečno dr. Rotarega Življenskega balzama.
Pravi dr, Rozov zivljeijski balzam
dobi se samo v glavnoj zalogi Izdelovalca B Fragner-j a, lekarna «k črnemu orlu« v Pragi, Ecke der Spornergasse Nr. 205—3.
V	Trstu: P. Prenaini, lekamlčar; G. Fora-boichi, lekarničar, Jak. Serramllo, lekamlčar.
V	Gorici: G. Crittofoletti, lekarničar; G. B. Pa nt oni. lekarničar. V Ogleji: Daniaio d' lilia.
V	Zagrebu : Sigtn. Mitlbar.h, lekarničar.
Vse lekarne in refije trgovine z materijalnim blagjm b Avstro Ogerskej imajo zalogo tega livljen-tkega balzama.
Tam se tudi dobi:
Pražko domače mazilo
zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Ako se Ženam prsa vnamejo, ali strdiio, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu In pri nohtanji, prlzlezah, oteklinah, pri izmaščenji, pri morski (mrtvi) kosti zoper revmatične otekline 111 putlko, zoper kronično vnetje v kolenih, rokah, v ledji če si kdo nogo spalnic, zoper kurja očesa in potne nogo, pri razpokauih rokah, zoper liŠaje, zoper oteklino po piku mrče-sov, zopet tekočo rane, odprte noge, zoper raka iu vneto knŽo nI boljšega zdravila, ko to mazilo.
Raba je priprosta; mazilo (žavba) se namaže na platneni robec in se prilisne na bolno stran, čez 4-0-8-12 ur se naredi nov tlaŠter. — Zaprte bule In otekline se hitro ozdravijo; kjer pa ven i teče, potegne mazilo r kratkem rto ognojiro na-se, in rano odravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro pomaga In ker se po njem rajiu prej ne taeeli dokler nt v ta bolna ognojica ren pntegnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred snetom (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilno poteši. — Odprte In tekoče rane ! so morajo z mlačno vodo umiti, potem Še lo se mazilo nanje prilepi.
Škatljice se dobodo po 25 in 35 kr. Balzam sca uho.
Skušeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost in po I njem se dobi tudi popolno uŽe zgubljeni sluh. 1 j skenica 1 gld. a v.	(15—4)
Važno gospodinjam!
Moj najboljši in izvrstni
za pranje in izžemanje
s«1 skrbnim gospodinjam ne more dovolj priporočati. |)aje pri prihranila mnoge/ja P.ata in materi-jala in z največim varovanjem najč.ittejSe perilo, kakor su z roko nikoli ne more prirediti. Edina ženska zadostuje, da perilo srednjo hiše v nekaterih urah pnpol-_ no m a osnaži. —Cena stroju i navorom za pranje je 15 20 gld,, stroju za izmečkanje 15—gld., stroju za pranje z mahuvniin kolesoui a"), 10, 45, 50 gld
(15-11) Dnnicl Hclimld,
Wlen, Mariahllf, Htumpfergaiso Nr. 19.
1 Glavna zaloga f
^[jj	izvrstne
PIVE in pivovarne STEINFELD
(lirafor Reiuingbaos t Gradi-o)
(53-46)
{f via degli Arstiti v Trst/u. «
^jj Prodaja v sodcih in boteljah. S
^ Na prodaj so tudi drožje (feccia di birra). '1
Od c. k, av. namestnlštva potrjeni
bureau za inserate in naznanila Vincencija Hrdlička,
Dunaj, VVieden. Hauptstrasse 36. I. nadstropje
se nriporoča p. n. gospodi, bankam, denarnim zavodom ln vsakemu trgovcu ali obrtniku v domačih in tujih deželah sploh za posredovanje pri naznanilih pod strogo tajnostjoIII Inserati za vse koledarje in časnike so sprejeinujo cenejše, kakor če se neposredno naročajo.
Kup in prodajo
hiš, posestev In blaga vsake vrste, posredovanje pri denarjih ln službah, pri Ženitbensklh ponudbah itd. prevzame za iuseriranje pod popolno tajnostjo
bureau za inserate in naznanila Vincencija Hrdlička
_za v»e časnike na avetu, (20-17)
Francosko žganje s soljo
(E'iu de vie de France) Franzbranntteein mit Sali napravil pod nadzorstvom po izvirnem predpisu
i7najdni!ia Viljema Lee-j a
€■« (IIIMTOFOLKTTI.
To zdravilo, katero sem jaz napravil, pnnmga hrŽ, prej kot katero drugo, proti zunanjemu in no-tranj'-mn vnetju, opeklinam in speklinam, proti novim napadom, ueduhi, rakom, dristi, natoku krvi v glavo za obvarovanje zobov, jiroti otiski, dissenteriji, l>o|e-činam, n« obrazu, v ušesih, v glavi, zlati žili, mrzlici, ozebkom, jmtiki, neprebavnosti, bolečinam na jotrib, na očeh, zaatarelim ranam, vnlčenju osnemu in mu-šičnemu, skrnjaku, kurdeju, žovam in omotici.
Veliko spričeval Imamo, ki potrjujejo moč tega izvrstnega zdravila.
V	70 letu svoje starosti sem si popolnem ozdravil prste na rokah s francoskim žganjem In soljo.
_ .. ° 8euitsky, c. k, iinančui komisar 1. r.
Z Vašim francoskim Žganjem s soljo sem dosegel najboljše vspehe. za katere se Vam neskočno zahvaljujem
Alojz Klobučar, župnik in dekan v pokoji.
Prodaja se v izvirnih boteljkah po 40 kr. samo pri O. Cristofoletti-ju, lekarju in c. k. dvornem priskrbniku v Gorici na Travniku 14.
V	Trstu v lekarni C. Zanetti, via Nuova,
Opomba. Knjižnico Iznajdnika V. Lee-ja, kateri
nodučuje, kako se rabi izvrstni domači lek, dodajamo brezplačno.	(10—5)
ROČNI MLINI
stisalnice za grozdje
iu za konserve iz sadja. Sesalke vseh vrst,
Plinovi motori
OTTOVI, popolnejša (n bolj ekonomična sistema.
Železne cevi,
Slavbcni stroji.
SCBHABL & C.
V	Trstu, via Garintia 17.
(20-18)
Vinske sesalke
(pumpe) najboljše sestave, pri shodu vinorejcev na Dunaji z državnim in enim zlatim darilom zaradi dobre izdelave odlikovane, s vso pritikiino; prave amerikanske cevi zdveletuim poroštvom, Mousseux, sodri, menjalne in kljunasto pipo, prehodne zaklop-nlce ln vsi izdelki iz kovine pri Frane S/rotr/, Wlen, III. Bezirk, Fasangasse Nr. ltt. v lastnej hiši. 8 (24-20)
Uže 12. decembra! Drugo izžrebanje 3°|0 knez.


Srbskih srečk
iz leta 1881 li 100 frankov v zlatu.
» Vsa^o leto pet izžrek>£ix\j
14. januarja, 14. marca, 14. junija, 14. avgusta in 14. novembra.
Vsakokrat glavni dobitek
frankov | m lOO.OOO m~\ v zlatu.
Najmanji dobitek 100 frankov v zlatu.
Dobitki in obresti se bodo Izplnčevnle na lliuiajii, v PoSll mnogih dež. glavnih mestih, kakor tudi v vseh evropskih velikih tržiščih brez v«ak<>«u odliilka.
Za natančno izplačevanje daje poroštvo knež. srbl<a vlada.
Srećka daje 3ft|0 obresti v zlatu.
Srbske srečke za gotovo plačilo i 4G gl. in 50 kr. obresti od kupona.
Z^h Prejemaj listi
xa plačilo v II m<»*pčaili obrokili |»u »aino 3 gld.
in končni svoti od 4 gld. ■B Kupec si uže z vlogo prvih 3 gld. pridobi pravico, igrati sam in brez prikrajšanja.
Tri. 1 izŽrebunju srbskih srečk l'.\ novembra so glavne dobitke IOO.OOO, 10.000 in 4000 frankov zadele srečke v našej menjalnic prodane srečke, in dobitki so se
natančno izplačali.
% Prihodnja iz/rebanja že decembra, i4. januarja, in i4. marca; %
toraj tri izži-eloimju v telcu 4 mesecev.
Menj alnic a administracij e
Dunaj	I 1	Gh. Cohn.
Wollzeile 10 i 13. wJiviLer CULDT" WollzeiIe 10 i 13.
Lastnik, društvo .EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MLLANIĆ.
Tisk. F. Huala v Trstu