497. štev.
V Ljubljani, četrtek dne 15. maja 1913.
Leto II.
Posamezna številka 6 vinarjev.
»DAN® izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah ta praznikih — oh 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša« v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10*—, četrtletno K F>‘—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina so ta	pošilja	upravništvu.	:a
js:	Telelon	številka 118.	n:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
!»	Uredništvo in upravni?tvo:	m
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefranlnrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi so ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana !n zahvale vrata 30 v. Pri večkratnem oglašanju >o-:::	pust. — Za odgovor je priložiti ni ml").
:::	Telefon	številka	’lf>.
Drobiž iz Belgrada.
B el g r a d, 26. aprila.
Reforme v državni upravi Srbije.
Končno so uvideli tudi merodajni činitelji v Srbiji, da je treba temeljite izpremembe v marsičem.
Prva pride pod operacijski nož poštna uprava ter je dotičui resort-ni minister že predložil predlog zakona o reorganizaciji post, brzoja-vov in telefonov državnemu svetu v pregled, nakar bo sklepala o njem skupstina v bodoči sesiji.
Poštni uradi v Draču. Sv. Ivanu Meduanskemu in Elbasanu so prenehali delovati, na novo pa so odprti v Kratovu in Vučitrnu.^
Istotako sc preustroji tudi ministrstvo prosvete in narodno šolstvo. Tozadevni detajli so sicer že pripravljeni, vendar pa se še čaka ugodnejše prilike.
Velike vsote se pošiljajo v nove kraje v kulturne in prosvetne namene. žal, da še ni mogoče sistematično delovati v tem oziru po novih krajih.
Nova skrb in prebitek imetja ministrstva prosvete nastopa s prevzetjem
turških džamij in samostanov
v upravo v novoosvobojenih krajih.
Ta imetja znašajo ogromno vrednost, vsled tega se je sestavil pod okriljem ministrstva prosvete poseben, začasen odbor, katerega naloga bo upravljati s premičnim in nepremičnim premoženjem turških cerkva in samostanov.
Predsednik tega odbora je Milan Pečanac, načelnik cerkvene sekcije v ministrstvu prosvete* a člani odbora so Mehmed Remza Delič, belgrajski turški imam in neki mo-liameaanec iz Bosne.
Cim se razmere uredc, stvori se stalni odbor v isti namen.
Princ Roland Bonaparte
Se je mudil deli časa v Skoplju pri prestolonasledniku Aleksandru kot gost in si razgledal posebnosti skop-lianske. kakor tudi posamezne bližnje kraje, kjer so se vršile vojne operacije.
Pri tej priliki je dal skopljanski posadki 2000 dinarjev, katere naj se razdeli med obolele in siromašne vojake.
Predvčerajšnjem je dospel v Belgrad, razgledal si mesto y kraljevem avtomobilu, včeraj pa je bil na kosilu pri kralju.
Popoldne ga je vsprejel v ministrstvu zunanjih stvari, predsednik vlade N. Pašič ter se z njim dalj časa zadržal.
Zvečer je odpotoval iz Belgrada.
Ranjenci iz Skadra.
Predsinočnjem je dospelo v Bel-grad 199 srbskih vojakov izpod obzidja Skadra.
Vsi so lažje ranjeni in le nekoliko jih je težje ranjenih in obolelih.
Vlak je spremljal načelnik ruske sanitetne komisije dr. Ivan Rostovski z dvema saniteti in štirimi stre-žaji.
Vprašanje izseljencev.
Dcsedaj je prišlo na ministrstvo privrede 69 prošenj, s katerimi prosijo inozemci koncesij za razna industrijska podjetja itd. v Srbiji.
Ministrstvo se še ni odločilo ter je suspendiralo rešitev teh prošenj na nedoločen čas, vendar pa je precejšnje število teh prošenj takoj a limine odbilo brez utemeljitve.
Skoraj stoletna starka samomorilka.
Včerai popoldne hotela je storiti konec svojemu dolgemu življenju 98!etna starka Cveta Putnik. Vzela je kuhinjski nož in cicala z njim po zgrbančeni koži na vratu.
Telesna njena moč pa ji tega ni dopustila. Prišedši zdravnik ji je dal prvo pomoč ter jo nato pustil odpeljati v bolnišnico.
Pravi, da se je že naveličala življenja...
Toisto trdijo petnajstletni zaljubljeni samomorilci, torej, kje je resnica...
Moč navade.
Vsled splošne mobilizacije so bile po vsej Srbiji šole zaprte in otroci so se veselili večmesečnih počitnic.
Ne tako otroci siromašnih .staršev. posebno v družinah, kjer je bil hranitelj v bojnih vrstah. Tu so morali tudi otroci poseči po kakem zaslužku.
V Belgradu so prodajali časopise po ulicah. Od ranega jutra, ko izidejo prvi časopisi, pa do pozne noči lazijo po ulicah yedno kličoč imena časopisov, katere prodajajo. Tu in tam položita po dva, trije časopise k zidu in »fuckajo« za denar. Toda igra jih ne moti, da bi ne kričali, ko mečejoiriarja.se.« v zrak: »Evo sye novine!«
Čiru jih pa kdo zakliče, pridirjajo vsi hkrati in vsak bi hotel spečati nekaj časopisov.
No, temu svobodnemu življenju po belgrajskih ulicah je napravila zopetna otvoritev šole vendar enkrat konec.
A kai hočete? Misli še vedno uhajajo tja na Terazijo in druge prometnejše ulice.
Tako vpraša učitelj enega od teh »novinarjev«, naj pove vse reke v Srbiji.
In fantu je to šlo kot bi maslo rezal, prav nič se ni zmotil, vsaj mislil je tako in z veselim ter ponosnim obličjem je začel naštevati:
»Stampa«, »Pravda«, »Politika«, »I ribuna«, »Srbska Zastava«. »Mali Zurnal«, »Balkan«. »Samouprava«, evo sve srbske novine!
Znal je dobro, a učitelj menda ni bil prav zadovoljen z njegovim od-
govorom, ker ga ie le očetovsko opozoril, naj drugič misli kaj govori. Otroci pa v smeh...!
Mirovna konferenca v Bernu
11. t. m. se je vršila v Bernu v Švici konferenca francoskih in nemških parlamentarcev, ki so prišli manifestirat za mir med obema narodoma in demonstrirat proti blaznemu oboroževanju v Nemčiji, kjer bo vojaški moloh požrl skoro eno milijardo ljudskega denarja, in proti triletni vojaški službi, ki je v Franciji na novo vpeljana.
Ena okoliščina je zanimiva, ki se je prigodila. Na konferenco je prišlo 110 francoskih delegatov in le 34 nemških. To dejstvo nam najjasnejše dokazuje, kje je činitelj, ki povzro-čuje to blazno oboroževanje v obeh državah. Vsi se še spominjajo govora Bethmann Mollwegovega v Rajhs-tagu, kjer je vgotavljal, da je Nemčija miroljubna, da si ona ne želi vojne z Francijo, da je pa ravno Francija tisti činitelj, ki jo radi svojega šovinizma sili k oboroževanju. Torej: Nemci miroljubni — Francozi boja-željni. Na konferenci, kjer se manifestira za mir je pa Nemcev skoro štirikrat manj kot Francozov. S tem je jasno pokazano, da je vse ono utemeljevanje državnega kancelarja ničevo in da so Nemci sami tisti, ki mislijo na vojno in da jim ni, da pride do mirnega življenja.
German je German — povsod enak.
Konferenca je imela lep potek in soglasno je bila sprejeta sledeča
resolucija:
Prva konferenca nemških in francoskih parlamentarcev, zbrana
Konec včerajšnjega romana.
G
Stara gospa je svojega rejenčka tako ljubila, da mu je dovolila vse igrače, ki si jih je želel. Posebno rad se je igral s puškami in sabljami. S tem je pokazal svojo naturo. Da bi se česa naučil — mu je gospa postavila tudi šole in učitelje. Deček pa se ni hotel učiti. Delal je svoji vzgojiteljici mnogo skrbi in truda. Njen soprog je komaj za njega sproti dobival denar. Posebno ošaben je postal rejenec, ko
je zapazil, da tudi drugi po njem obračajo oči in mu obljubljajo dobrote — če preide k njim. Postal je tako oblasten, da ni hotel nikogar več slišati. Ko je hotel gospod nekoč strogo nastopiti proti njemu — je nehvaležni rejenec vrgel njega in staro gospo čez prag. Doma pa je bil tak prepir, da bi bili skoraj hišo raznesli.
v Bernu dne 11. maja 1913., protestira z vso odločnostjo proti ničvrednim šovinističnim hujskarijam vsake vrste, in proti kazni vrednim splet-karijam, ki prete na obeh straneh meje, da zapeljejo zdravi zmisel in ljubezen narodov do domovine na kriva pota. Konferenca ve in naglasa, da hočeta oba naroda po svoji ogromni večini mir. Zavezuje se, da
bo brez odlašanja delovala na to, de se razpršijo nesporazumi in da se preprečijo konflikti. Od srca se zahvaljuje od naroda izvoljenemu zastopstvu Alzacije in Lorene, da je s svojo velikodušno izjavo olajšalo zbližanje obeh dežel v učinkovito skupnost. Svoje člane vabi nujno, naj vplivajo na vlade velesil, da omeje izdatke za vojsko in mornarico. Top-
BBBBPBBBBCPPnnnnnnagan
Za birmo Sl H. SUTTHER g
Lastna pro- g MeStlH trg Št. 25 S Lastna pro-ISS t°ko]!*rana jul	tii	a	*	D	tokolirana
£g tovarna ur gg in SV. iGtra CGSta 8 gij tovarna ur jgf
najcenejše in najboljše gg :: v š™*
gS :: v :: |5 najcenejše in najboljše gg = v Svid g mm ^|Lhb®sss :	ure,	verižice	itd.	•	■■■■■«■	£9»
LISTEK
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
Prav takrat pa se je spomnil Franc I. svojih ukazov.
Poklical je Mongomerija k sebi in ga povprašal s tako mrklim glasom, da je gardni kapitan na tihem trepetal, ves pripravljen na hudo uro.
Toda naglo se mu je vrnilo rav-nodušje; osrnelil se je in odgovoril, zanašale se na slučaj in na kaprič-liost usode v dvornem življenju:
ir, ni sc nam posrečilo aretirati niti gospe Feronke. niti onih dveh rokovnjačev... Vzrok je prav enostaven, sir: ženska in rokovnjača so odšli iz Fontenbloja.«
»Ali veste to z gotovostjo, sir.«
In Mongomeri se je spustil v bujno izobilje podrobnosti, izmišljaje si zaporedoma celo vrsto prizorov, ki so silno zanimali kralja; nazadnje pa je ddal:_
»Včeraj in snoči smo aretirali kakih petdeset ljudi, ki so v gradu, sir...
Ako je vaša kraljevska volja. Pojdem izpustit te ljudi; edini, ki zanimajo vaše Veličanstvo, so itak ušli. Mračnega lica je poslušal Franc I. Mongomerijevo poročilo. Videlo se mu je, da blodi njegova misel drugod.
Izprehajal se je počasi, kakor da ga pritiska neznana katastrofa k tlom.
Nekaj minut se je zdelo, da je popolnoma pozabil navzočnost svojega kapitana.
Nazadnje se mu je izvil vzdililjej.
Obrnil se je k Mongomeriju, rekoč:
»Idite. gospod, in izpustite svoje jetnike. In če ste res gotovi, da tistih ljudi ni več v Fontenbloju, potem je vse v najboljšem redu; ne govoriva več o tem.« •
Franc I. je ostal celi dve uri zaprt v svojem stanovanju.
Mongomeri se je čudil tej kraljevi brezbrižnosti nad neuspehom njegove dvojne naloge tako zelo, da ga je kar skrbelo.
Toda njegov strah je bil nepotreben.
Kralj je mislil v tem trenotku prav malo na Magdaleno Feronovo In se»illan^ na Manfreda in Lantueja. r. Margentina je zavzemala vse njegove misli.
Nenadno pojavljenje matere, ki se je postavila medenj in med Žilcto, uprla se mu s pogledom in mu zapretila z roko, ga je bilo zadelo z veliko silo.
Ko sta minili dve uri, so videli Franca I. odhajati iz njegovega kabineta.
Zdel se je mračen in globoko zamišljen.
Napotil se je proti stanovanju vojvodinje Etanpske.
Kaj ga je gnalo k Ani?
Ali jo je šel prosit tolažbe?
Ali je izkušal zanetiti v svojem srcu ostanek ljubezni do stare ljubimke, da pozabi v hipu omame krvosk rimsko strast, ki ga je žgala v srcu?
Prekanjena vojvodinja se je nemara nadejala tega poseta...
Nemara je računala^ na neizmerno razočaranje, ki je čakalo kralja Pri Zileti...
Napravila je veščo toaleto.
Oblečena, ali bolje, razgaljena z veliko umetnostjo, se je pripravljala na skrajni boj, ki ji je imel pridobiti izgubljeno krono.
Krono!...
Ali mari ni bila skoraj prava kraljica?
Ali je živela nemara v duhu njene vesti mrzka nada, gradeča se na možnosti umorov, ki bi služili njenim namenom?. ••
Preiskavati komplicirano žensko dušo, kakršna je bila vojvodinja Etanpska. bi se reklo zabloditi v cel labirint psihologije; nam pa je naložena dolžnost skromnega pripovedovalca.
Bodi si kakorkoli... Ko je stopil Franc I. v vojvodinjin kabinet, se je zrušil v naslanjač in zamrmral kakor po bitki pri Marinjanu:
»Vse je izgubljeno!«
A danes si ni upal dodati, kakor takrat:
»Samo čast je oteta!«
Ni se menil niti za bujno Anino
toaleto, niti za njen usmev, ki je bil poln obetov, niti ni zapazil, da se mu ie približala, nudeča mu ustnice v poljub.
»Zelo hudo mu mora biti!« si je mislila ona.
In v tej kratki minuti je čutila Ana eno izmed tistih redkih človeških genotij, ki jih je bila okusila v svoji dolgi karieri.
Tudi njej je bilo hudo.
Bilo ji je hudo od prave čuvst-vene ljubosumnosti, ne da bi se udeleževalo njene bolečine tudi častihlepje in preračunanost.
Zavidala je Žileti, misleča si: Res mora biti srečna, ko uživa tolikšno ljubezen!
In spomnila se je davnih časov, ko sc je ustavljala kralju, da bi ga razdražila še bolj — spomnila se, da Franc takrat ni kazal nikoli tako hude potrtosti.
In razumela je, da ljubi kralj francoski prvikrat v svojem življenju, da ljubi globoko, z vsem svojim srcem, z dušo še bolj nego z umom in s čutnostjo.
Za žensko, kakršna je bila vojvodinja Etanpska, ni bilo nobenega dvoma.
Ta kralj, ta veliki babjek in vi-halec kril. ta človek, ki mu je pisala starost svoj znak na čelo in ga rinila bolezen proti grobu, ta kralj, ki se je bil smejal vse svoje življenje ženskam in ljubezni, ta soldat. ki mu je bila ženska vedno samo orodje naslade — ta Franc I. je bil zdaj ukro-
čen in ukrotila ga ie mala deklica brez zlobe v srcu.
Dvoje modrih oči, čistih in globokih kakor krasno sinje nebo v tem kotičku Francije, je bilo zmedlo tega skeptika.
Trepetal je, vzdihoval in plakal.
Zdaj je ljubil vendar enkrat! ...
To je bila kazen, ki ga je zadela na višku njegove ppti kot velikega virtuoza ljubezni.
Grlo se je stiskalo Ani, ko ie zrla zamišljeno na plakajočega kralja! ...
Sedel je v naslonjaču in plakal vpričo svoje metrese s tisto neodo-Ijivo in neusmiljeno potrebo vseh nesrečnežev, ki jih žene, potožiti svoje gorje!
In on je bil prišel k njej, da ji potoži to svojo nesrečo...
Njej!... Svoji legitimni metresi! Njej, ki je imela pravico do vse ljubezni tega moža!...
Morebiti se je uprla njena vest
v tej minuti...
Zakaj tudi njene ustnice je ob-šinil rahe! drget. In tudi njene oči so se zameglile.
Toda rekli smo, da je bila ta minuta kratka.
Ana se je zavedla kmalu in pomislila na to, kako bi se okoristila s tem položajem.
Ona zdaj ni bila več ljubljena boginja njegovega srca! Padla ie z višine samodrštva, ki jo je zavzemala dolga leta nad vladarjevim srcem.
lo priporoča konferenca predlog državnega tajnika Zedinjenih držav Bryana v vprašanju razsodišč. V tem zmislu zahteva, da se spori, ki bi mogli nastati med obema državama, pa se ne bi dali rešiti diplomatičnim potom predlože haaškemu razsodišču. Konferenca se zanaša na svoje člane, da razvijejo v tem zmislu krepko in trajno delovanje. Prepričana je, da bi zbližanje Nemčije in Francije olajšalo tudi sporazum med skupinama velesil, in da se s tem ustvari tudi podlaga za trajen mir. Konferenca sklepa, da se njeno predsedništvo konstituira kot trajen odbor s pravico obojestranske koopciie, in nalaga obenem odboru, da skliče nove konference bodisi periodično ali pa po potrebi.
Maribor.
(»Blumentag«. — Naš okr. glavar.
— Konec.)
Kot smo že parkrat pisali, pri-rede dne 18. t. m. naši vzor Nemci svoj cvetlični dan. katerega čisti dobiček pojde v korist nemški planinski koči na Pohorju, ki naj bi s konkurenco ubila že obstoječi slovenski. Ko smo bili pred par dnevi v nemški družbi, se nam je hotelo očitati, da nimamo razumevanja za prirodne lepote našega zelenega Pohorja. Mi se nismo v tem oziru mnogo prek-ljali, saj smo imeli za nasprotno dokazov dovolj v rokah: krasno »Ruško kočo« in nje hčerko lepo »Vilo Planinko«. Seveda vse to ni hotelo »držati«, ali bolje, v toliko je držalo in zato si je gospoda izmislila drugo polje: Da nimamo smisla, za — dobrodelnost. Seveda smo jim tudi tu pokazali ravno nasprotno. Spomnili smo gospodo na 4. majnik lanskega leta. Tu pa smo skoro naleteli na pravo: Reklo se nam je, da Slovenci nismo nič prispevali. K sreči smo bili v stanu, opirati se na njih lastno sodbo od lanskega leta. Takrat so gospoda sami trdili, da je dala nj. ekscelenca g. knezoškof Napotnik 150 K. Počasi smo se pobotali tako daleč, da so samo naši. slovenski duhovniki, darovali za lanski »Blumentag« črez — na debelo — 400 K! Ker pa se je takrat pobiralo, ozir. odiralo, tudi po slov. razredih naših srednjih šol, učiteljiščih, stanovanjih, prodajalnah itd., smo se pobotali še za na-daljnih 500 K! Tako smo počasi prišli — post tot discrimina rerum! — do srečnega zaključka, da smo se Slovenci udeležiti lanskega »Blu-mentaga« z bagatelo 1000 K najmanj. Ker se nas pa je izzvalo že tako daleč in smo mi za svoj del pri-tirali gospodo do tega priznanja, smo si tudi — v le nam Slovencem lastni impertinenci! — dovolili vprašati, kani je šel oni denar, ki je bil — kot nas je takrat zagotavljala ugledna nemška oseba! — namenjen v dobrodelne namene?! Gospodi smo zopet mi morali pomagati iz zadrege, kajti očividno je hiral njih spomin na ■— spominski slabosti: Denar je šel — čistega dobička je bilo 4000 K — v korist »Studentenheima«, »Toch-ternheima« in še celi vrsti drugih, strogonemških podjetij ter prireditev, niti ficka pa ne — v dobro nam Slovencem! Gospoda, uvidevša, da je z vso svojo trditvijo o naši nepo-žrtvovalnosti ustrelila velikanskega kozla, je morala utihniti, a seveda, zelo nerada. In isti je položaj tudi tokrat: Vsak groš pojde v strogo nem-škonacionalne namene, t. pr. vsak grošek ki ga bodo na ta dan naši Nemci dobili, bo pomenil kamenček k zgraditvi pohorske »Marburger-hiitte«, ki naj nam Slovencem pomaga iztrgati slovenski značaj zelenega našega očaka, romantičnega in divnega Pohorja! Zato pa Vi, slovenski kmetje, ki boste ono nedeljo v Mariboru, ne dajte sl izvabiti niti vinarja! Kdor bi to storil, pljuva v obraz slovenski narodnosti! Istotako pa poživljamo tudi Vas, mariborski Slovenci, visoke in nizke, gospode in delavce, uradnike, trgovce in obrtnike, vojake, pomočnike in sotrudni-ke. dijake in dijakinje, žene in dekleta: Pazite se, ne dajte se preslepiti v to, da bi ta ali oni, ta ali ona, daroval le najmanjše v korist nemškemu cvetličnemu dnevu! Ne dajte se izrabiti od znanca ali znanke v onih cvetličnjakih, pa naj bo ta še tako drag temu ali drugemu. Kdor P» namerava kaj darovati, naj daruje za slovensko stvar! Saj imamo podravsko podružnico Slov. plan. društva. Vsakomur naj velja ta dan naše geslo: Kdor ponižuje se sam — podlaga je tujčevi peti! Vrhu tega pa nas poznate dovolj, da veste, da se ne damo s sabo šaliti in, da bomo brez pardona — Pa naj bo dotični rnožki ali ženska kateregakoli stanu — objavili že v naslednji številki vsa Imena slovenskih udeležencev! Upamo pa, da že povedano in lanska izkušnja, nas ne pritira do tega zadnjega in najskrajnejšega koraka!
Naš c. kr. okrajni glavar g. pl. Weiss. kar ne dajo in ne dajo miru.
Vedno in povsodi ima ta gospod pred očmi samo eno: Žaliti in zapostavljati nas, Slovence, povsodi pa siliti in tirati v ospredje naše rene-gate. Naštevati vse one intrige, katerih se poslužuje ta pl. gospod, bi bilo preobširno, dasi zelo zanimivo. Iz vsega pa vendar sledi eno in isto, oropati nas korak za korakom tega kar nam gre, izpodbiti kolikor mogoče našo posest in tako pomagati udejstviti najgorečnejše želje »Volks-rata«, pritisniti Mariboru pečat popolnoma nemškega značaja. Prvo, kar ^ mu hodi na roko, so njegovi uradi, po katerih bi rad iztrebil vse slovenske napise tako. da bi ostali le samonemški. Ker pa g. pl. Weiss ve, da naše okoliš, prebivalstvo vendar ni tako neumno in zabito, kot bi to on pravzaprav rad videl, si je omislil novo taktiko. Vsako priliko uporabi v to, da pohiti med kmečko ljudstvo, kateremu se potem laska in dobrika na včasih naravnost zopern način. Vsacega kmeta, ki ga potem sreča, nagovori, za vsacega ima prijazne besede, obljube in nasvete in vsacega posameznega pozna osebno, samo — da se njegovega imena ne spominja vedno takoj... .le to za okrajnega glavarja vse preje kot lepo. kajti, kakšen je za hrbtom tega prebivalstva kojemu se v obraz zna tako prikupljivo vesti, pač najbolje kaže slučaj pri naboru v Račjem pri Mariboru. Spredaj, v obraz, sladak kot med in mleko ter mehak kot vosek, odobrava ravnanje vojaških — seveda c. kr. zdravnikov — kojim so sinovi istih ljudi, le »žrtie za balkanske topove!« In pridejo potem odredbe druga za drugo, ena na videz brezpoinembnejša kot druga, a ena bolj ko druga prirezana v to, da tira nas Slovence, v roke renega-tom. Ravno sedaj snuje g. pl. Weiss novo društvo, kojemu išče kalinov med — slovenskimi kmeti. U ver jen pa naj bode g. pl., da mu gledamo pazno na prste in, da se bomo vedeli pravočasno varovati njegovih mahinacij. Zapomni pa si naj tudi, da ga bomo vedeli prisiliti k temu, kar ne velja samo za nas. marveč tudi zanj kot c. kr. okr. glavarju — da so postavna in ustavna določila veljavna za vse, brez izjeme.
Naša »sezona«, zabavna, je pri kraju ali pa, vsaj nagiba se h kraju. Se gostovanje ljubljanskih igralcev in diletantski večer ter velika Ciril in Metodova veselica in zopet poidemo za pol leta »mižat«. Ker stojimo na pragu pred zaključkom, naj nam bo dovoljeno, da se ozremo nekoliko na najvažnejše naših društev ki nas vedno skozi 7 mesecev zabava: Naše domače gledališče. Isto se je storilo lani, dasi z manjo zadovoljnostjo, kot letos. Lani smo imeli par večerov, ki smo jih bili že več ali manj poznali od drugih odrov sem, dočim se nam je letos dalo boljše. Zlasti razveseljivo je bilo dejstvo, da se odbor »Dramatičnega društva«^ parkrat ni vstrašil celo ogromnih žrtev, ki gotovo ne bodo ostale brez sledov v gmotnem oziru. Tega podrivati društvu samemu, ni pravilno, kajti glavna krivda vis> edinole — na naši slavnoznani slovenski publiki, ki raje — kljub opominom — polni nemško mestno, a samo ne domače, slovensko gledališče. Za ono se Izmeče mesečno par goldinarjev, za domače pa je še par kron odveč. Dasi z odborom v nikaki zvezi, vendar uvidevamo, da dolgo na ta način ne pojde dalje. To se je pisalo že lani, a letos se mora ponavljati, kajti naš narodni ponos je na nevarni poti, da sploh — popolnoma zgine. Da pa se nam ne bo očitalo pristranosti, si dovoljujemo tudi par besedij na naslov »Dramatičnega društva«. Prvo, česar se naj varuje v bodoče, bodi ogromno število režiserjev. Nočemo ni enemu ni drugemu krajšati zaslug, a ta mnogorežiserski sistem, je že letos grozil postati celo sredi sezone — usoden. Zakaj? Samo radi tega, ker se je zasejala s tem razdvojenost med gg. same, a tudi — med diletante. »Če bo ta režiser, ne igram jaz, če bo oni pa zopet ne prvi. Zakaj? Ker je nastala med temi tekma, vsak je hotel za se boljše in končno s^ je moral zadovoljiti ta z manj iz-vežbanimi močmi. En g. to, drugi ono! Torej, kvečjemu dva, nikakor ne tri in še več, najbolje pa samo eden! Govori pa se tudi o plačanem režiserju. Tudi to bi odsvetovali! Pomislimo le, koliko bi taki zahteval. Ali se sme računiti na zadostne dohodke?! Odkrito povedano, se nam dozdeva najprimerneje, skrbeti da se nam vrne zopet naš Stefan! Koliko moči bi imel na razpolago in to izbornih, vrhu tega pa je bil on najboljši krotilec razprtij! Nadalje: letos smo imeli neko igro — naslova se ne spominjamo — in bilo je treba zelo previdno ravnati pri izberi kostumov. Trebalo je španske noše. a dalo se je slovenske kmečke! G. ki opravlja garderobo je sicer vrlo požrtvovalen, a dobro bi bilo. da se mu ge tozadevno na roko. Naši diletantje nimajo nikakih odškodnin, razun damske moči svoje karte za
gardedame. Ker pa se bo moralo povsodi varčevati, naj se tudi tu in da le en sedež, diletantom, a tudi odbornikom samo enega! A tudi godba mnogo stane in treba bo, tudi tu poskrbeti predrugačbe. Morda manjši orkester?! A ne, da bi nam to šteli v zlo vrli naši godci! Repertvar: Želeli bi prihodnjo sezono moderno materijo, tako v žaloigri, burki in ljudski igri! To, kar smo doslej videli je že vse več ali manj poležano, preigrano. Morda se bo temu nasproti trdilo, da ni dovolj, bodisi originalov bodisi prevodov! Mislimo, da bi se tudi temu dalo odpomoči: Saj je na razpolago par gg., ki bi v tem oziru gotovo posvetili narodni stvari — tudi brezplačno — svoj prosti čas. Materijelni izdatki, bi gotovo našli kritja, naj je naše društvo tudi v »Zvezi dramatičnih društev«. Za iz-bero iger bi gotovo ne bili v zadregi in časa bi bilo preko poletja dovolj. Ker imamo tudi kulisnega materijah zelo mnogo, bi se tudi tu — kot v prvi sezoni — dalo kaj denarja prihraniti. Nadalje bi opozarjali na epizodo, kot so jo bili deležni »Rokovnjači«. Kaj tacega naj v bodoče izostane. Diši namreč precej — kljub nasprotnemu zatrdilu — po osebnosti. Če se noče recenzentov, potem naj se iger sploh ne recenzira, dasi je vsakdo, najsi bo diletant, ali igralec po poklicu, kakor hitro nastopi javno, podvržen tudi javnemu mnenju in sodbi. Zadnja epizoda pa za-dobiva povsem lice osebnega napadanja na recenzenta, osobito čc se pomisli, da je g. recenzent deloval v tej osebi celo v mestnem gledališču in torej gotovo ve ločiti pravega igralca od diletanta. Le ne izigravati enega proti drugemu! Pa za vse: Brez zamere!	Quidam.
Slovenska zemlja.
Zagorje ob Savi.
Je pri nas izvestna gospoda, ki hoče pod pretvezo: »to nam škoduje«, udušiti vsako svobodno besedo. Če le kdo kihne, ali hoče posvetiti v nemčursko gnezdo, že se zatečejo k uredništvu in javkajo: ne objavite, kar nam ne ugaja. Verjamemo gospodom, da je zdravo za nje, če vali njih jajca soc. demokratična kura; neverjetno pa je. da je zdravo tudi za stranko. Ker se že tako bojite javnosti, se drznemo ponižno vprašati, zakaj ne zasledujete sodnim potom, po vsem Zagoriu razširjene ro-vorice. da se z nekim gratis-premo-
gom ni pravilno ravnalo, Ker nam govorica resnično škoduje, prosimo, da jo takoj razjasnite in ne odlašajte, da umre dotična oseba oziroma priča. Kako sodi preprosto ljudstvo neko osebo, ki vam je tako pri srcu, svedoči izrek sivolasega kmetiča, ki se je pri neki priliki tako-le izrazil: »Skoraj vse gverkovske škrice, ki so služili zadnjih 50 let, sem poznal ter jih opazoval. Vselej, ko so postali oholi in so začeli pritiskati nas in knape ob steno, so kmalu frčali iz Zagorja, kajti huda sila nikoli ni trajna. Vselej pa so pustili še kako domačo smet, ki ie kakor poturiea izdajala in hujskala ta »nove« na nas.« — V mislih je menda imel spletkarskega renegata, ki je izdal celo obi-telj za »stramm deutsch«. Bodite uverjeni, da nam take zahrbtne spletkarije dosti več škodujejo kakor pa po zaslugi kritizirati naše nasprotnike. Smešno slab spomin morajo imeti tisti, ki hočejo biti prvoboritelji da so že pozabili, koliko napora in samozatajevanja je bilo treba imeti volilcem takrat, ko smo vas dvignili na stolce, po katerih ie stegala prste črno rudeča nemčurska zveza. Za trajen spomin naše sloge in slavne zmage pa imamo dva glavna stebra: »Siidmarke!« Ko uredimo zadevo gratis-premoga, pa objavimo še nekatere stvari, ki nam škodujejo. N. z.
Iz Gradca.
V nedeljo 11. maja 1913 sta priredili ženska in akademična podružnica sv. C. in M. v Gradcu »Pomladansko veselico« s sodelovanjem tamb. zbora »Domovine«.
Kakor zmeraj se tudi takrat ni obnesla prireditev dobro. I rostora bi imelo vsaj še enkrat toliko ljudi.
Po zelo kratkem Pozrvravu je stopila na oder gdč. Mihelič M. in nam zapela »Rdeči sarafan« ter pesem »Kako b’ te ljubila.« Glas ima zelo prijeten, tehnika Pa še popolna. Bili so pianisimi in crescendi. pa ne vselej na svojem mestu. Vendar sta ti točki ugajali občinstvu. » Tragedija« »Povest o neki drugi« je bila surogat surogata Šorlije ve novele. Ko se je zvrnil Rudolf na divan in je padlo zagrinjalo, se ni mogel nobeden vzdržati smeha, čeravno je bil konec žalosten. Smrt je prišla namreč prehitro. Seveda je občinstvo vseeno ploskalo. V četrti točki je nastopil salonski akrobat. Izvajal je skoke zelo precizno, žel ie veliko priznanje od strani občinstva (znamenje. da je občinstvu to naiboli
ugajalo.) Predavanje o »Spominih na balkansko bojišče« se je zakasnilo radi že pozne ure. A na splošno je tudi ta točka ugajala občinstvu. »Slika iz zaplotniške metropole« je burka brez smisla; kaže nam zaslišavanje nekega Naceta in blamažo sodnika. Igrali so gospodje tudi bolj po domače. Pohvalno moram omeniti vse komade tamburaškega zbora »Domovine«. — S tem je bil program izvršen in sledila mu ie prosta zabava, mesto napovedanega plesa.
Preglejmo še enkrat vse točke in spoznali bomo takoj, da je bil program zelo pisan. Prireditelji so nai-brže nameravali ponuditi vsakemu nekaj, v upanju, da s tem privabijo več občinstva. Da bom na C. M. veselici čul celo nemško pesem, pa res nisem pričakoval. Deček ima res krasen glas in dobro šolo, čeravno je umetnost internacionalna, bi na C. M. veselici kot narodni prireditvi ne smele nemške točke na oder. Fantek je žel še največje odobravanje in občudovanje.
Ko bi C. M. podružnici spet priredili katerosibodi veselico ali nastop bi svetoval, da bi bolje sestavili spored.
Iz Marezig.
Ker je neki dopisnik začel prati blamažo, doživljeno dne 3. maja t. I. v Marezigah, pod naslovom »Kdo razdira?« v goriški »štraci« v »Novem času« z dne 9. maja t. 1. št. 19 in napadati »faliranega študenta«, kot osebo, moram resnici na ljubo, javno povedati, da je dopis v »N. č.« velika laž. Resnica pa je, kar je pisal »Dan« v svoji št. 491. z dne 8. maja.
Da sem dajal »svoji gardi« povelje, ni res. Če pa je ljudstvo poslušalo »faliranega študenta«, ne pa g. dekana, ne more »falirani študent« nič za to, najbrže mu ljudstvo bolj zaupa.
Z očitanjem, da smo šli v gostilno močiti suha grla, hoče dopisnik čitatelje »N. č.« prepričati, da smo storili smrtni greh. Ali to nas ne briga.
Da bi imela o. k. z. pravi narodni namen, bi gotovo napovedan shod objavila najmanj 8 dni prej ljudstvu, da se o tem pogovori; ali kakor razvidno v dopisu »Dneva«, je to napravila pol ure prej. da ne bo ljudstvo vedelo o tem ničesar, do zadnjega časa. Sklicatelji dobro vedo, da je ljudstvo pri nas nezavedno in da se da zapeljati, kakor ovca za soljo. Tudi gotovo bi se o. k. z. ne oglašala v takem listu, kakor ie »N. č.«, ako bi imela pravi namen. Ni to kmetska
ampak »TarSka« zveza:
Mislim pa. da cerkev ni za to. da se v njej naznanja javne »farske« shode, kakor je to napravil g. dekan
3.	maja?
Glede psovk »proč s farji«, »črni proč« ne vem nič, ker tega nisem slišal, in se jih faktično tudi ni izgovarjalo. Sploh se proti nobeni osebi ni šlo, ampak proti o. k. z.
Da so bili neki duhovniki »mučeniki« naroda, ni res, da so kaj pripomogli za narod, ne rečem, ker kar so napravili, se ljudstvo dobro^ spominja. in jim je zato hvaležno. To je bila na vse zadnje njihova narodna dolžnost. Niso pa ravnali tako, niso delali nobenih strank, kakor to sedaj nekateri delajo, oziroma bi hoteli napraviti, kar se pa jim v Marezigah ni sedaj posrečilo.
Tukajšnje ljudstvo ni še zrelo, da bi znalo razsojevati politične namene, za to se pa da zapeljati, kakor prej rečeno.
§ 15. k. z. z dne 26. jan. 1907 naj še enkrat dopisnik »N. č.« dobro prečita, ter naj se dobro spomni, kaj sem napravil, ter šele potem naj mi očita prestopek, za katerega sem tudi zadovoljen dobiti kazen.
Podpisani »falirani študent« kakor me imenuje dopisnik »N. č.« je vseno imel več uspeha, kakor vsa
o.	k. z. — Lovrečič Avgusj, občinski uradnik.
Štajersko.
Dramtično društvo v Mariboru.
V nedeljo 18. majnika in v torek 20. majnika gostujejo na našem odru člani ljubljanskega deželnega gledališča. Uprizori se v nedeljo 18. majnika velezabavna vesela igra: »Sladkosti rodbinskega življenja«. V torek 20. majnika pa zanimiva dramska novost »Nepošteni«. Začetek predstave je obakrat točno ob 8. uri zvečer. Blagajna se odpre ob 7. uri zvečer. Predprodaja vstopnic pri g. Vilko Weixel, Zgor. Gosposka ulica. Ob enem opozarjamo na IV. redni občni zbor, ki se vrši v petek 23. majnika
ob 8. uri zvečer v Kmetski sobi Narodnega doma in diletantski večer z jako zanimivim vsporedom v soboto dne 31. majnika v veliki dvorani. Vabila se bodo razdelila pri predstavah. Odbor.
Trg Sv. Lovrenc v divno-kmsni okolici pod Pohorjem; zrak, ki bi omogočil letovišče, kraj, ki je pravcati biser Spodnje Štajerske. A če hodiš skozi trg, vidiš le nemške napise, otroci govore le nemško. Sv. Lovrenc je eno izmed največjih nem-curskih gnezd na Slovenskem. V ta kraj so prišli igrat v korist maribor. »Dijaške kuhinje« slov. gimnazijci iz Maribora z lepim vsporedom. Ljudska igra »Zaklad«, salonska burka »V civilu«. godba, lepo petje, prosta zabava itd. Podali so nam dijaki nekaj prav lepih značajev iz prve igre. Tako n. pr. Klepec Lipe, ki je bil pogojen izvrstno, potem pa v prvi vrsti Pehač z izborno masko, ki je skopuha igral skrajno dobro! Burnik s pogojenim tipom berača in kmeta-siro-maka. Najda, s tihim in mirnim značajem. Ne glede na to. da igra »Zaklad« sama ni dobra, da nima prave zgradbe, ne značajev, rre gledališkega efekta, so bile nekatere slike še nrav dobre. N. pr. slovo Najde od Ravana in prizor Lipetove bolesti; potem prvi prizor 4. dej., ko padg Pehač v blaznost z vsem divjim izrazom uničenega človeka. Lepo je bilo ubrano fantovsko petje začetkom 3. dej. in Najdina bol med njim Čevljar Klepec ie bi! vkljub temu, da je dosegel uspeh, za kmeta le preživ; tako je bil Rovan za pošteno korenino tu in tam prezadirčen; Marjeto poznamo že kot igralko Dramat. društva v Mariboru in nam ni treba izgubljati besedij. Slabi pa so bili lju-bavni prizori Štefana in Najde; kot odločen kmečki fant pa je Štefan igral dobro in naravno. Kar pa je bilo slabega v efektu — le moramo pripisovati nedostatnim pripravam odra. V celoti pa je vplivala uprizoritev povoljno. Burka »V civilu« pa je bila »previhrasta«. Tudi burka mora ohraniti izraz resničnega življenja in se ne sme izgubiti do smešnega cirkusa. To v splošnem. Dober pa je bil tam strogi oberst s svojo masko in odločnim nastopom in iznajdljivi ter originalni Fric, ki je žel viharno ploskanje. Pohvalno naj omenim petje med premori in izvrstno igranje na glasovir mladega dijaka. Vse nedo-statke pa naj odkriža blag namen pi ireditve in lepo delo slovenskih dijakov. To je že druga igra letos, pi va se je vršila z istim vzporedotn in lepim dobičkom že v Sl. Bistrici.
Tudi to delo je narodno delo. zato, mladina, naprej!	K—m.
Roparski umor. Za gradom »Wildhaus« blizu Selnice ob Dr. je našel v petek zjutraj neki tesar v potoku zraven mosta ubito truplo nekega moža. Orožništvo je dognalo da ie to neki Cafuta, doma iz Gruško-vec v Ptujskem okraju, tačas hlapec pri kmetu Modriču na Slemenu. Ker ie po vseh znakih samomor ali kaka nesreča izključena, jc jelo orožništvo takoj iskali morilca ter ga še istega dne izsledilo v osebi nekega Tobana Stering, hlapca pri Gorjupu na Slemenu. Imenovani je Nemec, doma iz srednjega Štajerja. Prvotno je sploh vse tajil, pozneje pa je že priznal, da ja bil s Cafutom, ki je šel v bližnjo trafiko po tobak, ki ga pa ni več dobil, ker je bila ista že zaprta. Na potu nazaj sta šla čez usodni most. Tu je Stering porinil svojega tovariša čez rob mostu v potok, kojega dno so same škale. Cafuta je obležal z razbito glavo; Stering ga je zavlekel kaka dva metra v stran, položil truplo čez potok, ga lepo zravnal ter mu menda iz samega »usmiljenja« nadejal klobuk na polomljeno lobanjo. Sicer Stering trdi, da sta oba padla radi prevelike teme -raz mosta, ter da si je Cafuta sam nadejal klobuk, ali kdo mu bode to verjel, saj se je z njegovega obraza ob mrtvecu natančno dalo brati, da je ubijalec. zlasti o tem pričajo tudi prazni žepi ubitega, pri katerem niso .našli niti najmanjše vrednostne stvari, čeprav je moral po izjavi njegovega gospodarja imeti nekaj denarja s se-boi. Nc »Marburgerica«, sedaj pa le piši o »windišarskih ubijalcih«, ter počakaj, kako se bode obtoženec zagovarjal v »Windischem Idiom«...!
Spominjajte se dijaškega društva »Domovina* I
QUO VADIŠ?
sc ponavlja na splošno zahtevo samo 3 dni in sicer od 24do 26.t.m*
v Kino-,Ideal*
Novo došla
—n	^IM.C-
v kavarni »Central
99
?$
od 9 ure iiaprej. — Vstopnina prosta.
elitna damska kapela
, .	*	i	.	, • . ute* Kavarna ie celo noč odprta. <tm
koncertuje od danes naprej vsaki dan Za mnogobrojnj obisk vlJdno prosi	MIho^*
Dnevni pregled.
Kdo je bil odlikovan in zakaj?
Včeraj se je razširila vest sledeče vesbine: Vodja tiskovnega urada v zunanjem ministrstvu, dvorni svetnik Kania, je dobil naslov izrednega poslanika in pooblaščenega ministra, njegov namestnik, vitez Montlong, pa je bil odlikovan s komturnirn križcem Franc Jožefovega reda. Kakor se zatrjuje v političnih krogih, ostaneta Kania in Montlong še nadalje na svojih dosedanjih mestih. Kdo je bil Kania? Vodja tiskovnega urada v zunanjem ministrstvu. Kaj je tiskovni urad v zunanjem ministrstvu je znana stvar: Isti fabricira vesti, ki delajo štimungo in jih razpošilja vsem večjim in svetovnim listom. Iz tiskovnega urada je izšla vest o konzulu Prochazku, češ da je na strahovit način bil umorjen, da so mu Srbi odrezali to in to. Tiskovni urad je bil isti, ki je takrat povzročil vojno napetost. Pod vplivom in kontrolo Kanie, vodje tiskovnega urada so stale Siidslavische. Albanische in Politische Korespondenc. Kaj vse so ti listi pisali je tudi znano. O pobijanju Albancev, o grozovitostih, ki jih uganjajo Srbi na albanskem prebivalstvu. Ako bi bilo pol resnice na vseh teh poročilih, bi danes ne moglo biti nobenega Albanca več na svetu, toliko so jih Srbi poklali. Zadnjič je izbruhnil v Skadru požar. C. kr. tiskovni urad je k vesti pristavil nesramno lažnjivo pripombo: sliši se, da so zažgali Črnogorci. Še tekom istega dne je bila dokazana laž te trditve. To vse je širil tiskovni urad, čigar vodja je odlikovan in imenovan za poslanika in pooblaščenega ministra. Če nikjer, tedaj tukaj govori odlikovanje.
Graška komedija. V Gradcu so nemški burši na svoj način protestirali proti jubileju klerikalnega aka-dem. društva »Carolina«. Komedija je bila dobra in najbrže je bilo mnogo smeha. Drugo nas ne briga. Ako so se med seboi Nemci stepli — bo to imelo seveda zanje slabe posledice. Pretepov ne odobravamo, tudi nismo prijatelji buršev — za zabavo Da so to pot vendar dobro preskrbeli.
Vprašanje blejskega gradu. Včerajšnja »Zarja» piše: »Fremdenblatt« poroča, da bodo baje porušili starodavni blejski grad in na njegovo mesto postavili hotel v modernem slogu. Blejski grad je v svoji preprosti in krasni legi vrh strme skale, sPada navpično k jezeru, resnično najlepši kras Bleda. Ze od daleč na železniški vožnji od Lesec proti’Žirovnici, pozdravlja grad ^tnika in vsakdo zre z občudovanjem nanj, kQ se tako organično in harmonično eo-daja okolici. Hoteli v _ »modernem slogu« so tako zloglasni, da bi se morali vsi poklicani faktorji kar najresnejše upreti nameri, postaviti na mesto lepega gradu hotei, ki bi kazil vse. — Mi se temu protestu v polni meri pridružujemo. Naravnost sramota je za nas, kako malo znamo ceniti svoje stare lepe spomenike! Za par tisoč kron prodajamo svojo zemljo in pustimo tujcu, da na nji neomejeno gospodari. Zadnja leta ie »Rinilo pred našimi očmi več gra-i-P ’ ^ so bili pravi kras svoje okolice. Krasni žužemberski grad, ki le bil ena najlepših naših zgodovinskih stavb, so nalašč razkrili in ga predali dežju, da ga čim preje poruši. Povsod drugod skrbe zato, da se take stavbe ohranijo. Ali res ni nikake oblasti ali nobenega društva, ki bi l«r^eI°. za t0, ta^i spomini naše Hri?^ovine ne iz2ineio. Za hotele in dovolj Pod]et,a je P^stora drugod
6. I**?1 'lkir,a)-ni M*' nadzornik Strukeli si noce pridobiti naklonie-nost Izraela, bo prišli kmetje k Štem-burju, kjer se je visoki gospod nastanil, in so izrazili željo, naj bi novi gospod nadzornik delal na to, da se otroci, ki vsled ali izredne nadarjenosti ali izredne marljivosti po 3 leta hodijo v en razred in s svojim 14. letom še niso dovršili svojo zakonito šolsko obveznost kratkomalo izpuste iz sole. Kakor so prosilci po avdijenci pri Stemburju po gostilnah okrog pripovedovali, jim je gospo(j ;hOvi šolski nadzornik prijazno obljubil, da »vse potrebno ukrene«. Sicer se pa gospod nadzornik skrbno [izogiblje krogov, ki ga poznajo iz jčasov, ko je bil Štrukelj še hujši liberalec, kot je zdaj klerikalec.
Gimnazijski ravnatelj kot poljedelec. Novomeški gimnazijski ravna-
telj se ne razume samo nato, kako | treba šikanirati napredne profesorje. | ampak zdaj hoče postati tudi polje- j delec, po domače kmet. Okrog gi- i mnazije je nasejal krompir in koru- J zo, menda kot prvo podlago za ustanovitev realne gimnazije. Sicer pa med nami rečeno, ta srečna ideja ni ravnateljeva, ampak porodila se je
V nežnem srcu preblagorodne gospe ravnateljeve, katere srce sploh nad moževim razumom odločuje usodo te gimnazije. Ne da bi se dijaki učili kako n. pr. v koruzi in krompirju trava rase, ampak, da bo milostiva gospa ravnateljeva slišala kako — pomislite — koruza šumi. To se ji tako dopade, da je šolskemu slugi vzela potreben vrt in zasadila koruzo v svojo zabavo. V Novem mestu je pač vse mogoče.
Od zgradbe belokranjske železnice. Po Binkoštih so pri novomeškem kolodvoru pričeli z razširjenjem kolodvora. Odkopava se svet od malega mestnega parka nad sedanjem iztočiščem dolenjske proge.
Z izkopanim materijalom se zasiplje globina pod tem parkom. Sliši se pa, da bodo vzeli tudi del gozdnega sveta med cesto pričenši tam kjer stoji zdaj baraka s strojem za vrtanje. Kolodvorska cesta se potisne nazaj, zemlja nad dosedanjo lego ceste torej del gozdnega parka pa se vpo-rabi za globoki nasip ob vhodišču med predorom in kolodvorom. Po tem načrtu bode odkopana tudi grvi-na pred Millerjevo gostilno. Gotovo je, da bode ves svet med vhodom v predor in sedanjim kolodvorom zda-tno spremenjen v popolnoma novo krajevno sliko. — Delo v predoru počasi napreduje. Malo peto okno v galeriji portala pod cesto delajo že več kot teden dni, pa ne pridejo nikamor naprej. Ravno tako polževo leze delo nevoščenja velikega nasipa med izhodom predora ter oporniki za železniški most. Pač pa so bili pridni pri obokavanju kamenitih opornikov za železniški most na levem bregu Krke. V torek zvečer je bilo delo v glavnem izvršeno. Na onem bregu Krke se zdaj še nič ne dela. Na prvem delu proge je spioh malo delavcev, to pa zato. ker so pod vsako kritiko slabo plačani. Z 2 K 40 v na dan tudi delavec pri današnji draginji ne more živeti in težko delati.
Dve kazenski ovadbi proti deželnemu odboru. Iz Noyega mesta narn^ poročajo:	Kakor	v	posmeh
splošni bedi, ki vlada zdaj po Dolenjskem, ko je splaval tudi letošnji up po dobri vinski letini po Krki, se klerikalni mogotci dan na dan prepelja-vajo po vseh krajih Dolenjske z deželnimi avtomobili ali pa z najetimi, drago plačanimi izvoščki. Dolenjci se trumoma izseljujejo v Ameriko, njih slovenski ljudski zastopniki pa s polnimi rokami razmetavajo deželni denar ali za osebne zabave ali za agitacijske izlete, to je težko določiti. Kar se še ni pod nobenim glavarjem zgodilo, to se je zgodilo pod deželnim glavarjem dr. Šušteršičem, da je namreč žena deželnega glavarja kot »deželna mati« se vozarila na stroške deželne blagajne v razkošnem avtomobilu po Dolenjski in Belo Krajini. Napredni poslanci bi dobro delo opravili, da pri prihodnji priliki zahtevajo obračun koliko te večne vožnje kar s 3 deželnimi avtomobili stanejo in kako se te vožnje opravičijo. Ali pri tem je še nekaj, za kar mora dolenjska javnost že zdaj zahtevati odgovor. Gospodje, ki se vozarijo v deželnih avtomobilih niso samo potratni v razsipanju deželne blagajne, nego so tudi postali od sile prevzetni. So zadnjič v takozvani Kačji ridi na državni cesti blizo Br-šljina s svojim brezobzirnim divjanjem povzročili nesrečo. Kmetu se ie pred avtomobilom splašil konj in lastnik voza ie bil vsled tega poškodovan. Gospodje v avtomobilu se zanj niso nič brigali, drvili so naprej, i udi k0 se je kmet pismeno obrnjj
5knrlnP nega °db°ra Za »TUllO Od-
so, tijiudski prijatelji pro-
nkn 7? iin mu niti Ogovorili
kmetu odvefi! 'obrnil Te^nTnovT meškega odvetnika dr' SlobevnTa' ki je v interesu svojega klijenta pre skrbel, da se bo za to zadevo moralo zanimati tudi kazensko sodišče Iz zadnjih dni pa deželnemu odboru preti še ena taka ovadba, če bodo namreč gospodie, ki so nasproti dru-gim voznikom zelo tankovestni, tudi v tem slučaju storili svojo dolžnost.
V soboto pred Binkošti je deželni avtomobil y Kandiji povozil, oziro-
ma s svojim dirjanjem po strmem klancu povzročil, da se je poyozila žena gostilničarja Žagarja iz Birčne vasi. Da ženi, ki je padla pod voz, ni še v pravem trenotku priskočil pek Vovk iz Kandije na pomoč, bi se-bila zgodila še večja nesreča, kakor se je. Deželni gospodje (med njimi tudi poslanec Jarc) so ženo potolažili z 10 K odškodnine, dasi je Štembur kot posredovalec predlagal, naj ji plačajo vsaj 20 K. Nobel so ti gospodje! Kakor danes izvemo iz Birčne vasi, je postala poškodba Žagarjeve žene nevarna in bodo gospodje k svojim 10 K še kai pridjali pred kazenskim sodnikom. Šlišimo namreč, da se v vsakem oziru tudi nasproti klerikalcem vestni novomeški državni pravdnik zelo zanima za ta slučaj.
Vojaška vest. Imenovan je c. in kr. nadporočnik pri 14. pešpolku v Linču g. Franjo Kette, č. in kr. stotnikom istotam.
Požar. Dne 6. t. m. popoldne je zapazila posestnica Marija Tušar iz Spodnje Idrije ogenj, ki je izbruhnjl v hlevu njenega moža. Oba, mož in žena sta brž hitela na mesto nesreče in sta skušala ogenj pogasiti, kar se jima pa ni posrečilo. Ogenj se je hitro razširil in je v kratkem času vpepelil vse poslopje s slamo, krmo, slamoreznico in z več drugimi gospodarskimi poslopji vred. Iz gorečega hleva so rešili samo tri krave, do-čim je troje telic, sedem ovac in dvoje koz v ognju poginilo.v Skupna škoda znaša okrog 6000 K. Škoda je za Tušarja toliko bolj občutna, ker ni imel niti poslopja niti živali zavarovanih. Zažgali so najbrže otroci.
Smrtna nesreča. Dne 9. t. m. sta delala 501etni posestnik Anton Smolič in 301elni hlapec Gregor Tomšič v neki sipini pri Čatežu. Nenadoma se je utrgala velika plast zemlje, ki je zgoraj imenovana zasula. Smolič je bil na mestu mrtev, ker ga je zadušilo. Tomšič pa je za-dobil težke poškodbe na rebrih in so ga morali takoj odpeljati v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji.
V znamenju sekire. Te dni se je začet pred papirnico v Goričanih z doslej neznanega vzroka prepir med tovarniškim delavcem Matevžem Jamnikom in nekim drugim delavcem. Ta je med prepirom prijel sekiro in je udaril z njo Jamnika po hrbtu. Jamnik je zadobil znatno telesno poškodbo.
Nesreča. Petletni pestnikov sin Alojzij Jeršin iz Prilip pri Kočevju se je pretekli petek igral doma pred hišo. Med igranjem je tudi splezal na voz za pesek, ki pa je bil prazen. Nenadoma pa se je voz zvrnil in je poveznil otroka pod sabo. Deček je zadobil pri tem težke telesne poškodbe na obeh nogah.
Vlom in tatvina. Koncem preteklega meseca so neko noč vlomili doslej neznani tatovi v trgovinske prostore gostilničarja in trgovca P. Kaluže v Narinu blizo Postojne in so ukradli razno obleko, steklenico slivovke in nekaj drobnega denarja. Skupna škoda znaša 263 K.
Cela tovarna zletela v zrak. Na Binkoštno nedeljo je zletela v zrak neka tovarna blizo Rima. Na ukaz vojnega ministrstva so namreč v dotični tovarni nabijali signalne rakete. Pri tem se je sprožilg prva raketa, nato druga, tretja; slednjič je zletelo celo poslopje v zrak. Pri tem so bile štiri ženske na mestu mrtve. Tudi neki moški je zgubil življenje Pod razvalinami. Posrečilo se je neko gospo rešiti iz plamenov, toda umrla je na potu v bolnišnico.
Velika železniška nesreča na Balkanu. Dne 12. t. m. se je pripetila na progi Buck-Drama na Bolgarskem velika železniška nesreča, pri čemur je bilo šest vojakov ubitih in okrog štirideset več manj ranjenih. Lokomotiva vojaškega vlaka ie bila poškodovana.
Poslanca dali pod kuratelo. Kakor se iz Budimpešte poroča, so dali dne 13. maja t. 1. pod kuratelo bivšega poslanca Efitvosa, zagovornika v Tisza-Eszlarskem procesu. Eotvosa so dafi pod kuratelo radi slaboumnosti.
Ruski generalni konzul obsojen radi poneverbe in izpuščen. Kakor se iz Petrograda poroča, so te dni izpustili iz zapora radi slaboumnosti ruskega generalnega konzula Baum-gartna, ki je poneveril 100.000 rubljev.
Težko se je opekla. Soproga delavca Marija Urbanova iz Dejvic je hotela te dni, ko ie prišla s sprehoda. Pogreti kavo na špiritu. Špirit Da se
| ie v steklenici unel in plamen je buš-| nil v Urbanovo, ki je bila naenkrat vsa v ognju. Vkljub temu, da so ljudje, ki so prihiteli ubogi ženski na pomoč, strgali raz nje obleko, je zado-bila Urbanova težke opekline na glavi. prsih in na rokah. Odpeljali so jo takoj v bolnišnico.
V Seči se je hotel obesiti. Čevljarskega pomočnika, 451etnega Fr. Soudeka iz Prage so preteklo soboto popoldne aretirali, ker je bil grozno pijan. Stražnik ga je odpeljal v zapor. Tam se je Soudku nenadoma pristudilo življenje in hotel se je obesiti na mrežnem oknu celice z robcem. To pa so mu še pravočasno preprečili in ga dali pod strogo nad-zoistvo.
Preprečena goljufija. Kakor se iz Monakovega poroča, se je dne 11. t. m. priplazil v uradno sobo v palači železniškega ministrstva neznan mož in je telefoniral v nekotamošnjopivovarno za 10.000 mark drobiža, češ. da ga hoče zamenjati za bankovce. Ko so sluge prišli iz pivovarne z označeno vsoto, jih je hišnik v palači ustavil in jim nato povedal, da vladnega svetnika Mormardta, na katerega ime je oni neznani tujec telefoniral po denar, sploh ni v uradu. Poklicali so takoj policijo, ki je neznanega tujca prijela in ga izročila sodišču.
Krater Vezuva se udrl. Kakor poroča observator na Vezuvu, se je dne 10. maja t. 1. okrog polnoči pogreznil krater Vezuva na onem mestu, kakor dne 21. prosinca leta 1912. Vsled tega je nastal močan potres v okolici Vezuva. Skoro polovica Vezuva je pokrita s tanko plastjo pepela.
Steiiiheilovka se poroči. Kakor londonski listi poročajo, se misli znana Steinheilovka poročiti v teh dneh z nekim angleškim peerom.
Ljubljana.
— Hlapec .Jernej in njegova pravica. Ali ste že čitali to lepo povest? Ako je še ne, čitajte jo, povest je nad vse poučna in če niste preveč zaupljiyi, ozdravljeni bos.te in odkri-žani vseh potov, ki jih nameravate storiti v isto svrho, kot je to storil hlapec Jernej, ki je iskal — pravice, pa je naposled začel dvomiti v Boga samega. Pritožili smo se proti zadnji konfiskaciji »Dneva« y dcbri veri hlapca Jerneja. Kaj bomo pravili — isto se nam je zgodilo, kot hlapcu Jerneju. Kako bi tudi drugače, ko se po (jako stvarni seveda) opazki državnega pravdnika državna oblast ne bo učila od drugih morale! — Natančnejšo modrost, ki zaplembo odo-bruje prinesemo, ko nam dojde.
— Učenje morale. Nikar naj nihče ne misli, da hočemo državne oblastnije učiti moralo. Ne, ne, za takšne nehvaležne stvari pa žurna-list res nima časa. Sploh pa mora vsak učenec za nauk, v katerem se ga poučuje, imeti dispozicije, drugače je nauk nepotreben. To je osnovni nauk individualne pedagogike.
— Do sedaj in od sedaj. Do sedaj se nismo vselej pritožili proti konfiskaciji. temveč le v takšnih slučajih, kjer se po našem mnenju konfiskacija ni dala spraviti v soglasje s paragrafi kaz. zak. Nikdar ni pomagalo. Od sedaj se bomo pa pritoževali s principa proti vsaki konfiskaciji.
— Kaj je odveč? Za presojanje konfiskacije je po nazorih čisto irelevantno, če je bila konfiscirana v »Dnevu« stvar, ki je 12. ur preje izšla v »Zarji« ali »Slov. Narodu« ne-konfiscirana. Izborno!
— Predavanje dr. Ivana Oražna in občni zbor političnega in izobraževalnega društva za dvorski okraj ie odbor moral preložiti na torek, 20. maja, ker ima g. dr. Oražen v soboto, dne 17. maja zvečer vele-važno sejo »Slovenske sokolske zveze«.
— Člani slov. dež.-gledališča v Ljubljani, gostujejo danes v Tržiču in sicer velezabavno burko »Gospod senator«, katera je vsepovsod zbudila toliko neprisiljenega smeha, tako da je občinstvo povsodi, z glasnimi klici »O ti senator« navdušeno po predstavi zapuščalo dvorano. Ker naših vrlih in marljivih igralcev do danes še ni bilo, upamo jim ostanejo v najlepšem spominu. Torej vsi zvečer k predstavi.
— Zadnjič smo prinesli notico, da piskrovezi po hišah odjemljejo domačim kleparjem zaslužek. Na to
se je oglasil neki glas iz vrst občinstva, češ da piskrovezi dobe zaslužek, ker hodijo po hišah; ako bi drugi bjli tako pri roki, bi najbrže oni dobili zaslužek, saj je vsaka gospodinja prepričana, da domač obrtnik boljše izvrši delo nego potujoč pi-skrovez. To se je menda napačno razumelo, zato pa z mirno vestjo odklanjamo, ako pride kdo na nas z očitki, da smo proti dom. obrtnikom. Toliko v pojasnilo.
— Sokolski župi »Gorenjska in Ljubiajna I.« napravita v nedeljo 18. maja popoldanski delni pešizlet v Medvode (Goričane, gostilna g. Kolenca, 20 minut onkraj Medvod). Srečanje obeh žup je določeno na
4.	uro. — Ljubljansko okrožje župe Ljubljana I. se zbere ob pol 1. uri in sicer Sokol I., Moste, Stepanja vas. eyent. Kamnik na. trgu Tabor, Sokol II. se zbira po lastnih dispozicijah. Skupni odhod od Prešernovega spomenika je točno ob 1. uri.
— Zenska telovadna krožka Sokola
I.	in Sokola II. odhajata od zbirališča pri evangelski cerkvi na Marije Terezije cesti ob tri četrt na 1. uro.
— Smer: Prešernova ulica — Dunajska cesta — Marije Terezije cesta — Šiška — Šent Vid — Tacen
— Medvode — Goričane. — Krajša javna telovadba se vrši pol ure do prihodih Povratek peš po glavni ceste na Šent Vid ob 7. uri. — Opozarjamo občinstvo na ta izlet, ki je posvečen zdravi zabavi, še bolj pa narodni probuji. samozavesti in pro-svedočcnju vedno jačje slovenske sile. Pri javni telovadbi nastopijo le boljše vrste, med njimi več prvovrstnih bratov telovadcev iz Kranja. Bleda, od Sokola I. in Sokola II, — Železniška zveza za Ljubljano in Kranj je prav ugodna. Od obeh strani se obeta velika udeležba. Sokoli obeh ožjih posestrin pa se iskreno veselimo bratskega svidenja!
—■ Kino-Metropol v deželnem gledališču. V četrtek dne 15. in v petek, dne 16. t. m. popolnoma nov spored. Na Spitzbergih (naravno); Tragedija (komično); Zvezdni žarek (drama); Ločena žena (veseloigra); Ženska čast (velika drama s predigro v 2 dejanjih). Velezanimiva Snov te drame je posneta iz življenja. V obupnem boju za svojo čast in iz maščevanja za izgubljeno srečo postane ženska — ubijalka. Teta Berta (veseloigra). Predstave se vrše, kakor vedno ob polu 7. in polu 9. zvečer.
— Trčila vkup. V torek popoldne je na vogalu Dalmatinove ulice in Miklošičeve ceste delavec Ivan Inglič s kolesom trčil nekega druge-ga kolesarja, vsled česar sta oba Dadla raz koles, ne da bi se bila kai poškodovala le enemu Je kolo napravilo osmico.
— Na cesti se je zgrudil. Predsi-nočnjim se ie v Kolodvorski ulici zgrudil na tla 731etni kroiaški mojster Anton Demšar iz Škofje Loke ter obležal nezavesten. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
— Saje so se vnele predvčerajšnjim popoldne v dimniku v Sodnij-ski ulici št. 1. Na lice mesta je prišel oddelek reševalnega in gasilnega društva ter ogenj takoj pogasil.
— Radi pijanosti je policija aretirala delavca Jakoba Seliškarja, Franceta Muleja in Franjo Hajne.
— Tržne vesti. Včeraj dopoldne ie tržno nadzorstvo na trgu preiskalo mleko 50 strankam s posebnim ozirom na zasirjenost. V dveh slučajih je bilo mleko dvomljive kakovosti. ^šest litrov so ga morali pa zliti proč, ker je bilo nasirjeno. Da se mleko zasiri, so gospodinje večinoma same krive. Zasiri se, ako je posoda nesnažna, ako pomešajo namol-ženo gorko mleko z mrzlim, ali pa, če je v posodi takoj neshlajeno za-maše. Nadalje je tržno nadzorništvo preiskalo 1914 jajc, med katerimi je bilo Ie eno pokvarjeno. Danes so se tudi premestile branjevke, ki so bile za silo na Francovem nabrežju, na Pogačarjev trg, ker so začeli tam kopati kanal.
— Loterijske številke:	Gradec: 2, 72, 43. 48, 6. — Brno: 85, 50, 10, 61, 51.
— Zigomar, kralj razbojnikov v filmu. Ta senzacijonalna detektivska zgodba se bo predvajala kot III. del od sobote do pondeljka v kinematografu »Ideal«. Danes zadnji dan umetniške drame »Sarah Bernhard«. Mnogo smeha vzbuja sijajna veseloigra v 2. delih »Dama uradnica«. V petek krasen spored.
Trst.
Društvo »Universita popofare« iz Italije. Društvo »Universita po-polare« je napravilo v nedeljo izlet iz Roviga (Italija) v Trst. To društvo je kulturno društvo in njegov program je vzgajati ljudstvo, Člani tega društva so prišli torej v Trst, da bi si ogledali tržaško mesto in pozdravili svoje neodrešene brate. Navdušeno so bili sprejeti v Trstu od vseli onih Italijanov, ki se jim kar topi srce od veselja, ko zagledajo bodisi katerega koli. samo da je doma tamkaj na drugi strani morja, v blaženi Italiji. Predno jih je odpeljal parnik »Bosnia« zopet v Italijo, so bili povabljeni vsi člani tega društva na poslovilen »banket«, ki se je vršil v še ne popolnoma dozidani ribarnici, o kateri je že poročal iDan«. Ko so se pošteno napili »ver-moutha«, so odšli na krov parnika »Dosnia«. Zavžiti opojni »vermo-uth« jim je pridobil toliko »korajže«, da so začeli takoj besneti, kakor hitro se je oddaljil parnik za nekaj metrov od obrežja. — Ker je vedela policija, kaki ptički so prišli iz Italije v Trst, je poslala na obrežje nekoliko stražarjev pod poveljstvom policijskega svetnika dr. Pehoča.
Ta drhal italijanskih vzgojiteljev, pa je hotela na vsak način pokazati svojo kulturo, zato je začela psovati s krova dr. Pehoča in pljuvati proti njemu in stražarjem. Vpili so proti Avstriji z najgnusnejšimi izrazi. žalili so avstrijskega cesarja Franca Jožefa I., in poveličevali Oberdanka in Sterleta (tržaškega iredentista, ki je bil pred kratkim obsojen na Dunaju na tri leta težke ječe zaradi veleizdaje). Drhal !e prepevala protiavstnjsko Mamellijevo himno in žalno Obrdaukovo koračnico. Parnik je bil že daleč na morju, a še niso prenehali ti naši italijanski gostje s svojimi žaljivimi klici in himnami. Bili so pač na vodi in nihče jim ni mogel do živega, zato pa so imeli tudi toliko poguma besneti proti Avstriji. — V zahvalo, da so smeli prirediti izlet na avstrijsko zemljo, so obmetali Avstrijo z najgnusiiejšimi izbruhi. — Avstrijske oblasti naj si dobro zapišejo ta dogodek, da bodo vedeli, kako ljubijo ti ljudje našo dtžavo, ki jim dopušča prirejati izlete v naše kraje. Vzkipeti mora v nas. če pomislimo, da se morajo taki ljudje neovirano gibati po naših tleh, medtem ko se Slovencem prepovedujejo izleti po Avstriji. Še nismo pozabili, da ie bil prepovedan izlet N. D. O. iz Trsta v Gorico, tudi prepoved sokolskega zleta v Ljubljani je čisto sveža stvar. In takih prepovedi je nešteto. Slovencem se torej prepoveduje prirejati izlete po lastni deželi, avstrijski deželi. Iz tega lahko sklepamo, da imajo Italijani iz kraljestva več pravic v Avstriji, kot jih imamo Slovenci v naših deželah, v avstrijski državi. Čudimo se tudi, na nima Avstrija nobenega rešpekta in nobene moči pri njeni zaveznici Italiji. Miren in patrijotičen Slovenec pa naj čepi doma in naj sc ne gane po svoji domovini. Dovoljuje se mu, da sine gledati italijanske izzivače iz kraljestva, od katerih naj se uči. kako naj se postopa proti avstrijski državi. ako se hoče ostati z njo v intimnem prijateljstvu in imeti od nje vse, kar srce poželi.
Vrgel se je s četrtega nadstropja. Služkinja Del Pietro, zaposlena pri družini Slanja, v ulici della Ca-serma št. 8. je opazila, ko je vstala, v pondeljek okoli 6. ure zjutraj, da leži na dvorišču neki mož ves v* krvi. Šla je na ulico in je opozorila nekega stražnika, naj gre pogledat, kaj je z onim možem. Stražnik je šel na dvorišče omenjene hiše in tamkaj je našel moža. ležečega v mlaki krvi, z razbito glavo. Poklical je nemudoma zdravnika z rešilne postaje. Poklican zdravnik je konštatiral smrt. Na lice mesta je prišla komisija, ki je vzela zadevo na zapisnik. Pozneje se je izvedelo, da se imenuje ta mož Jožef Petelin, star 55 let, rojen na Turjaku. Stanoval je v omenjeni hiši pri družini Masiola. Da se je vrgel s četrtega nadstropja, je dokaz, ker so bila vsa druga okna na dvorišče zaprta, samo ono v četrtem nadstr ie bilo nastežaj odprfo. Nekateri trdijo, da je bil Petelin oni večer opit; najbrže je v pijanosti izvršil samomor. Mogoče je pa tudi, da mu .ie prišlo slabo na stopnišču, da se je naslonil ob okno. kjer ie zaspal, ter je v spanju padel z okna.
Pretresljiva nesreča se je pripetila v ponedljek okoli poldneva v ulici Schiapparelli št. 8. V tej hiši stanuje v tretjem nadstropju družina Retič, ki je imela edinega sinčka Roberta, starega 4 leta. Robertova mati je bila v spalni sobi, kjer ie pospravljala. Njen sinček se ie igral po sobi. Za hip se je odstranila mati iz sobe in je odšla v kuhinjo. Ko je prišla nazaj, je zagledala svojega otroka stoječega na oknu. Se predno je mogla priti prestrašena mali do odprtega okna, je izgubil mali Ro-
bert ravnotežje; nagnil se je in je padel iz visočine na ulico. Mati je zavpila od strahu in groze in je nato omedlela. — Otrok, ki je padel na ulico, je obležal v mlaki krvi. Ob trdem kamenitem tlaku si je razbil črepinjo. Nezavestnega otroka so odnesli v bolnišnico, kjer je izdihnil čez pol ure. Kako tragične so take nesreče v družini, si lahko mislimo.
Najnovejša telefonska in brzojavna
poročila.
Odprto pismo
*
SKADER IZROČEN ANGLEŠKEMU ADMIRALU BURNLYU.
Cetinje, 14. maja. Iz uradnega črnogorskega vira:	Za	zasedenje
črnogorskega mesta Skadra določena četa 1000 mož na italijanskem in avstrijskem parniku, prepeljana pred reko Bojano, se je izkrcala in odkorakala proti Skadru. V Meduo je došlo 2500 mož od armade Essad paše, ki čakajo, da se jih transportira v Turčijo.
Cetinje, 14. maja. Iz črnogorskega uradnega vira:	Mednarodne
čete so ob 2 popoldne pod poveljstvom poveljnika mednarodnega brodovja, angleškega admirala Burneya dospele v mesto. Črnogorski divizijoner Bečir je pozdravil admirala s kratkim nagovorom, na kar je admiral prav prisrčno odgovoril. Mednarodne čete so zasedle vsa javna poslopja. Črnogorski oddelek je izkazal angleškemu admiralu vojaške časti. Črnogorske čete so mesto zapustile.
Skader, 14. maja. Na željo konzulov je odpadel slovesni sprejem mednarodnega vojaštva. Čete so prikorakale dopoldne pred Skader, v mesto pa je odšla častna stotnija, ki bo na obrežju pričakovala poveljnike mednarodne flotile, da jim izkaže čast. ko pridejo prevzet Skader od črnogorskega divizijonarja Bečire.
SPOPADI MED GRKI IN BOLGARI.
Solun, 14. maja. Poslednji čas je prišlo med Bolgari in Grki do hudih spopadov, ki, kakor so bili krvavi, vendar niso povzročili nobene kritične situacije. Da bi se pa takšni spopadi v bodoče preprečili, sta zavzela oba dela. ki sta dosedal eden proti drugemu se pomikala, svoje prvotne pozicije, in se določi neu-tralni pas, da ne pridejo čete v ponovno dotiko. Iz Seresa je bila odposlana bolgarska komisija, da pre-šče vse te slučaje.
BLOKADA PRENEHALA.
Cetinje, 14. maja. Angleški admiral je črnogorski vladi po angleškem zastopniku na Cetinju sporočil, da preneha mednarodna blokada danes ob 2 popoldne.
VOJNA NAPETOST.
London. 14. maja. V tukajšnjih poučenih krogih vzbuja veliko bojazen naraščajoča napetost med Japonsko In Združenimi državami, ki se je zadnji čas približala kritičnemu Stadiju. Japonska ne misli odnehati. V Kaliforniji je razpoloženje razburjeno.
MAŽARI ANEKTIRALI TURŠKO OZEMLJE.
Dunaj, 14. maja. Pri Oršovi v Dunavu leži otok Kales, na katerega so diplomati pozabili, ko so napravljali Berlinsko pogodbo, zato ie otok ostal do danes turška last. S podpisom preliminarnega miru pa stop? preliminarni mir londonski na mesto berlinske pogodbe. Pri tej priliki pa so hoteli tudi Mažari nekaj profilirati in prišla je njihova vlada na idejo otok Kales anektirati. Rečeno — storjeno. Mažarska žandarmerl-ja je pod poveljstvom grofa Serdny-ja zasedla otok, proti čemur ie turški guverner protestiral. Guvernerju so dovolili ostati toliko časa na otoku, da dobi instrukcije cd Porte. Porta proti aneksiji otoka energično protestira. Aneksija ne bo imela dalekosežnih posledic, četudi je vse ozemlje od črte Midlja-Enos predano Zaveznikom, med ktere pa zaenkrat še Mažari ne spadajo, zato tudi otoka ne bi smeli zavzeti. Toda bolgarski in srbski diplomati so pametm, oni ne iščejo komplikacij, zato bodo preko tega dogodka, ki vzbuja le veselost, mirno šli.	^
(aeiUMIMK	 —	11 '*
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Pošljite naročnino, ako je še niste!
na c. kr. deželno sodišče, oziroma širši javnosti.
Blagovolite še sledeče dokaze v Vaš cenjeni list sprejeti. V »Dnevu« z dne 7. maja 1913 št. 490 piše slav. uredništvo pod zaglavjem: Kako je s popravki po § 19, da se lahko na odprta pisma vse popravlja, treba je le reči: to ni res — res pa je in stvar je rešena. Jaz pa imam neovrgljive dokaze v rokah, da je le moje poslano resnično. Tukaj navfc-dem nov dokaz resnice, po originalu iz pisma z dne 16. septembra 1912. Dr. Poček mi piše: »Opozarjam Vas tudi na to, da jaz nobene kupne pogodbe glede posestva v Belih Vodah ne podpišem, dokier ni moja terjatev plačana ali vsaj popolnoma sigurno zavarovana.« Jaz sem se tega hudo vstrašil, ko sem si predstavljal škodo, ki mi preti.
Jaz sem se vedno branil zloglasni in pretirani ekspenzar podpisati, dokler dr. P. mojih proti-računov ne podpiše, a ko me je znal vedno tolažiti in zagotavljati, da bo tudi on svojo dolžnost takoj storil (tako jc znal v trenotkih zvijaC.no mene preslepiti, da je bilo le ustmeno obrav-nano in le med štirimi očmi). Iz tega je jasno, kake cilje je zasledoval in pod kakšnimi pretvezami.
Jaz sem vedno zahteval in prosil. da naj vendar greva v Gradec in da se pogodba podpiše, a je vedno našel kak izgovor in zavlačeval, da sem bil vedno nepopisno razburjen in v strahu, kaj da bo. Ekspenzar je sestavil in to bagatelo je zaračunal 400.000 K.
Naenkrat pride priča, ki bo tudi pri obravnavi in me je rotil:	»Pa
podpiši ekspenzar. Ti imaš še vedno nad 100.000 K dobička«, da bo nadaljeval. da se čim preje zamena izvrši. Privabil me je v pisarno pismeno in rekel, da bo tudi on moje pro-tiračune odobri! in podpisal, ki so vže takrat, ko sem ta usodepolni ekspenzar podpisal, znašali v mojo korist (ker je bila to kompanjonska dolžnost) okroglo 105 000 K. Ker pa bodo še nadaljni stroški narasli brez odškodnine, zopet na toliko.
Kako se to tolmači?
Ko je dr. P. slutil, da stvar smrdi in da se je večkrat vjel. ker ie pisma pisal, da brez njegovega podpisa in dovoljenja ni nič veljavno, je hotel od mene, da se naj pismeno izrečem, da nisva nikdar bila kompanjona in še več druzega. Jaz pa seveda poet nobenim pogojem tega storiti nisem tiotel. Stvar mi !e vedno boli sumljiva postajala iti sem več stvari slišal in tudi posicdice čutil. Na Gradec ie dr. P. kar pozabil in ni držal dane besede.
Tudi to je značilno:	Kadar	je
bila krika kupčija ali zamena, da je kaj dobička nesla, je bil vedno naj-zveste.iši kompanjon. a kadar pa bi moral tudi on kak denar dati. takrat zopet pod nobenim nogoiem ni hotel biti v kompaniii. In take muke in razburjenja trpim vže tri leta.
Prosim mojega bivšega kompanjona zopet za kak popravek^in na svidenje, da pojdeva na Koroško
po ovce.	,
Josin Plankar,
posestnik in gostilničar na Dolenjski cesti v Ljubljani.
Poslano.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasili ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
* Za vsebino tega snisa je uredništvo odtrovorno le toliko, kolikor določa zakon
Glasovirje, pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak. Ljub-Ijana-Cilince 92.
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-nižia cena.
Fr. Žagar, Stari trg 32. naredi čepice, če se tudi blago prinese.
F
otografske aparate
In vse potrebščine ima v zalogi drogi rija in fotomanufaktura
„A DRI JA“
v Ljubljani, Selenburgova ulica 5.
ISalh-te-va-jte cenilce !
Kegljišče
se odda za vse dneve v tednu, tudi za nedelje in praznike, posamez. društvom, klubom in gostom. Kegljišče je na novo prenovljeno in ima lepo razsvetljavo. Restavracija pri Relnlnghaus, Franc Jožefova cesta št. 87 v Spod. Šiški.
Za obilen obisk se priporoča
Anton Valjavec, restavrater.
Tovarna pianinov
Anton Pečar, Trst
ulica Farneto štev. 42.
izdeluje po naročilu pianine, ki so po svoji konštrukciji, dobrem materjalu in najnovejšem lastnoizumljenem modelu dosegli vsepovsod najboljši sloves. Priporočam se slav. učiteljstvu, preč. duhovščini i. dr. veleuglednim krogom za naročila, kakor tudi vsako uglaševanje in popravljanje glasbenih inštrumentov.
31 odit«) j »i ja
Minka Horvat
Ljubljana, Stari trg
priporoča cenj. damam različne
slamnike
po najnižjih cenah. Sprejema tudi vsa popravila in jih izvršuje točno in najceneje. — Za obilen obisk 181 se priporoča
MINKA HORVAT.
PETAH JF.RAI
TR5T via s.ciovAnms.
11'
Moderno pohištvo. Lastna delavnica.
posebnost H
Zdravnik želodca"
je edina posebnost želodčnega likeria iz zdravilnili rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ier ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo .manjkati.
Stenski
Odločno protestiram proti neresnični govorici, da bi jaz udaril g. Rado Jermana z nožem zahrbtno y sence! Res pa je. da sem samo pa-riral na njegov udarec in ga pri teni udari! po glavi.
Novo mesto,
13. maja 1912. Stefanovič Emil,
delavni red
Vl v •4 ’ ‘‘Z.’
za stavbenike
v smislu zakona z dne 22. junija 1902, drz. zak. stev. l0'~>, je založila
»Učiteljska tiskarna" v Ljubljani
in ga prodaja po K 1*— komad.
Radi prevelike zaloge blaga dajem 2001
10
popusta
vse pomladne najnovejše damske kostume, krila, J>l«ze kakor tudi obleke in površnike za gospode in dečke najmodernejšega kroja.
Postreiba točna in solidna.	Cene priznano nizke.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Moderni klobuki za gospode
trdi in mehki, najnovejših obiik in barv, slamniki, čepice, vse v nedvomljivo največji izbiri in najboljši kakovosti iz prvih svetovnih tvornic po zelo skromnih stalnih cenah z 10°|o popustom v
■ — Modni in športni trgovini
P. Magdič, I*|nMlanaf
•••
•••
nasproti glavne pošte.