Štev. 51. V MnMIant, t petek, dne 3. marca 1911. Leto um. Za oelo leto napra] za pol leta za četrt leta = Velja po pošti: a K 28'-„ 13-„ 6-50 za eu meaeo „ . „ 2*20 za Nemčijo celoletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo ,, 35'— V Ljubljani na dom: Za celo lelo naprej . K 2V— za pol leta „ . „ 12'— 2a čotrt leta „ . „ B-— na en meaeo „ . „ 2'— V upravi prejeman moseCno K 1*£0 ^Tnseratl: Enostolpna poiitvrsia (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat......13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ sa večkrat primeren popust. Poslano in reki. notice: enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev i Izhaja:; vsak dan, izvzomžt nedelje tu praznike, ob 5. url popoldne. (ki" Uredništvo jo v Kopitarjevi nlloi štev. 6/I1I. Rokopisi so ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo jo v Kopitarjevi nliot štev. 6. -ssu ivstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne bran, račun št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 138. Današnja Številka obsega 4 strani. Ali ni lo sramota? Rimsko vprašanje je zdaj na dnevnem redu. Lahi proslavljajo jubilej zjcdinjenja Italije, ki je bilo popolno takrat, ko so papeža oropali države in proglasili Rim za prestolnico novega kraljestva. Spomin na zjedinjenje Italije jc tudi spomin na papežu prizadeto krivico. Tocla jedro rimskega vprašanja ne tiči v tem. Nasilje, storjeno leta 1870., bi se bilo dalo pozabiti, ako bi bila laška vlada pokazala, kdaj resno voljo popraviti, kar se popraviti da in s papežem skleniti kompromis, ki bi bil za obe strani sprejemljiv. Na vsak način bi se moralo tako papežu kakor vesoljnemu katoliškemu svetu, kateremu kot poglavar cerkve načeljuje, garantirati tolika svoboda in neodvisnost in toliko varstvo pred vsakterimi žalitvami, da more svoj visoki posel izvrševati neovirano in kakor zahteva njegovo dostojanstvo; žalivce bi moral zasledovati kraljevi prokurator. Ko je Vittorio Emmanuele II. zasedel Kvirinal, je sam dobro čutil, da je. treba v tem oziru nekaj storiti. Dal je celemu svetu svojo kraljevsko besedo, da odprava papeževe politične oblasti nc bo imela nobenih j)oslcdic glede na njegovo duhovno dostojanstvo in svobodno izvrševanje najvišjega cerkvenega pastirstva. Parlament je nato sklenil garancijsko postavo, s katero je proglasil v imenu vsega laškega naroda, da je oseba papeževa nedotakljiva in cla se imajo žalitve proti njemu smatrati za enake razžalitvam, naperjenim zoper Njegovo Veličanstvo kralja! Jasno je, da bi bilo, če bi bila laška Vlada določila garancijske postave dejansko tudi izvrševala in se v njihovem duhu ravnala, prišlo polagoma do sporazuma med Vatikanom in Kviri-nalom kljub temu, da papeži garancijske postave niso priznavali, ker niso priznali izvršenega dejstva. In res, so se za vlade »kralja kavalirja« — il re gentiluomo — Umberta II. začela tajna pogajanja med Sveto Stolico in kraljevsko hišo, ki so sc sicer nazunaj tajila, a so že precej napredovala; znano jc, da je plemenita kraljica Margherita tudi osebno z rajnim Leonom XIII. govorila. Zdaj pa se je nekaj zgodilo, kar je, kakor blisk z neba, ostro osvetlilo vso situacijo v novem kraljestvu — kralja Umberta II. je ravno takrat, ko je bil najbolj pripravljen skleniti trajen mir z Vatikanom, z a d e 1 o b o d a 1 o C a -serija! Javna tajnost je, da so se tega najbolj tisti razveselili, katerim jo bila odjenljivost »kralja kavalirja« skrajno neljuba — članom lože, ki do današnjega dne šteje, vse ministre in dvorne uslužbence mecl svoje člane, tisto lože, ki jc že neštetokrat v svojo namene najemala ljudi, vešče spraviti nasprotnike s sveta z bodalom ali bombo ... In nekaj silno značilnega jo to, da jc novi kralj Vittorio Emmanuele ubral popolnoma nasprotno pok kot njegov rajni oče v zadnjih letih svojega življenja. Strogo katoliška kraljica mati Margherita se rimskega dvora ogiblje in kralj stoji popolnoma pod vplivom najzagrizenejših frama-sonov. Najbolj jasno se je pokazalo to takrat, ko je loža sklenila vreči dozdaj vodno zmcrnoliberalni rimski magistrat in postaviti na županski stolcc, ki ga je dozdaj redno zasedal potomec starega rimskega plemstva, na Angleškem od Judinje rojenega nezakonskega sinu republičana Mazzinija, Ernesta Nathana, ki še laščine ni dobro vešč, pač pa eden najzagrizenejših pristašev internacionalnega masonstva. V to kandidaturo je novi kralj privolil, za Nathana so s kraljevim dovoljenjem šli glasovat vsi dvorni uslužbenci. Zato pa uživa novi kralj tucli čast, da ga posečajo socialnodemokraški voditelji in mu poj o po svojih listih ob vsaki priliki slavospeve. Ni čudno, da je spričo tega postal tudi položaj Svetega Očeta vednobolj nevzdržljiv in da jo danes tak, da je. sramota za v e s k a t o 1 i š k i svet. Treba je to jasno iu ostro osvetliti, da se spozna hinavščina liberalnega časopisja, ki sc iz vjetništva papeža v Vatikanu norčuje. Da, niti avinjonsko suženjstvo papežev ni bilo tako žaljivo kakor je sedanje vjetništvo v Rimu! Pomislimo! Papeži so, odkar je Sveti Peter zasedel svojo stolico, škofi v Rimu. In današnji papež ne more stopiti v svoje lastno škofovsko mesto, ne da bi bil izpostavljen insultovn so-clrgo in čisto gotovo je, cla bi ga tak poizkus brez varstva stal t u d i ž i v-] j en je! Kdor je kdaj pri kaki gior-clanobrunski manifestaciji videl tc postave, bo to razumel. To so potomci tistih, ki so hoteli svoj čas vreči truplo Pija IX. v Tibero. Kako je prišlo do tega? Rimski meščan je vendar dobra duša, Vatikan daje mestu največji del dohodkov, pa- peževo osebo Lahi splošno spoštujejo, odkod torej taki pojavi? Ker se v iz-vestnem delu prebivalstva sovraštvo do papeža sistematično goji in to ne brez krivde in vednosti tiste vlade, ki je dolžna izvajati garancijsko postavo! To je, kar smo hoteli predvsem naglasiti. Garancijska postava zagotavlja papežu vse^asti in vso varstvo, ki gre suverenu. Zdaj pa kdo enkrat poglej tisto vojake rimsko garnizije, ki jih vlada ob priliki kakega papežkega mašniškega jubileja ali podobno pošilja pred Petrovo stolnico vzdrževat red in mir! Kakor da so dobili povelje, da se kolikormogoče slabo oblečejo: tako umazani iu zanemarjeni so. Nasprotno pa so jih vidi v paradi pri slavnostih silno dvomljivega značaja. To jo malenkost, kaže pa duha, v katerem izvršujejo laške oblasti garancijsko postavo. Nadalje izhaja že leta in leta teden za tednom v Rimu list »Asino«, ki nič drugega ne piše kakor da Svetega Očeta pobalinsko žali in objavlja o njem slike, kakor bi si jih največji pra-sec ne mogel grših izmisliti. Vkljub temu pa, da garancijska postava določa, da se morajo žalitve nasproti papežu ravnotako zasledovati, kakor one proti kralju, sc vlada no gane, proti listu in uredniku, znanemu socialističnemu poslancu Podrccca, slovenskemu rene-gatu iz Primorskega, ki ga. nekateri listi jako primerno pišejo Po-droka. Ko so pošteni zmcrnoliberalni Lahi. katerim je ta človek gnjus, energično zahtevali, da ga roka pravice prime, jo. kraljevi prokurator ravno takrat začel postopati, ko jc bil parlamentarni odsek, ki jo imel o odločitvi postopati, »slučajno«, kakor so potem pisali, sestavljen iz takih poslancev, da sc je s pičlo večino moglo skleniti, da se moža ne izroči. Ni čudno, da poštena laška, javnost iz teh in podobnih dogodkov sklepa, da vlada sama vse ie lumparije namenoma podpira. Potem se je v Rimu ustanovilo društvo« Giordano Bruno«, ki si je postavilo izrecno za namen papeža pro-vocirati in žaliti ter mu Rim, njegovo škofijsko stolico priskutiti. Društveni dom so zato nalašč postavili nasproti Vatikanu, v tem domu so je izlegel tudi Erneslo Nathan, in ko je ta pritepcnec vprvič z vladno pomočjo zasedel častitljivi rimski županski stolcc na Kapitalu, kjer so preje stolovali najstarejši plemiči Evrope, je izpustil po svoji maniri predrzen govor, češ, da bo žc-tako vladal, da »možu v Vatikanu« tu- LISTEK. ODrekovanje. P. L. Goloma: (Dalje.) Dolgo molčanje je. sledilo, in vojvoda ni obrnil oči od časnikov, ne voj-vodka od krasnega nihala, ki jo poti-homa udarjalo svoj enakomerni tik-tak, ki tako hiti veselemu, ki je tako počasno trpečemu, tako strašno tistemu, ki čuti, da se mu pri njegovem enakomernem taktu bliža smrt. Dvakrat jc odprla usta, kakor da misli nekaj reči, in dvakrat jih je zaprla s tisto pametno neodločnostjo, ki nikdar ne pride z besedo na dan, dokler ni pretehtano in premišljeno, kar hoče povedali. Končno so je nekoliko sklonila na divanu in jo rekla, na videz čisto z navadnim izrazom: »Povej mi no, Juanito, ali ni Pači-ka iz Askočto mati tistega sluge, ki ga je Diognito s sabo vzel?« Vojvoda je odložil časnik in odgovoril z vso nevoljo, ki mu jo je dopuščala njegova medena narava: »Ne govori mi o Karliatih, Klari-ta, Sc Imena nc maram sli?ciii od njih! To je smešno, da naj se jaz trudim za Alfonza, obenem pa naj bom varuh in prikrivač za vso lo baskovsko gospodo, samo zato, ker moja gospa vojvodka še ni prebavila karlistovskih juh, s katerimi jo že petdeset let oddojujejo.« »Ali, človek ... čc to pa ničesar nc prosim . . .« »Pa če bi me! . . . Tvoj stričnik Dieguito, pa ta tepec njegov sluga, I o sta dva prava ptiča ... H karlistom preskočiti z dvaintriclesctimi leti, pa polkovnik pri topničarstvu!« »Kaj je hotel šestdesetega čakali?« »Magari v osemdesetem, zmeraj bi bila neumnost! Tisti dan, ko je šel h karlistom, jo bil zame njegov smrtni dan, in tako sem mu sam povedal v Biarritzu in pa njegovi ženi trapasti... Dieguito, sem mu dejal, zame si mrtev . . . Kar je tvojega deleža, ti vse zapustim v testamentu . . ., — kar ie ros, je res; vitežki jo kakor noben drug! ---- tu imaš dvajsettisoč realov') Vojvoda jo ošinil gospo z mogočnim pogledom in jo nadaljeval z vsem ogorčenjem jeznega jagnjeta: M Real je star španski denar, v. če se li kaj zgodi, iu v Bordeau.\u odprt kredit na moje ime . . . Co kaj potrebuješ, piši: ampak zapomni $1, zn tvojega strica si mrtev! . . . ; »In ko sem mislil, da mi bo gospod stričnik skesan pred nogo paclel, pa . . . karlist, pa so mi zasmeja in me začne objemati . . . E, vselej kadar se spomnim na to, mi kri zavre. Zakaj to me je najbolj jezilo: da ko so jo on smejal, sem so jaz pa srdi I! . . .«' Tudi vojvodka si ni mogla kaj, da se no bi smejala možu, ki so jo tako baba] s strogostjo, in kor je brez. dvoma izvedela, kar jo mislila izvedeli, jo v zela zmize knjigo z žametastimi oplatini in srebrnimi zapcuci. »Dobro, pa ne govorimo več o kar-listih . . . in pusti me, da v miru preberem svojo poglavje Kempčana. ; Vojvoda jo uprl v ženo oči s pogledom, s katerim je Jupiter pretresal Olimp, iu je strogo odvrnil: »Če je notri nauk, ik pravi, da mora politična doslednost stati nad ljubeznijo do neumnih stričnikov, naj ii bo za pouk.« »Za današnji večer,« odgovori vojvodka mirno in odpre knjigo, da bi brala tega-lo: Da morajo debeli in pametni stari ljudje malo jesti in zgodaj leč ili . . . - »Hočeš, cla ti ga preberem?« II. Pri fari je ura udarila dvanajst in oznanila revnim iu bogatim, du imajo cn dan življenja manj. iu da so ^.ato di njegovi Švicarji ne bodo nič poma-gali! Vlada je k temu molčala. O najnovejši žalitvi, ki je prišla iz ust rimskega župana, no govorimo; zadosti se je že o onih besedah pisalo in vsi zavedni katoličani sveta so ogorčeno protestirali. Vredno pa. je se spominjati, kaj je na to laški minister za zunanje zadevo marchese di San Giu-liano odgovoril. Ta minister kralja Viktorja Emanuela je najprejo izjavil, da z zaničevanjem gloda na protestne izjave katolikov, drugič pa, da je, kar so je papežu zgodilo, zgolj notranja zadeva italijanske države, v katero se nima nobeden drugi vtikati! To se ne pravi nič drugega, kakor: Rimskemu papežu, poglavarju vesoljne katoliško cerkve, duhovnemu vladarju toliko in toliko katolikov po celem svetu, se sme v Rimu zgoditi karkoli, vse to ne moro katoličanov absolutno nič brigati, naj jo pri toni t.udi dostojanstvo njihovega najvišjega pastirja prizadeto! Po tej izjavi bi smoli papeža v Rimu, da se drastično izrazimo, tudi obesiti, zgolj na laški vladi je, če hoče kaj proti temu storiti ali ne; če stori, dobro, če ne stori, to nikogar nič nc briga! In zdaj vprašamo: Ali ni položaj, v katerem sc Sveti Oče nahaja, res sramoten. poniževalen, razžaljiv za ves katoliški svet, ,. i niso ogroženi vsi katoliški. interesi? Ali ni sramota za civilizirano Evropo, da smejo s poglavarjem Sv. Cerkve razpolagati tisti ljudje, ki sledijo ciljem capina Garibaldija, ki jih vodijo anarhisti in ki so prizna no najgrša sodrga, kar so je je kclaj izvalilo v kakšnem kotu obljudeno zemlje? Brez vsa kej ;a dvoma je danes, da jo namen laške vlade garancijsko poplavo sploh razveljaviti, da bi papež ne imel sploh nobenih privilegijev, ampak bi ga smoli kot rimskega »meščana -postaviti celo pred tribuna], kadar bi se jim zdelo, nadalje ga hočejo diplo-matično izolirali in končno sploh spraviti iz Rima! To vlada sama hoče, to hoče loža in v?ada ja takorekoč soL tla-rično član Jože! Da hočejo garancijsko postavo odpraviti in iz papeža narediti popolnoma »notranjelaško« zadevo, jc povedal že framazon Chiossone !. 1907 v Parizu, diplomatično izolacijo papeža konsekventno zasledujejo; Francijo so že od njega odtrgali, zdaj hi radi še Portugalsko in Špansko, Avstrija pride pozneje na vrsto. Da pa hočejo papeža. sploh iz Rima spraviti, to je izble-betal neki francoski framason, ki je izjavil, da je želja vsega svobodomiseln štiriindvajset ur bližje onemu drugemu večnemu dnevu, ki nima nobenega včeraj, da i »i se jokal nad njim, in nobenega jutri, da bi se pa v strahu bal. Tedaj je stopila vojvodka v svojo sobico, rešena vojvoclovih sitnosti: takoj jc odpravila deklo in odklonila vso postrežbo. Ko je bila sama, se je. naenkrat prikazala na njenem obličju neprikrita žalost in razburjenost. Ž veliko naglico je odprla skrinjo iz mahagonija, vzela ven več srajc iz najfinejšega blaga, in se par drugih reči i/, platna, da bi bilo za obveze. Zložila jo vse skupaj in dela na sredo več steklenic z arniko in balzamom in majhno ranocolsko škatjlico v obvezili, ter vso skupaj povila v veliko svileno ruto. Potom se je ogrnila v veliko temno haljo, ki je bila noprcmočljiva, na glavo si jo pa dela črno ruto iz najfinejše volne. Vzela jo zavoj in previdno odšla iz sobe: luč jo ugasnila in vrata za seboj zaklenila. V celi hiši jo že kraljevala tišina in tema: gosjm so jc tiho plazila ob zidu in stopala skozi hodnike, po prstih, na-■ prej sklonjena, prosto roko predse; pri vsakem koraku je obstala iu po-sluhnila, če bi jo kak oddaljen šum opozoril mi nevarnost, da jo opazijo. Njene plašno odprte oči to gledale tiste stva, da bi so jubilej zavzetja Rima lota 1920 praznoval v Rimu brez papeža. In za vsem tem sloji laška vlada sama! Nič čuda, če se je Sveti Oče pretekle dni nasproti nekemu vladiki izrazil: »Ubique tristitiae, nullum so-latium!« Povsod žalost, nobene tolažbe! Potem pa se upajo liberalni listi katoličanom očitati, da položaj Svetega Očeta pretiravajo, češ, da se mu godi dobro. Kaj pa še hočejo? Da bi smela od socialistov in podrekovcev na-hujskana pakaža v Vatikan vdreti? Pisanje liberalnega časopisja je frivolno, zasleduje pa namen javnost o dejanskem položaju papeža slepiti, dokler bi se ne zgodilo, kar se po načrtih svobo-domiselstva ima zgoditi. V kompromis na Laškem, odkrito rečeno, ne verjamemo, ker jc radikalizem zmernolibe-ralne elemente že zadušil. Edina rešitev bi bila, če se laški katoliki zares organizirajo, namesto da bi se medse-boi za prazen nič pulili. To je resnica o položaju Svetega Očeta v Rimu. • ODSTOP NAČELNIKA BOSENSKF. DEŽELNE VLADE. Iz Sarajeva poroča »Naše Jedni-št.vo«, da je kljub vsem dementijem gotovo, da odstopi načelnik bosenske deželne vlade, general pehote pl. Varc-šanin. General, ki je star 70 let, jc že vložil prošnjo za vpokojitev, a je še niso rešili. SPOR MED ŠPANIJO IN VATIKANOM. Madrid, 2. marca. Ministrski svet je včeraj v nenavzočnosti finančnega ministra sklenil odgovor na noto Vatikana. Splošno se domneva, da pomeni ta nota končni prelom diplo-maških odnošajev med Španijo in Sveto Stolico. m francosko vlada. je sestavljena sledeče: Emanucl Monis, 65 let, star, odvetnik, ministrski predsednik in notranje zadeve; pravosodje: Antoine Perricr; zunanje zadeve: Cruppv; vojno ministrstvo: Berteaux; mornariške zadeve: Delcasse; finančno ministrstvo: Caillaux; naučno ministrstvo: Stceg; javna dela: Dumont; trgovsko ministrstvo: Masse; polje-deljstvo: Panis; kolonialno ministrstvo: Messimv; llelavska oskrba: Bon-cour. Novo ministrstvo je po svoji sestavi sovražno katoličanom. Značita ga bogati Berteaux in pa znani Delcasse. Berteaux je kljub svojemu bogastvu velik prijatelj socialnih demokratov. Bil je žc minister pod Combom in je kot tak nastopal proti katoliškim častnikom v armadi. Novi francoski vojni minister pripada najhujšim petelinom kulturno - bojne framasonske protikatoliške drhali. Novi ministrski predsednik sam pripada radikalnim socialistom, ki hočejo z novim bojem proti katoličanstvu obdržati svoje mandate. Delcasse ni sicer postal zunanji minister, a kot mornariški minister bo tudi, kakor sodijo, vodil zunanjo politiko, ker je zunanji minister stotere čudne svite, ki se prikazujejo v temi; slišala jo oni nerazločni šum, ki bolj spremlja kakor moti nočno tišino in pred njo so stopale one nemirne slike, ki vstajajo v domišljiji ob nervoznem vplivu strahu. Končno jo prišla v pritličje, ki jo bilo odločeno samo za sprejeme; ker ni bila več tako v strahu, da bi jo opazili, je začela proste jo stopati. Z rokami jo otipala veliko in bogato rezljano omaro iz lesa. ki jc stala v kotu v predsobi; iskala je s prsti in zadela na neka vra-tica, ki jih je prav na tihoma odprla. Tu je bila kapelica; porcelanska svetilka v podobi rdečega tulipana je gorela pred podobo Device, ki je stala na oltarju: podoba jc v svojih lepih rokah držala krasen čipkast robec, ki ga je imela vojvodka pri poroki; zraven pa okoren molek, ki je bil pa zelo dragoceno nabran. To je bil častitljiv spomenik tc družine in je bi! nekdaj last sloveče pradedinje, ki so ji rekli sveta vojvodka; umrla je v sluhu svetosti pri bosih karmelitaricah. Vojvodka se je bolj vrgla kakor pokleknila na ebenov klečalnik z žametastimi blazinami, skrila obraz med krčevito stisnjene roke ter kratek čas molila. Potem je prižgala štiri velike sveče, ki so stale na oltarju v težkih srebrnih svečnikih; uprla je v Devico pogled, v katerem sta sc brala obenem tesnoba in upanje, ter snela iz njenih rok dragoceni ntolek in si ga dela okrog vratu, lako da se jc skril med gubami v halji. Potem jc stopila iz kapelico in pustila tiste luči prižgane kot živo podobo svojih prožen i Materi božji. (Dalje.) Cruppi še nepopisan list in velika politična ničla. Delcassč jo bil že francoski zunanji minister pod Dupuyem, Wal-deck Rousseauom, Combom in Rou-vierjem. Zasledoval je politiko zveze z Rusijo in s Frantosko in pripada tistim francoskim politikom, ki bi radi vrnili Nemcem udarce, ki so jih zadali Nemci leta 1870/71 Francozom. Malo je manjkalo, da ni došlo leta 1905 do vojske z Nemci, a njegovi ministrski tovariši so v viharni seji dno 6. junija 1905 preprečili vojsko. Nemški listi pišejo zaradi Delcasseja precej ostro proti Francozom. — Francoska se bliža novim časom. Svobodomisleci hočejo zopet preganjati katoličane, najboljše francoske državljane, Delcasse bo pa že skrbel za to, da bodo Francozi v vodni nevarnosti vojske. Srednjeevropsko politično ozračje sc je z novo francosko vlado pooblačilo. Izpred sodišča. lj Navihan slepar pred deželnim sodiščem. Danes se je moral zagovarjati pred dež. sodiščem 241etni Makso G a n t a r, pristojen v Žiro, potnik, nestalnega bivališča. Obdolžencu, ki je videti zelo nadarjen, ni bilo mar, da bi se pošteno preživljal, marveč se je klatil po Kranjskem in lahkoverne ljudi opeharil za večje in manjše svote, kar se mu je tem lažje posrečilo, ker je znal sladko govoriti. Pri tem pa m bil izbirčen, kajti prizanesel ni tucli takim, ki so ga dobro poznali. Že lansko pomlad in poleti je prišel večkrat v Ru-parjevo gostilno v Logu in jel krčmarju Janezu Ruparju govoriti, da bi bilo dobro, če bi obdolženec v njegovi hiši otvoril trgovino s špecerijskim blagom. V svrho naročila blaga je prosil Ru-parja posojila in res mu jc dal ta 110 Iv, njegova žena Marijana pa 5 K. To posojilo je pa prejel le radi tega, ker je upniku pokazal neko pismo, podpisano od Antona Mravlje in Antona Sc-deja iz Žerovskega vrha, v katerem se ta zavezujeta biti poroka za obdolženčev dolg. Kmalu potem si jc obtoženec izbral drugo žrtev v osebi Helene Pc-čovnik, kateri je izvabil 200 K pod pretvezo, da bode šel k Salezijancem na Rakovnik. Seboj je pripeljal svojo so-rodnico Katro Mravlja, katera se je zavezala to posojilo pravočasno vrniti. Katarino Lukančič v Žiberšah jo opeharil za 10 Iv na posojilu in ji zastavil gramofon, ki pa ni bil njegov. Obdolženec je večinoma nastopal kot provi-zijski agent in sprejemal naročila imenom raznih tvrdk, n ni bil pooblaščen za sprejem nakupnin. Kazal je ljudem vzorce, posebno križe z godbo in svete podobe in gramofone. Da jo ložjo stranke opeharil za nakupnine, navedel je nižje kupnine, kakor so bile v resnici. Vse te slučaje tu navesti, bi bilo odveč. Sleparil jc pa ljudi tudi na ta način, da nabira za Salezijansko cerkev na Rakovniku denar ter da se bodo brale sv. maše za duše darovalcev. Nekaterim je pa pravil, da se bodo opravljale molitve v poslednji uri. Največ žrtev je Makso Gantar prevalil z obljubami, cla jim bode preskrbel povečanje fotografij. Navajal je tako smešno nizke cene, da jc opeharil celo vrsto lahkovernih ljudi. Prejel je od njih fotografije in druge slike in manjše pred-ujeme. Obdolženec ni imel namena, da bi bil naročnikom ustregel, marveč njemu je bilo le za denar. Gantar je pisal iz Studenca pismo tvrdki Anton Dolenc v Logatcu, češ, na j mu tvrdka pošlje tri zaboje raznega žganja na trgovino Gantar in Žurgo v Kamniku. Tvrdka je temu naročilu ugodila in poslala. za 135 Iv naročenega blaga. Ker pa take tvrdke sploh v Kamniku ni, se za pošiljatev ni nihče brigal in je vzela tvrdka blago nazaj. Gotovo bi 1/1 pa Gantar na kak zviti način prejel blago, cla ni prišel v par clneh potem v roke pravico. Na enaki način je hotel opehariti čipkarico Marijo Slabe iz Ota-leža, kateri je pisal, da ima trgovino v Ljubljani ter da rabi letno za več tisoč kron čipk. Naročil jih je za kakih 100 kron, katerih mu pa čipkarica ni poslala, zdelo se ji je namreč sumljivo, da jih jc naslovil poste restante v Ljubljani. Obdolženec teli goljufij noče priznati in trdi, da je vedno ravna} pošteno. On pravi, da jc bil v Rodni na Dolenjskem šest tednov v Salezijanskcm zavodu, da pa ni mogel tam ostati. Poklicanih je v tej zadevi 40 prič. Podivjan bogokletnež. brane Žagar, 21 let star, iz Iške vusi, sedaj hlapec v Ljubljani, je prišel okolu opoldne dne 23. decembra m. 1. na Kugovo dvorišče. Bil jo precej pijan: začel jo razgrajati, ker je začel priklenjen pes, kateremu se jc preveč približal, hudo renčati. Začel je u piti, da bo psa ubil. Ko ga jo začel Kuga miriti, jo začel še nad njim kričati in po tehtnici razbijati. V divjo j o 2 o ga je spravilo, ko sta ga Kuga in hlapec za roke prijela, nakar jc prvega v desno nadlehtje ugriznil. Kuga je zbežal, a Žagar za njim, ko je pa našel vrata zaprta, je udaril po durih Lavtarjcvega stanovanja tako močno s pestjo, da je zlomil križ in razbil štiri šipe. Potem je vrgel kamen v kuhinjo, kjer sta se dva domača fantiča nahajala. Kamen je priletel na štedilnik in prevrnil kosilo. Na dvorišču je razbil neki umivalnik in poškodoval vrata pri Kugo-vem stanovanju. Ko je prišel mestni stražnik ponj, se mu ni upiral; ko pa do trga Tabor prideta, steče. Vendar se je stražniku posrečilo ga dohiteti. Sedaj se je pa Žagar areticaji s tako silo uprl, da so imeli trije stražniki in en mitničar ž njim dosti posla, da so ga mogli ukloniti; pri tem je pa brcal in grizel okoli sebe in zmerjal stražnike ter Boga in Marijo preklinjal. Obdolženec pravi, da jc bil takrat tako pijan, cla se ne ve na ničesar spominjati. Da ta zagovor ne odgovarja resnici, sledi že iz tega, da je stražnike po številkah pravilno nazival. Ker je bil žc Žagar večkrat predkaznovan, obsojen je bil na 15 mesecev težke ječe. Presenetljiva rodbinska Mm v Rožni dolini. Včeraj ponoči se je, pričelo govoriti po Ljubljani, da je v Rožni Dolini usmrtil neki mizar svoja dva sinčka in sebe. Govorica jc bila utemeljena, dasi ne v celotnem obsegu. Dejanski položaj je sledeč: Mizarski pomočnik vdovec Matija Vehar, stanujoč v Rožni Dolini št. 182, je prerezal z britvijo svojima sinčkoma Jožku in Viktorju vrat in nato tudi sebi prerezal vrat. Viktor je že umrl in leži v mrtvašnici, morilec Matija Vehar je bil sinoči z rešilnim vozom prepeljan v bolnišnico ljubljanskega deželnega sodišča, sin Josip pa leži nevarno ranjen v ljubljanski bolnišnici. Rodbina Vehar. V preiskovalnem zaporu zdaj zaprti Matija Vehar je bil rojen dne 2. februarja 1864. leta v Ledinah, pristojen je v Žiri. Z morilcem znani občinski tajnik šentviško-glinške občine g. Jožef Gantar pozna morilca že od mladih dni, opisuje ga, cla jc bil, ko je bil šo mlad, fin, dober človek, priden delavec. Mizarstva se je izučil v Zireh. V Idriji je bil delovodja pri mizarski tvrdki Kogej. Pozneje se je preselil v Rožno Dolino. Bil je oženjen, oče 8. marca 1901 rojenega Josipa in 8. marca 1906 rojenega Viktorja. Žena mu je umrla pred kakimi tremi leti. Vehar ni bil posebno zadovoljen v zakonu in je nasproti Gantarju enkrat tožil, da žena zapravlja. Po ženini smrti Vehar nd redno živel. Gantar mu je svetoval, naj se zopet oženi, cla bo zopet prišel v redne razmere. Zadnjič je govoril z Veharjem na pustni torek. Po mnenju gospoda Gantarja Vehar ni mogel biti popolnoma normalen. Zakaj je storil Vehar grozno dejanje. Matija Vehar je po ženini smrti zašel v slabo družbo. Pohajal je po gostilnah, popival in delal dolgove po trgovinah, dokler mu niso hoteli nič več dati na upanje, ker ni plačeval dolgov. Te dni mu neka trgovka ni hotela dati blaga na upanje, a ko je izvedela, kaj cla jc storil, je rekla: »Ivo bi bila to znala, bi mu bila le dala blago«. Iz tega sc sklepa, da je usmrtil Vehar svojega petletnega sinčka Viktorja in nevarno ranil Josipa, nato pa še sebe, zato, ker ni imela rodbina več kaj jesti . . . Kdaj so dognali zločin. Hiša, kjer je stanoval Vehar, je dvonadstropna. V njej stanuje več strank, večinoma delavci in delavke ljubljanske tobačne tvornice. Včeraj podnevi je bilo v Veharjevem stanovanju vse mirno. Otrok ni nihče čul in videl, tudi nobenega kričanja ali ropota n ja. Vehar se je podal včeraj dopoldne okolu desete ure pred hišo, videlo ga je neko dekle, in Maks Božič, ki ga je. še pozdravil in govoril ž njim. Božič ni zapazil, da bi bil Vehar kaj ranjen, govoril je ž njim čisto z navadnim glasom. Zvečer ob 7. uri se. je pa podal Vehar k svoji sosedi, omoženi tobačni delavki Mariji Zupane in ji rekel: »Pri nas bo vso hin.« Razgalil je nato svojo suknjo in ji pokazal okrvavljeni svoj vrat. Ovadba orožništvu. Rekel je nadalje Zupancevi, d a je u drl a zjutraj ob V-j 5. v stanovanje neka baraba, ki da je prerezala sinčkoma in njemu vratove. Zupau-ceva je o tem takoj obvestila svojega moža, Miha Zupanca, ki se. jc takoj podal k orožaiStvu naznanil gro-t zen čin. Kako je Izgledalo v morilčevem sta-novanju. Kakor blisk hitro se je novica o strašnem zločinu razširila po Rožni Dolini. Prihiteli so sosedje. Morilec oče je ležal na postelji in pripovedoval radovednim sosedom in sosedin jam svojo izmišljotino, češ, da je to storil neki barabež, ki je z nožem prerezal vratove sinčkoma in njemu. Takoj je prihitel na kraj zločina orožniški čoto-vodja g. Alojzij Adamič, nekoliko pozneje pa g. orožniški stražmojster, ki je bil celi dan v službi. Morilec taji. Vehar je tudi nasproti orožnikom zatrjal, češ, da ne on, ampak neki barabež da je to storil. A dokazov je imelo orožništvo že preveč, da bi bilo to verovalo. Nihče ni klical na pomoč, zločin naj bi se bil zgodil ob M> 5. uri zjutraj, a takrat so hišni stanovalci še čuli, ker je ležal v prvem nadstropju hiše na mrtvaškem odru umrli vpokojeni izprevodnik Alojzij Venier. Mori-lec ni Božiču, s katerim je govoril dopoldne, niti z besedico omenil, da bi se bilo kaj zgodilo. Poleg tega je pa še, dasi težko, izpovedal nevarno ranjeni Viktor, da je videl prejšnji dan očeta, ko je brusil britev. Usode polne britve orožništvo ni moglo najti, ker jo je moral morilec skriti. Gospod orožniški stražmojster Iioršak mu je nato zakli-cal v očigled tolikim dokazom: »Vi pravite, cla je to storil neki barabež, ali mislite, cla boste imeli nas za norca? Vi ste storilec!« — Morilec je nato umolknil, ker je uvidel, da njegov izmišljeni govor ne drži in tako s svojim molkom priznal svoj grozni čin. Orožniki so nato aretirali morilca. Kako je izgledalo v morilčevem sta« novanju. Veharjeva sinčka sta ležala, eden mrtev, drugi malo živ, na posteljah, ko so prihiteli sosedje. Oba sinčka nista bila slečena, marveč oblečena, ko so prihiteli sosedje. Morilec je pripovedoval, da je mali Viktor umrl že ob 10. dopoldne, torej nekako ob času, ko je govoril z g. Božičem. Postelje so bile popolnoma okrvavljene, krvava so bila tudi tla. Ležali so: mali Viktor v srecli, oče morilec in drugi sinček pa ob straneh. Očeta v zapor, enega sinčka v mrtvaS« nico, drugega v bolnišnico. Prihitel jc na lice mesta tudi viško-glinški župan gosp. Oblak, ki se je takoj podal v Ljubljano z gosp. Tri-bučem po rešilni voz. Z rešilnim vozom so odpeljali nato orožniki morilca v zapor, sinčka Josipa pa v bolnišnico. Gospod župan Oblak .je takoj naročil pri mizarskem mojstru g. Malavašiču krsto za že mrtvega Viktorja, katerega so odpeljali v mrtvašnico. Ob aretaciji je bil morilec popolnoma ravnodušen. Rani obeh sinčkov sta dolgi 5 do 6 cm. Morilec se pa ni težko ranil in bo kmalu okreval. Ranjeni Josip bil bolan. Mlajši sin, zaklani Viktor, še ni hodil v šolo. Josip jo hodil v III. b. razred viško-glinške šestrazrednice, a ga že dolgo časa ni bilo v šolo in cirugo četrtletje letos sploh ni bil klasificiram ker je bolehal na očeh. Pokopan bo Viktor na Viču jutri popoldne; ura še ni določena, ker sodnijske komisije danes dopoldne še ni bilo na kraiu zločina. Vehar socialen demokrat. Morilec jc pripadal socialno-demo-kraški stranki. Dejal jc doma za so-cialno-demokraško »Mizarsko zadrugo«. Kaclar ni pijančeval, jc pridno delal. Sosedje pripovedujejo, cla je razbijat včasih pozno v noč, ko jc clelal. Kdaj se je zgodilo hudodelstvo? To se ne more z gotovostjo trcl."ti. Ko so prišli sosedje, je bil mrtvi sinček že trd, iz krvi, ki je tekla iz Veharjeve rane, se socli, cla je sebe Vehar ranil veliko pozneje, ko je prerezal vratove, svojima sinčkoma. Ko so ga aretirali orožnik', je Vehar si še sam obul črev-Ije, dasi je tudi njegova rana nevarna. Orožniki so zaprli stanovanje. V Rožni Dolini in na Viču je zaradi groznega zločuia vse ogorčeno in se huduje nad zločincem, ki ga je dovedla njegova lahkomišljenost in žganje in pa tudi pomanjkanje vere do tega, cla je najbrže v obupu storil grozno hudodelstvo. Dnevne novice. Državni zbor sklican. Državni zbor je sklican k seji v sredo dne 8. marca. Prva točka dnevnega, reda je poročilo o Pcrnerstc Terjevcm predlogu glede na izprerembo društvene postave. Druga toči i obsega poročilo poljedelskega odseka, kako dvigniti pašnike in izboljšati travnike, o potrebi, da se zniža cena živinske in kuhinjske soli, o državni podpori, da se razširi uporaba umetnega gnoja; pov-zdiga preš'čereje, povzdiga živinoreje na Tirolskem, vreditcv službenega razmerja pri agrarnih operacijah in o predlogu, kako ustanavljati preizkusne zavode za dobavo semen in o pospešitvi kmečkega pouka. 3. Poročilo ju-stičnega odseka o odpravi zavoda javnih agentov in 4. razprava o še nepotrjenih volitvah. -f Obletnica dr. Luegerjeve smrti. Obletnica dr. Luegerjeve smrti bo 10. marca. Tega dne bo nadškof koadju-tor dr. Nagi bral v cerkvi sv. Štefana na Dunaju slovesen rekviem. Potem bo dunajski župan z podžupani in zapisnikarji občinskega sveta, načelnikom mšečanskega kluba in magistrat, ravnateljem, položil na centralnem dunajskem pokopališču venec na Lueger-jev grob. Magistrat bo predložil dunajskemu občinskemu svetu predlog, naj se postavi spomenik Luegerju pred magistratom na prostoru, ki je bil določen za cesarjev spomenik. Dalje se bo tudi predlagalo naj občinski svet dovoli k nabrani vsoti 300 000 K za Lu-egerjev spomenik prispevek v enaki visokosti. Občinski svet bo tudi razpisal nagrade v znesku 40 000 K za najlepše osnutke dr. Luegerjevega spomenika. + Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani že posluje. Hranilnica je pu-pilarno varna in kakor kažejo že dosedanji uspehi, ima pred seboj lepo bodočnost. Zanimanje za »Hranilnico kmečkih občin« je jako veliko, vsak dan kaže, kako splošno zaupanje uživa. Uradne ure ima »Hranilnica kmečkih občin« vsak dan od 8. do 12. ure; uradne prostore pa ima v hiši »Zadružne zveze«, Dunajska cesta št. 32. + »Narod« nikdar ne laže in po krivici ne napada. V včerajšnjem »Narodu« čitamo to-le izjavo: Kaj je resnica! Notico pod naslovom v št. 48 »Slovenskega Naroda« popravljamo po došlih nam verodostojnih informacijah: Podjetn k g. Josip Lončarič ni prevzel delo podiranja Ko-balove kleti v Idriji v svojem delokrogu, ker to delo vrši vodstvo deželno-stavbenega urada v svoji režiji, pocl nadzorstvom svojega tehniškega organa. Ker pa deželno - stavbeni urad nima na razpolago niti delavcev niti orodja, je pozval stavbeni urad J. Lon-čariča, da mu odstopi nekaj delavcev in orodja, seveda proti plačilu. Znana Lončaričeva tvrdka obstoji na Kranjskem že od leta 1862. tedaj se ne more govoriti, da. je to tuja tvrdka in da odjeda kruh domačim obrtnikom, ker je tvrdka v svoji stroki osobito v cesto-gradnjah in v gradnji vodovodov edina domača tvrdka na Kranjskem. G. Lončarič ni nikak fušar, ampak v svoji stroki obče priznan in spoštovan strokovnjak. Ni tudi nikak radi dolgov kvitirani lajtnant, ampak je izstopil iz aktivne vojaške službe svojevoljno radi ženitbe ker je prevzel gospodarstvo svojega posestva. Pridržal si je častniško čast tudi v rezervi in kot tak je vršil vojaške vaje. Obžalujemo, da se je 1ako krivičen napad na g. Josipa Lon-čariča urinil v naš list, četudi le v obliki citata iz tujega pisma.« V pojasnilo tega preklica omenjamo, da je »Slovenski Narod« te dni g. Josipa Lončariča nesramno žalil. »Narod« jc nasedel intrigantu, ki je. napisal kup izmišljotin, samo zato, da zadovolji svojim strastem. Najbolj žalostno za »Narodovo« pazljivost pa je, da je. sam priznal, da je ono pismo, iz katerega je črpal svoj napad bilo — anonimno. Tako bi list, ki bi rad dajal drugim nauke o dostojnosti, ne smel postopati! + Obrambeno društvo. V prvi društveni seji se je izvolil sledeči odbor: Predsednik stolni dekan M. Kolar; podpredsednik dr. E. Lampe; blagajnik L. Smolnikar; tajnik F. Kerline. -j- K novomeškemu polomu. Izstopila sta iz zdravstvenega zastopa novomeškega bivši župan g. Ogorevc in odbornik g. Karol Rozman. Govori se, da je g. Karol Rozman udeležen s 24 tisoč K. Pri tem polomu je prizadetih z večjimi vsotami še cela vrsta oseh. G. Ogorevc je včeraj napovedal konkurz. Govori se, da je pobegli trgovec Hočevar pisal v Novo mesto pismo iz Bremena. — Kmetijsko predavanje. V nedeljo, dne 5. t. m., od 11. ure dopoldne dalje bode na B r e z n i c i predaval deželni sadjarski inštruktor M. Humek o sadjarstvu, zlasti o oskrbovanju sadnega drevja. — Isti dan od 3. ure dalje so bo vršilo enako predavanje n a Koroški Beli. — Velika dedščina. Umrl je, kakor srno že pisali, pred nekako 40. leti v AlŽiru neki Marko Novak, ki je zapustil okroglo 100 milijonov frankov. De- diči se iščejo. Njegovi sorodniki se nahajajo v ribniški, dolenjevaški sodra-ški, bloški, velikolaški in velikopoljan-ski fari. »Slovenec« je poročal pred kratkim, da znaša zapuščina 60 milijonov frankov, iz originalnega pisma francoskega konzula pa se razvidi, da ista znaša 160 milijonov frankov. — En dan poročen. V ponedeljek se je poročil v Medani gospod Peter Marinič iz Biljane z Jožefo Mariničevo. Ali kratka jc bila doba zakonske sreče, kajti v torek večer jo bil nesrečni mladenič že na parah. Umrl je za vnetjem črev. Star je bil 26 let. — Oskar Nedbal — dirigent dunajske dvorne opere. »Lidove Noviny« poročajo iz Dunaja, da je nameraval novi ravnatelj dunajske dvorne opere, Gregor, pridobiti kot dirigenta dvorne opero znamenitega kapelnika Toscani-nija. Ker pa ta sedaj biva v Nevv Yor-ku, kjer bo ostal še dalje časa, namerava ravnatelj Gregor engažirati provi-zoričnega dirigenta, za čegar mesto prideta v poštev berolinski kapelnik Bloch in dunajski koncertni mojster Oskar Nedbal. — V Ljubnem na Gorenjskem predava v nedeljo 5. t. m. popoldne v Kat. izobraževalnem društvu dr. M. Božič o »nekaterih zanimivih duševnih pojavih«. — Železničarji vrgli iz skladišča transportnega kontrolorja. »Časopis Čcskeho Uretnictva Železničniho« piše iz Trsta: Ogorčeni železničarji so vrgli iz skladiščnih prostorov te dni^transportnega kontrolorja I n g l i t" c h a in nekaj uradnikov, ki so bili prisiljeni delati v skladišču čez uradne ure. Ubili so tudi nekaj šip, kar je zelo obžalovati. Če kdo izvršuje svojo službo po predpisih, po zakonu, mora zako.n tudi spoštovati. Sicer pa ta incident dokazuje, kako obupani so tržaški železničarji. Prav bi bilo, če bi bil to primeren memento. — Iz »blažene« Srbiie je pobegnilo te dni zopet 15 vojakov, ki so pribežali v Osjek. Dezerterji pripovedujejo, da sedaj vojaki v velikem številu beže iz Srbije, ker se ž njimi slabo ravna in ne dobe plače. V Osjek došli srbski vojaški begunci se stalno nastanijo v Osjeku. — Pismonoše na smučeh. Poštno ravnateljstvo za Češko bo v prihodnji zimi pismonoše na deželi, ki opravljajo službo v goratih krajih, opremilo s smučmi. Doslej se je dostikrat zgodilo da zaradi snežnih žametov posamezne občine po dalje časa niso dobile pošto, ker so bila pota popolnoma zasnežena in je bila vsaka hoja nemogoča. — Meso so podražili tudi šentvid-ski mesarji in sicer za 16 vinarjev pri kilogramu. Prej je veljal 1 K 60 vin., sedaj 1 K 76 vin. — Pod železniški stroj skočil. Včeraj je na postaji Trnovo - Ilir. Bistrica 32 let stari železniški kurjač in izprašan strojevodja Julij Temerl iz Maribora skočil pod železniški stroj, kateri mu je odtrgal glavo. Vzrok samoumora ni znan. Nekateri pravijo, da je ločen od žene in da ga je to gnalo v smrt. Poroča se nam, da bo žena dala truplo prepeljati v Maribor. Preden je skočil samomorilec pred lokomotivo odhajajočega vlaka, je še rekel postajenačel-niku: »IIa.be die Ehre, Ilerr Stations-schef!« — Umrl je v Zagrebu g. Šandor Omčikus, inšpektor »The Greshama«. — Slovenec umoril v Ameriki Slovenca v spanju. O tem se nam še poroča: Policija je bila o umoru takoj obveščena in je Franceta Vršiča zasledovala. Ko mu je bila za. petami, se je skril in utrdil v prazni utici. Policisti so ga pozvali, naj pride ven, česar pa ni hotel storiti, nakar so policisti pričeli streljati v ulico in ko ga je ena kroglja zadela v koleno, se je udal in bil aretovan. Morali so ga prepeljati v bolnišnico. Kadar ozdravi, bode prišel pred porotnike. Pokojni Janez Zrim-šek zapušča v domovini očeta, mater in štiri sestre, v Ameriki pa eno sestro. — Umrl je v Dubrovniku g. Anton Mili c, star 74 let. Pokojnik je bil svojčas deželni poslanec. — Umrl je v Kostajnici v 68. letu svoje dobe bivši zastopnik Lavoslav Mašeg. — Ameriške vas«. Vsled zastrnp-ljonja krvi je umrl v Barbentonu dne 2 februarja rojak Fran Kozin v najlepši dobi svoje starosti. Star je bil 26 let. Pri delu se je zbodel z žebljem in to je povzročilo njegovo smrt. Pokojnik je bil doma z Iga pri Ljubljani in zapušča v stari domovini mater, brata in sestro. — Poročil se je v Snovvdenu, Pa., g. Anton Polilo z gospico Franiko Milavec. — Umrl je v Ročk Springsu, Wyo., 13. januarja rojak Fran Demšar za vročinsko boleznijo, star šele 30 let. Bil je domo nekie od Škofje Loke. — Umrla je v Trstu gospa Rozalija D o b č n i k. Štajerske novice. — Umrl je pri usmiljenih bratih v Gradcu č. gospod Anton Pintarič, kaplan v Rušah. N. v m. p. š Delo »velikih Slovanov«. Obolel je na mariborskem učiteljišču vadni-ški učitelj g. Stanko Marin. Na njegovo mesto je spravil veliki Slovan ravnatelj Schreiner zagrizenega nomšku-tarja R. Sernka iz Slovenske Bistrice. Ko se je poslavljal dne 28. svečana v Slovenski Bistrici, je izjavil, da ima veliko upanja, da postane definitiven v Mariboru. Po Slovencu Fistravcu je utihotapil ravnatelj Schreiner na zavod Nemca Krena, po Slovencu Ko-privniku Nemca Schiebla in po Slovencu Marinu pa nemškutarja Sernka. Lep voditelj slovenskih učiteljev na slovanski jug. š Umrla je v Celju gospa Neti Bevk rojena Žimnjak, soproga rcalč-nega ravnatelja v Idriji. Ljubiianske novice. lj Vabilo na občni zbor društva za zgrac/bo zavetišča v Ljubljani, ki se bo vršil v petek, 10. suš ca, ali pa — če ta ne bo sklepčen — v petek, dne 17. sušca t. 1., ob J/2 6. uri zvečer v pritličju k li c z a š k o f i j s k c g a dvorca. Dnevni red: Poročilo, volitve, izprememba pravil. — Odbor. lj Somišljeniki in somišljenice se naprošajo, da naj naznanijo pisarni Jugoslovanske Strokovne Zveze, Dunajska cesta 32, I. nadstropje, hiša »Zadružne Zveze«, če morejo morebiti ob delavskem tečaju, ki bo od 5. do 12. t. m. sprejeti za prenočišče kakega udeleženca ali udeleženko. Pisarna Jugoslovanske Strokovne Zveze posluje ob delavnikih od 9—12 dopoldne in od 3. do 7. zvečer, to nedeljo (5. t. m.) pa radi delavskega tečaja ob 8. do 12. dopoldne in od 1. popoldne do 7. ure zvečer. lj Šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani vabi vse svoje člane, članice in prijatelje društva k predavanju g. drž. in dež. poslanca dr. Kreka, ki se bo vršilo danes v petek ob l 8. u r i zvečer v društvenih prostorih v Podbojevi hiši št. 101 na Sv. Petra cesti. Ker obeta biti predavanje zanimivo, zato pričakuje odbor najštevilnejše udeležbe. lj Postni govori. Vsako nedeljo in praznik v štiridesetdanskem postu so popoldne ob drugi uri v cerkvi sv. Jakoba postni govori. Govoril bode mestni kaplan g. Peter Jane o »velikem prizoru Ljubezni«. lj Umrli so v Ljubljani: Franja Cepuder, kuharica, 35 let. — Karel Pirker, pleskar, 51 let. — Andrej Zaje, železniški čuvaj v pok., 61 let. — Ivan Ševšek, hlapec, 22 let. — Josip Žabkar, rudar, 48 let. lj Jubilej gledališčnega umetnika g. A. Verovška. Kakor smo že omenjali, praznuje slovenski domači umetnik g. Anton Verovšek letos 25 let, odkar deluje na odru slovenskega gledališča. No pretiravamo, ako rečemo, da je eden najzvestejših članov slovenskega gledališča, ker je posvetil svoje najboljše moči in najlepši leta predvsem domači umetnosti na ljubljanskem gledališču skozi toliko vrsto let. Njegovo ime je tesno združeno s slovenskim gledališčem; in njegovo vestnost, s katero je vedno na svoj umetniški poklic zrl, bo znalo gotovo tudi ljubljansko občinstvo ceniti, da bo tega, vse dra.matske stroke obvladujočega domačega umetnika na ta slavnostni večer s svojim obiskom počastilo. lj Nagla smrt. Ko je danes okoli 8. zjutraj stal železniški čuvaj v pokoju Andrej Zaje, rojen dne 9. decembra 1849 v Šiški ter pristojen v Ljubljano, stanujoč Pred Prulami št. 13, poleg stojnice svoje žene na Poga-čarjevem trgu, se je nenadoma zgrudil in je bil takoj mrtev. Na lice mosta do-šla policijska komisija je konštatin^a, da jo Zajca zadela kap na možganih. Prepeljali so ga v stanovanje sorodnikov. lj Biciklisti so se zopet pojavili na ljubljanskih ulicah, nekateri celo brez številk in brez zvonca. Nek tak bici-klist je včeraj podrl na Marijinem trgu neko gospodično, potem pa brez upravičenja odpeljal dalje. \a take nevarne dvokolesne tiče naj bi strogo pazilo oko postave! lj Prijeta goljufica. Včeraj zvečer je policija prijela 22-letno že pred-kaznovano Heleno Meglič iz Vrbljenja. Aretovanka je meseca grudna služila pri posestniku Petru Mateličn v Škof j i ulici. Odslovljeno iz službe je na njegovo ime vzela pri nekem trgovcu za 10 kron blaga. Goljulico so oddali sodišču. lj MitnlSkega paznika se Je lotil. Ko je včeraj nek hlapec pripeljal pri predoru na Martinovi cesti mimo mit-niškega paznika in je ta, da bi sprejel mitnino, konja ustavil, je začel hlapec z bičem udrihati po pazniku, ki jc moral odstopiti, potem je pa udaril po konju in zdirjal dalje. Hlapca čaka plači-, lo pri sodišču. Telefonska in brzojavna porodila. SMRTNA KOSA. Prevalje, 3. marca. Ivonsistorijaliu svetnik č. g. Kcssnar je danes umrl. Pogreb bo v nedeljo ob 4. uri popoldne. NASILSTVA NEMŠKIH KRŠČANSKIH SOCIALCEV. Dunaj, 3. marca. Mostni svet jo sklenil odpovedati stanovanja vsem tistim strankam, ki so pri ljudskem štetju navedle češki občevalni jezik. AVDIJENCE PRI CESARJU. Budimpešta, 3. marca. Cesar je danes v avdijenci sprejel ogrskega ministrskega predsednika grofa Khuena Hedervaryja, hrvaškega bana Tomaši-ča in avstrij. notranjega ministra. VRNITEV GROFA APPONYJA. Budimpešta, 3. marca. Grof Albert Appony je svoje bivanje v Ameriki podaljšal za on teden. Grof Apponyi se vrne sem dne 23. t. m. in bo za svoja zabavljanja proti nemažarskim narodom slovesno sprejet. O svojih nastopih v Ameriki, kjer so ga Slovani Cesto burno sprejeli, bo grof Apponyi po Ogrskem predaval. NOVO FRANCOSKO MINISTRSTVO. Pariz, 3. marca. Francoski poslanik v Peterburgu, Louis, je imenovan za generalnega tajnika zunanjega ministrstva. S tem je ustanovljeno novo mesto, ki doslej ni eksistiralo, to pa zato, ker je novi zunanji minister kol diplomat še novinec. Jutri ima novo ministrstvo prvo sejo. ZAROTA PROTI PORTUGALSKI REPUBLIKI. Rio de Janeiro, 3. marca. Listi poročajo, da so tu odkrili zaroto proti portugalski republiki. Zarotniki da so imeli zveze z Londonom. Listi trdijo, cla imajo oblasti v rokah fascimile pozivov zarotnikov na zaupnike na Portugalskem, naj umore ministrskega predsednika Braga in druge ministre. Vrši se obširna preiskava. (Te vesti je treba sprejeti z veliko rezervo. Doslej so bile vse take »zarote« nalašč izmišljene od portugalske republičansko vlade. Op. ured.) PREBIVALSTVO BOLGARIJE. Sofija, 3 marca. Uradno se poroča, da ljudsko štetje izkazuje na Bolgarskem prebivalstva 4,129.108 duš (prej 4,035.576). GROZODEJSTVA ČRNCEV NA HAITIH. London, (i. marca. Iz Kingstownii (Jamajka) došli amerikanski parmik »Sarnia« je prinesel nove vesti o grozodejstvih črncev na Ilaitih. Na otoku črncev tečo kri v potokih. Mnogo krajev so Črnci požgali in opustošili do tal. Nemški konzulat v Portc an Prince je še edino pribežališče za. evropske prebivalce. Parnik »Sarnia« je moral dajati ljudem živeža, ker je večina prebivalcev izgubila vsled požara in plenjenja črncev vse svojo premoženje Mnogo družin jc v veliki stiski. STRAŠNA DRAMA. Rim, 3. marca. Tu se je dogodila strašna ljubavna drama. iOietni poročnik baron Batterno je za vratno z bodalom napadel svojo ljubimko, krasno grofico Trlgono, rojeno princezinjo De Culo. kateri je zadal tri smrtne, rane v vratu. Grofica je bila takoj mrtva, o morilcu je pa upanje, da mu ohranijo življenje. Umorjena grofica je bila jako bogata in je pred dnevi še bliščala s svojo lepoto na dvornem plesu. Imela je dve hčeri. Mož se jo hotel žc večkrat od nje ločiti, a je to vedno opustil radi javnega škandala. Njen brat je poslanec in večkratni milijonar. Morilec je bil lahkoživee in jo imel še nedavno neko čudno ljubezensko afero v Florcnci. Baje je napadel grofico v jezi, ker mu ni hotela dati zahtevanih 20.000 frankov. Razne sivaii. General Lipovac po najnovejših vesteh iz Peterburga ni mrtev, ampak samo težko ranjen. Spomenik Viktorja Emanuela hi imel tvoriti letošnje leto, ko bo Italija slavila jubilej svojega zedinjenja, nekako središče slavnosti. Toda spomenik še danes ni končan iu bo docela gotov šele danes 10 let! Tako se na Laškem sploh zida. Leta 1878 je parlament sklenil postaviti spomenik in vo-tirnl zonj 9 milijonov lir. Zc leta 1892. ko ni bilo še prav nič no rojenega, ampak so so bile komaj začele predpripravo, jo bilo 8 milijonov izdanih; Leta 1900 je moral parlament vnovič 8 milijonov dovoliti. Kljub temu je tako počasi napredoval, da so ženske na fundamentu sušile skozi dve loti perilo. Leta 1905 je morala zbornica zopet 10 milijonov votirati. Imenitna kmečka svatovščina. V Bacs - Madoraszu v Ogrskem Banatu, kjer prebivajo pridni in bogati nemški kolonisti s Švabskoga, se jo zadnjič poročil kmečki sin Jožef Schneider z Marijo Muller. Pojedina je bila pripravljena za i 400 gostov in je trajala od ponedeljka do četrtka. Snedli so: 1 spečene-ga vola, dve mladi govedi, 8 telet, 6 ovac, 050 gosi, 425 purmanov, 1200 kokoši, 60 golobov, 5400 kruhov, 100 kil ri-ža, spili pa 60 hektolitrov vina in 100 sodov pivo. Igralo je pot godb. ANTON ŠMC, Ljubljana v Selenburgova ulica štev. 5 na vogalu Knaflove ulice (nasproti glavne pošte). Znano najboljše platno za rjuhe, bombaževina, brisalke i td — Švicarske vezenine. — Znano •_'9ti4 najboljše perilo. — Najcenejši nakup. ->9(54 Pristna lc s to znam-Lo — ribičem — kot garancijskim zna-Vom SCOTT- ovegu ravnanja! Cena izvirni Oobiva matere bi se morale ozirati na tako izborno krepilno sredstvo kakor je Scott-ova emulzija. Z večjo učinkujočo močjo, kot jo ima navadno riblje olje je s Scott-ovo emulzijo združen prijeten smetanast okus iu zelo lahka prebav-nost, ki vas bode prijetno iznenadila in zadovoljila. Otroku se enako koristi in babice priporočajo SR f U najtopleje mladi materi vsak čas, bodisi pred ali po porodu. steklcnici 2 K 50 vin. se v vseh lekarnah. 3109 Opreme za neveste, Cene veljajo za 50 Budimpešta, 3. marca. Pšenica za april 1911.....H'30 Pšenica za maj 1911 .....11 27 Pšenica za oktober 1911 . . . , 1060 Rž za april 1911.......7 97 Rž za oktober 1911......7"82 Oves za april 1911......8 62 Koruza za maj 1911......5 70 i'« je zdravniško priporočano črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501 * sSeMenice (5 kg) franko K opa- | baio-a ! zovanja ! metrn 3 1 etnpe-raiura po Celziju Vetrovi Nebo 57 sr izali. oblačno 2-0 si. szah. del. iasno 12 1 p. m. szah. sk. jasno fig 2 9 zveč | 738 1 | 7 zjutr. 35 4 2 pop. , 34 5 ... .......«... Srec1n'a vCcraisnia lemo. 4 9 norm 15' Vabilo 13 064 ua V^jBimiBso draživa v Ljmijaiii rajlstrcane zadruge z cmojanim Jamstvom kateri bo v petek, dne 17. marca 1911 ob 5. url popoldne v društvenih prostor*li. DNEVNI BED: 1. Odobrenje zapisnika XY'ITI. rednega in izrednega občnega zbora. 2. Poročilo in sklepanje o računskem zaključku za loto 1910. 3. Volitve. 4. Razni predlogi. V Ljubljani, dne 2. marca 1911. Načelstvo. Opornim: Občni zbor jc le tedaj sklepčen, ako se ga udeleži deseti del Članov. — Ako bi se jih ne udeležilo zadostilo Število, se vrši drugi občni zbor na podlagi g 27. društvenih pravil dne 31. marca 1911 ob 5. uri popoldne z istim vsporedom in na istem kraiu. poklicati v nežni starosti šest let k Sebi v višave. Štepan;a vns, 3. marca 191!. Žalujoč: starši: Josip Sn Marija Anžlč, mesar in gostilničar. mašam ■ ~