LETO XIV., ŠTEV. 162' SLOVENSKI Prva izdaja Cena 10 din tzdaja lisk* — L>«rr-kt«»rj časopisno zaloznišku p.nljrtje SIL)! Rudi Janhuba — Odgovorni urednik: Sergej VoSnjak — Tiska ti» karna »Slovenskega poročevalca* - Uredništvo: ljubljena. TnmAt» čeva ulica 5. telefon 23-522 do 23-526 - Uprava: Ljubljana, Čopov» ol 50-111.. telefon 22 575 in 22-021 - Oglasni oddelek: Ljubljana. Kardeljeva ul. 5 telefon 21-89«, ta ljubljanske naročnike 20-soJ, za zunanje 21-832 - [■nštm predal 20 - Tekoči račun Narodna banke 601-»T«-I63 * Mesečna naročnina 200 din Poročilo prve konference zunanjih ministrov držav balkanskega sporazuma Atene, 11. julija (Tanjug). Po zaključku skupne konference zunanjih ministrov Grčije, Turčije in Jugoslavije je bilo sprejeto naslednje skupno poročilo: V smislu 1. člena tristranskega sporazuma o sodelovanju in prijateljstvu med kraljevino Grčijo, Republiko Turčijo in Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo, podpisanega v Ankari 28. februarja Grški zunanji minister S. Ste-famoipulos 1953. je bila od 7. do 11. julij* leta 1953 v Atenah prva konferenca treh zunanjih ministrov. Grčijo je zastopal g. S. Stelanopulos, Turčijo g. prof. Köprülü, Jugoslavijo g. A. Bebler. V teku konference so trije ministri proučili svetovni položaj, posebno položaj v soseščini treh dežel. V luči tega proučevanja je bilo ugotovlje- Turäki zunanji minister F. Köprülü no popolno soglasje stališč treh držav do mednarodnih dogodkov. Sklenjeno je bilo namreč, da bodo tri države še nadalje dosledne, odločne in budne, da bi na najkonstruktivnejii način doprinesle k popuščanju mednarodne napetosti, kakor tudi k reševanju mednarodnih problemov. V tem smislu se bodo tri vlade posvetovale glede skupnega stališča vsakokrat, ko bi sprememba položaja, zlasti na Balkanu, to zah- Državcil podsekretar za zirna-fije zadeve FLR Jugoslavije dr. A. Bebler tevala. Ker Je cilj treh držav, da pripomorejo k učvrstitvi miru in stabilnosti na Balkanu, so trije ministri potem, ko so proučili razne aspekte sedanjega položaja na tem področju, potratil miroljubne namere svojih dežel do sosednih držav, zlasti so bili soglasni, da neodvisnost Albanije predstavlja enega pomembnih elementov za mir in stabilnost na Balkanu. Po drugi strani so bili rezultati, ki so bili doslej doseženi na raznih področjih tristranskega sodelovanja, ocenjeni kot zadovoljujoči. V zvezi s preje objavljenim skle- pom treh vlad, da bi se to so-delovanjt okrepilo in nadaljevalo, so trije ministri sklenili, da bodo ukrenili naslednje: 1. Da se osnuje stalni sekretariat, ki bo imel dolžnost pripravljati konference zunanjtn ministrov in hkrati proučevati in onozarj-ti vir-de na vs ko vprašanje, Ki sotn v OKVtr po-j litičnega in kulturnega sodelovanja med tremi državami. Ta sekretariat bo sestavljen iz treh visokih diplomatskih predstavnikov — enega iz vsake države — ln stalnega biroja. 2. Da se da nalogo generalnim štabom, katerih priporočila so trije ministri z zadovoljstvom odobrili, naj na svojem prihodnjem sestanku prouči osnove napredovanja tristranskega vojaškega sodelovanja, kakor tudi ustrezajoče oblike, ki Jih Je treba uporabiti. 3. Da se osnuje komite »ad hoett, sestavljen iz gospodarskih in trgovinskih strokovnjakov, ki bodo proučili možnosti in načine tristranskega gospodarskega sodelovanja. Washington, 11. julija (UP). Trije zunanji ministri nameravajo na svojem današnjem sestanku izgladiti nesoglasja gleda vprašanja, če naj se preloži sestanek najvišjih predstavnikov zahodnih sil s Sovjetsko zvezo v sedanjem položaju, ki vlada v Sovjetski zvezi in satelitskih deželah. Prav tako je nameravano, da bodo na današnjem popoldanskem sestanku proučili krizo, pred katero so sovjetski voditelji v Vzhodni Nemčiji. Menijo, da bi proučevanje vprašanja glede umestnosti sklicanja četverne konference lahko slonelo na poročilu »iz prve roke«, ki ga bo zunanjim ministrom dal ameriški veleposlanik v Moskvi Charles Bohlen. Kakor je znano, je ameriški zunanji minister Dulles pozval svojega glavnega strokovnjaka za sovjetska vprašanja Bohlena, naj nemudoma pride v Washington- Pričakujejo, da bo Bohlen poročal, da borba za oblast v Kremlju še zdaleč ni končana, ter da bo prišlo do končnega obračuna med predsednikom Malenkovom in zunanjim ministrom Molotovom. Pričakujejo, da bo Bohlen zahteval odložitev sestanka četvorice, da bi se počakalo na razvoj dogodkov v Sovjetski zvezi. Ameriško zunanje ministrstvo je sporočilo, da je Bohlen že pred nekaj dnevi obvestil Washington o možni odstranitv: Berije. Predstavnik britanske delega. cije je izjavil, da je bi! prvi sestanek treh zunanjih ministrov v glavnem posvečen splošnemu proučevanju problemov, ki se postavljajo pred Sovjetsko zvezo v satelitskih državah in Zahodni Evropi. Ministr so bili soglasni, da se je pokazalo, da je bila politika, ki so jo vodiie tr zahodne sile, popolnoma upravičena, ker so jo potrdili zadnji dogodki. Prav tako so se »Primorski dnevnik« o izjavi predsednika Tita Trst, 11. jul. (Tanjug). »Primorski dnevnik« je davi objavil na prvi strani obširno poroč lo o intervjuju, ki ga je dal predsednik republike Tito beograjskemu dopisniku UP Heilen Fisher. Pod močnim naslovom čez štiri stolpce citira list maršalove besede, da morajo zahodne sile izkoristiti sedanji položaj za dosego miru, medtem ko v podnaslovu poudarja željo Jugoslavije, da v vsakem primeru ostane neodvisna. Diplomatski odnosi Jordanije in Jugoslavije Damask, 11. julija (Tanjug). Jordansko poslaništvo v Damasku je obvestilo s svojo noto poslaništvo FLRJ v Damasku, da je jordanski kralj potrdil sklep svoje vlade o ureditvi diplomatskih odnosov z Jugoslavijo. Ob zaključku svojega dela so trije zunanji ministri z zadovoljstvom ugotovili, da se je tristranski sporazum zaradi vsega, kar Je bilo že doseženo, afirmira, kot pomembno orodje za krepitev miru in neodvisnosti balkanskih držav in kot pomemben prispevek sploš. ni varnosti.B Izjava grškega zunanjega ministra Atene, 11. jul. (Tanjug). Grški zunanji minister g. Stefanopulos je dal danes dopoldne novinarjem naslednjo izjavo: »Trojni sporazum kaže po mojem mišljenju, da se zveze med tremi podpisnicami ankarskega sporazuma re slabijo, temveč krepijo ter so čedalje bolj konkretne. Konferenca, ki je bila v Atenah, je odločen korak naprej na poti k organizaciji, ki bo še več prispevala k boljšemu organiziranju odnosov med tremi državami. Sodelovanje treh balkanskih držav dobiva sedaj obliko, ki bo zagotovila popoln uspeh na političnem, vojaškem ta kulturnem polju. Svobodni trinjali, da zaradi dogodkov v Sovjetski zvezi, čeprav bi imeli še tako senzacionalen značaj, ni nobenega vzroka za spremembo politike zahodnih sil. Trije ministri so prišli do sklepa, da je treba v vsakem primeru nadaljevati s pomirljivo politiko do satelitskih držav, kar pomeni, da se ne sme v nolenem primeru teh dežel vzpodbujati k uporu, prav tako pa se jim ne sme dajati povoda, da bi menile, da so jih zahodne sile pozabile. Zunanji ministri so proučili tuđi vprašanje evropske obrambne skupnosti, pri čemer so se omejili samo na iznašanje svojih stališč in se niso spuščali v globlja proučevanja vprašanja. To vprašanje bodo ponovno proučevali na eni od prihodnih sej. Vršilec dolžnosti britanskega zunanjega ministra lord Salisbury je na prvi seji washington-ske konference poudaril, da Velika Britanija ne misli odstopiti od svoje iniciative za sklicanje četverne konference kljub borbi za oblast, ki je sedaj v Sovjetski zvezi. Salisbury je prav tako opomnil zunanje ministre ZDA in Francije, da je sedanja konferenca samo »preliminarni sestanek« treh zahodnih sil ter da britanski premier sir Winston Churchill še vedno želi sestati se s predsednikom ZDA in predsednikom francoske vlade bodisi Reuter). Generalni sekretar OI-denbruck je na svetovnem kongresu mednarodne konfederacije svobodnih sindikatov v zvezi s kritikami glede sprejema jugoslovanskih sindikatov v mednarodno konfederacijo izjavil, da je izvršilni odbor konfederacije sklenil, da včlanjene organizacije lahko po svoji uvidevnosti pošiljajo delegacije v Jugoslavijo. Trdil pa je, da so jugoslovanski sindikati kontrolirani ter da so skušali razbiti mednarodno konfederacjo ter pridobiti zase podporo posameznih njenih članov. Po njegovih besedah, mora priti v jugoslovanskih sindikatih »še do mnogih sprememb, preden b: lahko postali člani mednarodne konfederacije«. Med razpravljanjem o tem vprašanju se je namestnik generalnega sekretarja belgijske federacije dela Andre Renair izrekel za sprejem jugoslovanskih sindikatov v mednarodno konfederacijo. Pobijal je Oldenbruckovo trditev ter poudaril, da so pojmi sindikalne demokracije in svobode relativni ter da j h je mogoče na različne načine razumeti glede na politični in soci- Ijudje bodo v novi stopnji našega sodelovanja videli močnejše jamstvo za svobodo in mir demokratičnih narodov.* • Ko komentira poročilo o trojni atenski konferenci, piše list »Apogevmatini«, da so na konferenci v prvi vrsti proučevali politična ' vprašanja. List poudarja, soglasnost stališ; vseh treh ministrov ter dodaja, da ;e ta najbolj odraža v sklepu za osnovanje stalnega sekretariata. List dalje piše, da je bila uradna zagotovitev albanske neodvisnosti potrebna zato, da se razprše lažne govorice, ki jih je širil Enver Hodža, da Si bosta Grčija in Jugoslavija po njegovem padcu razdelili Albanijo. — Na osnovi sklepa o sklicanju ekonomske konference pa bo mogoče pregledati možnosti gospodarskega sodelovanja. »Akropolis« pa smatra, da je stališče treh balkanskih držav glede albanske neodvisnosti zelo važen element miru in stabilnosti na Balkanu in zelo pomembno za bodeči razvoj dc-godkov v satelitskih državah. na Bermudskih otokih ali v Londonu. Britansko stališče kaže, da kljub prisrčnosti in neuradnosti tona sedanjih washingtonskih razgovorov obstojajo med tremi zahodnimi silami precejšnja nesoglasja glede vprašanja, kako je treba nastopat; proti Sovjetski zvezi v sedanjem položaju. Vel. Britanija meni, da bi bila velika napaka, če bi zamudili kakršno koli priložnost za razgovore z nov:mi sovjetskimi voditelji. ZDA pa so mnenja, da bi ne mogli veliko pridobiti z razgovori s Sovjetsko zvezo v sedanjem trenutku, ki kaže, da ima ta država precejšnje notranje težave. Francija pa zastopa stališče, ki je približno v sredin; med ameriškim in britanskim, ter ga je Bidault pribl žno takole označil: »Francija ne želi, da bi prišlo za vsako ceno in takoj do razgovorov, ki bi ob zaključku lahko privedli zahodne velesile v neprijeten položaj.« Zunanji ministri ZDA, Velike Britanije in Francije so se zedinili, da za sedaj še ne bodo zavzeli dokončnega stališča v zvezi z odstavitvijo Berije, niti se ne bodo spuščali v razpravljanje o tem, če bo padec Berije povzročil občutno spremembo v sovjetski zunanji politik:. Zedinili so se, da ni treba izvesti nobene spremembe v politiki Zahoda do Sovjetske zveze, k: bi slonela na sedanjih dogodkih v tej držav; in njenem bloku. alni položaj, v katerem se živi. Po njegovem mišljenju je osnovno da jugoslovanski sindikati vodijo politiko, ki je proti eta-t.zmu in birokraciji ter da so dali delavcem v roke sredstva za upravljanje gospodarstva. Izrazil je prepričanje da se jugoslovanski delavci sedaj uče upravljanja podjetij ter da bodo v bodočnosti našli oblike upravljanja, ki bodo zadovoljile vse delavce. Predsednik švedskih sindikatov Larsen je izvršilnemu odboru konfederacije očital kontradiktorno stališče ter poudaril, da federacija švedskih sindikatov vzdržuje tesne zveze z jugoslovanskimi sindikati, pri čemer je izrazil upanje, da bo konfederacija spremenila svoje stališče in sprejela • članstvo jugoslovanske sindikate. Japonski odpravnik poslov v Kopru Koper, 11. julija (Tanjug). Japonski odpravnik poslov v Beogradu g. Nakamura Kejši je bil danes na vljudnostnem obisku pri komandantu vojne uprave JLA v Kopru polkovniku Milošu Stamatoviču ter se ie z njim zadržal v daljšem prijateljskem razgovoru. Konferenca zunanflh ministrov v Washington!! Tudi zaradi senzacionalnih dogodkov v ZSSR se politika zahodnih sil ne sme spremeniti — Odnos do satelitskih držav Mednarodna konferenca svobodnih sindikatov Belgijsko in švedsko priznanje jugoslovanskim sindikatom Stockholm, 11. julija (AFP- VECER ob bohinjskem jezeru Plenum CK Ljudske Jugoslavije razpravlja o problemih ideološko-poiitiene in kulturne vzgoje mladine ter o nekaterih slabostih mladinskih organizacij iladfne Beograd, 11. jul. Danes se je začel plenarni sestanek Centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije, ki bo obravnaval pereče probleme ideološko-poli-tične in kulturne vzgoje mladine. Zasedanju prisostvujeta tudi člana CK ZKJ Veljko Vlahovič in Krsto Popivoda ter številni zastopniki prosvetnih in pedagoških ustanov ter nekateri drugi javni delavci. Referat o teh problemih je podal član predsedstva CK LMJ Budo Soškič. V svojem referatu Obisk indijske vojne mornarice Split, 11. juliju. V Split bodo priplule 22. julija na prvi prijateljski obisk Jugoslaviji fregate indijske vojn.» mornarice »Jumna«, »Christna« in »Cauvery«, ki sestavljajo 12. divizijo fregat pod poveljstvom kapetana vojnega broda Saw-hnyja. Indijske vojne ladje bodo ostal-e v Splitu do 29. julija, fregata »Jumna« pa bo v času od 30. julija do 4. avgusta obiskula tudi Dubrovnik. Te ladje imajo po 1300 do 1470 ton ter so oborožene s topovi kalibra 101 mm. Val aretacij in streljanj v Albaniji Priština, 11. jul. (Tanjug). Po vesteh, ki prihajajo iz Tirane, je bilo v zadnjem času aretiranih veliko število državljanov v srezih Puki, Koljgecaj in Skadar. V okolici Puku so aretirali 17 družin. Vse aretirane so odvedli v taborišča. Med aretiranci je bil tudi prof. Mark Knoja, poslanec sreza Puki, ki je pretekli mesec po raznih mučenjih umrl v tiranskem zaporu. V istem zaporu sta 6 dni po aretaciji umrla dva državljana iz Koljgecaja. Prav tako so vedno pogostejša javna streljanja rodoljubov v Albaniji. Okrajni komite partije dela iz Koljgecaja je nedavno razposlal okrožnico svojim organizacijam, v kateri ukazuje članom partije, da morajo obvezno prisostvovati vsem javnim streljanjem v okraju. V preteklem mesecu je bilo v tem okraju ustreljenih 8 rodoljubov. je poudaril, da se opaža v mladinskih organizacijah vedno večja živahnost v organiziranju kulturnega in športnega življenja in vedno .aktivnejše sodelovanje mladine pri delu množičnih organizacij. Hkrati pa se opažajo tudi nekatere slabosti pri vzgojnem delu. Mladinske organizacije so se pogosto bavile s pretirano vnemo z organizacijskimi vprašanji, pri tem pa zanemarjale delo na konkretnih političnih problemih, n. pr. pri pojasnjevanju uredbe o imovinskih odnosih na vasi, v borbi zoper vpliv klera na mladino, za večje sodelovanje delavske mladine pri upravljanju podjetij itd. Podobne slabosti je opažati tudi v delu mladinskih organizacij na šolah, kjer pogosto prepuščajo celotno vzgojo svojih članov učnemu osebju, ne brigajo pa se za razne negativne pojave v svojih vrstah. Večji del svojega referata je posvetil Budo Soškič nekaterim Bivši laburistični minister bo obiskal Jugoslavijo Beograd, 11. julija. Bivši minister v laburistični vladi Velike Britanije g- G. R. Straus bo prebil svoj letni oddih v Jugoslaviji. Njegov prihod priči-kujejo v začetku avgusta. Beograd, 11. julija. Generalni sekretar francoske socialistčne stranke Guy Mollet je poslal podpredsedniku zveznega izvršnega sveta Milovanu Djilasu brzojavko, v kateri se zahvaljuje za pozdrave, ki jih je poslal Dji-las v imenu Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije 45. kongresu franoske soialistič-stranke. V svoji zahvali pravi Guy Mollet: »Dragi tovariš Djilas! 'Želim Vam izraziti bratsko zahvalo za prijateljske pozdrave, ki ste jih poslali našemu 45. kongresu. Dovolite mi, da izkoristim to kulturnim vprašanjem pri vzgoji mladine. Tu je malomeščanska stihija najbolj vplivala na mladino s pomočjo literarne plaže in. slabih filmov, mladinske organizacije in njihova vodstva pa se niso vselej uspešno borila proti tem vplivom. Nekatere mladinske organizacije in mladinski voditelji so se zadržali povsem pasivno (nekateri mladinski voditelji v Zenici so mladincem celo priporočali slabo čtivo), drugi pa so precenjevali nevarnost m zahtevali, naj se z administrativnimi ukrepi prepreči izhajanje raznih magazinov, stripov in drugih izdaj zabavno-pustolov-ske vsebine. Obe stališči sta škodljivi in nepravilni, ker zapostavljata in odklanjata vzgojno vlogo mladinske organizacije in. njeno aktivno sodelovanje pri reševanju teh vprašanj. Potrebno je, da mladina v debatnih skupinah in literarnih krožkih razpravlja o literaturi, filmih in jazzu, da bi si pridobila estetski kriterij in spoznavala kaj je škodljivo m kaj je koristno za njeno vzgojo. Na koncu svojega obširnega referata je Budo Soškič poudaril, da so mnoge založbe v želji za dobičkom nekritično izbirale zabavno literaturo. Pri tem tudi niso zaostajale mladinske založbe. Zato predlaga plenumu, naj razpravlja o podeljevanju nagrad za najboljši domač mladinski roman ali film. Predlagal je tudi, naj bi plenum proučil možnost revizije učnega programa in književnosti, ker je sedanji zastarel in mnogokrat ne ustreza na nekatera vprašanja iz sodobne literature. priliko zato, da Vam ponovno izrazim solidarnost in aktivne simpatije naše stranke za jugoslovanske soialistične izkušnje. Prijateljstvo med našima dvema gibanjema se ne krepi samo s formulami, marveč mu je treba dati tudi tudi konkretni smisel in pozitivno vsebino. Upam, da bo v prihodnjih mesecih prišlo med nami do plodnega in zavestnega sodelovanja. To le žriia, ki Vam jo — !-r j. njo. da to naše sporočilo objavite tovarišem iz izvršnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije» Mednarodnemu socialističnemu sodelovan u fe treba dati konkretno In pozitivno vsebino Brzojavka Guy M oletta tov. Djilasu 2 str. 7 Sl o ronski poročevalci* 7 štev. 162 / 12. julija 1953 -v Pripombe k osnutku nove uredbe o otroških dokladah Ljubljana, 11. julija Število« pripombe delovnih kolektivov so dale Republiškemu svetu Zveze sindikatov Jugoslavije za Slovenijo pobudo za ustanovitev posebne komisije, ki je zbrala že vrsto pripomb k nedavno objavljenemu osnutku nove uredbe o spremembah in dopcinilvah uredbe o otroških dokladah. Na pobudo sindikatov je o tem razpravljala tudi komisija za zaščito matere, otrok in mladine pri Svetu za zdravstvo in socialno politiko LRS, na kateri so bile v glavnem sprejete pripombe sindikatov, ki so bile predložene tudi centralnemu svetu ZSJ v Beogradu. Obe komisji sta mnenj», da je sedanji čas neprimeren za ureditev otroških doklad, ker bi imel za posledico nadaljnje znižanje življenjskega standarda. Dajanje dodatkov bi bilo treba proučiti v zvezi z našo tarifno poü'iko. V vsaki ljudski republiki naj bi posebne komisije proučile tarifno politiko in politiko plač, kar naj bi pripomoglo k izidu uredbe, ki bi dala otroškim dodatkom pravilno mer sto v nađem sistemu nagrajevanja V zveznem merilu naj bi se dajanje otroškib doklad uredilo le okvirno ter naj bi se republikam prepustile široke možnosti urejevanja tega vprašanja, po svojih specifičnih prilikah. V Sloveniji na primer ne primanjkuje sredstev za izplačevanje doklad v sedanjih zneskih vse do konca letošnjega leta. — Nadalje ni priporočljivo degre- sivno znižanje dajanj» doklad, ker bi bil tak način dajanja doklad udarec za družine z več otroci, ki so nujno navezane na doklade; le-te nepravilno predstavljajo del plače naših delavcev in uslužbencev. Eklen izmed predlogov obeh komisij Je tudi ta, naj bi otroške doklade prenehali izplačevati ob prestopu iz srednje šole na univerzo. — Otroške doklade naj bi zamenjale v tem primeru štipendije. V reškem in splitskem orista. nišču so pričeli iztovarjati 38.000 ton pšenice, lei so jo pripeljale 4 ladje na račun pomoči iz Amerike. Na poti je še 30.000 ton pšenice. S tem kontingentom bo zaključena pomoč za ekonomsko leto 1932-33. Toda iz Amerike so že odposlali z ladjami 80.000 ton pšenice Podpisan je trgovinski sporazum s Holandijo Beograd, 11. jul. V državnem sekretariatu za zunanje zadeve je bil včeraj dopoldne podpisan trgovinski sporazum med Jugoslavijo in Holandijo. Sporazum je podpisal vodja holandske delegacije g. Insinger, pomočnik direktorja za ekonomske odnose s tujino in vodja jugoslovanske de-egacije dr. Slobodan Karič, svetnik v sekretariatu za zunanje zadeve. Sporazum bo stopil v veljavo 1. julija. Z novim sporazumom za 1953 do 1954 leto je predviden obseg trgovinske izmenjave v vrednosti 45 milijonov holandskih goldinarjev. Jugoslavija bo izvažala proizvode lesne industr.je, sulfid-no celuloz, steklo za okna, cink, svinc, antimon, hmelj, koruzo, tobak itd., uvažala pa proizvode holandske elektroindustrije, razne stroje, proizvode kemične industrije, lan, semenski krompir in dušična gnojila. Organizacija uprave za drž. materialne rezerve Beograd, 11. jul. Zvezni izvršni svet je izdal uredbo o organizaciji in delu Uprave za državne materialne rezerve. — Uprava je zvezna ustanova, ki ima nalogo, da zavaruje dTŽavne ma.teria’ne rezerve in da po potrebi intervenira z njimi, da bi se normalizirale razmere na tr* Sklicanje plenuma CK ZK Črne gore Titograd, 11. julija. Izvršni komite CK ZK Crne gore je sklical za 17. julij plenum CK ZK Crne gore. Na dnevnem redu so problemi 'deološko-poli-tičnega dela v zvezi s sklepi drugega plenuma CK ZKJ. Proslava ustanovitve VIII. udarnega korpusa v Splitu Ljudstvo Dalmacije bo 13. septembra proslavilo deseto obletnico ustanovitve VIII. udarnega korpusa. Proslave se podo pričele 27 julija, na Dan vstaje hrvatskega naroda in bodo trajale do 13. septembra, ko bo v Splitu velik miting in smotra borcev VIII. korpusa ter drug» prireditve. Razširitev rafinerije nafte v Bosanskem Brodu Bosanski Brod, 11. julija. Ko bo leta 1954 zaključena grad -tev treh velikih objektov, se bo vrednost proizvodnje rafinerije nafte v Bosanskem Brodu povečala za 78 odstotkov. V rafineriji grade tovarno parafna in še dva oddelka. Eden od teh bo zamenjal izrabljene kotle in bo imel dvakrat večjo zmogljivost. Ko bodo te naprave v pogonu, bo brodska rafinerija podvoj la proizvodnjo motornega bencina, proizvajala pa bo tudi pline za potrebe rafinerije in prebivalstva. žišču. Rezerve so stalne im tržne. Stalne rezerve bodo porabljene za izredne potrebe države, tržne pa za intervencijo na tržišču. Uprava deluje tako, da kupi blago ali pa ga prodaja iz tržnih rezerv. Uredba določa tudi denarne kazni za razne prekrške pri poslovanju z državnimi materialnimi rezervami. Z denarno kaznijo do milijon din bo kaznovana tista gospodarska organizacija, ki bo uporabila blago (če bo pri njej v varstvu) iz državnih materialnih rezerv, s kaznijo 10.000 din pa bo kaznovan odgovorni uslužbenec te gospodarske organizacije. 380 milijonov za investicije v Zagrebu Zagreb, 11. jul. Svet proizvajalcev v Zagrebu je odobril 380 milijonov d n za investicije v Zagrebu. Tako bo dobila tovarna »Rade Končar« večjo vsoto za dokončanje nove tovarniške dvorane ter za zgraditev laboratorija za visoko napetost. — »Borba« bo dobila potrebne kredite za zgraditev nove tiskarne v Zagrebu, razen tega pa še razna druga podjetja za nabavo novih strojev in opreme. Svet proizvajalcev je tudi znižal nekaterim podjetjem stopnjo akumulacije. M. B. Združenje državnih posestev Hrvatske Zagreb, 11. jul. V Zagrebu je bilo osnovano Združenje državnih posestev Hrvatske. V zadnjem času so vsa državna posestva Hrvatske dobila strokovne uprave, z ustanovitvijo združenja, ki bo skrbelo za medsebojno izmenjavo izkušenj, pa se bo Se bolj pospešila proizvodnja državnih posestev. M. B. Okraji in občine prevzemajo zadružne domove BEOGRAD, U. jul. V zoezi s stališčem držannega sekretariata za gospodarstvo FLRJ, da mestni, okrajni in občinski ljudski odbori lahko prevzamejo zadružne domove, je Narodna banka FLRJ izdala napotilo za prenos zadružnega dolga na ljudske odbore. Kakor je znano, smo leta 1948 in 1949 pričeli graditi nad 4000 zadružnih domov. Do konca leta 1951 je bilo dograjenih 86? in pokritih 101? zadružnih domov, medtem ko jih ie okrog 1100 ostalo nedograjenih. Kljub temu, da je bilo nekaj teh zadružnih domoo do danes dograjenih, jih je OPOZORILO! ~ Sekcija koroških borcev pri mestnem odboru ZB NOB Ljubljana bo organizirala v avgustu izlet na Slovensko Koroško. Vsi, ki bi se izleta udeležili, naj se zglase v pisarni MO ZBNOB na Resljevi f/IL, kjer bodo dobili podrobne informacije. pretežna večina ostala še vedno v istem stanju, kakor so bili o letu 1951, ker zadružna sredstva za dograditev niso zadostovala. Pa tudi pri zadružnih domovih, ki so ie dograjeni, niso rešeni vsi problemi. Največ ji problem je vzdrževan je doma in odplačilo dolga, ker dohodki doma o večini primerov ne morejo kriti režijskih in drugih stroškov. Gre za to, da se stanje zboljša s tem, da ljudski odbori uporabijo domove za svoje namene in jih napravijo rentabilne. Po navodilih, ki jih je Izdala Narodna banka FLRJ, bo s prevzemom zadružnega doma dolžnik okraj, oziroma občina, namesto kmečka delovna zadruga Zadruge in ljudski odbori morajo zato zaprositi pri Narodni banki za prenos dolga ter dati izjavo, da so za ta prenos soglasni. Ljudski odbori morajo poleg tega dokazati. da je bil ta sklep sprejet na njihovi seji, to je, sklep o prevzemanju zadružnega doma od zadruge, kakor tudi celotnega dolga, ki ga je imela zadruga za ta dom pri banki, in to pod istimi pogoji, pod kakršnimi ga je imela zadruga. Spomenik Borisu Kidriču v Rogaški Slatini Ljubljana, 11. julija. V Rogaški Slatini, kjer je pokojni Boris Kidrič žived v svoji mladosti, mu bodo 19. julija odkrili spomenik. Ob tej priliki bo v Rogaški Slatini komemora-tivna svečanost. Na dan odkritja spomenika bodo preimenovali tudi steklarno v Rogaški Slatini v »Steklarno Borisa Kidriča«. Sestanki mestnih in okrajnih komitejev Zveze komunistov Makedonije Sporazum o vodnei režimu na Dravi Nove pošiljke pšenice iz Amerike v okviru pocočl za novo ekonomsko leto 1953.54. Pričakujejo, da bo prvi parnik s to pšenico prispel konec julija, medtem ko bodo ostale količine pšenice pripeljane v naša pristanšiča do konca avgusta. Na Reki razkladajo poleg tega tudi 10.000 ton sladkorja, ki smo ga uvozih iz Brazilije, do konca tega meseca pa pričakujejo se eno ošaljko 8500 ton sladkorja. Te količin« sladkorja bodo zaao. štovale vse dotlej, dokler ne dobimo iz naših tovarn domači sladkor, to je nekako do polovice avgusta. Do konca meseca bomo dobili še 2600 ton maščobe, ki so one nabavljene iz ameriškega aeia tristranske pomoči za ekonomsko leto 1953-54. I. kongres biologov FLRJ Zagreb, 11. julija. Jutri se bo začel v Zagrebu I. kongres biologov, za katerega se je prijavilo okrog 1000 delegatov. Na kongresu, ki bo trajal do 16; jul., bo podanih okrog 220 referatov. Kongres bo zasedal po sekcijah. Referate bodo imel: med drugimi akademiki dr. Siniša Stankovič, dr. Vale Vouk, dr. Janez Tavčar, dr. Jovan Hadži, dr. Ivan Pevalek in drugi. Priredil' bodo tudi več znanstvenih izletov. Delegati si bodo ogledali tudi razne inštitute v Zagrebu, ki delajo na področju biološke znanosti. Za časa kongresa bo prirejena tudi razstava domače in tuje biološke literature, v botaničnem vrtu pa bodo odprli nov oddelek subtropične flore. M. B. Dodatek za strokovnjake na Kosovu in v Metohiji Priština, 11. julija. Izvršni svet ljudskega odbora avtonomne kosovsko-metohijske oblasti je izdal odlok o posebnih dodatkih vsem uslužbencem s fi-kultetno izobrazbo, ki so zaposleni v ljudskih odborih in gospodarskih organizacijah na Kosmetu. Poleg rednih prejemkov po določbah osnovne uredbe o zvanjih in plačah uslužbencev bodo vsi pravniki, ekonomisti, gradbeni inženirji, agronomi in gozdarski inženirji, nadalje veterinarji, sanitarni in geološki inženirji, lekarnarji, zdravniki in profesorji dobivali še poseben dodatek v višini 2000 do 3000 din. počen-ši s 1. julijem. Kosmet potrebuje nujno okrog 315 strokov-niakov, zlusti pravnikov, zdravnikov in inženirjev. Izvršni svet je izdal tudi vse potrebne ukrepe, da bodo tem strokovnjakom, ki bodo prišli na delo na Kosmet, takoj zagotovljena tudi ustrezna stanovanja. Odobren nakup volne Beograd, 11. jul. Vlada Vel. Britanije je odobrila Jugoslaviji nakup volne v vrednosti 300.000 funtov, to je 250 milijonov dinarjev. Ta znesek je odobren iz angleškega dela tristranske pomoči Jugoslaviji za gospodarsko leto 1953-54. Združenje hrvatskih premogovnikov Zagreb, 11. jul. Včeraj je bila v Zagrebu ustanovna skupščina Združenja hrvatskih premogovnikov. Zastopanih je bilo 12 hrvatskih premogovnikov. Po sprejetju pravil in izvolitvi upravnega odbora so razpravljali 0 povečanju delovnega učinka v premogovnikih, o znižanju cen premoga ter o povečanju potrošnje premoga in o izvozu premoga. Skoplje, 11. julija. V Skoplju, Ohridu, Debru in drugih krajih republike Makedonije so bili sestanki mestnih in okrajnih komitejev Zveze komunistov, na kuterih so proučevali pismo CK ZKJ, ki vsebuje tudi sklepe nedavnega sestanka CK ZKJ na Brionih. Sestanku Mestnega komiteja v Skoplju so prisostvovali tudi člani Izvršnega komiteja ZK Makedonije Krsto Crvenkovski in Ven Aceva. Na tem, kakor tudi na razširjenih sestankih okrajnih komitejev v Ohridu, Debru in drugih krajih so proučili pismo CK ZKJ ter v okviru sklepov analizirali dosedanje idsgloSifcO, politično delo organizacij Zveze komunistov. Poudarjena je bila potreba večje aktivizacije komunistov na ideološko-poli-tičnem delu in razvijanje borbe proti raznim nesocialističnim pojavom, tako v aospodarskem kot v političnem življenju. Opatija, II. julija. Dane« je bila končana avstrijsko-jugosloi vanska konferenca za ureditev vodnega režima na Dravi, ki je trajala tri dni in ji je predsedoval g. Pierre Sevett, direktor Urada za električno energijo OZN. Na konferenci je bil dosežen sporazum o režimu na pritokih Drave in sprejet statut mešane dravske komisije, ki bo v bodoče vsklajevala koristi obeh držav v zvezi z•••••••••« >«••••••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• STROJNEGA TEHNIKA z daljšo prakso sprejme takoj Tekstilna tovarna »INTEKS«, Kranj Ponudbe pod »Sposoben« ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• « Instalacijsko podjetje »TOPLOVOD«, Ljubljana, Crtomirova 6, sprejme vajence za centralno kurjavo in vodovod Pogoji so 4 razr. gimnazije. Vajence se sprejema do 31. julija 1953 ••••••••••«. Keramično-kemična industrija KAMNIK išče za takojšnjo zaposlitev več izučenih pečarjev-postavljalcev. Interesenti naj se zglasijo v upravi podjetja keramično-kemične industrije v Kamniku. vtisih s te konference. G. Sevett je izjavil: »Konferenca je potekala v največj: vzajemnosti in zelo sem; zadovoljen, da smo tako v kratkem času rešili vsa sporna vprašanja. Pos.ben vtis je napravilo name prisrčno ozračje, ki je ves čas konference spremljalo naše razgovore. Zelja po prijateljskem sodelovanju med Jugoslavijo in Avstrijo je prišla na tej konferenci do polnega izraza. Zdi se mi, da to niso bila pogajanja, marveč da smo končali prijateljski razgovor. Navdušen sem nad sprejemom, ki sem ga bil deležen, in nad odlično organizacijo te konference. Vračam se v Ženevo in odnašam najlepše spomine.« Vodja avstrijske delegacije na tej konferenci g. Edmund Harting pa je izjavil našemu dopisniku: »Uspelo nam je doseči sporazum, ki je sprejemljiv za obe strani; in to je glavna stvar.« Tudi vodja jugoslovanske delegacije g. Miloš Brelih je izjavil našemu dopisniku, da je potekala konferenca v duhu velikega medsebojnega razumevanja. M. S. Program kongresa geografov Jugoslavije Tretji kongres geografov, ki bo zasedal od 14. do 23. septembra, se bo sestal v Sarajevu. Naslednji dan bo nadaljeval delo v Ilidži, kjer bo proučeval problematiko sarajevskega polja. Nato bo kongres nadaljeval delo v Zenici, Jablanici, Mostaru, Kuprešu, Jajcu in Banja Luki, kjer se bo zaključil. V vseh teh krajih bodo geografi razpravljali o raznih vprašanjih kot so: industrializacija Bosne in Hercegovine, o hidrocentrali na Jablanici itd. Mostove v Turčiji bo gradilo podjetje »Djuro Djakovič« Podjetje »Djuro Djakovič« iz Slavonskega Broda je sklenilo s turškimi železnicami dogovor o izgradnji petih železniških mo. stov v rajonu Carigrada. Skupna teža železne konstrukcije bo znašala 380 ton in bo morala biti po dogovoru pripravljena za montiranje v prvi polovici prihodnjega leta. Vrednost teh del bo znašala okoli 40 milijonov dinarjev. ŠOLSKIM VODSTVOM, ORGANIZACIJAM ZVEZE BORCEV IN DRUŠTVOM PRIJATELJEV MLADINE V PREMISLEK Dne 17. junija je naš list razpisal dve stalni štipendiji za šolanje dveh posebno talentiranih otrok. Eno štipendijo je namenil naš kolektiv vojni siroti, drugo pa otroku siromašnih staršev. Po razpisanih pogojih sta upravičena na štipendijo otroka, ki sta letos z odličnim uspehom končala osnovno šolo, ki ju oceni šola kot posebno talentirana, a njuni starši ali skrbniki nimajo denarnih sredstev, da bi ju mogli šolati naprej v gimnaziji in na univerzi. V razpisu smo povabili šolska vodstva in društva prijateljev mladine, za otroke — vojne sirote pa organizacijo Zveze borcev, naj najkasneje do 15. julija predložijo našemu uredništvu imena tistih otrok, ki po njihovi oceni izpolnjujejo gornje pogoje. Jasno smo v razpisu povedali, da bomo krili obema štipendistoma stroške stanovanja in prehrane, jima dali ob začetku vsakega šolskega leta potrebna denarna sredstva za nakup šolskih knjig in učil ter kupili na leto po eno obleko, par čevljev in dva para perila, tako da bi bila varovanca našega kolektiva materialno res popolnoma preskrbljena. Po 22 dneh moramo zabeležiti, da smo do 10. VII. prejeli le 5 predlogov: enega je poslal OLO Sežana, drugega občinski odbor ZB Frankolovo, tretjega osnovna šola Mrzlo polje, četrtega I. gimnazija v Celju in petega kandidatka — dijakinja iz Celja. Ne mislimo zabeležiti, da izbira med petimi kandidati ni možna. Nasprotno. Predlogi so zelo resni in dobro utemeljeni. Postavljamo pa javno vprašanje organizacijam Zveze borcev in društvu prijateljev mladine: Ali imamo v Sloveniji samo enega talentiranega otroka — vojno siroto brez sredstev za šolanje? Enako vprašujemo upraviteljstva šol in prosvetne delavce, če imamo prav tako v Sloveniji samo dvoje posebno talentiranih otrok siromašnih staršev, katerim bi bilo koristno omogočiti nadaljnji študij? Ali naj javnost sklepa, da se navedeni organizaciji in šole res tako zelo malo zanimajo za našo mladino, za njen razvoj in predvsem za to, da bodo v šole prišli talentirani otroci siromašnih staršev, ki brez pomoči družbe ne bi mogli študirati? Francija in washingtonska IT (Poseben dopis »Slovenskemu IVvFUkÜM VllvCl poročevalcu«) Pariz. 11. jul. Francoska ješnost spremlja z velikim zanimanjem bivanje zunanjega ministra Georgesa Bidaulta v Washingtons kjer naj bi razložil stališče Francije do najvažnejših problemov mednarodne politike, še posebno pa jo indokitajskega vprašanja, naj bi imelo prednost pred drugimi. Pripravam za to konferenco treh zunanjih ministrov je posvetila francoska vlada nekaj sej, na katerih so največ razpravljali o Indokini ter o problemih, ki sedaj najbolj pritiskajo četrto republiko. Vendar, čeprav je bil m problem v centru vladnih razprav, Bidault ni ponesel s seboj določenega stališča o lem. ali naj bi nadaljevali z vojno, ali raje poskusili najti možnosti za pogajanja, ki naj ti napravila konec vojskovanja. V francoski vladi so namreč tri različna stališča, kaj bi bilo treba storiti v Indokini: nadaljevati vojno, najti mirno reč ter ali pa indokitajsko vojno internacionalizirati Nadaljevanje vojne bi zahvalo, da pošlje Francija nov ; tisoč mož močan ekspedicijski korpus v Indokino, kar c zahtevalo nove materialne : -\ e. S tem v zvezi pa ni zavijena možnost, da bi viet-r nske čete postopno zameri de francosko vojsko. Venci. pa v vojaških krogih dvomijo, da bi bilo mogoče te č-'ie hitro organizirati, pa tudi. da bi bila njihova akcija u j.ešna. Razen tega pa bi bilo seveda za takšno rešitev pcdrebna okrepljena in pospešena ameriška pomoč, ki pa ; za sedaj negotova. Glede možnosti, da bi rešili i dokitajsko vojno s pogaja-— in to po sklenitvi korejskega premirja — pa del - incoske vlade meni, da bi to moglo zgoditi le v ok-V rU mednarodne konference, k bi morala urediti ne samo v raška vprašanja, temveč tudi vse probleme Daljnega izhoda. 0 tretji rešitvi — interna-c vnalizaciji vojne v Vietna- ■ z doslej niso resno razpravljali, ker francoska vlada ■ aatra, da bi po njej posegli v primeru, če bi kontinen-:. ’.na Kitajska — potem ko bi osvobodila bremen korej-:■ te vojne — neposredno po-cdovala v Indokini. Frunco-ki. uradni krogi pa menijo, da jz glede na sedanji mednarodni položaj ta hipoteza precej neverjetna. V takem položaju je francoska vlada sklenila, da je najbolje, če vse tri možnosti ; redloži zunanjima ministro- a ZDA in Velike Britanije 'mr od njiju zahteva, da razbita svoje stališče do nada-evanja, internacionalizacije, siroma mirne rešitve lojne v Vietnamu in to v okviru splo-zega reševanja daljnovzhod-’ h problemov. Sele potem se ■ francoska vlada dokončno odločila. V kolikor pride v poštev "točnost rešitve vojne v Viel-ramu na miroljuben način, ra se postavlja vprašanje, če bi se v tem primeru posvetovali tudi s priključenimi dr-: cami — Laosom, Kambodžo 1 Vietnamom. Francoska vla- Konec obsednega stanja v Vzhodnem Berlinu Berlin, 11. jul. (AFP). General Dibrova, vojaški poveljnik sovjetskega sektorja Berlina, je tojav.l odločbo, po kateri bo z današnjim dnem v vzhodnem Berlinu točno opolnoči ukinjeno izredno stanje, ki je bilo -vedeno 17. junija. Po tedanji odločbi so bile prepovedane vse manifestacije :n zbiranje več kot treh ljudi ter uvedena policijska ura od 21. ure zvečer do 5. ure zjutraj. Akcija proti turški nacionalistični stranki Carigrad, 11. julija (Tanjug). Po navodilih oblasti so v Tur. čtji danes zaprli okoli 2000 podružnic turške ekstremistične nacionalistične stranke, proti kateri je sedaj uvedena preiskava. Glavni urednik glasila te stranke »Milet«, je bil aretiran in obtožen, da je v svojem listu ščuval k uporu. Ustanovitev grške demokratske stranke Atene, ’1. julija (Tanjug). V Grčiji so včeraj ustanovili demokratsko stran io, ki ima napredne politične osnove. V stranko so vstopili pristaši EPEK, ki so marca ir. aprila t. 1. izstopili iz Plastirasove stranke. Nova stranka ima v skupščini 5 poslancev. V začetku avgusta bo imela državni kongres, na katerem bodo izvolili vodstvo ter sprejeli program. Med vodilnimi ljudmi te stranke sta bivši minister Kartalis in poslanec Ala-manis. LONDON, 11. Jul. (AFP). V londonskih Tx>!*r;-ČEi!Ti krosih menilo, C i le sovjetski veleposlanik Malik, ki se je s Wo M nenadoma vnn’1 iz Moskve, dobit navodila v skladu s sedamtn politiko popuščanja, ki Jo Je pričel voditi Malenkov. Po mnenju dobro obv-$čenth keoeov J’ bil Malik kot član CK KPSZ poklican v Moskvo v prvi vrsti v tvezi z Berijevo zadevo. da se namreč boji, da ne bi vietnamska vlada reagirala na podoben način, kakor je Sing Man Ri v Koreji, to se pravi, da bi odklonila vsakršne razgovore, v katerih bi sodelovale Sovjetska zveza, Kitajska in še posebno Viet-min ter da bi v takem primeru zahtevala nadaljevanje vojne. Res je sicer, da Vietnam še zdaleč ne razpolaga s takšnimi sredstvi za nadaljevanje vojne, kakor Sing Man Ri, vendar to vprašanje se vseeno postavlja. Zaradi tega del vlade tudi misli, da bi priključene države postavili kar pred gotovo dejstvo. Vendar v pogodbah med Francijo in priključenimi državami je za takšne primere nameravano predhodno posvetovanje. Razen tega pa bi bilo kaj takega skoraj povsem nemogoče po nedavni francoski noti, v kateri je obljubljeno, da ne bo prišlo do nobenega podobnega koraka brez predhodnega soglasja teh držav. Značilno za ves ta problem pa je, da je v zadnjih desetih dnevih začel& pri mnogih članih francoske vlade, tudi pri Georgesu Bidaultu, ki so bil pristaši nadaljevanja vojne, prevladovati mnenje v prilog mirne rešitve. Glede drugih problemov, o katerih bodo razpravljali v Washingtons pa francoska vlada meni, da bodo septembrske zahodnonemške volitve velikega pomena, ker je z nadaljnjo usodo kanclerja Ade-dauerja najtesneje povezana tudi politika zahodnih držav do Nemčije. Francoski uradni krogi smatrajo, da je zelo verjetna neka nova sovjetska iniciativa, katere cilj bi bil slabitev položaja dr. Konrada Adenauerja. Washingtonska konferenca naj bi predvidela morebitno protiakcijo, če bi do takšne iniciative res prišlo. Kar se pa tiče drugih problemov, kakršni so na primer vprašanje evropske armade in konferenca štirih, pa je francosko stališče v gt iv nem znano že od poprej. Francija ostane zvesta načrtu evropske obrambne skupnosti, ker meni, da ni drugega izhoda Vendar pa mora upoštevati položaj v francoskem političnem življenju in pomanjkanje solidne večine v narodni skupščini. kar onemogoča določitev datuma za ratifikacijo pogodbe o evropski obrambni skupnosti. Glede konference štirih je stališče Francije pozitivno. zaradi česar si tudi prizadeva, da bi do te konference prišlo. Vaša Jakšič Padec Berije, gledan (Poseben dopis »Slovenskemu poročevalcu«) London, 11. julija- Nemogoče je danes poročati iz Londo-na o kakršnikoli temi, ki ne bi začenjali in končevala z Berijo. Vsa pozornost je uperjena na dramo, ki se je odigrala znotraj kremeljskih zidov. Eden od največjih velmož sovjetskega carstva je padel v nemilost in j.» v zaporu. Vest o tem je izzval 'i velikansko senzacijo in ta dogodek so v londonskih političnih krogih ocenili kot najpomembnejši po Stalinovi smrti. V kuloarjih britanskega parlamenta se nadaljujejo živahne diskusije poslancev, dajejo se mišljenju, ocene in napovedi. Ves tisk je prepoln člankov in komentarjev, kd primer Berije osvetljujejo s stališča notranjega razvoja sovjetskega režima, mednarodnega položaja in bodočih odnosov ZSSR z drugimi državami. Uradni krogi s0 pridržani v izjavah glede velikih in pomembnih mednarodnih dogodkov, ker je to pač v tradiciji britanske ddiplomaaije, vendar pa je do tokratne pridržanosti prišlo morda tudi iz posebnih razlogov. Zaključek mnenj, ki jih je slišati v londonskih uradnih krogih je v glavnem ta, da je v Moskvi končano prvo dejanje neusmiljene borbe za oblast, borbe, ki bo skupno z Berijo pogoltnila še vrsto drugih oseb. dokler ne bo Malenkov okrepil svojih postojank. Vendar pa se stališča popolnoma razhajajo v ugibanju, kakšno politiko bo povedla skupina, ki je v Kremlju likvidirala Berijo in njegov vpliv. Nekateri pravijo, da bo vlada brez Berije še bolj odločna v politiki popuščanja v ZSSR, satelitskih državah in mednarodnih odnosih, v politiki pomiritve in likvidacije hladne vojne. Nasprotno temu pa trdjio drugi, d'u bi moglo priti do še bolj ostre in surove politike, do takšne, na kakršni je temeljil ves sistem pod Stalinovo diktaturo. Ugibanja ali je likvidacija Berije nov udarec stalinski politiki, ali pa nasprotno poskus njene utrditve, vodijo v dve nusprotni smeri. Po isti logiki navajanja poznanih dejstev, se morejo zaključki prvih in drugih, čeprav si nasprotujoči. braniti z enako prepričljivostjo glede na popolno negotovost kakšen bo naslednji ukrep Moskve in kateri od kremeljskih voditeljev bo jutri afiširan v »Pravdi« kot »kriminalni tip in sovražnik sovjetske oblasti«. Kar ne sodi v področje ugibanja in kar je posebnega pomena za politiko britanske vlade, pa je dejstvo, da odlaga razračunavanje v Moskvi za nedoločen čas konferenco štirih velikih držav. S tem je formalno zadan močan udarec temeljni zunanjepolitični koncepciji Winston’a Churchilla, ki se je zavzel za razgovore med predstavniki treh zahodnih držav in Sovjetske zveze. Negotovost notranjega položaja v Sovjetski zveri je močno zmanjšala upe za sestanek velikih štirih, vs’ij za bližnjo bodočnost. Po drugi strani pa je jasno, da bo Malenkov v bodočih mesecih angažiran z bojem za utrditev oblasti in da s0 sedaj zunanjepolitične skrbi za sovjetsko vlado postranska vprašanja. Druga stran vprašanja pi je tudi, kako bi bilo treba sedaj razpravljati z Rusi. Tu namreč postavljajo vprašanje, če bi s stališča zahodnih sil bilo sploh modro podvzemati podobno akcijo. dokler traia negotovost v Moskvi. Nekateri v Londonu smatrajo, da preudarnost zuhte-va čakanje in pazljivo sprem, lianje moskovskih dogodkov. To pa pomeni, da bi se tudi britanska zunanja politika — ki bi se prilagodila novemu položaju — morda vsaj za nekaj časa odreči zamisli konference štirih. S tem v zvezi se tudi vsiljuje vprašanje, če zadnji dogodek v Moskvi ne gre na roko stališču ameriške diplomacije, ki Nasprotujoča si mnenja tudi v Italiji 'Krščanski dem oh rati žele izkoristiti nastali položaj za okrepitev lastnih, omajanih pozicij Rim, 11. julija. (Tanjug). Dogodki v Sovjetski zvezi in odstranitev Berije so potisnili v ozadje italijansko vladno krizo in napore De Gasperija za sestavo nove vlade. Vladna stranka in tisk sta izkoristila te dogodke, da bi stopila v ofenzivo proti kominformovski levici ter da bi se izognila svoj-, šibkosti v krizi in preokrenila polemiko na drugi tir, hkrati pa zadala udarec opoziciji jn ji izmaknila iz rok iniciativo, ki jo je doslej imela. Temu cilju je vladna stranka prikrojila tudi svoje stališče in ocenitev moskovskih dogodkov. Krščansko demokratski tisk, kakor tudi sam De Ga-speri v svoji izjavi ocenjujeta odstranitev Berije kot končni udarec politiki popuščanja in »mirovni ofenzivi«, ki jo je nedavno začela sovjetska vlada. Vladni krogi hočejo dokazati, da je bil’Berija iniciator in nosilec te politike, kateri je sedaj Malenkov zadal udarec, da bi se vrnil na položaj stalinske agresivne politike. Izhajajoč iz tega stališča, vladna propaganda trdi, da je bilo pravilno in umestno nezaupanje De Gasperija do akcij in upov britanskega premiera Churchilla glede razgovorov, «tikov In sporazuma s sovjetskimi voditelji ter da je bilo pametno vztrajati pri politiki integracije Evrope, ki so jo znaki popuščanja napetosti Zavrli. Cilji takega stališča vladne stranke so dvojni: izzvati hočejo zmedo in negotovost med levo opozicijo, ki je znatno okrepila svoje vrste prav zaradi zmanjšanja strahu pred možno agresijo, hkrati pa hoče vlada obnoviti svojo iniciativo za izvedbo ameriškega in vatikanskega načrta »male Evrope«, ki je prav v zadnjem času ob obisku De Gasperija v Parizu in Londonu doživel neuspeh. Opozicijski in neodvisni listi pa niso istega mnenja, kakor vladni krogi. Ti poudarjajo, da bi likvidacija Berije lahko dovedla do še intenzivnejše politike »popuščanja«, ker bi udarec proti šefu sovjetske policije lahko pomenil omejitev in oslabitev tistega aparata, ki je bil glavna opora sovjetske centralistične diktature in brezobzirne stalinske politike. Opozcijski in neodvisni krodi poudarjajo, da je bil Berija glava in organizator tega aparata, ter ne ravno naklonjen temu, da bi se odrekel svoji ipoči, Sporazum Sing Man Rija in Robertsona Napoved deklaracije o sporazumu — Robertson se vrača v ZDA Seul, 11. julija (UP). Kabinet južnokorejskega predsednika Sing Man Rija je danes objavil, da bo poročilo o razgovorih med posebnim odposlancem ZDA Robertsonom in sing Man Rijem, objavi jeno nocoj okoli druge ure namesto danes popoldne, kak or je bilo prej razglašeno. Bolgarski odgovor na jugoslovansko noto Beograd, 11. jul. (Tanjug). Iz državnega sekretariata za zunanje zadeve FLRJ se je zvedelo, da je bolgarska vlada odgovorila na jugoslovansko noto od 10. junija t. 1., v kateri je jugoslovanska vlada ponovno izra-zla željo za sporazumno reševanje incidentov na jugoslo-vansko-bolgarski meji. Kakor se je zvedelo, je bolgarska vlada privolila, da se obnovi sporazum o delu obmejnih predstavnikov, ki je bil dosežen med Jugoslavijo in Bolgarijo že 1950. leta, a ga praktično zadnji dve leti v Bolgariji sploh niso izvajali. Valdo Ma,gnani, vodja gibanja italijanskih neodvisnih socialistov, ob svojem prihodu v Jugoslavijo na beograjski železniški postaji iz Londona je na čelu z Dullesom onemogočala uresničitev Churchillove zamisli o skorajšnjem sestanku velikih štirih. Ta dogodek naj bi dal ameriški vludi tudi idealno priložnost, da bi Združene države odslej z večjo avtoriteto sodelovale v vodstvu svetovne politike. Vendar pa ni težko predpostaviti do kakšnih dogodkov bi pripeljal na mednarodnem področju zunanje politični program tistih v ZDA, ki so do včeraj zagovarjali politiko pritiska na ZSSR. in katerim je nova moskovska afera zaželjen argument, s katerim morejo to politiko še odločneje braniti. Ker se v Veliki Britaniji zavedajo nevarnosti takšnega razvoja, pričakujejo z največjim zanimanjem, kako bosta britanska vladu in njen predsednik sir Winston Churchill tolmačila zadnje dogodke in kaj bosta postavila kot neposredno nalogo britanske zun’anje politike. L. Majič Iz po navadi dobro obveščenih južnokorejskih krogov se je zvedelo, da je Robertson vendarle dobil zagotovilo, da juž-nokorejski predsednik Sing Mun Ri ni proti podpisu korejskega premirja. Po izjavi teh krogov je Sing Man Ri od Robertsona dobil obljubo, da bo prvič med ZDA in Južno Korejo sklenjen sporazum o varnosti, drugič, da se vojaki Združenega poveljstva ne bodo umaknili iz Koreje pred umikom kitajske vojske, in tretjič, da bo nameravana politična konferenca po podpisu premirja bojkotirana v primeru, če v določenem roku, t. j. v 4 mesecih, ne bo imela uspeha. Kakor kaže, Sing Man Ri ne Finančni predlogi francoske vlade sprejeti Pariz, 11. julija (Tanjug). Po daljši in ostri debati je svet republike sprejel davi finančne predloge francoske vlade, pri čemer pa je izločil odredbo, ki je določala zvišanje cen bencina in nove davke nu alkohol. Finančni predlogi vlade so zaradi tega spat prišli pred parlament. Ker je svet republike sklepal z navadno in ne z ustavno večino glasov, je tudi parlament tako odločal o predlogih vlade, ki so že stopili v veljavo, ker je bilo zanje 313, proti pa 268 glasov. General Šišakli izvoljen za predsednika Sirije Damask, 11. julija (AFP). Predsednika republike Sirije je volilo 864.425 volivcev 'n je bil izvoljen za predsednika republike general Sišakli, ki je dobil 861.910 glasov. Nova ustava Sirij,e je bila sprejeta s 681.150 glasovi. Lavrentijev — sovjetski ambasador v Teheranu Teheran, 11. julija (AFP). Sovjetska vlada je zahtevala od perzijske vlade agreman za Anatola Lavrentijeva, ki je bil imenovan ra novega sovjetskega veleposlanika v Teheranu-Lavrentijev, ki je bil doslej sovjetski veleposlanik v Romuniji, bo zamenjal v Perziji dosedanjega sovjetskega veleposlanika Ivana Sadčikova. bo več zahteval, da bi morale ameriške sile sodelovati pri združitvi Koreje, če bi bila politična konferenca neuspešna. V teh krogih tudi menijo, da uradno poročilo o razgovorih med Sing Man Rijem in Robertsonom ne bo točno označevalo doseženega sporazuma, čeprav člani južnokorejske vlade, ki so davi prisostvovali sestanku vlade, izražajo svoje Pariz, 11. julija (Tanjug). V francoskem parlamentu so se ža začele priprave za volitve predsednika republike. Te volitve bodo med 17. in 23. decembrom letos. Po francoski ustavi volijo predsednika republike člani sveta republike in parlamenta na skupni seji v kongresni dvorani v Versaillesu. vdaj je vprašanje, kako bodo izvedene te volitve, ker ustava o tem ničesar ne odloča in je vse odvisno od WASHINGTON. 11. julija. Zunanji ministri Velike Britanije, Francije in ZDA so imeli danes dopoldne kratek sestanek s predsednikom Eisenhowerjem v Beli hiši. Ko so zapuščali Belo hišo, da bi nadaljevali svoje razgovore v zunanjem ministrstvu. Je ameriški minister za zunanje zadeve Dulles izjavil dopisnikom, da so s predsednikom Eisenhowerjem nevezano razpravljali o raznih vprašanjih. med drugim tudi o pomenu dogodkov v Sovjetski zvezi. WASHINGTON. 11. Jul. (r). Predsednik Eisenhower je ponudil Sovjetski zvezi hrano v vrednosti 15 milijonov dolarjev za prehrano ljudstva v Vzhodni Nemčiji. To ponudbo je poslal v noti. ki jo je odpravnik poslov ameriškega veleposlaništva v Moskvi izročil namestniku sovjetskega zunanjega ministra Višinskemu. Predsednik Eisenhower zahteva v noti od Sovjetske zveze kot okupacijske sile vzhodne cone, naj čimprej sprejme to ponudbo, da bi se lahko hitro ublažilo pomanjkanje hrane v Vzhodni Nemčiji. BERLIN. 11. Jul. (r). Predstavnik nemške evangelijske cerkve v zahodnem Berlinu je izjavil, da so vzhodnonemške oblasti izpustile vse evangelijske nastorje ki so bili zaprti na Saškem, kjer bi morali odsedeti kazni do 12 let zapora prepričanje, da bo premirje kmalu podpisano. Tokio, 11. julija (AFP). Robert Marfy, politični svetovalec poveljnika Združenega poveljstva generala Clarka, je danes iz Tokia odpotoval v ZDA. V krogih Združenega poveljstva vidijo v tem znamenje, da bo premirje kmalu podpisano, kajti Robert Marfy je sodeloval pri razgovorih med Sing Man Rijem in Robertsonom in imel ,je tudii velik vpliv na pogajanja v Pan Mun Jomu. Isti kro. gi menijo, da je sporazum med južnokorejskim predsednikom in Robertsonom že dosežen. Seul, 11. julija (r). Posebni odposlanec predsednika Eisen-howerja Robertson, ki je bil v Seulu 16 dni, bo jutri odpotoval iz Koreje v ZDA, ker je končal razgovore z južnokorejskim predsednikom Sing Man Rijem. parlamenta. Po enem predlogu naj bi odločala relativna, po drugem pa dvetretjinska večini. Po sedanji sestavi francoskega parlamenta bi imela združena levica 171 glasov, socialisti 161, zveza republikanske sociilne akcije 128, neodvisni republikanci 116, neodvisni 115, KP Francije 112, neodvisni kmetje 66, republikanska socialna akcija 40, neodvisni iz čezmorskih dežel 26, progresisti 4, nepoli. tični pa 8 glasov. zaradi »protidržavnega delovanja«. Predstavnik je dejal, da so izpustili približno 40 duhovnikov v različnih d'lih sovjetske cooe Nemčije, odkar je bil pretekli mesec podpisan dogovor med cerkvijo iti vzhodnonemško oblastjo. LONDON, 11. julija. (Tanjug). Po zastoju petih tednov so obnooljena brit ansko.br azilska trgooinska pogajanja. Trgouinski eksperti obeh držao so se že sešli o Rio de Janeiru. PARIZ, 11. julija. (AFP). Na sedežu vrhovnega poveljstva organizacije Severnoatlantskega pakta je bila danes svečanost, med katero je vrhovni poveljnik vojaških sil Atlantskega pakta general Ridgmay izročil poveljstvo svojemu nasledniku generalu Griin-therju. General Ridgmay bo zdaj odpotoval v ZDA, da prevzame mesto načelnika 'štaba ameriških kopnih sil. LONDON, 11. julija. (Tanjug). Vrhovni poveljnik sil Atlantskega pakta general Grünther je izjaDil, da bo imel orhoDni poDeljnik Atlantskega pakta o naslednjih dveh letih težje naloge, kot je to bilo o prvih dveh letih. K tej svoje izjavi je pristavil, da se o .organizacijah Atlantskega pakta še niso občutile posledice zmanjšanja ameriške vojaške pomoči zavezniškim državam. Ko je govoril o evropski obrambni skupnosti., je poudaril, da bi bil prispevek Nemčije k obrambi Zahodne Evrope zelo zaželen in potreben. Priprave za predsedniške volitve v Franciji ZADNJI TELEOBAMI prve izdale r Smehljaj sovjetske in grmenje poljske delegacije Od našega posebnega dovisnika Ženeva, 11. julija. V diplomatskih krogih v Ženevi, kjer je sedaj XVI. zasedanje Ekonom, sko-socialnega sveta OZN, je vladalo od vsega začetka vel'ko zanimanje za zadržanje sovjetske delegacije. Upravičeno so menili, da bo stališče sovjetske delegacije na tem — v bistvu nepolitičnem — zasedanju predstavljalo preizkusni kamen iskrenosti nove sovjetske zunanjepolitične taktike. Čeprav je za nami šele prvih nekaj dni zasedanja, vendar že lahko govorimo o prvih znakih te preizkušnje. Kot vodja sovjetske delegacije se je zopet pojavil Amazasp Arutjunjan, ki je vodil delegacijo tudi na pomladanskem zasedanju. Arutjunjan je bil v zadnjih letih pred Stalinovo smrtjo očividno v nemilosti, ker se ni pojavljal na nobeni mednarodni konferenci. Na njegovem mestu je bil Arkadjev, ki je na zadnjem zasedanju Generalne skupščine OZN še razlagal, da je Stalin odkril zakon razvoja kapitalizma, kakor tudi glavni razvojni zakon socializma, ki je po njegovi razlagi zakon stalnega višanja življenjskega standarda. Todp s Stalinom je izginil tudi Arkadjev. Arutjunjana spremljata na sedanjem zasedanju Leonid So-lovjev, sekretar sovjetskih sindikatov, in Aleksander Morozov, ki je bil stalni Arutjunjanov spremljevalec tudi v prejšnjih letih. Sama pojava Arutjunjana je vlila mnogim diplomatom in novinarjem veliko upanja, kajti v krogih evropskih ekonomistov ga imajo za treznega in pametnega evropsko-usmerjenega človeka, ki — za čudo — govori tekoče angleško. Takoj prva otvoritvena seja Ekonomsko-socialnega sveta je napolnila miruželjne delegacije z velikim upanjem. Predsednik je odprl zasedanje, pozdravil navzoče in potem s sprašujočimi očmi pogledal Arutjunjana, toda ta se ni ganil. Predsednik je namreč pričakoval, da bo Arutjunjan zopet navil izrabljeno gramofonsko ploščo o sprejemu LR Kitajske in da bo potem ameriški delegat izgovoril svoj vnaprej napisani govor, nakar bo zopet on, kot predsed- nik ukrepal točno po postopku, ki so ga proučili pravniki, toda vsa predstava je odpadla, ker se Arutjunjan ni zganil. Drugo presenečenje je bilo morda manj pomembno in bodo šele bodoča razpravljanja pokazala pravi pomen. Med razpravljanjem o dnevnem redu je namreč Arutjunjan zahteval, naj se o vprašanju mednarodne tehnične pomoči razpravlja takoj po razpravi o finansiranju gospodarskega razvoja nerazvitih dežel, češ da sta obe vprašanji največjega pomena za nerazvite dežele. Ta obrazložitev je presenetila delegacije. Dosedanje stališče sovjetske delegacije glede vprašanja tehnične pomoči je bilo namreč naslednje: Teh- junjan daljnosežno spremembo v stališču Sovjetske zveze do teh vprašanj. Bodočnost bo pokazala upravičenost ali neupravičenost takega optimizma, sedanjost ga ne potrjuje. Po tem prvem uvodu prijazno smehljajoče se sovjetske delegacije je nastopila po dveh dneh druga faza. Sprememba vremena v sovjetski delegaciji je delovala na mnoge delegate in opazovalce kot strela z jasnega. Pri razpravljanju o svetovni zdravstveni organizaciji je zaprosil za besedo predstavnik kuomin-tanške Kitajske. Tedaj je poskočil delegat Poljske, Kac Suhi —, ki si je lani v New Yorku pri nekem popivanju razbil glavo — ter zahteval, naj »dotičnega gospođa« izključijo iz zasedanja, češ da so njegova polnomočja nezakonita. Predsednik je napravil malo napako — kajti možnosti takega vpada niso pričakovali niti proučili procedure — in je dal besedo Cangkaj-škovemu delegatu. Ta je seveda sarkastično odgovoril, češ da se je poljski delegat spomnil pre- nična pomoč je orodje ameriškega imperializma in predstavlja samo škodo za nerazvite dežele kot sredstvo amer. zahrbtne eksploatacije. Sovjetska zveza ni dala niti enega rublja v fond tehnične pomoči OZN, niti se ni udeležila mednarodnih kon. ferenc za to pomoč. Glede finansiranja gospodarskega razvoja nerazvitih dežel je bilo sovjetsko stališče doslej, da je resnični gospodarski razvoj mogoč samo s finansiranjem iz domačih virov, kajti mednarodno finansiranje je le sredstvo gospodarske eksploatacije in političnega podrejanja. Največji optimisti vidijo v tej mali potezi, ki jo je pri razpravljanju o. dnevnem redi« napravil Arut- pozno, ker so bila polnomočja pregledana prvi dan in ne sedaj. Kaže, da je to vzpodbodlo Arutjunjana, ki je napadel delegata s Formoze z neizbranim slovarjem »tolpe korumpiranih privatnikov«, »nezakonitih gentleme-nov« itd. Predsednik je neprestano prosil in miril, dokler se mu ni končno posrečilo pomiriti viharja s tem, da je vsa stvar prišla na zapisnik z obrazložitvijo, da sta sovjetski in poljski delegat protestirala zaradi prisotnosti kuomintanške Kitajske. Tukaj mnogo ugibajo o tem, kaj je bil pravi vzrok tega nenadnega napada z dvodnevno zakasnitvijo. Razvijajo različne teorije, nekateri menijo, da je Arutjunjan enostavno pozabil naviti ploščo takoj na prvi seji. Vendar pa je ta predpostavka malo verjetna, ker je za Arut-junjanom že na prvi seji sedel cel bataljon svetnikov in policajev, ki se prav tako kakor on niso zganili. Zato je verjetneje, da so v Pekingu opazili spremembo v zadržanju sovjetske delegacije ter vprašali Moskvo, kaj to pomeni. Moskva je očividno v precepu: z ene strani bi se želela čim slajše smehljati Zahodnjakom In jim celo popuščati pri vprašanjih, kjer račun plačujejo drugi, po drugi strani pa je vedno bolj očitno, da sovjetsko politiko veže pritisk Kitajske. Drugi dogodek v fazi presenečenj je bil nastop poljskega delegata pri razpravljanju o poročilu Mednarodne organizacije dela. Optimisti so pričakovali, da bosta vzhodni delegaciji — sovjetska in poljska — pri tem razpravljanju enostavno molčali. Toda ni bilo tako. Kac Suhi je napadel organizacijo dela, češ da je podpirala v zadnjem letu politiko oboroževanja na račun delavcev ter da ni ničesar storila za vzpostavljanje miru v svetu. Arutjunjan je na vse to molčal po pravilu: tisti, ki molči, desetim odgovori. In zopet se tu sprašujejo, zakaj je bil potreben ta napad na organizacijo dela in zakaj prav na to organizacijo, ne na mnoge druge. Kaže, da je tu odgovor precej jasen. Velik del nalog, ki sodijo v področju Mednarodne organizacije dela si lasti komin-fomnovska Svetovna sindikalna federacija. In kakor je bilo potrebno prekiniti pomirljivo vzdušje na ljubo Kitajski, tako je morala napraviti sovjetska diplomacija koncesijo tudi evropski kominformovski organizaciji. Arutjunjan se zaveda, da je zelo težko in tvegano sedeti na dveh stolih, zato velik del strateških nalog prepušča poljskemu delegatu Kacu Suhemu, ki se je takega žongliranja naučil med vojsko v Londonu* kjer je »osvobajal« Poljsko. In čeprav so dogodki sovjetski delegaciji preprečili, da ni mogla izvajati svoje nove pomirjevalne politične linije, je vendar napravila vse, kar je mogla. Arutjunjan se pozdravlja z vsakomur, ki mu hoče odzdraviti, fotografi skačejo okrog njega in so doslej posneli že celo galerijo njegovih fotografij. Arutjunjanovi svetniki in policaji pa vneto ponujajo svojim sosedom ruske »papiroske« in zlobni jeziki pravijo, da je zadnje dni v sekretariatu čudna zasmrdelo po vodki. 4w *tr. 7 Slovenski poročevalec 7 štev. 162 7 12. julija 1953 Kapetan korvete Bizjak Oskar-Olaf Od Divulj - Toulona - Gibraltarja - Krfa l|n Hiirilli ^ šolsko ladi o „Galeb“ na krožnem potovanju po zahodnem UU lflVUl| Sredozemskem morju od 2, do 25, junija 1953 Kapetan korvete Oskar Bizjak-Olaf Sedaj lahko nadaljujem svoj dnevnik. Morje je mirno in naša ladja plove proti Gibraltarju, katerega pa pustimo z desne strani in krenemo na Atlantik, vozimo do Rabata v Afriki ne da se ustavimo, prečkamo morje do Trafalgar-ja. 13. junija ob osmih zjutraj po našem načrtu prispemo v Gibraltar, kjer ostanemo do torka opoldne. Preskočimo noč. ki smo jo pieživeli na morju od Malage do Gibraltarja, ker je potekala brez posebnih doživljajev. Ze čutimo, da se bližamo Gbraltarskim vratom. Promet postaja živahnejši. Radar vestno registrira prisotnost ladij, ki se pojavljajo na njegovem obzorju, ki je mnogo večji od obzorja našega očesa. Radist mi po polnoči javlja, da smo do sedaj dosegli rekord. Na ekranu se namreč vidi 17 ladij, ki hitijo proti Gibr.al-tarju ali pa narobe. Naša budnost se veča. Na etkranu spremljamo gibanje vseh teh ladij in se izogibamo tistim, ki nam prihajajo naproti. Danj se- Približujemo se me- ji med Sredozemskim morjem in Atlantskim oceanom. »Galeb« ponosno reže vodo skozi Gibraltarska vrata v Atlantik. Z leve strani vidimo Ceuto na Afriškem kontinentu. Vsa mesta ob severno-afriški obali so si več ali manj podobna: bele, nizke kamenite hiše z ravnimi strehami. Vsi vrhovi hribov okoli Ceute so poln; velikih, dobro vidljivih bunkerjev, znakov pretekle viharne dobe. Ceuta je utrjena luka v španskem Maroku. Gibraltarska vrata so — poleg Sueškega prekopa — važen izhod iz Sredozemskega morja in so zato velikega pomena za vse države, ki mejijo s Sredozemskim morjem. Za Anglijo pa so ta vrata prav posebnega pomena, ker je skozi njih Anglija pa najkrajši poti povezana z zemljami Commomvealt. ha na vzhodu. Promet je zelo živahen. Nešteto ladij srečujemo, ki plovejo v vse smeri. Tudi mnogo ribiških ladij je na morju — to so specialno zgrajene ladje, ki vlečejo mrežo za seboj, podobne našim tkzv. kočam. Ogledujemo severozahodno o-balo Afrike. Za seboj smo pustil; Tanger, ki je pod mednarodno upravo ZDA, V. Britanije, Francije, Španije in ZSSR a. To mednarodno področje v Maroku ima 120.000 prebivalcev na 085 km’ površine. Glavno mesto je Tanger s 46.000 prebivalci. Luka se izvrstno razvija pod mednarodno upravo. Kurz nas vodi proti Rabatu, glavnem mestu francoskega Maroka s 160.000 prebivalci. Zmanjšali smo hitrost ladje, ker se nam ne mudi. Zvečer smo prispeli v višino Rabata in se od tu obrnili proti Tra-falgaru. Severozahodno od Trafalgar je rt San Vincent — oba imena sta znana po po morskih bitkah, kjer se je proslavil admiral Nelson. Rroti Gibraltarju Točno ob osmih 13. junija je »Galeb« pozdravil s topovskimi streli teritorij Velike Britanije in admirala v Gibraltarju. Angleži so z istim številom topovskih strelov pozdravili prihod jugoslovanske šolske ladje »Galeb« v Gibraltar. Kakor v Toulonu, smo tudi tu s topovskimi streli pozdravili poveljujočega admirala, ki nam je z istim številom strelov odzdravil. Po končanih uradnih obiskih smo si šli ogledat mesto in njegove zanimivosti. I" Tarikovi skali Gibraltar ali nekdanji Dže-bel al Tarik — po naše Tankova skala — je imenovan po mavrskem vojskovodji T.ariku, ki je prišel s svojo vojsko iz Afrike v Evropo in dal sežgati svoje ladje z besedami: »Vojaki, pred seboj imate sovražnika, za seboj pa morje — odločite se!« In vojska se je odločila: spustila se je v borbo s sovražnikom, ga premagala in zasedla današnjo Španijo. To se je zgodilo v osmem ali devetem stoletju. Leta 1704. so Gibraltar zasedli Angleži in je še danes v njihovi posesti. Gibraltar je ključ Sredozemskega morja, polotok približno 4.5 km dolg in 1.5 km širok. Večji del polotoka je zelo strma skala, visoka 425 m. Na vznožju te skale leži mesto Gibraltar, ki šteje danes okoli 25.000 prebivalcev. To je mali Babilon, v katerem se mešajo Angleži, Spanci. Italijani, ki so pa zelo redki, Indijci in Maro-kanci. Domačini se ne čutijo Spanci, nego Gibraltarčani — to me spominja na Trst in Tržačane. Španska meja ni daleč od mesta samega. Gibraltar je prava skala —:■ trdnjava v pravem pomenu besede- Skala je prevrtana s hodniki vzdolž in počez. Izhodi iz teh hodnikov so natrpani s topovi vseh mogočih kalibrov. V skal; globoko pod zemljo se nahajajo skladišča in delavnice- Na vrhu skale pa opaziš neštete radar-ater.e. V zadnji vojni so Angleži zgradili aerodrom, ki ga še vedno širijo na škodo morja. Luka je proti morju dobro zavarovana z va-lobrani. V luki je arzenal, sposoben popravila tudi največjih vojnih ladij. Gibraltar se v primeru vojne lahko brani od napada z morske strani in iz zraka. Težje bi se branil, če bi bila Španija na strani sovražnika. Gibraltar ima samo eno glavno ravno ulico, dolgo približno 1.5 km. Široka je kot Kardeljeva ulica v Ljubliani. Vse druga ulice vodijo ali v hrib ali proti morju in so po večini zelo strme, kot na pr. ulica na ljubljanski grad. Vse so asfaltirane. Glavna ulica je natrpana s samimi trgovinami, ki so slične našim trgovinam. To so trgovine angleških, gibraltarskih in Ipanskih trgovcev. Trgovine Indijcev pa imajo popolnoma orijentalsko lice in so pravi bazarji. Razstavljeno blago je zelo kričečih barv in ima fantastična vzorce. Zvečer, pri neonski in fluorescenčni razsvetljavi se ti zdi, da si zapadel v začarani svet. Ogledoval sem si vse te mogoče in nemogoče predmete, kjer prevladujejo ženske domače halje, posejane z raznimi sonci, lunami, zvezdami, rožami — tudi peščene obale Indije in Afrike jim služijo kot vzorci. Na neki domači halji je bilo natiskanih večina glavnih mest držav Evrope, Azije in Amerike. Pogledal sem, če je tudi Balkan zastopan, a sem našel le Atene z Akropolo. Indijskj trgovci so zelo vljudni in te na prijazen način silijo k nakupu. Zmožni so, da ti razkažejo vse predmete, ki jih imajo, a teh je na stotine. Indijci so zelo negovani, še bolj pa Indijke, ki s0 zaposlene kot prodajalke. Prvi So zelo gostobesedni, medtem ko Indij- Toulonom, je v Gibraltarju zelo malo trgovin z ženskim blagom in perilom. So le tri ali štir; trgovine, izbira srednja. Zeiss-Ikon ima tudi tukaj zelo bogato založeno trgovino. Nad vrati lepe trgovine smo brali naslov; John Barabich — ta je pa naš! Sli smo ga seveda vprašat od kdaj je tukaj. Povedal nam je, da se je njegov stari oče kot mornar v Gibraltarju zaljubil, se oženil in postal ugleden trgovec. On sam ne zna našega jezika in je že popolnoma naturaliziran Gibraltarčan. Srečni, da so zaposleni V Gibraltarju začne življenje ob devetih zjutraj in traja do pozne noči. Ob osmih zjutraj so gibraltarske ulice skoraj prazne, L® tu pa tam se odpira kakšna trafika ali kavarna. Okoli devete ure hit; ogromna množica delavcev, delavk in hišnih pomočnic iz bližnjega španskega mesta La Linija na delo. Ti ljudje so lahko srečni, da so zaposleni, ker v Španiji vlada brezposelnost in beda. V ilustracijo vam povem, kar mi je rekla žena angleškega častnika, ko sem jo vprašal, kako se je vživela v tem majhnem Babilonu, da je zadovoljna, saj ima kar tr; španska dekleta kot pomočnice v hiši, katerim daje hrano, stanovanje in pol angleškega funta na me. see, medtem ko bi morala v Angliji vse sama delati, ker ni mogoče dobit; ženske za pomoč v hiši. Angleži hodijo na izlete v bližnjo Španijo, kjer s svojo valuto poceni živijo. Več angleških častnikov mi je povedalo, kako ljudj« v Španiji slabo živijo. Delavec ki ima to srečo, da je zaposlen — prejema približno 150 din v našem denarju na dan, a 1 kg kruha stane 50 din. V nedeljo so priredili v mestu Algeciras, ki leži nasproti Gibraltarju, bikoborbe. Torej še vedno gojijo to okrutno, človeka nevredno »zabavo«! In še vedno skuša fašist Franco rešiti težk; notranji položaj z igro, a brez kruha! Kakega gledališča v Gibraltarju nisem opazil. Kino-pred-stave pa so v neki za to prirejeni baraki. Anglež; so uredili mali pomorski in mavrski muzej, ki sta pa oba le lokal, nega značaja. Gibraltar ima svojo lokalno radio-oddajno postajo, kjer se menjata an-glešk; in španski program, podobno, kakor pri našem »Radiu jugosl. cone Trsta« v Kopru. Zaradi pomanjkanja prostorov Angleži zidajo visoke, šest do sedem.nadstropne hiše, ki so skoro vse zgrajene iz rdeče specialne opeke. Imajo več vhodov in me spominjajo na rdečo hišo na Poljanah v Ljubljani. Vsako stanovanje ima verando, ki je polna rož in sušečega perila. Po sončnem zahodu se vse te verande napolnijo s stanovalci, ki se hladijo ob svežem vetru, k; pihlja s hriba. Problem stanovanj Gibraltar ke malo govorijo, le toliko, kot je neobhodno potrebno. Zato pa tembolj govorijo njihove oči. Velike črne oči, ki imajo v sebi nekaj globokega in sentimentalnega. Njih pogled je čas miren, a že zažari v energičnem sijaju. Oči so modro zasenčene z dolgimi temnimi trepalnicami. Po postavi so srednje velikosti, raje bolj okrogle, sicer pa lepe, temnordečih mesnatih ustnic in imajo kot oglje črne lase, ki so gladko počesane s prečko po sredini glave. Rad jih pogledaš. Gibraltar nima tržnice. Branjevci prodajajo zelenjavo in sadje kar po ulicah v majhnih priročnih vozičkih. Na isti način prodajajo ribe. Prodajalci rib so zelo glasni pri svojem poslu in z vpitjem ponujajo svoje ribe, ki so istih vrst, kot pr; nas v Dalmaciji. Srečal sem prodajalce rib, ki so svoje blago nosili kar v slamnatih koših na hrbtu. Riba je tu bolj zaželjena kot meso. Opazil sem eno samo mesnico, ki je prodajala zmrznjeno govedino, najbrž uvoženo iz Avstralije ali Nove Zelandije. V primeri s tudi v Gibraltarju v splošnem ni rešen, in mnogo delavskih družin se stiska v zasilnih barakah. Gibraltar, ki je zidan v obliki trdnjave, se ne more širiti. Prostor na pobočju hriba je do 100 metrov visoko na gosto zazidan z vilami in hišami. Med gibraltarskimi hišami so mnoge zidane v mavrskem stilu, posebno v središču mesta na glavni ulici. Prav tako je v tem stilu zidanih mnogo hotelov, kar daje pisano in zanimivo’ sliko. Tudi notranjost teh hiš privleče oko nase s svojim pokritim peristilom, odkoder se cepijo razna stopnišča in vhodi v sosedne prostore. Okusno so opremljeni s cvetjem v krasnih žganih loncih. Cvetje se tukaj sploh zelo ceni. Ulice, šipe na izložbah, kljuke in notranjost lokalov, vse je pedantno čisto. Hodil sem po mestu takorekoč ves dan, in ko sem utrujen prišel na ladjo, ni bilo opaziti prahu na čevljih. Tramvaja ali trolejbusa ni, pač pa vozijo stari 18-sedežni avtobusi v razne smeri; stojišč v avtobusih ne poznajo. Opazil sem, da se meščani radi poslu- žujejo avtotaksijev. Izvoščke sem naštel samo štiri. Kočija je lesena, enostavna ln ima streho na' 4 metalnih nosilcih. Opremljene so » platnenimi zastori in vsaka ima zvonček. Voznik je za vsak slučaj oborožen s staro avtomobilsko hupo, ki ti strahovito razpara uho, Se jo uporablja. Drugi narodi — druge navade Vsak narod ima svoje navade. Poglejmo navado glede časa večerje. Za »Galebom« se je privezal ameriški rušilec »Ba-silone«, ki je prispel iz Nice dopoldne. Amerikanci večerjajo ob 18-tih, mi Jugoslovani ob 19-tih, Angleži ob 20-tih nekateri celo ob 23 uri. Pri Spancih je to razumljivo, saj so njihove trgovine odprte do 21, nekatere pa "''o do 22 ure. Gibraltar živi od angleške vojne mornarice. V zadnjih letih tudi od VI. flote ameriške vojne mornarice, ki je sicer nameščena v Neaplju, ki pa se večkrat med vajami na morju ustavi v Gibraltarju. Prihoda mornarjev obeh mornaric se trgovci vedno vesele, ker takrat kupčija posebno cvete-Tudi nočno življenje oživi in da mestu poseben pečat, ker pridejo iepe španske pevke in plesalke na gostovanje v Gibraltar. Pa še nekaj za naše mamice. Otroški vozički so zelo globoki in na tako visokih kolesih, da je zgornj; rob najmanj 1 m od tal. Imajo gibljivo streho in so po večini bele barve. Športnih vozičkov nisem opazil. Za slovo od Gibriltarja smo na naši ladji priredili koktail-party, ki je potekal v prijetnem razpoloženju. Med gosti je bila žena mornariškega častnika, ki zelo dobro pozna Bled ln Planico. Doma je iz Škotske in je velika ljubiteljica zimskega športa. Angležinje se v splošnem v primeri s francozinjam obnašajo prirodno in domače, morda prav zaradi tega, ker je med njimi mnogo vnetih športnic. Od Gibraltarja do Krfa V torek 16. junija opoldne smo zapustili luko Gibraltar. Zaradi močnega vetra in toka nam je skočil na pomoč vlačilec in nam pomagal obrniti ladjo in usmeriti kljun »Galeba« prot; izhodu iz luke. Srečno smo prispeli na odprto morje in kurz nas vodi ob severni obali Afrike proti Alžiru. ZL bamo se sladko. Vreme je prekrasno- Relief afriške obale se ostro odbija od sinjega neba. Cas hiti in noč bo kmalu tu. Na obzorju se svetlika nešteto lučk. To so ribiške ladje in mi se jim približujemo. Naenkrat slišimo vpitje ribičev. Ali je to nam namenjeno? Ali imajo morda v našem kurzu položene mreže? Skozi daljnoglede skušamo ugotoviti predpisane luči, ki jih morajo ribiči v tem slučaju pokazati; zmanjšamo hitrost ladje in se oprezno bližamo tej ribiški družini, ki je predstavljala malo floto, saj smo našteli 18 ladjic. Cim bližje prihajamo tem glasneje je vpitje in imamo vtis, da se bodo kar med seboj pobili. Tovariš Ratkovič, ki je tu mnogo potoval, nam pojasni, da je pri tamkajšnjih ribičih navada, da na vso moč vpijejo, če je dober lov. Mislim si — če jim to dela veselje, pa naj jim bo! Noč je hitro minila in kmalu bomo blizu Orana. Videli ga pa ne bomo, ker jutranja meglena koprena zastira afriško obalo. Obeta se nam lep sončen dan, in čim bo sonce visoko: se bomo poslužili morske prhe — potrebne rozete so že montirane. Srečanje na morju Popoldne smo se nepričakovano srečali z delom VI. ameriške flote, ki je vozila iz Nice za Gibraltar. V sestavu je bila eskortna letalonosilka »Block Island« in štirje rušilci, ki so vozili v cikcaku v oddaljenosti treh NM od letalonosilke. Dva rušilca sta vozila spredaj in ob strani, ostala dva pa izza letalonosilke in ob strani. Omenjena letalonosilka Je dolga 169 m, široka 23 m; gazi 9.5 m in njen polni deplasman znese 23.000 ton. Njena največja hitrost je 20 vozlov na uro. Oborožena je z dvema topoma 127 mm, šestintrideset topov je kalibra 40 mm, dvajset topov kalibra 20 mm in nosi do 34 avionov, običajno 22 lovcev in 12 bombnikov, ki mesto bomb lahko nosijo torpedo. Posadka te letalonosilke šteje 1100 mož. Nikar se ne čudite. Posadka največjih letalonosilk šteje do 4000 mož. Omenil sem že, da je v ponedeljek prispel v Gibraltar ameriški rušilec »Basilone«. Na jamboru je frfotal komandni znak vice-admirala Clark-a, komandanta VI. ameriške flote, kar ppmeni, da se vice-admiral Clark nahaja na krovu tega rušilca. Po sprejetih mednarodnih običajih je naš komandant, tovariš Slavko Abram, izvršil vljudnostni obisk admiralu Clark-u. V razgovoru o preživelem viharju je admiral omenil, da je isti vihar zajel tudi njegovo floto, ko je plula iz Nice za Gibraltar. Ze trideset let da se potika po teh svetovnih morjih, da je doživel že mnogo viharjev, toda nikakor ni pričakoval, da bo najhujši vihar preživel v Sredozemskem morju in to v tem letnem času! Radi verjamemo admiralu! Ce se je »Galeb« tako močno zibal, kaj šele »Basilone«, ki je točno za polovico manjši od našega »Galeba«. Pri slovesu je izrazil željo, da bi rad obiskal naše vode, ker ga Jugoslavija zelo zanima. Ameriške ladje so izginile v meglici, ki je legala na morje na zahodni strani obzorja. Kurs ladje nas vodi proti Alžiru. Mimo Alžira, Cartage in Tunisa Vozimo mimo Alžira, glavnega mesta pokrajine Alžir, ki je pod francosko upravo. Mesto šteje 360.000 prebivalcev in leži ob vznožju lepo zelenih, 600 m visokih hribov. Vidimo bele, tudi štiri in pet nadstropne hiše, in dim iz tvorniških dimnikov se strmo dviga v višino. Alžir je afriški Pariz. Pokrajina Alžir je v glavnem agrarna zemlja, kjer sta vino in južno sadje glavna pridelka. Obalni pas je zelen in plodovit, notranjost pa je pusta. Cas monotono mineva. Pokličem k sebi simpatičnega gojenca, ki je na straži in ga prosim, naj mi pove, kaj vse je videl pri razgledovanju francoske vojne ladje »Richelieu-a«, ki je ponos francoske brodogradnje in tehnike. Dečko si je vse dobro ogledal in zapomri1 in prepričan sem, da bo marsikaj tudi vas »kopnenjake« zanimalo. Ze zapuščamo Bizerto in ladja nas vodi v tun’ški zal:v, kjer leži stara Cartaga. Danes je to le malo mestece. Spominjam se lepih srednješolskih let, ko je moj sošolec v strahu pred izpitom iz kemije zavpil, čim je zagledal profesorja: Hannibal ante portas. Rad in s hvaležnostjo se spominjam naših profesorjev z ljubljanske realke, ki s0 na3 z 'jubeznijo in potrpljenjem vzgojili v to, kar smo- Globoko v tuniškem zalivu vodi kanal v tuniško jezero, ob katerem lež; mesto Tunis, ki šteje 365.000 prebivalcev in je glavno mesto istoimenske kneževine. To je bogata dežela, kjer cvete poljedelstvo, gozdarstvo in rudarstvo. Zelo je razvita obrt preprog in filigranskih del v srebru in zlatu. Tunis je za nami in plovemo mimo otoka Pantelleria, kj ga je Mussolini močno utrdil kot protiutež angleškemu otoku Malti. »Galeb« hiti pro-ti Malti, ki se mora jutri zjutraj prikazati na obzorju. Mesec je visoko, dosegel je že svojo kulminacijo in kmalu bo aatonil. Po polnoči pa bo zablestela na vzhodu zvezda Danica. Smo že pri Malti. To je od leta 1814 britanska kolonija z guvernerjem na čelu. V resnici so to trije otoki, Malta, Gozo in Comino. Skupna površina, na kateri živi približno 285.000 prebivalcev, meri 316 km2. Glavno mesto je La Valetta s 23.000 prebivalci. Uradni jezik je angleški in malteški, ki je zelo sličen arabščini. Na otoku se mnogo govori »po laško«, čeprav število Italijanov ne presega 50.000. Fašizem je na ta račun dokazoval, da je Malta sestavni del matere Italije, kar pa ni res. Maltežani bi bili najraje sami svoji. Poljedeljski proizvodi na Malti zdaleč ne morejo pokriti potreb prebivalstva. Živinoreja je srednje razvita. Poznana je malteška mrzlica in poznane So mlateške suše. Prebivalstvo mora ze!o varčevati z vodo in ravno pomanjkanje vode je v zadnji vojni malodane prisililo angleško posadko h kapitulaciji. Poleg pretvarjanja morske vode v pitno, morajo Maltežani to prepotrebno življensko tekočino uvažati. Malta je bila v toku zadnje vojne težko bombardirana, saj je bilo odvrženih okoli 14.000 ton bomb. Cez 20.000 hiš je bilo porušenih. Malta izginja v daljavi in kmalu bomo prešli mejo med Sredozemskim in Jonskim morjem. Kurz ladje nas vodi proti grškemu otoku Kefalonija in od tu roa otok Krf, kjer se zaustavimo. Danes je imel dopisnik lista Narodne Armije predavnje, v katerem je prikazal golgoto srbskega naroda, ki je med prvo svetovno vojno mora; zapustiti svoje domove in preko Albanije ves ianemogel dospel na Krf in od tod v Afriko ali južno Francijo. Na otoku Vidu, ki leži pred luko Krf, je zidana grobnica vseh tistih nesrečnih srbskih vojakov, ki so tu obnemogli od prestane hude zime in lakote. Položili bomo venec, ki smo ga prinesli s seboj iz naše domovine. Vonj domače zemlje Dragi bralci, reki; boste, da pretiravam, če vam rečem, da ima Jadransko morje svoj poseben vonj! A to je vonj domače zemlje, lri nam ga veter nosi naproti. Na krovu je vse bolj živahno, vse se smeje in poje. Dan je prekrasen, eden najlepših dni našega potovanja. Morje skoraj mirno, nikjer ne vidiš oblačka. In glej to lepo modro barvo, ki jo irna samo naš Jadran! Gojenci so skoraj ves dan pod morsko prho in so lepo ogore- li. Vem, da se bodo njih mamice in sestrice rade postavljale z njimi, ko pridejo na dopust! Zvečer so mesto Matapanske-ga krščenja gojenci priredili vedri večer, lepo so peli, igrali na harmoniko in kitaro in s pesmijo in glasbo So pričarali vso lepoto naše domovine. Tudi značilnih in lepih makedonskih spremljal deklamacijo: »Pl.-.-j grobnica«, ki jo je spesnil Milj. tin Bojič v spomin tisočem srb skih vojakov, ki so tu pokopani Svečanost se je vršila prej okostnico ,ki je zidana v belem kamnu in belem marmorju. y notranjosti so na belih marrrr--nih ploščicah pa abecednem re. du napisana '.mena tu pokopa-nih, ki jih je nad 1.200. Za vsako ploščico je pločevinasta po. soda s kostmi pokojnika. Nacisti so tudi tu zapustili svc.:9 barbarske sledove.Razbi'.i so r > marmorni ploščici, da vidra kaj je za njimi. Ta spomenik je kakih 40 metrov dolg, 5 metov širok in v višino 10 metrov. Na vzhodnih vratih je vklesan napis: »r - . skim junacima — Jugoslavija». Bel kamen se močno odbija -i zelenega ozadja, ki ga tvor: o borovci in se spomenik vid; žs od daleč. Krf — najlepši med grškimi otoki Kar prekratko je bilo naše :. vanje na Krfu! Opisal vam be t, kar sem v tem kratko odmerjenem času opazil. Zivilere začne tu — kakor v Gibraltar : — šele ob deveti uri. Trgov: e so bile odprte še po 22 uri, i sem se vračal na ladjo. Mesto Krf šteje 35.000 preli-valcev. Na otoku Žiri y - Toulon kol ni manjkalo, zbor pa je zapel pesem: »Le vkup uboga gmanjna«. Naš »Tiček«, ki je bil na »pasji straži«, je pripeljal ladjo do otoka Paxo. Ker je bil zelo utrujen, sem ga že ob tretji uri zamenjal in »Galeba« točno ob 7. uri ustavil pred mestom Krfom. Komandant je vrgel sidro med mestom Krfom in otokom Vidom. Okoli naše ladje se je kmalu zbralo nekaj branjevcev na svojih plovečih stojnicah, ki so nudili poleg zelenjave in sadja tudi piščance in kanarčke. Kmalu se je našlo tudi nekaj kupcev na naši ladji in to tovarišev iz Dalmacije ki imajo te rumene ptičke zelo radi. Skromen trgovec je v čolničku na vesla nudi.] breskve v zeme-no za kruh in kmalu je imel kruha cel kup. »Srbskim junakom — Jugoslavija« Na otoku Vidu se je vršila komemoracija za tu pokopanimi srbskimi vojaki iz I. svetovne vojne. Celokupno moštvo »Galeba«, jugoslovanski konzul iz Pireja, vojaški ataše iz Aten, oddelek grških gojencev za rez. častnike, krfski metropolit s predstavniki civilnih in vojaških oblasti — smo se zbrali na tem otoku, da s svojo prisotnostjo počastimo spomin na srbske junake, ki so žrtvovali svoja življenja za svobodo. Položili smo tri vence, od katerih enega krfski metropolit, prijatelj socialistične Ju gosi a vije, zbor gojencev pa je zapel pesem: »Tamo doleko, daleko kraj mora...« in diskretno okoli 100.000 Grkov. V mestu ?-poleg grščine zelo lahko spo::> zumeš v nemškem, italijanske:. , ucoskem in angleškem jeziku. .... • a Jd’.w- :j - oljedelstvo je zelo razširjeno, zato sem tudi zapazil zelo veliko trgovcev z zelenja-, . sadjem, krompirjem, kj ga je bilo na pretek. Glavni pridelek na otoku so oljke, limone in pomaranče. Življenje u.a cestah oživi po zahodu sonca in traja do polneči, ko doseže kulminacijo. Mesto je zelo staro in obdari s trdnjavami, ki so priče neštetih vojn proti Turkom in Benečanom. Večina hiš ob morju ? štirinadstropnih, so pa zelo zapuščene in potrebne popravilo. Nia glavnem trgu stoji preko l ; izvoščkov, ki živijo na račun turistov, ki delajo izlete v notranjost otoka. Turizem je ta zelo razvit. Med našim bivanjem na Krfu je prispelo tja i ladjo iz Brindisi-ja grupa francoskih turistov, 150 po številu. V notranjosti otoka imajo Francozi svojo turistično kolonijo, katere gosti se menjavajo vsak mesec. Otok Krf je najlepši med grškimi otoki. Zvečer sem se r.a »Galebu» spoznal z nekim univerzitetnim profesorjem, ki v Atenah predava srbsko književnost. Citiral mi je pesem znanega srbskega pisatelja Dosite' ja Obradoviča, v kateri opeva lepoto Krfa. Ni mi bilo dano, da bi se dalj časa pogovarjal s tem razgledanim človekom — dolžnost me je klicala na drugo mesto. Treba se je pripraviti za odhod v domovino. Od Krfa do Divulj Zapustili smo Krf ob osmih zjutraj neslišno, da ne zbudimo meščanov. Tiho si je »Galeb« utiral pot na odprto morje in kurz nas vodi naravnost proti svetilniku Stončica, ki je na vzhodnem delu otoka Visa. Vreme je prekrasno in čas hitro mineva. Ob 16. uri smo prešli mejo med Jonskim in Jadranskim morjem. Sonce s svojimi zadnjimi žarki obsega obzorje na severozahodni strani neba. Iz sredine Jadrana še vidimo kopnino Italije z masivom Monte di Gargara in tam daleč na desni strani črnogorske gore. Mrak lega na morje. Svetilnik na otoku Lastovo nam bo kot prvi znanilec domovine pokazal pet naprej. Točno ob eni uri po polnoči plovemo mimo njega in 15 minut kasneje nas že pozdravi svetilnik na otoku Palagružu s svojim svetlikanjem. Zdi se, da »Galeb« čjiti bližino domovine — začel je voziti hitreje, kot smo po računih pričakovali. Tako smo že ob štirih zjutraj obšli svetilnik Stončico in z zmanjšano hitrostjo usmerili ladjo na Splitska vrata. »Sonce zgodaj gori gre« — In z njim se vzdiguje jutrania meglica, ki se bo kmalu razpršila. Vozimo mimo otočka Mrdulje v Splitskih vratih, za katerega lastninsko pravico se »prepirajo« Soltani in Bračani. Zdravo, Split! Vse bolj se mu približujemo. Ze razlikujemo posamezne h še v mestu. Mornarji - Splitčani so se razvrstili ob ograji in živahno diskutirajo: Ca je pusta Lundra kontra Splitu gradu. — In Marjan. Ali nas ne vidiš? Ni se še misel razpršila, že nas pozdravlja z dobrodošlico. Ura bo kmalu osem. Bližamo se Divuljam in čez nekaj minut bo »Galeb« spustil sidro na .sto mesto kjer ga je pred 24 dnevi dvignil, ko je odšel na to krožno potovanje. Točno ob osmih se je «idro poglobilo v morje, godba narn je zaigrala in na desetine rok nam je mahalo v pozdra- Pozdravljene Divulje, pozdravljen divni kaštelanski zaliv, pozdravljena domovina. Komandantov in moj pogled sta se srečala, nasmehnila sva se in on mi čustveno in tiho reče: »Veš, Olaf, povsod je lepo a doma je najlepše.« Prav imaš, Slavko. Domača gora je najbolj zelena — :n moje misij so pohitele čez otoke :n Istro do Triglava in Trsta. (Konec) K ü T U R N R A Z G E D \r Šestdesetletnica Sedmega julija je vsa jugoslo-V ans k a kulturna javnost slavila šestdeseti iivljenski jubilej hr-vatskega književnika Miroslava Krleže. Slavila ga ni samo zalo, ker je s širino, prodornostjo :n veličino svojih del prekoračil hrvatske nacionalne meje, marveč ker je kot literarni in politični borec edinstveno tipičen in verjetno tudi najpomembnejši posamezen pojav celotne jugoslovanske kulturne zgodovine zadnvh desetletij. S tem pa seveda prerašča še interni jugoslovanski pomen in mirno ga lahko uvrstimo med karakteristične kulturne in literarne pojave • moderne Evrope. Ze s prvimi svojimi deli je stopil neposredno in bojevito v areno aktualnega javnega življenja in vse do danes je iz tega neusahljivega vira zajemal vse svoje, tudi najbolj dalekosežne literarne pobude. In prav tako ga ’e od prvega dne vodila skozi ta nenavadno komplicirani labu nt družbenega dogajanja zanesljiva in dosledna revolucionarna ideja. Svojstveni ustroj njegovega pisateljskega funkcioniranja mu je omogočil, da se je nepretrgoma angažiral na vseh dosegljivih slovstvenih in publicističnih področjih in le v tej raznolikosti ter obenem enovitnosti ga moremo pravilno pojmiti in ceniti. Njegova razvita, izredno občutljiva in včasih prav jasnovidna družbena zavest ga je gnala, da je reagiral in se revoltiral ob vseh značilnih družbenih, fenomenih, od posameznih usod agramerskih deklasirancev do usod najširših kompleksov sodobne evropske družbe. Vse te fenomene je reproduciral z vztrajnostjo vestnega kronista, jih analiziral s strastjo in logiko zanesenega' revolucionarja in jih strnil v definitivne podobe z močjo velikega umetnika besede. Kot kronist, umetnik in politični borec, po oznaki M. Rističa, je spremljal jugoslovanske ■narode od turške in avstroogr-ske okupacije do zmagovite socialistične Jugoslavije in težko je reči, da je v tej dobi fantastičnega in znamenitega zgodovinskega razvoja zamudil eno samo fazo, da ni s svojega originalnega stališča žarko osvetlil enega samega odločilnega pojava. Tej nenavadno obsežni in v danih razmerah edinstveni nalogi sta tudi adekvatno prrejena Kr-leževa metoda in Krležev stil. Veličastno stavbo svojega opusa je moral in znal zgraditi iz najbolj heterogenih in minucioznih elementov, povezal in spojil jih je z zanosno idejo in z zanosnim izrazom. Z originalno gesto in z znamenito erudicijo je revolucionarno razširil obzorje in temelje hrvatskega in posredno vsega jugoslovanskega pisanja. Nove elemente in misli, ki jih ;e odkrival in propagiral v svojih leposlovnih delih pa v neštetih člankih, polemikah, esejih, študijah in pr ljubljenih »varicijah«, je organsko povezal v značilno enoto z izvirnim besednim izrazom. bojevitim, napadalnim, konciznim pa obenem baročno bogatim sugestivnim, pregnant-m, k: je verbalno in istočasno muzikalno ritmiziran v nekakšnih zna:iln:h kaskadah. Po svojem osnovnem tipu je Krleža politični pisatelj kat exohen. Svojsko in stvariteljsko moč pa mu daje paradoksalno dejstvo, da je po svojih emocionalnih vzgibih izrazit in distingviran lirik. Ne samo njegove subtilne poezije, ne samo navidezno robate balade Petriče Kerempuha, marveč tudi njegove obsežne in programatične prozne tekste motivirajo lirična intimna psihološka dejstva, ki jih nato z bogatim registrom svojevrstnih pisateljskih sredstev eksploatira za epične in Miroslava Krleže deklarativne namene. Od tod tudi značilno protislovje v njegovi beletriji, čeprav ga je s silovitostjo in iskrenostjo svoje idejne deklaracije premostil in prerasel: protislovje med prizadetim doživetjem kaosa in tragičnega spektakla pod:rajo.ega se starega sveta na eni strani in med vizionarno voljo borca za novi svet na drugi strani. (Ta dva elementa sta psihološko seveda tudi kavzalno povezana). Toda prav to protislovje opredeljuje Krležo kot sodoben in tipičen evropski psihološki in literarni subjekt ter ga kvalificira za velikega reprezentanta in glasnika jugoslovanske intelektualne sfere, ki zgodovinsko korenini v meščanstvu in malomeščanstvu, ki pa je v evoluciji in revoluciji zadnjih desetletij prešla na avantgardne socialistične pozicije. V čisto umetni škem smislu pa podeljuje prav to temeljno psihološko dejstvo Krleži njegov rafinma, njegovo prepričevalnost, kreativnost in objektivnost. Politični profil Miroslava Krleže je temeljno določen z zgodovinskim dejstvom, da je bil med ustanovitelji Komunistične partije Jugoslavije. Ta njegov program se ne izraža samo v njegovi politični satiri m sploh publicistiki, marveč prežema vse njegovo pisateljsko moralno in estetsko vrednotenje. Program socialne revolucije je eden izmed temeljev njegove osebne eksistence, zato mu je sled.il s plemenito trmo in s strastjo preizkušal vso njegovo problematiko, zato sta mu bila dogmatizem in pragmatizem vedno tuja. Njegov koncept je široko internacionalen, čeprav je zrasel iz intimne nacionalne in patri-otične navezanosti. Pri tem ni Krleža tvorec nikakršnih ideoloških ali celo logičnih sistemov, njegova osnovna umetniška nrav mu le narekuje čim izerp-nejšo in čim globljo reprodukcijo njegove dobe, njegova polna osebnost pa rezonira in se uveljavlja na vseh kulturno političnih področjih. Istočasno pa je treba vsekakor podčrtati načelni in teoretični pomen njegovih nazorov za marksistično estetiko in za splošno kulturno teorijo. Neposredno na Krleževo pisa- teljsko in politično delo se navezujejo njegova kulturno zgodovinska prizadevanja. Kakor se je boril proti modernemu razrednemu zatiranju, tako se je boril in se bori proti eksploataciji junaške in tragične preteklosti jugoslovanskih narodov. Jugoslovanski patriotizem in njegova pisateljska metoda sta ga gnala v studiozne raziskave kulture in splošne zgodovine jugoslovanskih narodov in v boj proti potvorjenim ter sterestip-nim zgodovinskim vrednotam. Njegova intenzivna in nenavadno energična dejavnost velja predvsem vernemu prikazu enotne in avtohtone kulturne tradicije jugoslovanskih narodov. V zadnjih letih se je v tem smislu izkazal tudi kot prvovrsten or- ganizator, s svojstvenim zanosom se je posvetil leksikografskemu delu, organizaciji in izdajanju Jugoslovanske enciklopedije, ki bo na stvaren in reprezentativen način kronala njegova prizadevanja. Čeprav imamo Slovenci v svojem jeziku le malo Krleže-vih del, ga je mnogo bralo in upoštevalo tudi naše čitajoče občinstvo. V dvajsetih in tridesetih letih je imel nesporno močan in neposreden vpliv na neke naše intelektualne in literarne kroge. S svojim, rekel bi razantnim načinom je nujno moral najti odmeva pri vseh naprednih elementih in v zbli-žanju slovenskega kulturnega kroga s srbskohrvatskim je nedvomno prav Krleža odigral zelo pomembno vlogo. Če smo ga tako malo prevajali in toliko brali v originalu, je to zato, ker je vedno neposredno pritegoval s svojo neizčrpno aktualnostjo in ker so, vsaj po dosedanjih izkušnjah, mnoge dragocene kvalitete njegovega sloga domala neprevedljive. Najširšo popular-iost pri nas je dosegel Krleža kot dramatik in tako ga tudi najbolj cenimo kot velikega mojstra te žlahtne literarne zvrsti. Z razstave študentov likovna akademije: Ksenija Vujevte: Avtoportret (olje) Niti v naši niti v jugoslovanski publicistiki še ne eksistira primerna monografska študija o Miroslavu Krleži. Njegov opus je tako izreden, njegova osebnost tako razsežna, da bi izčrpna študija o njem dejansko morala zajeti velik del vse naše kulturne zgodovine zadnjih desetletij. Da je tako delo nujno za splošno jugoslovansko kulturno zgodovino in posebej za Krležo, ki je eden izmed njenih najbolj tipičnih in osrednjih pojavov, ni nobenega dvoma. Medtem pa je zelo težko in delikatno tudi samo na splošno očrtati meje in karakteristike te osebnosti. In še nekaj: Krleža je dopolnil šestdeset let, trdno pa lahko pričakujemo, da njegova delavnost in tvornost še dolgo ne bosta usahnili, vm»„ Svobode v delavskem Kranju Zmaga nad fašističnim zavojevalcem je prinesla našim narodom težko pričakovani socializem in z njim je nastopila tudi v našem mestu nova doba kul-turnoprosvetnega ustvarjanja Ustanovljena so bila številna kulturr.oumetniška društva, rase v tovarnah kot na terenu. Med njimi je bilo številčno in oo širini udejstvovanja najmočnejše sindikalno kulturnoumetmšKo društvo »France Prešeren«. V vseh večjih društvih v tovarnah ter v SKUD »France Prešeren« pa se je v teku let njihovega dt tovanja izkazalo, da so omejens zgolj na ozko članstvo v aktivnih igralcih, pevcih, godbenikih itd. in da ne igrajo v zadostni meri vloge razvijanja socialistične zavesti celotnega društva in da je njihovo delo teritorialno odmaknjeno kraju, kjer dela «M preživljajo svoj prosti čas. Zaradi tega in ugotavljanja malomeščanskih pojavov v društvih je med kulturnimi delavci nas*ala potreba, da se delovanje druš ev iz tovarn prenese na teren Delovni ljudje Kranja so v jeseni 1952 ustanovili tri delavsko-prosvetr.a društva: Svoboda za mesto, Primskovo in Stražišče. Ako pregledamo delo vseh teh društev, ugotovimo, da po svojih močeh pomagajo, da bi delavski razred industrijskega Kranja prišel povsod do tiste veljave, ki mu v naši stvarnosti gre. Najmočnejše delavsko društvo Svoboda — mesto, katerega predsednik je tov. Torkar, se je formiralo iz članstva bivšega SKUD »France Prešeren«. Kljub temu, da ima društvo preko 500 članov, ni do sedaj, razen številnih nastopov priznanega moškega in ženskega pevskega zbora, katerega vodi tov. Lipar ter godbe na pihala pod vodstvom tov. Motela doseglo vidnejših uspehov. Vzrok je verjetno v tem, ker društvo nima svojih prostorov, razširitev Sindikalnega doma, bodočega torišča društvenega delovanja pa se vrši že več kot tri leta. Res je, da je društvo prirejalo številna politična, zdravstvena, vzgojna in druga predavanja v okviru Ljudske univerze in da bo v jeseni pričela z delom dramatska sekcija, vendar so dosedanji uspehi najmočnejšega društva v Kranju še malenkostni. Kmetijska zadruga v Kranju je s svojim novim, reprezentančnim Zadružnim domom omogočila Svobodi na Primskovem, katere predsednik je tov. Zerko, živahno kulturnoprosvetno delo. Poleg mešanega in ženskega pevskega zbora, katera vodi tov. Julka Mandeljc, je dramatska sekcija društva v režiji tov. Kerna naštudirala Connersovo komedijo »Roksi« ter Moškričevo dramo »Rdeče rože«, katero je uspešno zrežiral tov. Klavora. Z obema deloma je igralski kolektiv gostoval tudi na podeželju. Komedijo »Roksi« so odigrali kar dvanajstkrat. Z »Rdečimi rožami« pa je društvo nastopilo tudi na nedavni proslavi 11. obletnice ustanovitve Kokrškega odreda v Goričah. Aktivni sta tudi folklorna skupina, ki je v preteklem mesecu priredila nekaj zelo uspelih nastopov gorenjskih narodnih plesov ter fotosekcija. V društvu obstoja tudi lutkovni odsek, ki pa zaradi priprave prostora za stalno namestitev odra zaenkrat še ne deluje. Od predavanj so najbolj obiskana zdravstvena in vzgojna predavanja. V sklopu društva je tudi knjižnica s 1.500 leposlovnimi, političnimi in poučnimi knjigami. V DPD Svoboda v Stražišču, katere predsednik je tov. Erjavec, so poleg tamkajšnjega kmečkega prebivalstva, člani društva delavci in nameščenci tovarn »Iskra* in »Tiskanina«. Prven- stvena naloga društva je bila, da vključi v aktivno delo čim več naše delavske in kmečke mladine. Ta naloga je odboru društva uspela, saj sestavlja pevski zbor, katerega vodi tov. Ošabnik, 30 mladincev Zbor je imel za Titov rojstni dan uspel prvi samostojni koncert narodnih in umetnih pesmi, o čemer smo že poročali. Tudi uspehom dramatske sekcije daje svoj velik delež mladina. Tov. Poženel je zrežiral Cankarjevo farso »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski« ter Držičevo nadvse uspelo komedijo »Dundo Maroje«, dočim je bila Goldonijeva veseloigra »Sluga dveh gospodov« v režiji tov. Mauserja. Sekcija je pripravila še ameriško komedijo »Skandal pri Barletovih«. V poletnem času se bodo uprizoritve vršile na prostem za domom društva. Poleg šahovske sekcije delujeta tudi tamburaška in deklamatorska skupina. Vkljub dobri organizaciji obisk na pestrih predavanjih ni bil zadovoljiv in bodo morali člani političnih in sindikalnih organizacij v Stražišču posvečati predavanjem, katere Svoboda stalno prireja, mnogo več pozornosti. Društvena knjižnica ;ma precejšnjo izbiro knjig, po katerih bralci z zanimanem posegajo. Dosedanji rezultati dela Svobod v Kranju kažejo, da društva ob sodelovanju mestne občine ter delovnih kolektivov nenehno skrbe, da bi se delavski razred na kulturnem področju dvignil in da bi Svobode — po besedah tov. Regenta, predsednika Zveze Svobod — postale prosvetno kulturni svetilnik, ki bo širil žarke socialistične kulture v najoddal-nejše kraje svojega področja. MALA GALERIJA Od 7. do 18. t. m. razstavlja v Mali galeriji v Ljubljani svoja novejša dela akademski slikar profesor Klavdij Zornik. Rodil se je leta 1910. v Kopru. Slikanja se je najprej učil pri profesorju Antonu Gvajcu, nato pa se je vpisal na zagrebško akademijo likovnih umetnosti, kjer je diplomiral leta 1938. pri profesorju Ljubi Babiču. Doslej se je udeležil raznih razstav v Mariboru in Ljubljani. Orkester Slovenske filharmonije na festivalu v Opatiji in Lovranu Zadnjikrat v letošnji seziji je orkester Slovenske filharmonije nastopil izven Ljubljane- Sprejel je povabilo koncertnega urada z Reke ter gostoval dne 30. junija na opatijskem festivalu, 1. julija pa na festivalu v Lovranu. Oba koncerta sta imela zelo lep uspeh. Oba simfonična koncerta je ■dirigiral stalni dirigent Slovenske filharmonije Jakov Cip-ci. V Opatiji je obsegal spored Beethovnovo uverturo »Eg_ mont« in V. simfonijo v prvem delu, v drugem pa Škerjančev Concertino za klavir in godala, ki je bil s solistko Jelko Suhadolnik-Zalokarjevo zelo toplo sprejet, ter priljubljeno Verdijevo uverturo »Sicilijanske večernice«. Koncert je bil v Kvarneru, v lepi in reprezentativni dvorani, ter je re» obžalovati, da ni bil bolje obiskan. Morda je bil eden najvažnejših vzrokov previsoka vstopnina. Naslednji koncert je bil na zelo akustičnem starem trgu v Lovranu, ki ga je Turistično društvo v Lovranu uredilo v ta namen ter bo skušalo na podlagi letošnjih izkušenj tudj v bodoče organizirati redne kulturne festivale, ki naj bi nudili gostom potrebno razvedrilo. Koncert Slovenske filharmonije je imel na sporedu Beethovnovo uverturo »Eg-mont«, Dvoržakovo popularno V. simfonijo »Iz novega sveta«, Hačaturjanov Koncert za violino in orkester, ki ga je izvrstno podal koncertni mojster Slovenske filharmonije Albert Dermelj, in kot zaključek znano Gotovčevo Simfonijsko kolo. Publika, ki se je v precejšnjem številu odzvala koncertu, j.= zadovoljna odhajala s prireditve. Zbirka olj, ki jih razstavlja v Mali galeriji, kaže predvsem svojstven in izrazit kolorit, ki po načinu uporabe razodeva dediščino ekspresionizma. Tudi stilizacija figure oziroma predmeta je podrejena v prvj vrsti pomenskemu izrazu. V figuralnih kompozicijah, ki prevladujejo med motivi, najdemo neko svojsko dekorativno noto. Razstava bo zanimiva za vsakogar, saj so Zornikova dela jasno oblikovana in učinkujejo neposredno. Slikar Klavdij Zornik Klavdij Zornik: Cvetje (olje) aršal Fara-Dzong je zavzel mesto Ki-Ang ob zgornjem Jangu., rumeni in žalostni vodi. Bilo je proti oečeru d pozni jeseni: dež in blato. Po mestnih ulicah je zaodajalo po smodniku in krvi. Mimo sta šli dve oolonski vpregi in dve slepi muh, prekriti i rumenim platnom. Lačen pes se je vlekel za kolesi voz, ki so škripali pod bremenom svežega človeškega mesa. Na postaji so se črno in temno kadili tanki neke angleške petrolejske družbe: iz goste gmote dima se je iztezal škrlatni plamen in szgal v krošnje starih murv ob cesti. Dve sto metrov od postajnega poslopja (ki so ga bile razdejale granate) je na odprti progi stala popolna ame-rikanska pullman - garnitura z velikansko lokomotivo, kakršne vozijo onstran Pacifika: px.lim an-garnitur a Maršala Fara-Dzonga. Maršal Fara-Dzong je na čelu svoje slavne armade zavzel staromodne utrdbe Ki-Anga po oseminštirideseturni krvavi kanonadi. Trdnjava se je predala maršalu na milost in nemilost. Edino svinčeni rudnik (sedem kilometrov bolj na jugu) se ni hotel vdati. Do treh popoldne so o smeri rudnika ropotate strojnice, potem pa je vse utihnilo. Maršal Fara-Dzong je sedel o salonu svojega srednjega pullmana in v dolgočasnem dežju poslušal strojnice. Kaplja za kapljo je v vijugastih črtah polzela po steklu prozornih štirikotnikov in dež se je vsipal enakomerno kakor moka o mlinu. Fara-Dzong, zmagooalec in junak dneva (ki je že med rusko-japonsko^ vojno kradel po mandžurskem bojišču zlate ure in prstane) je bil utrujen. S svojimi sto osemindvajsetimi kiloega-mi je dremal kakor mesarska dogä ter dihal globoko in astmatično: simbol lojastega in mastnega mehu nenasitnosti. Pred nekaj minutami so bili pri njem visoki cerkveni dostojanstveniki in so v znamenje priznanja Najmodrejšeea Protektorata izročiti maršalu sedem in pol kilogramov težak masiven kip zlatega Bude. kot darilo Cerln?e Zmagovalcu. T udi do- yen konzularnega mednarodnega zbora Monsieur Philippe je bil o avdienci pri maršalu: gospod v bobrovem krznu s podaljšano čeljustjo, kakršno imajo Spanci, in z dvema grabežljivima pasjima očnjakoma. Njegova Ekscelenca opolnomočeni minister Monsieur Philippe ga je v imenu svoje Visoke vlade in mednarodne kolonije kot njen predstavnik in po letih najstarejši član opozoril, da ima bolnišnica španskih dominikancev (četudi je zunaj evropske cone) vendarle popolno pravico eksteritnri-alnosti ter da bi sleherna, tudi najmanjša kršitev teh znanih in z navadami utrjenih določil Mednarodnega Prava lahko imela nepričakovane posledice za obe Visoki Sili. za Njegovo Cesarsko Visočanstoo Maršala Fara-Dzonga po eni kakor tudi za vlado republike monsieur a Philippa (in za ose druge države, ki jih ima čast zastopati o rangu svojih sedeminpetdesetih let) po drugi strani. Njegova Ekscelenca Monsieur Philippe se je pogajal s Fara-Dzongooim adjutantom generalom Petrom Leono-vičem Morgenson, ruskim emigrantom\, ki je kot pilot o maršalovi službi rešil maršala gotove smrti ter tako postal general in osebni adjutant krvoloka, pred katerim je trepetalo sedem provinc. Maršal Fara-Dzong je sedel v rdečem plišastem naslanjaču, ki je bil od sprednjega dela salonskega pullmana ločen z dragocenim, o zlato vezenim zastorom, tako da je v velikem kvadratnem zrcalu videl glavo Njegove Ekscelence Monsieur Philippa, ki se je globoko sklonjena nad zemljevide pasje režala od globokega notranjega nemira: Monsieur Philippe se smehlja kot peskk, general Peter Leonooič Morgens pa govori tako dovršeno francosko, kakor bi igral rummy; ko je poslušal posamezne glasove nepoznanega jezika, je Maršal F ara-Dzong začutil do svojega toplega zanosa, kakršnega občutijo gospodarji do svojih psov, kadar pred njimi mahajo z repom. Tega ruskega pokvarjenca je neko noč kot utopljenca okrcal v svoj vagon, in izkazalo se je, da je to srečno noč našel svojega najzoestejšega psa. Kdo bi s temi evropskimi lopovi vodil pogajanja v francoščini, kdo bi bil organiziral topništvo in letalstvo, kdo bi se pogajal in vodil njegovo raznovrstno knjigovodstvo, zlasti pa njegove intimne račune s >Hongkong and Shanghai Banking CorporationDaihj Workerjat in se izgubil v nekakšnih meglah o Sorelooi >Action Directes, o mitraljezih, n Moskvi, o Konfuciju, o Budi in o Kristusu. Vrgel je časopis proč Sprehodil se je nekajkrat po vagonu. Čutil je, kako nemir narašča v njem. Odprl je okno. Zunaj je padal sneg, pomešan z dežiem. in vse je bilo sajasto. 7.aprl je okno, vzel radijske slušalke in odprl aparat. Radin Šanghaj! Hotel Esplanade: Marš Mayerbeerov'h Hugenotov. Hotel Continental v Hongkongu: La Rose bleue, blues. Bangkok! Hotel Carl- Mi' oslov Krležo: TISOČ IN ENA SMRT ton: Valencia. Velikanski črni prostor in praznina. Oglaša se nekaka oceanska ladja, neka sibirska ruska postaja tipka šifrirane Morsejeoe znake, v ozadju pa je venomer isto: Bangkok! Hotel Carlton: Valencia! Peter Leonooič Morgens, ki že celih petnajst let živi o pokolu in smrti, o vonju trupel ter smradu smodnika in krvi, je začutil potrebo po tihem modrem prostoru. Po zvezdni oceanski noči, po razsvetljeni luksuzni ladji, na kateri gospoda d fraku pleše charleston in kjer je vse na svojem mestu: besede, plastroni in gibi. O, če bi zdaj laliko odšel o toplo kalifornijsko mesečino, kjer cvetijo oranže in kjer razsvetljeni, lakirani Cadillaci drvijo po alejah palm in kaktusov! Tam zadaj smrči tisti krvavi bivol, Njegovo Cesarsko Viso-čanstvo Fara-Dzong, zlati, sedem in ßol kilogramov težki masivni Buda se lešči v odsvitu svetilke (prav na tisti mizi, na kateri je danes ležala Dzu-An-Kingova glava), padajo iskre, vlak počasi stoka na zavojih, slišati je, kako lokomotiva joče, Hotel Carlton v Bangkoku pa igra Valencio. Danes je on držal o rokah Dzu-An-Kingovo glavo, jutri pa bo nekakšen Dzu-An-King držal v roki Fara-Dzonga, potem pa spet Fara-Dzong Dzu-An-Kinga, in tako glava glavo, glava glavo, neskončno in brezupno. In vselej bo tako padal dež za dežjem, bodo ječale lokomotive in v radiju brenčale daljnje Morsejeoe šifre kot moskiti v tropskih nočeh: zi-zi-zi! V tem vonju trupel, smrdljivih jajc. masla in dima. v vsem tem. kjer z odsekanimi kazalci pišejo kitajske črke. bo on hrepenel po razsvetljenih hotelih, po dolarjih, po zvezdnih nočeh, po glasbi. Tako pogreznjen v naslanjač, z glavo, spuščeno na plišasti naslon, s slušalkami na ušesih je general Peler Leonooič vzel z mize svoj browning. oblizal bleščečo cev kakor otrok, kadar sesa gumi, in *i snr'izil n tista. Prevedel Rado Bordon. »Tiso? In ena smrt« je bila prvič objavljena v »Književniku« leta 1928. Vsega pa res ni kriv MLO Ljubljana V dopisu o zboru volioceo 33. oolilne enote za Bežigradom, ki ga je nai list objavil pod naslovom > Mestni ljudski odbor je soodgovoren za dejanja svojih usluibencetx 4. julija, pisec poroča, da je zbor volivcev razpravljal o hiši Ivana Avšiča. -Volivci so takrat zahtevali, da se hiša takoj zapleni in izkoristi za najbolj potrebne namene. V zvezi s tem poročilom smo prejeli pismo Karla Marčiča, ki ga v celoti objavljamo. V poročilu o zboru volivcev, ki je bilo pred kratkim objavljeno v Slov. poročevalcu je med drugim tudi rečeno, da je bilo stanovanje v Trstenjakovi ulici št. 8 po izselitvi predsednika MLO Jaka Avšiča nezasedeno od januarja, s čemer je storjena MLO Ljubljani in njegovemu predsedniku krivica. Dejansko se je zadeva drugače razvijala kot je javilo poročilo in ne zadene nobena krivda niti mestni ljudski odbor Ljubljana in niti tov. Jaka Avšiča. 2e več kot leto dni sem prosil MLO naj mi dodeli stanovanje v Ljubljani, da bi lahko stopil v pokoj. Po izselitvi tov. Avšiča iz omenjenega stanovanj a mi je bilo z odločbo stanovanjskega urada stanovanje v tej hiši tudi dodeljeno. Kmalu po dodelitvi stanovanja sem zbolel in bil v bolnišnici v Zagrebu. Iz bolnišnice sem moral na bolezenski dopust, kar je tudi preprečilo mojo vselitev. Ko sem po končanem bolezenskem dopustu prišel v Slovenijo, sem razočaran ostal brez stanovanja. Ne more pa biti tu nobene krivde na MLO in niti ne na tov. Avšiču, če zaradi omenjenih okoliščin nisem mogel zasesti dodeljenega mi stanovanja, ker ni mogel nihče vedeti koliko časa bo trajala moja bolezen. Karel Marčič, general podpolkovnik, Ljubljana j MOJSTRA-CO j i lahke konfekcije, t • iščemo. ; l Predpogoj: dober orga- • • nizator dela. Plača po t tarifnem pravilniku. — • • Naslov v podružnici • • »Slovenskega poročeval- i i ca« Kranj. i ••• ••• ••• ••• ••• GLEDALIŠČE OPERA Festivalne predstave Nedelja. 12. Julija ob 20: Bizet: Carmen«. Gostovanje Mariane Radev. Jerneja Plahute in d ri-gente Lovra Malačiča. Izven. Ponedeljek, 13. julija ob 20: Gounod: »Faust«. Izven. Zaradi poslabšanja vremena bodo nasl. operne predstave za Ljubljanski festival v poslopju Opere In ne več na vrtu Doma JLA. — Vstopnice ki so bile za »Fausta« že prodane za vrt. se pri operni blagajni zamenjajo. V kolikor je bilo več vstopnic prodanih kot obsega operni avditorij sedežev, bo blagajna povrnila vstopnino. — Začetek predstav v Operi bo ob 20. Zamenjava vstopnic za »Fausta« bo pri dnevni blagajni v Operi že od danes dalje. KOMORNO GLEDALIŠČE Nedelje, 12 vn. ob 20.30 v kinu Tivoli ponovitev veseloigre s petjem in godbo SLUGA DVEH GOSPODOV. Na to predstavo opozarjamo zlasti podeželje. SPORED ZA NEDELJO Poročila: 7.00; 12.30; 15.00; 19.30; 22.00. — 6.00—8.00 (Dobro jutro, dragi poslušalci! (Pester glasbeni spored), vmes ob 6.10—6.20 Jutranja telovadba. 6.30—7.00 Nasveti in zan:m vosti iz kmetijstva. 8.00 O ŠDortu in športnikih — Petrin-Hvala: Popoldan na stadicmi Železničarja. 8.15 Domače pesmi za veselo nedeljsko dopoldne 9.00 Po naši leip. deželi — Jaka Slokan: Logarska dolina 10.00 Dopoldenski simfonični koncert: Blaž Arnič: Simfonija štev. 8 »Na domači gru- PUTNIK LJUBLJANA Sprejemamo vplačila za letovanje v Crikvenici s takojšnjim nastopom. Cene ponovno znižane! Prijavite se takoj! 1-n Važno opozorilo za člane Počitniške zveze Slovenije« (Ferija-lni savez). Da bi mladina visokih in srednjih šol, učenci v gospodar-stvu, njh profesorji, učitelji in vzgojitelji, člani naše organizacije, čim bolj koristno izrabili ugodnost 75#/o popusta na železnici, rečmi in morski plovidbi, ter v prenočiščih n prebrani na potovanjih za časa poč tnic — se je pri glavnem odboru Počitniške zveze Slovenije — skupno z mestnim odborom Ljubljane organi zri ral »ZBIRNI — CENTER«, kjer bodo poedinci in grupe manjše od 5 članov našli primerno skupino za potovanje v isto smer. V Ljubljani je ta »zbirni center« pri vratarju. Trg revolucije 1. informacije in žigosanje objav v n. nadstropju. Isto naj takoj organizirajo vsi okrajni in mestni odbori Počitnške zveze Slovenije. Prva kolonija za potovanje v inozemstvo (Avstrijo) potuje iz Ljubljane dn? 21. julija. d:«. Aleksander Borodn: Polov-ski plesi. 11.00 Od pravljice do pravljice — Hauff: Mali Muk. 11.30 Plesi iz znanih oper in baletov, vmes ob 12.00—12.10 Pogovor s poslušalci. 13.00 Za naše kmetovalce — Janez Kromar: O manj znan b užitnih gobah pri nas. 13.10 Želeli ste — poslušajte! 15.45 Radijska igra — Slavko Rupel: Srečanje — ponovitev. 16.15 Z mikrofonom pri naših mladih pevc h (z obiska pri gimnazijskih zborih iz Litije. Mo- ravč. Domžal, Borovnice io 2:tov). 17.00 Promenadni koncert. 18.00 Radijske reportaža — Slavko Kobe: Komuna v Kropi. 18.15 Domače pesmi in napevi. 20.00 Anton Foerster: Gorenjski slavček — izvajajo solist , orkester in zbor ljubljanske Opere, dirigent Rado Simoniti — vmes ob 21.00 Športna poročila. 22.30—23.00 Literarno-glas-bena oddaja — Utrinki iz japonske 1-rike. RAZPIS za sprejem v Industrijsko rudarsko šolo v Zagorju za šolsko leto 1953-54 Industrijska rudarska šola v Zagorju bo sprejela v šolskem letu 1953-54 v I. letnik določeno Število učencev, ki se želijo izučiti rudarskega poklica. Sprejmemo samo zdrave fizično krepke učence, ki so star; od 15 do 17 let ter so zadostili osnovnošolski obveznosti. Vpisovanje bo do 30. avgusta t. 1 Prijaviti se je mogoče tudi pismeno. Pri vpsu bo vsak učenec zdravniško pregledan, nakar bodo obveščeni o spreiemu. Za vpis je potrebno predložiti: 1. Rojstni list. 2. zadnje šolsko spričevalo oziroma odpustnico. 3. potrdilo pr stojnega KLO o premoženju staršev in 4. točen naslov prijavljene», če se prijavi pismeno Šolanje traja 3 leta ter ima namen izučiti učence za kval ficira-ne delavce rudarske stroke. Vabmo vse učence, ki imajo zanimanje za rudarski poklic, de se prijavijo k vp su. Vso podrobnejša pojasnila se dobe pri upravi šole. 5275-s Razpis za Industrijsko lesno šolo Duplica pri Kamniku. Sola tra-tri leta in usposablja učence za poklic m zarja Sprejemni pogoji: 1. dva razreda gimnazije ali 6 razredov osnovne šole z dobrim uspehom; 2. Starost 14 do 16 let; Prosilci naj dostavijo: 1. Prijavnico za vois ter tzp sek iz roj. mat. knjige; 2. zadnje šolsko spričevalo; 3! rentgenski izvid, ki ne sme bit. starejši od 14 dni. Za sprejem v Internat je tr^ba poslati posebno prošnjo in potrdilo o premoženjskem stanju. Oskrba v domu znaša 3.600 din mesečno. Prijave je treba poslati do 16. Julije 1953. Vsi prijavi j enci bodo nastopili 1. VIII. štirinajstdnevno preizkusno dobo Uprava šole STROKOVNI IZPITI lab oran tov v prosvetno-znanstveni službi V smislu čl. 1 do 3 »Navodil za opravljanje strokovnih izpitov uslužbencev v prosvetno-znanstve-ni stroki, E (Objave Sveta za prosveto in kulturo vlade LRS, leto HI. štev. 5. z dne 14. avgusta 1953. str. 7—8) pozivamo kandidate ki izpolnjujejo potrebne pogoje, da do 15. avgusta t 1. vložijo prijave za pripustitev k izpitom, fci bodo meseca oktobra 1953. Prijave je poslati na naslov: Izpitna komisije za strokovne izpite laborantov v prosvetno-znamstveni službi, v roke tajniku. Inštitut za elektrozveze. Ljubljena, poštni predal 247 O kraju in času izpitov bodo kandidati pravočasno obveščeni. Izpitna komi je. 5325-5 Industrijska paiplmlška iola Vervče-LJublJana sprejme s L septembrom t. 1. v službo: Predavatelja za tehnologijo lesovine. celuloze in papirja, predavatelja za strojpslovje mehansko tehnologijo, enciklopedijo pogonskih strojev in strojne elemf-nte. upravnika internata in 1 vzgojitelja. Prošnje dostaviti ravnateljstvu šole. kjer lahko dobijo interesenti tudi vse ostale informacije Industrijska papirniška šola Vevče-Ljubljana bo sprejela za šol. leto 1953-54 še nekaj učencev Interesenti dobijo vse informacije Pri ravnate)istvu šole skrajni rok za priglasitev je 31. 1uliJ Trgovinska zbornica za okraj Šoštanj sedež Šmartno ob Pak . razpisuje pet učnih mest za vajence v trgovini za naslednja mesta: 1 Mestno br?ovsko podletje Velenje. dva moške vajenca. 2. Kmetijska zadruga Sv Florian, sedež Šoštanj, enega moškega vajenca 3. Poslovalnica »Triglav«. Šoštanj. enega moškesa va1fnca. 4. Kmetijske zadruga Gornji grad enega moškega vajenca. Pogoji -»o: starost 14 1? let: b) dovršena popolna nižja srednja Šola: c) fizično ;n duševno zdravje ter sposobnost za delo v trgovin-1 č) državljanstvo FLRJ: d) uspešno položen sprejemni izpit: e) 14-dnevna uspešna preizkusna doba v podietlu Reflektanti moralo vložiti prošnje do 26. tulile 1953 na tukajšnjo zbornico z navedbo v katerem od zgoraj naveden h Dodietil se žele učiti K prošnji 1e priložiti: rojstni l^st. dokazilo o državljanstvu, spričevalo o dovršen' nižji srednji šoli in zdravniško spričevalo. Sprejemali' se bodo izrecno le moški vajenci ki majo navedene pogoje. Prednost :maio predvsem refl^ik-taciti okraja Šoštanj. 5301-t UDELEŽENCEM planinskega tabora v Vratih pod Triglavom od 1.—3. avgusta 1953 Drž. sekretar at za notranje zadeve LRS je odobril prost dostop iti gibanje v obmejnem pasu vs^m udeležencem proslave 60-letnice Slovenskega planinstva v Vratih, in sicer v času od 1.—8. avgusta t. 1. v predelu južno od cest? Višič-Kranjska go ra-Jesenice. Dovolilnico za obme:n: pas oziroma vidi-rano planinsko legifmacijo, morajo imeti samo oni udeležene ki bodo po proslavi delali izlete na Mojstrovko, Jalovec, dol no Tamar. Log pod Mangartom ali ne Mangart. Iz Ljubljane bo vozil posebni vlak z odhodom v soboto 1. avgusta okoli 14. ure in povratkom iz Mojstrane v nedeljo 2 avgusta okoi'i 20. ure. Za 0uiubfl.ianč3ne sprejema prijave PD Ljubljana-matica. Trg Osvobodilne fronte 14 (palača Grafike). Tega vlaka se bodo lahko poslužila tud društva izven Ljubljane in se j p prijaviti pri odnosnih društvih. Prireditveni odbor. Razpis Okrajni ljudski odbor Kranj razpisuje za ekspoz turo katastrskega urada Skof.ia Loka mesto administrativne moči vešče v vseh poslih katastrske službe z najmanj dveletno prakso Nastop do možnosti takoj. — Kandidati naj pošljejo lastnoročno nismene ponudbe do 20. julija 1953 na OLO — tajništvo Kranj. Plača po uredbi 5294-d OBVESTILO Iz predala neke trgovine v Ljulv ljani so bil: ukradeni štirje čeki po d'n 5000 ter en ček za din 950. Čeki imajo številke 009833 ; 009834; 009835 . 009836 in 009837. Opozarjamo vse trgovine ki sprejemajo čeke :z tekočih računov delavcev 'n uslužbencev pri Mestni hranilnic ljubiienski. da teh čekov ne vnovčijo. Ukradena je bila knjižica za tekoči račun delavcev in uslužbencev z dvema nepodpisanima čekoma štev. 000513 in 000514 Opozarjamo vse trgov'ne ki sprejemajo č**kp z tek reč. delavcev ki uslužbencev pri Mestni hranilnici ljubljanski v Ljubljani, da navedenih čekov ne vnovčijo. MARIBOR Dežurna lekarna \ Nedelja. 12 tulijo: Lekarna »Studenci«. Slovensko narodno gledališče Nedelja 12 julija: ob 17: Žižek: »M klova Zala«. V mestnem parku Ob 20.30 Koncert opernih arij v Mestnem parku Sodelujejo: Valerija Hey bal Rudolf Franci in Milan Pihler. Radio Maribor Nedelje, 12 julija: od 6—12 prenos iz Ljubljane, vmes ob 12 oddaja v madžarščini: od 12.20 do 23 prenos z Ljubljane. Kino Maribor Pert’zan: ameriški film: »Ros^ana Mc Coy« Udarnik: ameriški film: »Festival Charlija Chap! na«. Studenci: ameriški film: »Major in frklja«. Pobrežje: ameriški film: Tisoč in ena noč« MURSKA SOBOTA Mestni k no: ameriški barvni film: »Trije kavalirji«. Nenadoma nas le zapustila naša dobra žena in mama MARIJA CVETKO roj. ZUPANC, Vižmarje štev. 161 Pogreb bo v ponedeljek 13. t. m. ob 17 iz Marijane mrliške vežice na 2alah. — Žalujoči: mož Milan; otroci: Roman. Marna, Mataša in ostalo sorodstvo. Ob bridki izgubi naše ljubljene ANICE se zahvaljujemo vsem, ki so ji lajšali trpljenje; vsem prijateljem, sorodnikom n spremljevalcem na njeni zadnji poti zlasti profesorjem in sošolcem, dekletom in fantom iz Nadgorice in Ježe. Posebno zahvalo smo dolžni govorn kom in pevcem ter vsem darovalcem prekrasnega cvetja ;n vsem ki so z nami sočustvovali v teh težkih dneh. — Za k o tn’ko vi. 5323-a Ob nenadomestljivi izgubi skrbnega moža — očeta. CEPUS IVANA, železniškega upokojenca, izrekamo skre-no zahvalo vsem, ki so ga spremili do groba darovali cvetje in sočustvovali z nami. Neutolažljiva žena Ano in otroci. Laško. 5013-z Vsem, kateri ste pospremili našega ljubega pokojnika vsem gg. zdravn kom za vso skrb in nego v času bolezni ter vsem. ki ste go obsuli s cvetjem, pr srčna hvala. Družina Iglič. 5311-e rwTirTTTnnrrinnncojDaaDaannmnaDDDaaaacax • Postojnski teden Program prireditev od 19. Itilija do 2. avgusta 1953 19. VH 1953 — Ob 8.00 — Otvoritev gospodarske razstav© Ob 9.00 — Otvoritev umetniške razstave Ob 10.00 — Gasilski festival PGD postojnskega okraje z Javnim nastopom, praktičnimi vajam: itd. Ob 14.00 — Velike konjske dirke na hipodromu v Rakitniku. 17 dirk Velike nagrade! Organizacijska izvedba sekcije za konjski šport TVD Part zana Postojna. Ob 19.00 — Otvoritev veseličnega prostora z zabavnim programom. godbo in plesom. 21 VII. 1953 — Ob 19.00 — Zbor partizanskih patrol in miting pred spomenikom pedl:m borcem NOV v Postojni. Zabavn večer. Prireditev v okviru oroslave Dneva vstaie. 22 VII. 1953 — Ob 17.00 — Velik koncert na prostem ob Dnevu vstaje LRS Izvaja godbe na pihala JLA garnizije Postojna. Ob 20.30 — Slavnostna predstava komedije Noimana Krasne »Draga Ruth« Izvaja na prostem ansambel Gledališča Slovenskega Primorja. 25. VII. 1953 — Ob 20.30 — Voka In; koncert na prostem Izvaja pev- ski zbor SKUD »Stane S=m č-Daki« iz Postojne. 26. VII 1953 — Ob 9.00 — Kinološka prireditev Razstava :n smo- tra lovskih psov postojnskega okraje. Ob 14.00 — Velik koncert v Koncertni dvorani Postojnske jame. Izvaja rudarska godba na pihala iz Trbovelj Ob 17.00 — Prijateljske nogometna tekma med prvakom Hrvatskega Primorja SK Kvamerjem in SD Postojno. Ob 20.30 — Celovečerni program slovenskih narodnih in umetnih pesmi Izvaja na prostem na veseličnem prostoru operni kvintet iz Ljubljane. 29. VII. 1953 - Ob 20 30 - Komed ja Branislava Nušiče v 4 dejanjih »Gospa ministrica« Izvaja na prostem dramske družina SKUD Posto'na I. vm. 1953 — Ob 20.30 — Odlomki iz opernih baletov — Izvaja baletna grupa Narodnega gledališča iz Reke 2 Vlil. — Ob 8.00: Vse dopoldne zaključena republiška tekmovanj© v skakanju s rađali. Sodelujejo najboljši padalci iz Slovfirije. Ob 14.30 — Velik letalski miting Tekmovanje modelarjev. — Tekmulejo modeli na reakcijski pogon in voden s pomočjo radia! Letalska parada. Zračni desant. Jadranje. Zračne akro-baciie Šaljiva točka v zraku. Sodelujejo letalske enote JLA. Ob 20.30 — Celovečerni program opernih arij in baletnih točk. Izvajajo na prostem operni solisti in baletni plesalci — članice in člani ljubljanske opere. Obe razstavi, gospodarska in umetnika. sta odprti vsak dan nepretrgoma od sednrih zjutraj do sedmih zvečer. Vsak dan od s°dmih zvečer dalje odprt veselični prostor. — Odi čna pijača in jedača. Igra godba za ples, v kolikor ni z gornjim programom drugače določeno. Prireditvenii odbor si pridržuje pravico, da zaradi morebitn h tehničnih motenj lahko zamenja posamezne točke pTOgrema. Ugodno zabavo želi vsem obiskovalcem PRIREDITVENI ODBOR PT. t i i i .ISKRA" Kranl TOVARNA ZA ELEKTROTEHNIKO IN FINO MEHANIKO SPREJME L VEČ INŽENIRJEV IN ELEKTROTEHNIKOV ZA ŠIBKI TOK, ki bi se specializirali za telefonske centrale in telefonske aparate v laboratoriju, konstrukciji ali v obratu 2. VEČ ELEKTROTEHNIKOV ZA KONSTRUKCIJO in laboratorij ter montažo merilnih inštrumentov, za konstrukcijo, montažo in kontrolo raznih električnih izdelkov 3. VEČ STROJNIH TEHNIKOV IN STROJNIH INŽENIRJEV za konstrukcijo orodja, konstrukcijo izdelkov ter za proizvodne delavnice 4. ENEGA ELEKTRO-INŽENIRJA za kinoakustiko 5. VEČ KVALIFICIRANIH KLJUČAVNIČARJEV, ORODJARJEV, STRUGARJEV IN REZKARJEV Plača po tarifnem pravilniku Ponudbe z osebnimi podatki in navedbo dosedanjega službovanja poslati na naslov podjetja \'a letojajem »Mariborskem tednu« ima industrija lesnih proizvodov »Oprema« iz Maribora lepo urejen paviljon, v katerem razstavlja svoje kakovostno in sodobno pohištvo. Nešteta stanovanja naših delovnih ijuai v Sloveniji in po vsej državi so opremljena z lepim, ličnim in kakovostnim pohištvom, ki ga je v Mariboru izdelala industrija lesnih proizvodov, znana »Oprema«. Marljivi in strokovno izvežbanl kolektiv izdela vsak mesec do 200 pohištvenih garnitur. Vsa zadnja leta, kar so se združili v Mariboru drobnejši obrati, narašča proizvodnja pohištvene in stavbne opreme, kolikor je to sploh mogoče v razmeroma neugodnih pogojih. »S koliko lahkoto bi vsak mssec prodali tudi do 400 garnitur, tolikšno je povpraševanje po spalnicah, po kuhinjah in sploh stanovanjski opremi. Kako radi bi ustregli ljudem, željam, ki prihajajo iz vse države ... pripovedujejo pri »Opremi«. Ko pregleduješ vse te želje, Čutiš, kako si naš delovni človek želi lepega stanovanja, kako je pripravljen zanj žrtvovati druge ugodnosti in kako se s priznanjem ljudskih oblasti poslužuje obročnega nakupa stanovanjske opreme. Tem željam po višji življenjski ravni streže med drugimi tuoi mariborska »Oprema«. 200 vagonov pohištva Kako dolg vlak spalnic in kuhinj, kajne? Nepregledna vrsta stanovanjske opreme, zraven nje pa oprema domov, sanatorijev, knjižnic in knjigarn, trgovin in neštetih drugih obratov. V garniturah izraženo kažejo številke, da »Oprema« letno izdela in dobavi ustanovam in delovnim ljudem okoli 2600 garnitur. Ko gledamo, kako »potujejo« te garniture ljudem v roke, vidimo, da Maribor sam z okolico odkupi oko!: 20% »Cpremine« proizvodnje. 80% proizvodnje gre izven Maribora, od tega okoli 30% v BI BIJ I ENO STRMI... druge kraje Slovenije in okoli 50% v ostale republike. Letna, na trgu realizirana proizvodnja »Opreme« znaša nad 200 milijonov vrednosti. V boju za 45 ur Nekdanja razdrobljena in drobna proizvodnja je trošila na stotine ur za spalnice, kuhinje tn drugo opremo. Mizarji izza tistih let povedo da je bilo treba zabiti v spalnico tudi do 250 ur dela. Ko je »Oprema« v danih pogojih izvedla koncentracijo proizvodnje, je kajpada število Izdelavnih ur neprestano padalo, torej čedalje manj dela za čedalje večjo proizvodnjo! Čedalje bolje urejen in organiziran delovni proces, delna obnova starega strojnega parka, manjše racionalizacije, prehod na serijsko pohištveno proizvodnjo, vse to je naglo »odštevalo« število izdelavnih ur. V današnji delovni organizaciji potrebujejo v »Opremi« le še povprečno do 75 ur za izdelavo spalnice. Od 250 na 75 ur, to je pot, po kateri mora nujno industrija pohištvene opreme. Le tako bo mogla več proizvajati in ceneje postavljati na trg. Delavci In delavke ter njihov delavski svet in upravni odbor v »Opremi« zastavljajo vse sile, da še nadalje znižajo število izdelavnih ur. »Za vsako uro se bijemo in kako se vsi veselimo, ko nam številke pokažejo, da smo še nadalje premagali nekaj ur!« Ko se potem še malo zamislijo, pravijo: »Čeprav nas sedaj tiščijo za vrat nekateri neprijetni proizvodni pogoji, se bomo bili naprej, dokler za spalnico ne bomo potrebovali več kot 40 do 45 ur dela!« Kdo bi tem odločnim in marljivim delovnim rokam v tem boju ne ždel popolne zmage? Razcepljenost, nepotrebni transporti in gospodarska škoda Kako prijetno se je že samo sprehajati po tovarni, ki je vsa pod eno streho, kot pravimo. Prijetno je v njej tudi delati in koliko več in cenejše narediš, če je vse pri rokah. Toda, kako težko in neprijetno je, če imaš domačijo, delavnico ali tovarno razbito na vseh koncih in krajih, včasih po nekaj kilometrov narazen. In prav v tem je tisto najbolj žgoče vprašanje, ki neprestano gloda delovni kolektiv »Opreme«. Sredi Maribora en obrat tovarne, daleč zunaj proti Kamnici spet en obrat, še dalje južno ob Dravi centralno skladišče lesa in drugih surovin, na Pobrežju onkraj Drave spet en obrat in še dalje zunaj na Teznu spet obrat s končno fazo proizvodnje. Dan za dnem premagovati vse te razdalje ni lahko niti proizvodno racionalno opravilo. Tega ni težko ugotoviti. Same številke pokažejo, koliko nepotrebnega transporta morajo pri »Opremi« opraviti, koliko časa izgubijo zaradi tega, koliko sredstev potrošijo v proizvodnji več, kot bi jih sicer itd. V svoji letni proizvodnji potrošijo nad 100 vagonov lesa in drugih surovin. Proizvodnja sama (pohištvo in stavbna oprema) pa znaša letno tudi nad 200 vagonov. Dobrih 300 vagonov surovin in izdelkov Je treba zaradi razcepljenosti obratov nekajkrat prevažati po mestu od obrata do obrata. Od same žage v Kamnici, ki jo je »Oprema« imela še tani, so prevažali in zlagali ter prekladali rezan les do porabe točno trikrat! Nepotrebni prevozi, prekladanje in razcepljeno skladiščenje kajpada močno dvigajo obratno in drugo režijo. Vrhu tega pa niti surovine niti končni izdelki niso t»ko vskladi-šCeni, kot bi bilo neogibno potrebno. Ker nimajo lastne sušilnice, morajo sušiti les naravno, kar je razmeroma doig proces, večje zaloge rezanega lesa se prav zaradi tega »maščujejo« letno s poldrugim milijonom nepotreD-nih obresti, m naaaije dvigajo režijo in poarazujejo proizvodnjo. V takih pogojih je seveda težko doseči določeni »Končnik obračanja kapitala 4«. tsoino lastna sušilnica lanko pospesi sušenje surovega rezanega lesa in dvigne količnik obračanja kapitala. Zaradi obratne ln skladiščne razcepljenosti ima »Oprema« v letni proizvodnji najmanj 10 milijonov stroškov, ki bi jih sicer ne bilo, če bi bila vsa tovarna pod eno streho in na enem mestu. Pereče vprašanje in vrsta predlogov Razcepljenost (dislokacija) »Opreme« je že 1948 prinesla pobudo, da bi v Mariboru postavili združene lesno predelovalne obrate, skratka postavili enotno moderno tovarno pohištvene in stavbne opreme. Začeto delo je ob pomanjkanju kreditov in drugih težavah zastalo. »Oprema«, kjer bi radi združili obrate In dvignili ter pocenili proizvodnjo, je po dolgem iskanju slednjič na. la prostore v nekdanji »Teksti« na Teznem, dobila Pa nah prej v »Melju« »kasarno« za prepotrebna skladišča ln pleskarski obrat. Sele Jeseni 1952 je s prev-vzemno pogodbo s Tovarno avtomobilov dobila »Oprema« tovarniške trakte »Tekste«, ki bi jih bilo mogoče z dograditvami še izpopolniti in tako urediti na tem mestu moderno tovarno pohištvene in stavbne opreme. Pogojno je to rešitev z odločbo priznal tudi MLO Maribor. Ker pa pogoj ni bil izpolnjen, toda ne po krivdi »Opreme«, se je jelo znova odpirati vpra-anje, komu naj slednjič pripada »Teksta«, ali »Opremi« ali naj jo dobi ena izmed panog kovinske industrije. Razne komisije so nato letos več mesecev rešetale to vprašanje. Med drugimi podjetji se za »Teksto«, potegne tudi Tovarna poitedelskih strojev, ki v sedanjih svojih tesnih prostorih ne more razviti proizvodnje, ki jo terja povpraševanje po kmetij- skih strojih. V izpraznjene trakte Tov. po!j. strojev pa naj bi se nato osredotočila »Oprema«. Ven. dar je predlog za zamenjavo realen za »Opremo« le v primeru, če bi dobila poleg prostorov TPS še prostore lesnega obrata »Drava«, pri čemer se pa tudi še kažejo težave, ki bi jih bilo treba premagati. Tako se je okoli perečega vprašanja že nabrala vrsta predlogov, ne da bi bilo vprašanje rešeno. Med drugim ima »Oprema« še poseben predlog, da bi v Limbušu ob nastajajočem velikem lesnem obratu postavila kot samostojno podjetje novo tovarno pohištva in stavbne opreme ter vanjo koncentrirala vse sedanje, po Mariboru razcepljene obrate. Za uresničitev ze izdelanega načrta bi bilo potrebnih 80 milijonov Investicijskega kredita. »Ce bi zdaj začeli z graditvijo, bi že letos v novi tovarni tudi obratovali«, poudarjajo, ko v skrbeh iščejo najboljšo rešitev, ki naj bi prinesla večjo proizvodnjo 'n pocenitev stanovanjske in stavbne opreme. Med drugimi ustanovami in knjigarno »Mladinske knjig*« v M Pod) ®tji J® mariborska »Oprema« v iz branem stilu in moderno opremila ariboru na Partizanski cesti. mali oglasi ZAPOSLITEV DRA MIZARSKA POMOČNIKA za boljša dela takoj sprejme H. Bi- ta koj spr tene, Vižmarje 77, Ljubljana. MLINARSKI POMOČNIK išče za- poslitve kjerkoli v Sloveniji. Naslov v osi. oddelku. 11463-1 POSLOVODJA, trgovsko naobražen, starejši, z dobrimi priporočili, se sprejme takoj ali pozneje za trgovino z mešanim blagom. Ponudbo z življenjepisom je poslati na Kmetijsko zadrugo, Petrovče. 11426-1 TAP ETNIKA, veščega vseh tapetniških del, sprejme takoj Splošna bolnišnica v Celju. — Plača po uredbi. 11424-1 GRADIS IMM, gradilišče Ljubljana - Litostroj, sprejme takoj YEC TESARJEV, ŽELEZOKRIVCEV IN ZIDARJEV. Plača po tarifnem pravilniku. Javite se v pisarni gra-dilišča na Litostroju. 11300-1 VODOVODNEGA INŠTALATERJA -‘sprejmem. Kožar Franc, inštalater, Domžale. 11487-1 HOTELSKEGA KURIRJA z znanjem vsaj enega tujih jezikov (nemški, francoski), išče hotel Slon. Nastop takoj. — Ponudbe je poslati poa-jetju Slon. 11610-1 DVA PLESKARSKA POMOČNIKA sprejmem. Jelčič Josip, Ljubljana, Oaletma 13. 11308-1 POSLOVODJO, moškega ali žensko, eprejmemo takoj. Ponudbe pismeno ali ustmeno na K. Z., Hotič pri Litiji. 11511-1 PORODNIŠNICA POSTOJNA razpisuje sledeča mesta: 1 medicinska sestra, 1 otroška negovalka. Informacije na upravi. 11520-1 SJ.UZBO DOBI MOJSTER BARVARNE, lahko tudi tehnik-kemik začetnik. Zglasiti sc v Tovarni dekorativnih tkanin Ljubljana, Celovška cesta 280. 11523-1 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Koper razpisuje delovno mesto eksponira-nega veterinarja s sedežem v Portorožu. — Reflcktan.ti naj dostavijo vlogo s popolnimi osebnimi podatki in navedbo dosedanje zaposlitve na tajništvo Okrajnega ljudskega odbora. Koper. 11604-1 POŠTENO DEKLE zmožno samostojnega gospodinjstva sprejme zdravnica. Privoz 6a. Javiti se nedelj* dopoldne ali delavnik od 15. ure dalje. 11605-1 DVA IZURJENA MIZARSKA pomočnika sprejme Žgajnar, Vižmarje številka 14. 11565-1 RAČUNOVODJA - BILANCIST dobi takoj zaposlitev v industrijskem podjetju v Celju. Plača po tari'-nem pravilniku. Stanovanje za samca na razpolago. Pismene ponudbe poslati na podr. SP Celje, pod »Bilancist«. 11570-1 TRGOVSKE MOČI, (poslovodjo in administratorko), sprejme kmetijska zadruga v bližini Kranja. V poštev pridejo tudi upokojenci. Naslov v podružnici »Slovenskega poročevalca« Kranj. 11560-1 TRAKTORISTA sprejme Kmetijska zadruga Kokrica. 11559-1 SLUŽBO NA KMETIJI, kjerkoli na Gorenjskem iščem. Časar Anton, Stražišče 25. Kranj. 11557-1 ZENSKO (tud: upokojenko), pošteno vajeno kuhe in gospodinjstva sprejme za nekaj časa dobra družina. Poltzve se v oglasnem oddelku. 11744-1 2 PISARNIŠKI MOCl. verzirani iz avtostroke, sprejmemo. Po-nudlb? pod »Takoj« na oglasni oddelek. 11731-1 VEC AVTOMEHANIKOV, dobrih, sprejmemo takoj. Ponudbe pod »Samostojen« na oglasni oddelek Slov. poročevalca. 11730-1 TRI ORODARJE - Specialiste za izdelavo stanc sprejme takpj„ v službo Tovarna glasbil, Mengeš. -Ponudbe naj se pošljejo na gornji naslov. 11618-1 TRAKTORISTA s šoferskim izpitom in strojno prakso sprejme takoj v službo Kmatejska zadruga Prevalje. Plača po dogovoru. Prednost imajo samski. 11100-1 MIZARSKEGA POMOČNIKA za pohištvo «prejmem. Naslov v oglasnem oddelku. 11318-1 POTNIKA, veščega za prodajo pletenin, iščemo. Pogoji ugodni. Ponudbe na oglasni oddelek pod: »Potnik«. 11328-1 PEKOVSKEGA POMOČNIKA - išče pekarna. Rakek. Nastop takoj. Plača po dogovoru. 11369-1 Več STROJNIH in ORODNIH KLJUČAVNIČARJEV, kovinostrugarjev ter enega mizarja takoj sprejme tovarna »Utensilia«, Ljubljana — Rudnik 24. 11432-1 KLEPARSKE POMOČNIKE in mizarskega mojstra sprejmemo. Plača po dogovoru. Podjetje Remont IV. — Kolezijska 4, Ljubljana. 11765-1 MIZARSKEGA POMOČNIKA in vajenca sprejmem takoj za pohištvo. Prelovšek, Pot na rakovo Jelšo 15, Trnovo. f 11755-1 S takojšnjim nastopom sprejmemo TEHNIKE - strojne (konstrukterje), elektro in kemike. »ELMA«, tovarna elektromateriala Črnuče. 1 NATAKARJA, kvalificiranega in gibčnega, iščemo. Nastop službe takoj. Hotel fivropa, Kranj. 11562-1 Slošno gradbeno podjetje »Standardi Tolmina sprejme takoj VEČJE ŠTEVILO ZIDARJEV za gradbišče Jesenice. Idrija in Pivka. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe poslati na naslov: SGP »Standard« Tolmin. 11020-1 Cinkarna p Celju sprejme v službo diplomiranega «trojnega ali elektro-atrojnega TEHNIKA z najmanj 5-letno prakso in perfektno steno-daktilograf in jo za slovenski, srbo-hrvatski in nemški jezik. Plača po tarifnem pravilniku. - Ponudbe z osebnimi podatki in navedbo dosedanjega službovanja poslati na naslov podjetja. - Nastop službe po dogovoru. 11656-1 KOLARSKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj. Terlep, Ljubljana, Jernejeva 9. 11655-1 BLAGOVNEGA KNJIGOVODJO -železninarja sprejmemo. - Ponudbe na upravo »Železnine«, Ljubljana, Parmova 33. 11652-1 Krepkega POMOŽNEGA DELAVCA sprejme takoj livarna »Mencinger«, Gubčeva 25. 11650-1 Več samostojnih MIZARSKIH POMOČNIKOV in dva navadna delavca sprejme Mizarska zadruga -Vič, Postojnska ulica štev. 56 — Ljubljana. 11649-1 IŠČEM TER ACER JA ln družabnika za beton umetni kamen. Ponudbe pod »Teracer« na ogl. odd. 11646-1 KLEPARSKEKA POMOČNIKA takoj sprejmem. Plača dobra. - Ivančič Ivan, kleparstvo, Smartinska cesta štev. 26. 11643-1 TKALSKI MOJSTER z večletno prakso in mojste* KLJUČAVNIČARSKE DELAVNICE z delovodjo šolo se takoj sprejmeta. Ponudbe na ogl. oddelek pod »Tekstilna, Ljubljana - okolica«. 11639-1. DEKLE, vajeno gospodi n j«tva, kuhe in vrtnih del sprejme dobra družina. Ponudbe pod »Dobra in poltena moč« na ogl. odd. 11625-1 SLUŽBO KNJIGOVODKINJE kmetijske zadruge s prakso blagajničarke ali pisarniške moči, z znanjem strojepisja, iščem. Naslov ▼ SP Celje. 11682-1 DIPLOMIRANI EKONOMIST z večletno prakso želi primerno službo na komercialno organizacUsko-fi-nančnem področni. - Ponudbe na ogl. odd. pod »Ekonomist«. 11670-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO -snamem. Naslov v oglasnem oddelku. 11675-1 POMOČNICO — lahko starejšo, polteno. mimo. vajeno domačih gospođin Weih del. sprejmem takoj. Trnorski pristan It. 20, Ljubljana. 11672-1 PLETILJO, res dobro moč, sprejmem takoj. Potočnikova ulica 8, Ljubljana. 11671-1 ELEKTROMC/NTER JA sprejmem takoj. Florijanska 37. 11666-1 POSTRE2N1CO sprejmem - najrajši upokojenko - za gospodinjska dela dnevno od 7—3. Ponudbe pod »Mirna in poštena« na oglasni oddelek. 11665-1 STAREJŠO ZENSKO iščem za dopoldanske ure k majhnemu otroku. Nraslov v ogl. odd. 11661-1 DELAVCE K ZIDARJEM sprejmem. Bevčar, Lepodvorska 26. 11714-1 Soboslikarskega-pleskarskega POMOČNIKA in enega VAJENCA sprejmem. Mlinarič Stanko, Pokopališka 33, Ljubljana. 11695-1 »ROG«, TOVARNA KOLES, Ljubljana, Trubarjeva cesta 72 (prej Sv. Petra cesta), sprejme takoj na delo: ELEKTRIČARJA za pogon, LAKI-RARJA, kolesnega MEHANIKA. -Vsi interesenti morajo stroko samostojno obvladati in imeti daljšo prakso. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene in osebne ponudbe sprejema tajništvo podjetja. 1 Mestno podjetje Velenje »REMONT* išče finančnega KNJIGOVODJA gradbene stroke. Ponudbe na Gospodarski Svet LOMO Velenje. 1 ZASTOPSTVA ZA DUNAJ in AVSTRIJO prevzamem od konkurenčnih podjetij. Sem dobro izveden potnik pri avstrijskih firmah. Ponudbe pošljite na naslov: Franc Herrmann, Savski breg 2, Kranj, zaradi eventualnega osebnega razgovora. V Kranju ostanem do 19. julija 1953. 11690-1 SLUŽBO pomožnega SKLADIŠČNIKA ali pa skladiščnega delavca, iščem. Zaželena Gorenjska. Naslov v podružnici Slov. poročevalca Zagorje ob Savi. 11685-1 1ASÄZEK ISCEM UPOKOJENKO 4 ure dnevno k otroku (v dopoldanskih urah). -Naslov v ogl. odd. 11709-2 POUČUJEM NEMŠČINO in ANGLEŠČINO po 80 din za uro. Naslov ▼ oglasnem oddelku. 11722-2 KEBMSm KLJUČAVNIČARSKEGA VAJENCA sprejmem. Žnidaršič, Tržaška cesta številka 88 11592-3 VAJENCA sprejmem. Kregar Ivan mizarstvo, Vižmarje št. 59 nad Ljubljano. 11591-3 TRGOVSKO PODJETJE »Steklo« Ljubljana, Titova 10 sprejme takoj vajenca in vajenko. 11334-3 VAJENCA za črkoslikarstvo takoj sprejmem. — Štrukelj, Ljubljana, Komenskega 24 a. 11723-3 ŠIVILJSKO VAJENKO sprejmem. -Ponudbe počisti pod »Zanesljiva« na ogl. oddelek. 11720-5 OTROŠKO KOLO prodam. Ob Ljubljanici 27. 11142-4 PRODAM ŠIVALNI STROJ, dobro ohraujen, okrogel čolniček, cena nizka, in 6-cevni RADIO »Tele-funken«. Kogoj, Vir 3 - pri Domžalah. 11563-4 PRODAM rabljeno kuhinjsko OPRAVO in ŠPORTNI VOZIČEK. Ogled od 12.—16. ure. šiška, 15. blok. I. stopnišče, vrata 8. 11374-4 ZOFO Z ŽIMNICO in krojaško PUPO prodam. Hruška, Čufarjeva 21. 11380-4 PISALNI STROJ, original LC Smith & Corona, prav malo rabljen, in DVE POSTELJI iz trdega lesa (zakonski), prodam. Naslov v oglas, oddelku. ' "N‘"' ""*■ 11592-4' OTROŠKO KOŠARO prodam. - Vuj-Čič. Prekmurska 2. 11403-4 PRODAM: nove usnjene hlače, kapo in rokavice za motoriste, suhe smrekove deske 20, 25 in 30 mm ter žagane trame. Smrekarjeva 11, Zgor. * Šiška. 11415-4 SINGER ČEVLJARSKI STROJ prodamo. Ob Ljubljanici 79, pritličje. 11412-4 OTROŠKO POSTEUICO prodam. -Naslov v ogl. odd. 11411-4 PRODAM MOTORČEK z vinterla-torjem za kovaško ali ključavničarsko obrt, novo. Vidovič Gorko, Litija 99. 11496-4 ŽELEZNI ŠKRIPEC - 3 tone nosilnosti prodamo. Gradbeni material, Maribor - Partizanska cesta štev. 70. 1142^-4 PRODAM dobro ohranjen emajliran ŠTEDILNIK in SOBNO PEČKO. Naslov v ogl. oddelku. 11454-4 JEKLENO MREŽO 45 mt, novo, specialno. za sušenje koruze, sadja, raznega zdravilnega zelišča in za šveplanje raznih rastlin, prodam. Ana Piki, Žalec 162. 11339-4 KAMION MERCEDES DIESEL 80/ 100, nov, nove gume, uporaben, naprodaj. Vprašati: Orlovič Branko, Zadar, Benkovačka cesta 15, Dalmacija. 11464-4 PRODAM STAVBNO ŽELEZO in KAD za zelje. Zaloška 6. 11466-4 TRITONSKI TOVORNI AVTO v odličnem stanju, prodam ali zamenjam za dober osebni avto. Naslov v podružnici »Slov. poročevalca« Novo mesto. 11478-4 NOV ZAPRAVLJIVČEK proda Kožar. Domžale. 11488-4 PLINSKI RESO na butan plin -nrodam. Naslov v ogl. odd. 11491-4 POSTELJO OTROŠKO, kompletno, železno prodam. Naslov v oglasnom oddelku. 11542-4 PREPROGO, novo, krasno, 2,5 X 3 m, prodam. Naslov v ogl. odd. 115S0-4 VOZIČEK, športni, globok, poceni prodam. Naslov v ogl. odd. 11524-4 MOTORNO KOLO 125 Ilo. v dobrem stanju, prodam. Hren, Cankarjevo nabrežje 5. 11517-4 ZENSKO KOLO prodam. Ogled pri vratarju, Strojna delavnica Ljubljana — šiška, vbod iz Parmove ulice. 11512-4 OTROŠKO STAJICO prodam. Resljeva 23. 11607-4 ŽENSKO KOLO Ideal prodam. Zagorc. UJica na grad 4. 11525-4 BENCINSKI MOTOR znamke Fich-tel & Sachs, 7—7.5 KS, primeren za kmečko gospodarstvo, ugodno prodam. Janežič Ivan, Ljubljana. Orlova 11. 11526-4 RISALNI APARAT ISIS - Kubi-mann, prodamo. Ponudbe na ogl. odd. nod >54 tisoč«. 11527-4 NOV ŠIVALNI STROJ in betonsko železo 400 kg profil 20 mm prodam ali zamenjam za novo žensko italijansko kolo ali kupim. Stanežiee 54. št. Vid nad Ljubljano. 11551-4 KOZO dobro mlekarico prodom. Cero M — Nova Poljana 70 St. Vid. 11556-4 ELEKTROMOTOR, jakost 6.4 KW proda Gradb. podj. Moste. T.j. Zaloška 51a. 11540-4 OTROŠKI 3 OZICEK, globok, črn, tapeciran, skoraj nov, prodam. Naslov r ogl. odd. 11543-4 ZENSKO KOLO »Feldpost«, dobro ohranjeno, zamenjam za radio ali prodam. Dominco, Vodovodna 22 — Fond. 11344.4 TRAKTORSKI PVOBR 4ZDNT PLUG »Sima« za traktor »Fiat« R25 naprodaj. V ogled, Crtomirova ulica številka 3. 11547-4 3IVALNT STROT. brezhib°n. prodam. Perpar. Medvedova ulica It. 8. dvorišč». 11319-4 MOTORNO KOTO. 200 orrn prodam. Naslov: Podružnica »Slovenski no-ročpvalecr Kr« n j. 11556-4 VEČ ST ASGTC aRSKTH STROTFV za izdelavo čokolade in bonbonov ter eca 1500 kg azbestu za izolsHio po nizkih cenah prodamo. »Pekarn*« K rani. 1155R-4 POGRE7LJTV STV.4T,NT STROT nrodam. Naslov SP Celje. 11568-4 BANDONIUM HARMONIKO prodam. Petrnelj, Mestni trg številka 24, Radovljica. 11563-4 INVENTAR, dobro ohranjen in zalogo prodam zaradi boleznL 11569-4 AVTO FORD-EIFEL v zelo dobrem stanju, kakor nov, prodam. Vprašati: Zagreb, Nova c. 97, Vulkani-zacija, tel. 37-879. 11571-4 RADIO, pctcevni in električni gramofon, ugodno prodam. Titova cesta številka 71/1. 11575-4 KOLO ZENSKO, italijansko, prodam. Titova 71 /I. 11576-4 MOŠKO IN ZENSKO KOLO prodam ali zamenjam za motorno kolo, tudi v nepopolnem stanju. Banko, Titova 17/III. 11582-4 MOTOR NSU (125) prodam. Kolezijska 19/1., Trnovo. 11584-4 MESOREZNICO Wolf prodam. Ježica 15 11608-4 EMAJLIRAN ŠTEDILNIK bel, z dvema pekačema, kotličkom za vodo, v prav dobrem stanju prodam. Ogled ob delavnikih od 16. do 18. ure Galetova 11/1. levo. 11611-4 AVTO, OPEL. Olimpija, v odličnem stanju, prodam. Robičeva 3, Ljubljana. 11588-4 ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Kole-ziiska 19/1. 11585-4 DETELJO ZA KOŠNJO prodam. Mala vas 29. Ježica. 11589-4 BIZERBA AUTOMAT za rezanje šunke in salame prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 11598-4 DOBRO URARSKO STRU2NICO, Lorch Schmidt 6 mm — prodam. Bled - Grad 47. J1599-4 MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam. Rudnik 92-1. 11727-4 KANU-COLN naprodaj. — Velika čolnarska 20. Ogled od 17. ure naprej. 11728-4 AKUMULATOR, 6 V avtomatski, smerni kazalci, poceni prodam. 2erjal, Pavšičeva 14. 11748-4 POMOŽNI MOTORČEK za dvokolo in radio DKE prodam Naslov • v oglasn*’m oddelku. 11749-4 ELEKTRIČNI KUHALNIK na dve plošči prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 11750-4 UMIVALNIK, velik. porcelanast, z vsem priborom, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 11751-4 TRI SALONARJE sem š, inozemske, št. 37.5 in gojzerice št. 42 prodam Naslov v oglasnem oddelku. 11753-4 PISALNI STROJ »Stoewer« s kovčkom, prenosljiv, prodam. — Aleševčeva 31-1-5. 11729-4 ŠPORTNO KOLO italij. znamke, skoraj novo, prodam. Celovška cesta št. 20. 11732-4 F-POZAVNO. B-trobento, trivrst-no diatonično harmoniko lovsko puško Hamerles prodam Naslov v oglasnem oddelku. 11733-4 VOZ. nosilnost do 3000 kg. primeren za prevoz lesa, v dobrem stanju, ugodno' prodam Kanc, Pr stavca. Veliki Gaber, postaja Radohova vas. 11734-4 AVTO RADIO »American Bosch«, 6 V, naprodaj. Ogied Radio servis, Cankarjeva 3-1. 11735-4 3 OSEBNI AVTOMOBILI evropske znamke, brezhibni, naprodaj .Porabe bencina 8 I. — Plačljivo z virmanom. Ponudbe na podjetje »Pomoravka«, Beograd. Ulica Vojvode Brane 49. telefon št 41-527. 11738-4 DEŠKI BICIKEL št. 26. prodam. Škulj Rožna dolina. Cesta IX, štev. 16. 11742-4 MOŠKO KOLO prodam. Gradišče štev 14, Masnoglav. 11743-4 ŠTIRISEDEŽNI OSEBNI AVTO v brezhibnem stanju, prodamo. Ponudbe pod »600.00G ain« na oglasni oddelek. 11383-4 OSEBNI AVTO v zelo dobrem stanju prodam ali zamenjam za manjši tovorni avto. Pišite na oglasni oddelek pod »Avto«. 11382-4 TEKSTILNA TOVARNA ▼ Preboldu proda: ČRPALKO, dovod 170 mm premera, odvod 150 mm premera, kapaciteta cca 1000 litrov na minuto. MOTOR KW 20, V 380, A 39.5 obr. na min. 1450. GENERATOR KVA 435, V 500, A 540 obr. na min. 500, z vzbujevalnim strojem na osi generatorja. - Vse natančnešje informacije daje Uprava podjetja. 11331-4 ŠIVALNI STROJ z dolgim čolničkom prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 11614-4 RADIO »KOSMAJ« 49 prodam. Vodnikova 71, Šiška. 11662-4 MOTORNO KOLO DKW 350 ccm, v odličnem stanju, prodam. Peterka, Masarykova 54. 11667-4 POHIŠTVO prodam (kredenca, omara, stoli itd.). Prijateljeva ul. 1 a, II. nadstr., od 2—4. 11677-4 BENCINSKI AGREGAT za polnjenje akumulatorjev na 12—16 W, prodam. Mesojedec Franc, Prapretno, Radeče pri Zid. mostu. 11684-4 MOŠKO KOLO štrapacno in dobro ohranjeno, prodam. Topniška ul. 18/11., desno. 11674-4 SADNO STISKALNICO, premer 50 cm, prodam. Kregar Mirko, Vižmarje 72 (ob progi). 11669-4 MOTORNO KOLO DKW 200 ccm. prodam. Ogled dnevno od 6.—14. ure pri Bremec, Celje — Miklošičeva. 11683-4 RADIJSKI APARAT »Telefunken«, 6-cevni (jeklenke), brezhiben - prodam. Beethovnova 15 (kuhinja). 4 F. REINER & Co. WIEN IX/1, 200 do 220 Volt - Kocheistrom zobozdravniki ord. strojček, rabljen — prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 11757-4 KUNCE, najboljše — prodam. Ljubljana, Vič, Čarapova 6. 11758-4 NJIVA, površine 2500 m2, pri Novih Jaršah, naprodaj. Vprašati: Poljedeljska IS. Zelena jama. 11759-4 KAVČ, solidno izdelan, prodam. Poizvedbe Trubarjeva 71. 11760-4 LANCIA APR ILIA naprodaj. Ogled: Ljubljana, Ribja ulica 4, med 13. in 15. uro. 11761-4 ZENSKO KOLO prodam. - Hrenova ulica 3. 11763-4 SLADOLEDNI KOMPLET. APARAT starejši, dober, prodam. Ponudbe pod 380 na ogl. odd. 11766-4 KUHINJSKO OMARO, dobro ohranjeno. poceni prodam. Naslov v ogl. oddelku. 11767-4 DOBER RADIO, nemške znamke, prodani. Titova cesta 69 a, II. nad-strooic. desno. 11768-4 OTROŠKO POSTELJICO, lepo, veliko. z žimnatim vložkom, prodam. Košir, Titova 37/11. 11769-4 SADNO STISKALNICO, novo, poceni prodam. Bartol, Funtkova 40. Ljubljana. 11620-4 RADIO »PHILIPS«, 4-cevni, prodam ali zamenjam za moško kolo. — Galetova 10. šiška. 11622-4 MODERNO JEDILNICO prodam. -Ogled v nedeljo od 10.—12. ure v Pugljevi ulici 101, Kodeljevo. 4 DALJNOGLED - Busch »Terlux«, 18X, pripraven za planince ali gostišča. prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 11629-4 OTROŠKO KOLO prodam. Tavčarjeva 4/I.. Debevc. 11632-4 MOTOR 99 - NSU prodam ali zamenjam za moško kolo. Kladnik, Komenskega 26. 11655-4 DVOJE MOšKTH KOLES - dobro ohranjenih, prodam. Gostilna »Planinka«, Moste. 11636-4 MOŠKO IN ŽENSKO KOLO v odličnem stanju, in 5 kg volne za odeje, ugodno prorlam. Sedej, Ajprova ul. 11 (nrei Cerkvena). 11637-4 LAHKO MOŠKO KOLO prodam. -Streliška 24. n rit!., desno. 11638-4 MOTOR 200. štiritaktni, v odličnem stanju, nrodam najvišjemu ponudniku. Kolodvorska 6. 11645-4 CILTNDER za motorno kolo Saks, 99 ccm. prodom. Vuodragovic — Osoie 3. Lhihlmna. 11647-4 MOTORNO KOT.O DKW 97 ccm, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 11651-4 DVE LUTZ PECT prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 11654-4 RADIO. 5-cevni. in ŽENSKO KOLO prodam. Jerančič, Župančičeva 10. pritličje, desno. 11659-4 AVTO. transportni, nosilnost 1 tono, zaprt, prikladen za prevoz kruha, mesa itd., gen. urejen — ugodno prodam. Naslov SP Celje. 11660-4 AVTO DKW. .športni, trisedežni. naprodaj. Zaloška c. 15. 11617-4 BLOK MOTORNO GRED in bregasto osovino od motorja »Man«, 6 cilindrov, »Diesel«, tipa 69 A 38, in blok od »Alfa Romeo«, 6 cilindrov, »Diesel«, nov in 2 glavi — prodam. Ponudbe: »Jugoreklam«, Ljubljana, Kidričeva 6. 11503-4 ZENSKO IN MOŠKO KOLO »Puch«, dobro ohranjeno, prodam. Povše-tova 44. 11719-4 PAPIGE, mlade, lepe, poceni prodam. Cerkvena ul. 21, vrata 39 — Trnovo. 11717-4 ČISTOKRVNE NEMŠKE OVČARJE prodam. Hrenova 17. 11716-4 POSTELJO in ŽIČNI VLOŽEK _pro-dam. Naslov v ogl. odd. 11715-4 ELEKTRIČNI KUHALNIK, zvočnik, elektronke, drobni radio material v— prodam. Vsak dan od ponedeljka od 17—19. Flerč, Gledališka til. 10. III. nadstr 11713-4 RADIO APARAT prodam po zelo ugodni ceni. Naslov v ogl. odd. SP. Ogled od 14-16. 11711-4 DVE RAZLIČNI POSTELJI s peresnima žimnicama prodam. Trubarjema cesta 20. 11710-4 BILJARD v prav dobrem stanju — naprodaj po zmerni ceni. Ogled v dopoldanskih urah. Sind, podružnica »A RDEL«, Celovška cesta 5, Ljubljana. 11708-4 DAMSKO KOLO italijanske znamke prodam. Ravnikarjeva 4. 11706-4 POLTOVORNI AVTO »Ford« A. v odličnem stanju, prodam. Ogled od ponedeljka dalje. Kogoj, Verovško-va 32, Ljubljana. 11705-4 MOTORNO KOLO, 125 ccm, dobro, prodam. Zaloška c. 33, Ljubljana. 11702-4 ZENSKO ŠPORTNO KOLO, italijansko, prodam. Ogled pri čuvaju koles na kolodvoru. 11698-4 PRODAMO PO UGODNI CENI: 5 m železne dimne cevi, premera 40 cm, železna dvoriščna dvodelna vrata, širine m 2.60, 900, litrsko železno cisterno, hladilnik za avto, kompleten, širine 62, višine 80 cm, zračnice in obroče za avto 10.50 X 16, 1 majhen in 1 velik boben. Naslov v ogl. oddelku. 11692-4 POLTOVORNI AVTO, 1 tonski, v brezhibnem stanju, z rezervnim kompletnim strojem in raznimi nadomestnimi deli se proda ali zamenja za 3 tonski avto v enakem stanju. Razlika se doplača. Ponudbe na »Megrad«, Kranj. 11688-4 KONJA 2 ali 3 leta starega, prodam ali zamenjam za kravo. — Dobrunje 6. 11721-4 RADIO »GELESO«, najnovejši, prodam. Mestni trg 6T. 11724-4 ENOFAZNI ELEKTROMOTOR */* KS, prodam. Ljubljana, Stoženska 225. 11726-4 is $ toBi DIESEL MOTOR, stabilni, 100 do 250 KS kupim. Opis motorja in ceno poslati: Golob, bolnišnica Sušak. 5 ZENSKO KOLO, dobro ohranjeno (italijansko), kupim. Počaj, Hrenova ulica 17. 11460-5 VODNO ČRPALKO - »Utta pumpo« kupim. Kunovar Franjo, Koželjeva ul. 4, Ljubljana. 11467-5 AVTO DKW, Olympia, Fiat 500, 1100 ali slično, v brezhibnem stanju, kupim. Ponudbe s ceno in opisom ogl. oddelku pod: »Gotovina«. D485-5 ROBOT 1:2 in MOTORČEK ZA KOLO kupim. Ponudbe pod »Foto« na oglasni oddelek. 11490-5 MESARSKI MEŠALNI'STROJ s ka- Paciteto od 50 kg naprej kupimo. onudbe na Slovenija Zivinopromet, Ljubljana, Dalmatinova 1. 11612-5 ALUMINIJEVO ŽICO 12 mm2 do 25 mm2 kupi Boh Ivan, Duplice_4, p. Grosuplje. 11613-5 KOLO, dobro ohranjeno, štrapacno, kupim. Ponudbe pod »Trpežno kolo« na ogl. odd. 11513-5 STARE ODEJE (deke) kupimo. Naslov v oglas, oddelku. 11541-5 TURBINO FRANCIS s padom 17— 25 metrov, s kapaciteto 1.000— 1.500 litrov na sekundo, z regulatorjem ali brez njega ali dve turbini od 500—750 litrov na sekundo, kupim. Ponudbe poslati na naslov Svetozar BabarogiČ,—Jsjubljana, Ka-piteljska št. 9. ^ 11522-5 AVTO znamke Topolino ali DKW kupim. Naslov v oglasnem oddelku. 11740-5 STISKALNICO 4—10 ton (Spindel Presse) kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek pod »Stiskalnica«. 11764-5 Kupimo za »Krup« Junkers 5 ton KOMPLETNO PREDNJO OS, po možnosti s sponami in volanom, odnosno slično os s premerom od enega do drugega gibljivega klina (feder bolcna) 71 cm. Ustmene ali >ismene ponudbe na Predstavništvo 'ombinata Borovo, Ljubljana, Ko- {c . menskega 24, tel. 20-584. 11502-5 TEŽJI STROJ za čiščenje parketa ter večji SESALEC ZA PRAH, kupimo. Ponudbe na Industrijo usnja, Vrhnika. 11553-5 ZLATE UHANE za narodno nošo ali koške kupim. Ponuditi v trgovini. Celovška 28. 11640-5 STISKALNICO 40 ton pritiska, kupj Tovarna glasbil, Mengeš. . 11619-5 AVTO »TOPOLINO« ali DKW, v slabem ali nerabnem stanju, kupim. Ponudbe poslati pod »Mali vto« na ogl. od. 11663-5 JAM avto« na ugi. uu. _„ , BREZHIBEN POLTOVORNI AVTO £°sP°,d. 800 do 1500 kg, kupimo. Ponudbe 1 onuat pod »Dobra znamka« na oglasni oddelek. 11384-5 BUKOVE DESKE, nepariene, suhe, 2.5 do 8 cm debeline, kupim. — Knafeljc, mizarstvo, Ljubljana, Celovška 287 a. 116975 PISALNI STROJ z dolgim valjem kupimo. »Obnova«, Smartinska ce sta 21. 11699-5 TELERRAD in KEGELRAD (Tri-bling) za tovorni avto Saurer, model 4 BTDV-i), nosilnost 5 ton, leto izdelave 1941, kupimo takoj. - Ponudbe poslati na »Kemofarmacija«, Ljubljana, Metelkova 7. 117035 PLETILNI STROJ št. 8, dolžina 30 do 60 cm, kupim. - Naslov ▼ ogl. oddelku. 11712-5 BENCINSKI MOTOR na magnetni vžig, ca 200 ccm, samo v dobrem stanju, kupim. Naslov v oglasnem oddelku. 11718 3 B0GP5 VIOLINO (s škatlo in notami) zamenjam za žensko kolo. Ponudbe na ogl. odd. pod »Violina«. 11329-6 RADIO APARAT »Savica«, nov, zamenjam za cement ali prodam. Zibelnik, Kokrica 114 Kranj. 11564-6 AVTO TOVORNI Dodge 2 ali 3 tonski «e zamenja za lažjega od 0.5— 1.5 ton, najrajši popolnoma zaprtega. Naslov v ogl. odd. 11586-6 mmsmm STIRISTANOVANJSKO HIŠO v neposredni bližini centra Ljubljane, prodam. Delno plačilo z zazidljivo parcelo je možno. Ponudbe na »Slovenskega poročevalca« pod: »Gotovina«. 11405-7 KDO PRODA DOSMRTNO raaniše komfortno stanovanje starejši vdovi, po možnosti z vrtom. Ponudbe pod »Mirno sožitje« v ogslasni oddelek. 11479-7 KUPIMO KOMFORTNO ŠTIRISOBNO STANOVANJE s kabinetom v vili. Pi*mene ponudbe v ogl. odd. pod »Mirno«. 11498-7 HIŠO Z LEPIM VRTOM, tristano-vanisko, v Ljubljani, prodam. Ponudbe pod »Lepa lega, blizn tramvaja« v oel odd.. 11482-7 ENODRUŽINSKO HTSTCO ali etažno stanovanje v Ljubljani kupim. Dam lahko tudi eno ali dve hiši v večjem treu Notraniske v zameno. Ponudbe pod »Po želji« v oelasni oddelek. 114S4-? HIŠO — polovico. 7 prostorov, blizu tramvaja, prodam. Vprašati pri Stekla«;«. Polian«ka 59. 11510-7 PARCELO PRI ZALOGU prodam ali zamenjam za 3.000 kg cementa Naslov v ogl. odd. 11514-7 HIŠA S TRGOVSKIM LOKALOM, z možnostjo takojšnje vselitve »c proda v Kranju. Naslov v podružnici »Slovenskega poročevalca« Kranj. 11555-7 ENOSTANOVANJSKO HIŠO v Celju ali okolici kupim ali dam v zameno za hišo s sadonosnikom v Zg. Savinjski. Naslov v podružnici Poročevalca Ptuj. 11601-7 ENOSTANOVANJSKO HIŠO, vseljivo, ali stanovanje kupim v Ljubljani ali v njeni okolici. Ponudbe pod »Do 400.000« na ogl. odd. 11583-7 ENONADSTROPNO HIŠO prodam ali zamenjam za posestvo. Prevolnik Ludvik, Celje, Polule 7. 11566-7 STAREJŠA VDOVA kupi enosobno komfortno stanovanje, vse pritikline, nekaj vrta, severna periferija. Ponudbe na ogl. odd. pod »Gotovina«. 11431-7 ENODRUŽINSKO VILO (HIŠO) ali pol dvodružinske v Ljubljani, kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod »Takoj«. 11658-7 SREDNJE RODOVITNO POSESTVO blizu Ljubljane, prodam. Informa-ciie daie Buffet Pošta. 11657-7 VEČJO POVRŠINO barjanske zemlje zameniam za parcelo v Ljubljani ali bližini. — Naslov v oglasnem oddelku. 11644-7 Nov* vseljivo DVOSTANOVANJSKO HTSO. z vrtom, v južnem delu Ljubljane, prodam. Ponudbe na ogl. odd pod >214«. 11634-7 MANJŠO HIŠO, tudi v okolici Ljubljane. z večjim prostorom, šupo ali podobno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod: »Prednost severni del«. 11628-7 VEČJI PROSTOR, klet ali skladišče, vzamem v najem ali kupim. - Ponudbe na oglasni oddelek pod »Takoj«. 11627-7 ZGRADBO ali manjšo POSEST, pripravno za večjo obrt, kupim ali vzamem v najem. Ponudbe na ogl. oddelek pod: »Ljubljana * okolico«. 11707 7 V NAJEM LOKAL, prikladen za vsako delavnost, posebno za trgovino ali trgovsko skladišče, odstopim. Odkupnina So dogovoru. Vprašati na »Foto lilković« Rijeka III. 11572-8 LOKAL ZA KROJAŠKO OBRT, v centru mesta ali bližini, iščem. Ostalo po dgovoru. Naslov v ogl. oddelku. 11606-9 LOKAL za urarja-zlatarja za avgust, samo center Ljubljane, iščemo. -Ponudbe na ogl. odd. pod: »Dam tudi odpravnino«. 11673-8 STANOVANJE SOBO ODDAM za pomoč v gospodinjstvu. Prednost imajo upoKo- i'enke. Ostalo po dogovoru. Pontid-e na ogl. oddelek pod »Sonce in zrak«. 11375-9 UGODNOST OSTARELIM KMETOVALCEM: nudim nagrado za družinsko stanovanje v okolici Ljubljane, prevzamem tudi kmečka dela — moška in ženska. Bene Martin, Gradb. podjetje, Zaloška cesta 51 a, Ljubljana. 11505-9 SOBO S KABINETOM v Rožni dolini zamenjam za eno- ali dvosobno stanovao ie. Ponudbe v oglasni oddelek pod: »V okolici Rožne doline«. 11492-9 ZAMENJAM DVOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami v strogem centru Ljubljane za odgovarjajoče v Zagrebu. - Ponudbe v ogl. odd. pod »Hitro«. 11395-9 MIRNA UPOKOJENKA, redovnica, stara 45 let, iščem prazno sobo. -Naslov v ogl. odd. 11398-9 ZAMEN TAM ENOSOBNO STANOVANJE za enosobno s kabinetom. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nagrada 20, mesto«. 11404-9 Unio. rrrofesnr brez otrok nttmo išče DVOSOBNO STANOVANTE z vrtom v Ljubliani ali bližnii okolici. Ponudbe pod: »Dober plačnik« v oglasni oddelek. 11416-9 ENOSOBNO STANOVANJE s kabinetom, zamenjam za večje dvosobno. Hojs, Gasilska 15, Šiška. 9 LEPO manjše komfortno STANOVANJE v centru Beograda menjam za slično v Ljubljani. Vprašati: telefon 21121. Korošec. 11427-9 ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za trisobno s kopalnico. Ponudbe pod: »Trolejbus« v oglasni odedelek. 11435-9 OPREMLJENO SOBO plačam dobro. -Ponudbe v oglasni oddelek pod »Priden študent«. 1L452-9 DVOSOBNO STANOVANJE v šiški pri tramvajski postaji zamenjam za trisobno, najraje fužni -del Ljubljane. Naslov v ogl. odd. 11465-9 UPOKOJENKA nujno išče prazno sobo, sprejme tudi kot sostanovalka. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Upokojenka«. 11548-9 KOMPLETNO ENOSOBNO stanovanje na Reki zamenjam za enako v pritličju z vrtom v Ljubljani. Pogoj: odkup pohištva. Naslov v podružnici »Slovenskega poročevalca« Kranj. 11561-9 SOBO ODDAM mlajšemu dobrosrčnemu upokojenemu intelektualcu, samskemu ali vdovcu, ki bi tudi arsko upravljal vrt in hišo. onudbe s polnim naslovom pod »Jesen 53« na ogl. odd. 11594-9 3-SOBNO STANOVANJE v Mariboru menjam za lepo enako v Ljubljani. Ponudbe na podružnico Poročevalca Maribor pod »Krasna lega«. 11602-9 ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam v Rožni dolini, Predjamska št. 47. Košir. 11597-9 STANOVANJE V MARIBORU, lepo, zamenjam za stanovanje v Ljubljani. Ponudbe pod »Selitev« na ogl. oddelek. 11596-9 ENOSOBNO STANOVANJE s kabinetom v podpritličju zamenjam za dvo>obno ali enako. Naslov v ogl. oddelku. 11515-9 ENOSOBNO STANOVANJE, sončno, v centru Maribora, zamenjam za enako v Ljubljani. Naslov v ogl. oddelku. 11532-9 ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za večjega. Predjamska 36., Roina dolina. 11545-9 VEČJO VSOTO DENARNEGA posojila dam onemu, ki mi preskrbi prazno sobo v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. 11529-9 PRAZNO SOBO s posebnim vhodom v centru ali bližnji okolici išče uradnica ponudbe pod »Nagrada-drva« na ogl. odd. 11615-9 KDOR MT ODDA SORO s pohištvom ali prazno, dobi 50.000 din brezobrestnega doleoročnega posojila. Ponudbe na ogL odd. pod »50.000 posojila«. 11642-9 PRAZNO SOBO s posebnim vhodom proti dobri nagradi in plačilu išče inženir. Ponudbe pod »Nagrada« na ogl. odd. 11641-9 ZAMENJAM enosobno komfortno službeno stanovanje za prav tako komfortno neslužbeno enosobno s kabinetom ali dvosobno, Frankopan «ka 26. 11630-9 ZAMENJAM 2 lepi vezani sobi s teraso in drvarnico, za 1 veliko sobo z vhodom s stopnišča in drvarnico ali za garsoniero. Ponudbe na ogl. odd. pod »Obrazložitev« 11626-9 DVOSOBNO STANOVANJE s kuti im 1o zamenjam z enak’tn ali z večjim enosobnim s kab metom. Psmene ponudbe ood šifro M}rr-no« pustit«* v oglasnem oddelku Slov noročevGlca. 11746-9 DVOSOBNO STANOVANJE s kuhinjo in sobo s posebnim vhodom. zamenjam z dvosobevm stanovanjem s knhnio in kato'-netem. — Pismene ponudb** pod šifro »Takoj« poslati na ogl. oddelek SP. 11745-9 IŠČEM SOBO s posebnim vhodom za nagrado. Ponudb«* pod »Točen plačnik« na oglasni oddelek. 11739-9 KRASNO SOBO v Mariboru zamenjam za sobo v LiubUani. — Pismme ronudbe pod »Pravna« na oglasni oddelek. 11737-9 Bržkone sem zamenjala dva vzorca... ZLOBEN ODGOVOR Hans Billov, naslednik Frana Lachnerja, nemškega skladatelja, je dirigiral par mesecev po svojem nastopu v monakovskem dvornem gledališču Beethovnovo skladbo., ki so jo poslušalci sprejeli z velikim odobravanjem. Med poslušalci je bil tudi Lachner. Po končanem koncertu je Billov vprašal Lachnerja: »No, gospod Lachner, kaj ni bil orkester imenitenf* Lachner ga je ponosno pogledal in dejal: »Saj drugače ne more biti. V dveh mesecih vendar ne morete pokvariti tako sijajno izvežbane-ga glasbenega zbora.* OPREMLJENO ALI PRAZNO SOBO išče s 1. avgustom, čc le mogoče v centru mesta, miren in čist uradnik. - Ponudbe na ogl. odd. pod »Resen in miren«. 11623-9 OPREMLJENO SOBO, po možnosti poseben vhod, išče šivilja. Ponudbe na ogl. odd. pod »Solidna«. 11621-9 GREM KOT SOSTANOVALKA, plačam dobro. Ponudbe pod »Čimprej« v ogl. odd. 11681-9 VELIKO SONČNO SOBO s posebnim vhodom in pritiklinami, v centru, in enosobno stanovanje za hišnika istotam, zamenjam za dvosobno stanovanje. Ponudbe poslati na ogl. odd pod »Poceni«. 11680-9 SOBICO, skromno, prazno, išče upokojenka proti pomoči. Naslov v ogl. odd. 11676-9 MIRNA USLUŽBENCA da nagrado tistemu, ki ji preskrbi SOBO. Ponudbe pod »Brez obiskov« na ogl. oddelek. 11664-9 KUHINJO in SOBO na periferiji zamenjam za enosobno s kabinetom proti nagradi. Ponudbe na oglasni odd. pod št. »70.000«. 11762-9 BOLNIČARKA, upokojena, išče prazno sobo. V potrebi pomaga pri bolniku. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Tiha«. 11506-9 ZAMENJAM v centru veliko dvosobno STANOVANJE hišnika za enako nelj,išnika. Ponudbe pod »I. nadstropje« v ogl. odd. 11701-9 VSOTO DENARJA, zgubljeno v Logatcu, dvignite na Tajništvu za notranje zadeve, Ljubljana okolica, Rimska 22. 11635-10 IZGUBLJENO DENARNICO Pr'v-šek. Stožice 180. vrniti! DenaT obdržite! 11747-10 OD TRŽIČA DO PODBREZl J se je izgubila ženska zapestna ura. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v tovarni »Triglav«, Tržič. 11704-10 IZGUBIL SEM DENARNICO v avtobusu od Ljubljane do Skaručne. Poštenega najditelja naprošam, da jo vrne na naslov. 11696-10 UPOKOJENCU, oženjenemu, se nudi lepa prilika preživljanja na srCd-njevelikera posestvu v Beli krajini. Ponudbe z navedbo družinskih članov Društvu upokojencev v Semiču. 11576-11 MAMICE, Vašega malčka Vam najlepše fotografiramo pri nas. Različni posnetki — cena ugodna. Foto »Pauli«, Trubarjeva 38. 11481-11 LETOVANJE NA MORJU tri mesta v Sindikalnem domu Kaštel Stari od 16. do 31. julija oddamo takoj članom katerega koli sindikata in njih družinam. Sindikat Univerze, Ljubljana. 11648-11 Pošteni najditeljici GRIZANČIČ RUŽI, Dalmatinova ulica 13, uslužbenki »Slov. poročevalca«, se iskreno zahvaljujem za vrnjeno denarnico. Kolesa Emanuel. 11670-11 V oglasnem oddelku dvignite sledeče ponudbe: Absolvent, Blok 11052; Center 9604; Cimorej 9712; Dobro ohranjeno 11053; Do 1 milijon; Dva za eno 10863; Dober dreser; Do 4,000.000; Dobra šivilja 10937; Elektromaterial 10129; Etaža 9315; Gorenjska 10827; Gotovima raizpoložlji-va 10427; Gradbena ko-respondent 7565; Gotov na 9438; Gotovina — takoj 10196; Hišo in vrt 10869; HmeCovke 10805; Izvež-bana; Kolo 9625; Kratek klavir 10003; Kotiček 1237; Klavir 9271; Kompresor 9293: Krasna lega 9286; Kavcija na razpolago 10416; Komfortno 1405: Lahko center 11069; Ljubljana — takoj 10811; Ljubljana 9294; Ljubljana 10010; Lepo sončno: Lepa lega; Ljubljena 100— 11281; Ljubljana, Lahko najbližja okolica; Mirna 1257; May; Mirna; Miren dom 10428; Miren kotiček: Manjše 1369; Nastop takoj 9924; Naibližja okolica 11136: Oskrba v hiši 9879; Obrt 11082; Potnik 11328: Perferija 1179; plačam takoj; Pridna 11028; Resno 10119; Selitev pincam 11107; Skupnost 11289; Stalno mesto; Savica 1350; Sončno 11134; Selitev 11199; Šivalni stroj 11059; Trajna zaposlitev; Takoj 11096; Takoj 10322; Takoj gotovina; Tajnik 10133; Ueodno 11000; UL*5d-nost 1953 — 10585: Ugodno za razveden 10630: Varstvo 11396; Vestne 1-9858; Verziran 10695; Zamenjava 10380; Zanesljiv vesten; Zelo dober poslovodja 10138; Zaposlitev; Zračne puška 11134; Zamenjava stanovanja 9654 ; 230.000: 11189; 10.000; 1. jul*:j 1953 ; 2-4 sedežni. -11 •*••*••••••••!•••■•••••• • • Sprejmemo samostojno ? ? prvenstveno moč, • f TEKSTILNEGA j I TEHNIKA : • z daljšo prakso, z odgo- j • varjajofim delom za na- j • bavni oddelek. Predpo- : i goj perfektno znanje * j nemške korespondence • j in vodstva administraci- f : je v nabavnem oddelku. • : Nastop takoj. Ponudbe • • poslati Tekstilni tovarni i ? »Inteks«, Kranj pod ši- : ? fro »Agilen« * • • • ••• •*• ••• ••• .«• 8. str. 7 SlovetisIR poročevalec '/ STBV- 162 / 1Z- JULIJA 1953 Najboljši dijaki sežanskega okrala v Portorožu Sežanski odličnjaki v Portorožu Goriški Kras za Dan vstaje Ob zaključku šolskega leta je OLO Sežana povabil najboljše dijake in učence v sežanskem okraju na izlet v Portorož. Štirideset odličnjakov iz osnovnih šol in gimnazij ter šol učencev v gospodarstvu je pred nekaj dnevi odpotovalo proti morju. Po kratkem postanku v Kopru, kjer so si ogledali lepote tega obmorskega mesteca, so nadaljevali pot v Portorož, kjer jim je bilo v hotelu »Partizan« pripravljeno kosilo. Po kosilu so se zbral: v posebni sobi hotela, kjer sta odličnjakom spregovorila predsednik OLO Sežana tov. Danilo Petrinja in predsednik Sveta za kulturo in prosveto pri OLO Sežana tov. Dušan Ru-dež ter dijakom čestitala za dosežene uspehe v šoli in marljivo delo v pionirski organizaciji. Vsak odličnjak posebej je po čestitkah prejel v dar knjigo. V imenu nagrajenih sta se zahvalili dijakinji tomajske in komenske gimnazije ter izročili predsedniku kot dar šolskih kolektivov, štjri risbe in pepelnik Iz kraškega marmorja. N. Z. Za proslavitev Dneva vstaje je okrajni odbor Zveze borcev v Trbovljah organiziral te dni partizanske patrulje iz centrov Trbovlje, Zagorje, Hrastnik in Kadeče. Cilj pohoda je partizanska vasica Brunk nad Radečam^ kjer se bodo 22. julija združile’ s patruljo iz rudnika Krmelj. Patrulje bodo spotoma obiskale partizanske družine. Na Brunku, kjer so okupatorji požgali vas ln ustrelili veliko število tamkajšnjih domačinov, bo na mestu. kjer so bili ustreljeni, odkritje spominske plošče. Občinski odbori v okraju pa Pred dnevi so končali šolsko leto tudi v kmetijsko gospodinjski soli v Radljah ob Dravi, ki jo je obiskovalo 32 deklet. Naučile so se umnega gospodinjstva in gospodarstva, izpopolnile so svoje znanje v splošnih predmetih in navadile so se tudi samostojno misliti in pravično ocenjevati skrb ljudske oblasti za človeka na vasi. Vestna in požrtvovalna ravnateljica šole tov. Dušica Kolaričeva je ponosna tudi na uspehe, ki so jih dosegla dekleta zadnjega letnika. Bilo je kar 10 odličnih, 10 prav dobrih, 11 dobrih in samo ena zadostna. Jn to navzlic temu, da so na šoli »amo tri stalne učiteljice. Zlasti so se izkazala dekleta v strokovnih predmetih, kar jim bo posebno koristilo v borbi z zaostalostjo, Dve žrtvi Save v Zagrebu V Zagrebu sta v četrtek utonila pri kopanju na Savi dva srednješolca, brata Vladimir in Željko Katič. Enajstletni Željko se ja začel potapljati in klicati na pomoč. Osemnajstletni Vladimir je takoj skočil v vodo, da bi rešil brata. Ta pa se ga je krčevito oklenil in kmalu sta oba izginila v valovih. Njuni trupli so našli čez dve uri tesno objeti. Po centralni proslavi Dneva vstaje slovenskega naroda, ki bo v Novi Gorici, bodo tudi lokalne proslave v posameznih občinah. Na goriškem Krasu bodo obenem proslavljali tudi svoj občinski bodo na predvečer praznika priredili akademije, kjer pa teh ne bo, pa slavnostne seje. Na gričih bodo zažgali kresove. Na sam Dan vstaje bodo mestni odbori ZB skupno z okoliškimi odbori organizirali izlete v naravo. Trboveljčani bodo odšli na Partizanski vrh in Klek, Hrastničani na Kal, Zagorjani na Pleše, prebivalstvo Radeč pa na Brunk. »Svoboda« Zasavje in kolektiv cementarne v Trbovljah pa bosta ta dan proslavila z otvoritvijo prvega »Doma Svobode« v Sloveniji. S. S. saj bodo prav z boljšim načinom dela svojim manj razglednim tovarišicam najlaže pokazale potrebo po napredku. Uprava šole skrbi za čim boljšo ureditev internata obenem pa nič manj zato, da bi bila šolnina kar najbolj nizka in bi lahko prišla v šolo tudi tista dekleta, ki nimajo sredstev za vzdrževanje in jih ne morejo dobiti tudi pri domačih zadrugah ter okrajih. M. Turistični festival v Dolenjskih Toplicah Turistično društvo v Dolenjskih Toplicah priredi danes, 12. julija, prvi turistični festival. Nastopile bodo folklorne skupine iz Bele krajine, pevski zbor SKUD »Dušan Jereb« iz Novega mesta, godbe in domači telovadci. Zvečer pa bo zagorel bengalični ogenj. Pričakujejo, da bo ta prvi turistični festival na Dolenjskem dobro obiskan. D. G. V Črnomlju živahno grade Letos tudi o Črnomlju iiosbno grade. Vsekakor ozbuja veliko pozornost gradnja kulturnega dom s, ki bo imela tudi kinodvorano. Posebno ljubitelji filmov nestrpno čakajo na zgraditev tega doma, ker so sedaj kinopredstave na prostem. Tudi gradnja postajnega poslopja, dijaškega doma in stanovanjskih hiš zelo hitro napreduje. Po mestu betonirajo tudi kanale in pločnike, g. J. praznik, ki so ga uzakonili po predlogu zbora volivcev. Da bodo čim dostojneje slavili ta dva pomembna praznika sestavljajo že partizanske patrulje, ki bodo na svojem pohodu obiskale partizanske vdove, vojne sirote in partizanske matere. Skrbeli bodo tudi za okrasitev grobov padlih partizanov. Na Trstelju pri planinski koči, ki nosi ime narodnega heroja Stjenke, bo velik partizanski tabor, na katerega vabijo vse borce in aktiviste, ki so delali na tem področju. Občinski odbor ZB pa bo poskrbel tudi za pester kulturni program. J. P. Konferenca SZDL v Trbovljah Okrajni odbor SZDL v Trbovljah je sklical konferenco odbornikov in aktivistov SZDL z namenom, da se seznanijo z zadnjimi novimi uredbami, ki jih naj tolmačijo članstvu na terenu. Po tolmačenju uredb so sklenili, da bodo po teh vprašanjih sklicane občinske konference nato pa še obravnava uredb na vaških in terenskih sestankih SZDL. S. S. Praznik vstaje mesta Kranja Ljudski odbor mestne občine Kranj je na predlog MOZB proglasil 1. avgust za praznik vstaje mesta Kranja. Na ta dan so v času NOB padli prvi streli iz pušk kranjskih partizanov na nacističnega okupatorja. Mestn; odbor ZB bo v času od Dneva vstaja slovenskega naroda do občinskega praznika organiziral kulturne in «r>ori-ne prireditve, izlete v partizanske kraje, odkril tri spominske plošče prvoborcem Prešernovega mesta, okrasil grobove padlih borcev in žrtev fašističnega terorja itd. H. M. Odkritje spomenika borcem in talcem v Kokri V Kokri pri Kranju gradijo spomenik v čast padlim borcem in talcem ter vsem žrtvam okupatorjevega nasilja. Spomenik bo stal v Spodnji Kokri na prostoru, kjer Je bilo ustreljenih in sežganih 13 talcev. Načrt je izdelal arhitekt Peter Trpin iz Ljubljane, sredstva pa je zbrala Zve^a borcev iz Kokre. V spomenik bodo vklesana imena 25 borcev. talcev in žrtev fašizma. Odkritje spomenika bo 26. julija tekočega leta. Zveza borcev v Kokri vabi vse sorodnike in znance padilih borcev in talcev v Kokri ter vse borce partizane in aktiviste, ki so se borili v Kokrškem odredu, na to svečanost, kjer naj nas ponese spomin v čase težkih borb proti okupatorju.' Kako bodo v trboveljskem okraju proslavili Dan vstaje Dosegle so lep šolski uspeh Za boljše sodelovanje med Partizanom in športnimi društvi v Celju V sredo popoldne J« bila skupna seja sekretariata mestnega odbora SZDL v Celju ter predstavnikov vseh tielesnovzgojnih in športnih organizacij v mestu. Iz obširnega poročila tov. Karla Juga o stalnih nalogah športnih organizacij ter iz živahne razprave je bilo razvidno, da so skoraj vse športne organizacije kn TVD Partizan v neprestani borbi za zboljšanje materialne podlage društev prezrli in zanemarili vzgojno nalogo. Ker je bila skrb za krepitev in vzgojo moralnega lika športnika zanemarjena, ni čudno, da so se med nekaterimi društvi začeli razvijati neadravd kil u baški odnosi. Borbi za odpravo duhovnega mračnjaštva v najrazličnejših oblikah, vodstva društev niso posvečala skoraj nobene pozornosti. V vrsti neštetih napak je še obveljalo načelo. da morajo športne organizacije v težnji za dosego Čim večje kvalitete stati izven družbene dejavnosti in si nadeti plašč apolitičnosti. Takšno naziranje dela in vloge športnih organizacij Je imelo odsev še v tem, da le malo aktivnih športnikov tudi aktivno dela v drugih množičnih organizacijah na terenih. Vzgoja mladine je bila bolj ali manj postranska naloga. Nasprotno pa se je pokazalo. da so sicer redki posamezniki v vodstvih nekaterih društev s »kapranjem«, zlasti mladih športnikov, dali le-tem pobudo za iskanje boljših materialnih ugodnosti in jim s tem že v kali zatri! morebitno porajajočo se ljubezen do društva. Zaradi tega je tudi v razpravi obveljalo načelo, da naj bo stalni interes vsakega društva v tem, da sam vzgoji svoje člane. Razprava je nadalje še pokazala, da delo društev silno trpi tudi zaradi pomanjkanja voditeljev. Večji razmah športnih organizacij pa zavira tudi pomanjkanj? ustrezajočih športnih prostorov, v prvi vrsti plavalnega balona. — Člani TVD Partizan so še kritizirali nerazumevanje nekaterih višjih forumov v Celju, ki za delo. napore in uspehe njihovih društev niso pokazali velikega ali pa nobenega zanimanja. V želji, da bi v Celju razpravljali in reševali vse probleme športnih organizacij v celoti, so zastopniki vseh društev z navdušenjem sprejeli predlog, da se ustanovi koordinacijski odbor, ki ga bodo sestavljali zastopniki vseh športnih organizacij in TVD Partizan. Med ostalimi nalogami naj bi koordinacijski odbor skrbel še za kadrovsko vprašan,je. nadalje za pravilno razdeljevanje materialnih sredstev po društvih, in sicer zlasti onih, ki jih prispevajo delovni kolektivi. Tudi organizacija večjih športnih prireditev, športnih predavanj, predvajanj? športnih filmov itd., naj bi bila naloga tega telesa. Upajmo, da bo odtod izšla tudi pobuda za ponovno ustanovitev matičnega društva Kladi-varja. M. B, Branik pred odločitvijo Danes bodo odigrane v raznih kra- i’ib Jugoslavije nogometne lekme III. ;ola za vstop v I. in II. zvezno ligo Od slovenskih klubov stoji pred posebno težko nalogo mariborski Branik. Tekma s Testilcem, ki jo bo odigral na domačih tleh, je zanj zadnja teoretična možnost, da vsaj še ohrani upanje za uspešen zaključek kvalifikacij. Kdor je zasledoval moštvo Branika v jesenskem, pa tudi v pomladanskem delu hrvatsko-slovenske nogometne lige, ko je prišel posebno v zadnjih srečanjih v največjo formo, se je gotovo vprašal, kje je vzrok za tako nenaden padec. To dejstvo je vsekakor nerazumljivo in bi ga lahko razložili samo s tem, da moštvo nima svoje standardne postave in da so bila posebno nekatera važna mesta zamenjana z novimi igralci. Med najslabši del moštva moramo v izbirnih tekmah prištevati napad, kar se kaže že v tem, da ni uspel dati niti enega gola. Rk/očarala je tudi tudi obramba, kljub temu, da je po dolgem Času zopet okrepljena s srednjim krilcem Gajškom, saj je dovolila, da so ji dali nasprotniki v teh dveh tekmah kar 10 golov. Kljub trenutnemu obupnemu stanju pa za Hianik še ni vse izgub lje io, vendar bo treba napeti vse «^ile m poka ta i najmanj tako igro, kot v zadnjih tekmah proti Proleterju iz Osij*ka in Tekstilcu iz Varaždina v hrvat-ko-slovenski ligi. Nujno bi bilo tudi, da bi moštvo že dobilo svojo dokončno postavo, ki bi se sin'll menjat: samo malenkostno, tako da bod • posamezni igralci drug na drugega vajeni. V Banjaluki pa oo kvalifikacijska tekma za vstop v 1. zvezno ligo med Proleterjem iz Osijeka in domačim Borcem. Obe moštvi sta doslej izgubili svojo tekmo z ljubU in«kin Odredom in je zato težko reči, katero od obeh je favorit. VESLAŠKI TROBOJ AVSTRIJA-NEMClJA-JUGOSLAVIJA NA BLEDU Zmagali naši veslači Bled, 11. Julija. Danes se je začel na Bledu mednarodni veslaški troboj med Avstrijo. Nemčijo in Jugoslavijo, za katerega je bilo med gledalci precejšnje zanimanje. Vreme je bilo oblačno, vendar je bilo ozračje mimo in idealno Za veslanje. Prireditev ,1e prinesla več presenečenj. V četvercu s krmarjem v skiffu In double scoulu je nepričakovano zmagala Jugoslavija. — Največja senzacija pa je poraz našega ol-mpijskegp. četverca. Zmago Jugoslaviji je prinesel osmerec Mornarja. Vrstni red do točkah: 1 .Jugoslavija 20: Nemčija 17.5: Avstrija 10.5. Rezultati: četverec s krmarjem (proga 2000 metrov): Jugoslavija 6:54.6: Nemčija 7:05,0: Avstrija 7:11,3: dvojka Jubilejno šahovsko prvenstvo Slovenije V X kolu so bdi doseženi naslednji rezultati: Šiška : Germek prekinjeno S košek : Izvekov se ob zaključku poročil še igra Grosek : Krivec prekinjeno Kočevar : Vidmar 0:1 Guzel : Vavpetič 1:0 Pirc : Gabrovšek remi Kržišnik : Puc 0:1 Levačič : Premfalk remi Rezultati prekinlenih partij: Kržišnik : S'ške 1:0 Krivec : Izvekov 0:1 Gabrovšek : Grosek 0:1 Puc : Pirc 0:1 Krivec : S košek OJ Vodi še vedno mojster Germek s 7V*(l) Itd. brez krmarja: Nemčija 7:34.0: Jugoslavija 7:48.4; Avstrija 8:06,5; skiff: Jugoslavija 7:30,1; Avstrija 7:32,8; Nemčija 8:05,5; četverec brez krmarja: Nemčija 6:55.7. Avstrija 7:01,0; Jugoslavija 7:06,9; double scoul: Jugoslavija 7:24.0; Nemčija 7:35: Avstrja 7:49,3; osmerec: Jugoslavija 6:35.9: Nemčija 6:50,0: Avstrija 7:02.2. Jutri je na sporedu mednarodna regata Nastopile bodo državne reprezentance in klubi iz Jugoslavije. Avstrije :n Nemčije. Spart v kratkem Rezultati polfinalnih tekem za Davisov pokal: Francija : Danska 1:1; Belgija : Italija 1:0; ZDA : Japonska 5:0. N oo soetovni rekord Da 6 milj je dosegel Anglež Pirv s časom 2S:19.4 Košarkarji Svobode iz Trbovelj so v prijateljski tekmi cr-magal' Partizana iz Šoštanja 66:59. Na tekmovanju z jadra’nimi letali v Borovu ie v poletu do določenega cilja po svobodni izbir zmagal Božidar Komac Dred Francem Mord e jern (163 km). Nov evropski rekord v troskoku je dosegel ruski atlet Sčerbakov z rezultatom 16:12 Svetovn: rekord ima Brazilec Ferreira da Silva 16,22 m. s a n V VII. ko-lu svetovnega mladinskega prvenstva ie Ivkov prekinil partijo z Argentincem Pannom, medtem ko je v VI. kolu prfma-gal švedskeigia prvaka Meiberga. V Vin. kolu je Ivkov remiziral z Belgijcem Boyem. Dnevne vesti KOLEDAR Nedelja, 12. julija: Mohor. Fortunat Ponedjeljak, 13 JiMija: Draga Marjeta. 12. VII. 1863: Rojen francoski bakteriolog Albert Calme-tte. Zdravniška dežurna služba Ljubljana: za nujne primere — Poliklin ka. Miklošičeva c. 20, tel. 23-081; sobotna in nedeljska služba — v soboto od 16. do ponedeljka do 6. ure; nočna dežurna služba vsak dan od 20. do 6. ure zjutraj. Na fakulteti za arhitekturo je diplomiral za inženirja arhitekture tov. Križaj Svetozar. Čestitajo tovariši! 5281-d Na fakulteti za strojništvo TVS je diplomirala 10. julija 1953 za strojnega inženirja Stupar-Kotnik Pavla. Čestitamo! 5318-n Na TVS sta 10. t. m. d phomira-la za strojnega inženirja Kajnč Ljubinka in Kajnč Franček. Iskreno čestitajo prijatelji! 5310-d Dr. Žvokelj Stanko se je preselil v Gosposvetsko 10. 5282-d Iskreno se zahvaljujem zdravnikoma dr. Vargazonu, dr. Pihlerju (Interna klinika) ter vsemu strežnemu osebju za izredno skrb in uspešno zdravljenje mojega moža. Mesojedec M., Lavrica, pri Ljubljani. 5309-d NARTA SPORT KREMA je pr-mema za sonce, dež, kakor tudi za salon — zato zahtevajte samo NARTA SPORT KREMO. 6-d Podjetje »Tovarna usnja Kamnik «obvešča vsa podjetja, ustanove. razna društva in množične organizacije, ki se obračajo na nas za dodelitev raznih podpor, objav, oglasov itd., da je sklad za te namene izčrpan. Vsa sredstva s katerimi razpolagamo, so namenjena za gradnjo novih objektov in adaptacijo podjetja. 5273-d Obveščamo, da podjetje »Telekomunikacije«. industrijsko podjetje za elektrozveze, Ljubljana-Pržanj. v času od 13. do vključno 26. julija z vs^mi svojimi obrati ne bo poslovalo radi kolektivnega dopusta. 5244-d Zakaj W molje samo preganjali, ko Vam pa danes nudimo sigurno sredstvo MOTOX. da j.h uničujemo. Pazite na znamko »MOTOX«. -d Cenjene stranke obveščam, da sem se preselil na Stari trg št. 17. Ferdinand Dobravc barvanje in obnavljanje usnjenih predmetov. 5324-n Trgovsko podjetje »Manufaktura«. Ljubljana, Trubarjeva l-II, obvešča vse ustanove, množične organizacije, društva in posameznike, ki se obračajo na nas za dodelitev podpor, da v ta namen nima na razpolago nobenih sredstev. 5321-n Slabosti vsled vožnje z avtomobilom. avionom, železnico in ladjo Vam prepreči N A VIS AN. Pred odhodom na letn; oddih ne pozabite — NAVISAN dobite v lew karaah! 5287-d KINO »UNION«; ital. film »Ljubezen in strup«. Tednik: Fiim-ske nov. št. 27. Predstave ob 16-, 18. in 20. uri. KINO »KOMUNA«; amer. film »Carrie«. Brez tednika. Predstave ob 16,. 18.15. in 20.30 uri. KINO »SLOGA«; ital. film »Zid Malapage«. Tednik. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. KINO »SOČA«; amer. film »Carrie«. Brez tednika. Predstave ob 16., 18.15 in 20.30. uri. Predprodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 9 do 11. ure ter od 14.30. ure dalje. L. KINO »TIVOLI«; Predstava odpade zaradi gledališke predstave »Sluga dveh gospodov«. L. KINO »BEŽIGRAD«; ital. film »Ljubezen m strup«. Tednik. Predstava ob 20.30. uri. Prodaja vstopnic v obeh letnih kinematografih eno uro pred pričetkom predstave. KINO »SISKA«; nem. film »Imenujem se Niki«. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. KINO »TRIGLAV«; amer. barvni film »Plamen in puščica«. Tedmk. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. KINO »KOMUNA«; Mlad. brez. plačna predstava: »Razne risanke« ob 10. uri. KINO »LITOSTROJ«; ameriški barvni film »Neptunova hči«. Zadnjič. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom. LETNI KINO DOM LM: amer. film »Podvodna četa«. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic od 19. ure dalje. NOVO MESTO »KRKA«; amer. film »Intermezzo« ob 16.15, 18.15 in 20.15. ROGAŠKA SLATINA; ameriški revolucionarni film »Viva Zapata«. ŽALEC; mehiški film »Cantjn-flas mušketir«. KRANJ »STORŽIČ«; amer. film »Napolni čašo« ob 16 in 18. Ob 21. uri slov. film »Svet na Kajžarju«. Matineja ob 10 »Svet na Kajžarju«. Ob 8.30 »Hitrejši od zvoka«. KRANJ »PARTIZAN«; ameriški film »Hitrejši od zvoka«. Predstava ob 20.30. KRANJ »SVOBODA«; slov. film Podjetje za remont mlinov, Domžale — Studa, obvešča vsa podjetja, ustanove, organizacije in društva, ki se obračajo na podjetje za dodelitev raznih podpor, da je sklad za te namene izčrpan Podjetje posameznim prosilcem v bodoče ne bo več odgovarjalo.« 5299-d NARTA SPORT KREMA — novost sezone v kozmetiki t- NARTA SPORT KREMA. 6-d »Uprava za ceste LRS Tehn čna sekcija Maribor sporoča, da bo cesta II. reda št. 351 Počehove—Lenart v Sl. g. zaradi preložitve ceste ob lenarškem viaduktu od Počehove do Pesniškega dvora (odcep na St. Jakob) od 14 julija 1953. dalje zaprta za vsak premet. Ves promet v t‘m času se preusmerja po cesti m. reda Maribor—Melje—Peter pri Mariboru do Ložan, kjer se zopet priključi na zgoraj navedeno cesto za smeri proti Lenartu in nazaj proti Smarjeti in St. Jakobu. Ponovna vpostavitev prometa na zaprt: cesti bo objavljena na isti nač'n«. 5297-d Obveščamo vse stranke in grosiste. da bo podjetje »ODEJA«, Ljubljana. Komenskega štev. 1 od 15. julija do 1. avgusta zaprto, ker ima celotni kolektiv redni letni dopust. Po 1. avgustu pa se zopet toplo priporočamo! 52S6-d Eiektro Ljubljana-mesto obvešča svoje konzumete, da bo danes, dne 12. julija 1. 1953. v času od 4 ure ziutraj do 14 popoldne prekinjena dobava električne energije na okolišu tranformatorske postaje »Frankopanska ulica«. Gornja prekinitev je nujna zaradi del v transformatorski postaji. MOTOX je specialno sredstvo za uničevanje moljev. Živega molja ni, kjer je MOTOX .Zahtevajte samo MOTOX! -d »Svet na Kajžarju« ob 16., 18. in 20. uri. Matineja ob 10. uri »Napolni čašo«. JESENICE »RADIO«; ameriški barvni glasbeni film »Velikž Caruso« ob 16, 18 in 20. Matineja dopoldne »Veliki Caruso«. Cena 10 din. JESENICE »SVOBODA«; predvaja isti film kot kino »Radio« ob 20.30. V primeru slabega vremena se predstava vrši ob 16. v kino Radio. Mladini dovoljeno! JESENICE »PLAVŽ«; avstr, zabavni film »Dvorni svetnik Gajger« ob 16, 18 in 20. Matineja dopoldan »Dvorni svetnik Gajger«. Cena 10 din. Mladini dovoljeno! KOROŠKA BELA: jug. film.soc. drama »V viharju ob 16, 18 in 20. Matineja dopoldan »V viharju«. Cena 10 din. CELJE »UNION«; amer. film »Rapsodija oto .losti«. CELJE »DOM«; angleški film »Hotel Sahara«. BLED: ameriški film »Ljubezen je lepa« (barvni). KAMNIK: nemški film »Ustreljen ob zori«. ZADOBROVA: ameriški film »Veliki grešnik«. VEVČE: ameriški barvni film »Zlomljena puščica«. DOMŽALE: angleški film »Rebecca«. RADOVLJICA: mehiški film »En dan življenja«. ruini km@t©¥iltd Preskrbi si ob »Mariborskem tedni« traktorje nsaiuo Za globoko oranje in rigolanje ra Za sklepanje pogodb se obrnite na trgovino s poljedelskimi stroji Murska Sobota, na njenega zastopnika na „Mariborskem tednu“ Gezo Kssnemana __ ___. ___. _ __ _ _ , _ Industrija »noter«, Rakovica pri Beograda „SLAVOLOK j 38 EKICH MARIA REMARQUE ZMAGE“' Ni poslušala, kaj je rekel. »Pogosto je neka tesnoba,« je rekla. »Nenadna, nepojasnjena tesnoba. Tako, če stopimo od tod na cesto, pa bi se mahoma podrl svet tam zunaj. Poznate tudi vi to?« »Da, Kate. Vsakdo pozna to. To je evropska bolezen. 2e dvajset let.« Molčala je. »To pa ni več ruski,« je rekla in prisluhnila glasbi. »Ne. To je italijanski. Santa Lucia Luntana.« Reflektor je poromal od goslača proti neki mizi zraven orkestra. Ravic je zdaj zagledal žensko, ki je pela. Bila je Joan Madou. Sedela je sama za mizo, podpirajoč se z eno roko, ter gledala predse, ko da je vsa v mislih in ni nikogar v lokalu razen nje. Obraz ji je bil zelo bled v beli luči. Nič ni imel več tistega plitkega, zabrisanega izraza, ki ga je poznal. Bil je nenadoma poln neke vznemirljive, izgubljene »lepote, in spomnil 6e je, da ga je nekoč bežno že videl — ponoči v njeni sobi — a takrat je menil, da je bilo to rahlo slepilo pijanosti in je pri priči nato ugasnil in izginil. Zdaj je bil ves tu, in bilo je tu še vse več. »Kaj je z vami, Ravic?« je vprašala Kate Hegström. Obrnil se je k nji. »Nič. Samo pesem poznam. Ganljiva napolitanska popevka.« »Spomini?« »Ne. Jaz nimam spominov.« To je rekel burneje, kakor je hotel. Kate Hegström se je ozrla vanj. »Včasih bi zares rada vedela, kaj je z vami, Ravic.« Zamahnil je z odklonilno kretnjo. »Nič več kot z vsakim drugim. Svet je dandanes poln pustolovcev proti njihovi volji. V vsakem begunskem hotelu sedijo. In vsak ima svojo zgodbo, ki bi bila za Aleksandra Dumasa in Victorja Hugoja senzacija: zdaj pa ljudje zazdehajo, še preden jo začne pripovedovati. Tukaj je nova vodka za vas, Kate. Velika pustolovščina danes je jasno, mirno življenje.« Orkester je zaigral blues. Plesno muziko je igral precej slabo. Nekaj gostov je začelo plesati. Joan Madou je vstala ln krenila proti izhodu. Stopala je, kakor da je lokal prazen. Ravicu je zdajci padlo v misel, kaj je dejal Morozov o nji. Šla je precej blizu ob njegovi mizi. Zazdelo se mu je, da ga je videla; pogled pa ji je koj nato ravnodušno zdrsnil čezenj in odšla je iz dvorane. »Poznate žensko?« je vprašala Kate Hegström, ki ga je opazovala. »Ne.« VIII. »Vidite to, Veber?« je vprašal Ravic. »Tu — in tu — in tu —.« Veber se je sklonil k rani, ki je bila s spojkami razklenjena. »Da —.« »Male grčice tukaj — in tule, to ni oteklina in ne zarastlina —.« »Ne —.« Ravic se je zravnal. »Rak,« je rekel. »Jasen, nesporen rak! To je najbolj hudičeva operacija, kakršne že dolgo nisem imel. Zrcalce ne pokaže nič, preiskava medenice samo lahno mehkobo na eni strani, trohico zatekiosti, možnost kake ciste ali mioma, nič važnega, toda od spodaj gor ni mogoče delati, treba je rezati in nenadoma naletimo na raka.« Veber se je ozrl vanj. »Kaj mislite storiti?« »Lahko napravimo zaledeneli rez. Ugotovimo mikroskopski izvid. Je Boisson še v laboratoriju?« »Nedvomno.« Veber je velel bolničarki, naj pokliče laboratorij. Naglo je izginila s svojimi brezšumnimi gumijastimi podplati. »Rezati moramo dalje. Napraviti histerektomijo,« je rekel Ravic. »Nima smisla, delati kaj drugega. Prekleto je samo to, da ona ne ve. Kako bije žila?« je vprašal narkotizerko. »Pravilno. Devetdeset.« »Pritisk?« »Sto dvajset.« »Dobro.« Ravic je pogledal telo Kate Hegström, ki je ležala na operacijski mizi z glavo navzdol v Trendelenburgovi lrgi. »Morala bi bila prej zvedeti. Morala bi bila dati svoj pristanek. Saj ne moremo kar tako rezati po nji. — Ali pa moremo?« »Po zakonu ne. Sicer pa — če smo že začeli.« »To smo morali. Izpraskanje se ni dalo napraviti od spodaj. To tukaj je drugačna operacija. Izrez maternice je nekaj drugega, kakor izpraskanje.« »Zdi se mi, da vam zaupa, Ravic.« »Sam ne vem. Nemara. Ampak, ali bi pristala —?« S komolci si je popravil gumijasti predpasnik vrh bele halje. »Kakorkoli že — za enkrat lahko poskusim nadaljevati. Potem se še vedno lahko odločimo, ali moramo napraviti histerektomijo. Nož, Eugenie.« j