Lete» IH.
Pohimuii Btfeif. stan* cscac 30 vl«sri«v. c*
Naročnina: Po pusti ah s dostavljanjem na dom za celo leto 60 K, za pol leta 80 K, ta Četrt leta 15 K, za mesec 5 K« Za Nem5ijo c«lo leto 65 K, za ostalo tujino in Ameriko ?2 K. — Reklamacije r.» list no poStnine prosfe.
pravni Stvo je v Ljubljen!, Frančiškanska ulica ?t. fi;T, Učiteljska tiskarna.
ran&n n«>r;*ij in
f:.;::<ksv v s B k da« pojniSdeK.
Uredništvo je v Ljubljani,
Frančiškanska uli«a št,6/L, Učiteljska tiskarna.
Dopise fraukirati in pod« pisati, sicer se jih ue pri* obči. Rokopise se ae vrača#
In s era H: Enostolpna petit* vrstica 30 vin., oo^cjen prostor 1 K; razglasi in poslano vrstica po (30 vj; večkratne objave po do« govor« primeren popust
V Uubtlan!, v
11. asrfla 1919.
i
S -. c -'27.«
Glasilo JmaosIov. socialno - demokratične stranke.
Nova vlada in parlamentarno delo.
Belgrad, 9. aprila.
Socialno - demokratični klub je odklonil vstop v sedanjo vlado radi tega. ker niso hoteli sprejeti naše zahteve kot program celokupne vlade. Namesto da bi vlada sprejela naše toči' v*, so nam ponudili dva ministrska mesta, katera pa klub ni mogel sprejeti, ako vlada ne sprejme naših iralitev.
Pogajanja so se razbila in sestavljena je bila vlada brez socialnih demokratov.
Mesta, ki so bila nam ponujana, to je socialna politika in prehrana, je sprejel Jugoslovanski klub, in sicer dr. Korošec prehrano in Gostinčar socialno politiko.
Proti tema gospodoma nimamo prav ničesar osebno — nekaj pa ne moremo prezreti in sicer to, da so storili v vlado z večjim številom članov v momentu, ko je celokupna vlada odklonila voHIrrt proporc, katerega VLS v »Slovencu« tako navdušeno zagovarja, in ko Je vlada odklonila pokrajinske zbore, za katere se je »Slovenec* še zadnji čas tako zavzemal.
Ne moremo razumeti, kako da more VLS. igrati dvojno vlogo — eno doma, drugo v Belgradu. Doma so radikalni, v Belgradu so pa ponižni vladni sluge.
Čudna je taka politika!
Pretekli pondeljek se Je vršila parlamentarna konferenca, na kateri se ie razpravljalo o parlamentarnem delu po velikonočnih počitnicah. Na dnevnem redu bodočega parlamentarnega dela bodo zakonske osnove ni sicer: Agrarna reforma ter pooblastilni zakon za njeno Izvedbo; provizorična ustava za celo državo; preureditev parlamentarnega poslovnika; zakon o državljanstvu; zakon za uvedbo podpore za Invalide In vojne sirote; volilni red za usta-votvorno skupščino; zakon za vojne odškodnine, prizadete zasebnim državljanom; zakon za socialno zavarovanje, obrtno, nadzorstvo Itd. Ravno tako se bo moralo razpravljati o oddaji premoženja vojnih dobičkarjev.
Kakor se vidi, Je program parlamentarnega delovanja za bližnjo bodočnost zelo obsežen in odvisno bo od dobre volje parlamenta in vlade, da se bo to rešilo. Naša parlamentarna irakcija bo uporabila vso svojo moč, da se bo pri vseh teh zakonih varovalo naše principe in interese delovnega ljudstva.
*
Novo grupiranje strank. Te dni se
raznašajo po parlamentu vesti da se ie demokratski klub združil s srbskimi opozicionalci. Obenem se tudi govori, da Pribičevič hoče na vsak način stvoriti parlamentarno večino in na podlagi te vladati in ne več koncentracijsko.
Ta je že stara želja Pribičevlča, kateri je veren učenec Tisze. Ni izključeno, da hoče vladati z geslom; *Klin s klinom«, katerega je prokla-miral v svoiem zadnjem govoru, ko ie polemiziral s sodr. Bukšegom. Koliko je na tem pozitivnega, sicer ne vemo, na vsak način moramo biti pripravljeni, da bomo, ako bo treba, tui.i mi zbijali »Klin s klinom«. Tega si ic nas klub bil svest tudi v mo-mentu. ko ie izstopil iz vlade.
Pismo iz Belgrada.
Posledice svobodne trgovine se vidijo in občutijo vsak dan bolj tudi tukaj v Belgradu. Mast, ki je bila začetkom marca po 18—20 kron, je danes oo 40 I< kg. Moka, ki je bila po 2—4 krone, ]e d;i;.es* po 4—7 kron kilogram. Sladkor je po 24—30 kron kilogram. Ravno tako je z mesom in druirimi potrebščinami.
To so blagoslovi svobodne trgovine, katero ie naša vlada tako navdušeno zagovarjala in hotela nas prepričati, da bo to v korist revnega ljudstva. Naši sodrugi so že takrat.
ko so šli k ministru protestirati proti svobodni trgovini, povedali, kakšne bodo posledice tega ministrskega sklepa za revne konsumente. Iz strahu pred agrarci in trgovci je naša vlada izročila bedi in pomanjkanju milijone revnega ljudstva za nedoločen čas.
In ta vlada je še zahtevala, da naj Jo socialni demokratje kot zastopniki revnega ljudstva še nadalje podpirajo!?
RcakcIJa na vidiku. Delavsko časopisje se pleni, da je škandal. »Rad-ničke Novine« so bile te dni popolnoma bele. Enako se godi v Bosni, Vojvodinji in v Zagrebu. Tudi zborovanja se prepovedujejo. Preteklo nedeljo je sklicalo društvo »Za socialno znanost« javno predavanje o »Socializmu«, katero je bilo prepovedano. Ravno tako se zabranjujejo shodi v provinci. Kaj misli vlada s tem doseči, je uganjka!
Stanovanjsko
vprašanje.
Govor poslanca sodruga Antona Kristana v Narodnem predstavništvu v Belgradu.
Spoštovani zbor! Predležeči načrt popolnitve zakona o stanarini je eden onih, ki so velike važnosti in ki so res nadvse potrebni, da se tudi v teh krajih, kjer še podobnega varstva najemnikov niso imeli, varstvo najemnikov realizira.
Pri nas v stari pokojni Avstriji smo tak zakon že imeli in nekaj dni pred prevratom se je ta s posebno ministrsko naredbo še poostril, tako da imamo pri nas, kjer še vsi avstrijski zakoni veljajo, tedaj v krajih stare Avstrije, popolnoma dobro varstvo najemnikov potom precej krutih določb kazenskih paragrafov. Ali kljub temu niso v bivši Avstriji vsi ti paragrafi povsem dosegli svojega pravega namena, ker tudi najstrožji paragrafi in najstrožje naredbe ne morejo izpodbiti dejstva, da tam, kjer je pomanjkanje stanovanj, zmi-rom bogatejši in premožnejši s podkupovanjem dobi stanovanje, medtem ko ga revež ne bo dobil ali le z veliko težavo. Mi v Sloveniji smo morali n. pr. seči po posebnih nared-bah, ali kakor so tudi bile ostre, vendar se z njimi ni doseglo pravega namena. Zato tudi jaz pri teh predloženih naredbah, kakor so drugače vse hvale vredne, ne najdem onega, kar bi dejansko pomagalo belgraj-skemu oziroma srbijanskemu prebivalstvu. Pri nas smo tudi uredili stvar tako — kakor ta naredba predstavlja — namreč da občina po svojem posebnem stanovanjskem uradu razsoja o sporih, oddaja stanovanja itd. Toda prišli smo do tega, da občine ne izpolnjujejo v polni meri stavljene jim naloge in to vsled svojega sestava, ker pri nas v stari, pokojni Avstriji, za občine nismo imeli splošne in enake volilne pravice, tako da bi bili v občinskih zastopih res pravi ljudski zastopniki, ampak so še danes zastopniki priviligiranih razredov, tako da so tisti, ki prevladujejo v občinskih odborih, po največ gospodarji, ki imajo v prvem in drugem volilnem razredu naiveč pravic. Občina zato nikdar ne upa nastopiti s tisto resnostjo in ostrostjo proti hišnim gospodarjem kakor to naredba veleva. Zato so vse te stroge naredbe precej iluzorne, ker občine vsled svojega sestava, kot sem rekel, ne nastopajo tako. kakor bi bilo treba. Zato je pri nas nastala zahteva po uredbi nekakega državnega urada za najemnike in stanovanja. Jaz mislim, da bi se tudi tukaj, ko se razpravlja o tako važnem problemu, kakor Je problem obrambe najemnikov, sprejeli iz več ozirov odločbo, da naj se ustanovi poseben državni urad za najemnike in stanovanja, ker le iz tega državnega urada bi bilo mogoče vse to sistematično urediti in voditi.
Država naj gradi hiše.
Gospodje! Stanovanjsko vprašanje je eno najvažnejših vprašan] sedanjosti, pa tudi eno najvažnejših vprašanj bližnje bodočnosti, in to ne
samo v Belgradu in v Srbiji, ampak tudi v Zagrebu, Ljubljani in v vseh naših mestih od Maribora doli do Soluna. Gospodje! Kakor kaže situacija, privatni podjetniki še dolgo ne bodo zidali nikakih hiš. zlasti ne radi tega, ker jim država predpisuje, da ne smejo povišati stanarine. Kako naj zasebni podjetnik investira v hiše ogromne tisočake, če mu to ne bo absolutno ničesar ali pa le malo neslo? Ker mu sedaj pri teh odredbah in sedanjih troških ne bi ničesar neslo, zato privatni kapital tudi ne bo ničesar investiral, ampak bo čakal drugih časov, ko bo stavbeni ma-terijal in vse drugo cenejše. Naloga države, celokupne države bo. da bo to izvršila. Zato se zelo čudim, da je danes zjutraj eden izmed govornikov nastopil proti temu, češ da so stanovanjske in podobne odredbe stvar avtonomnih vlad, n. pr. v Zagrebu in drugod. Ne, gospodje! To je prav-tako skrb cele države in bo ta morala poseči vmes z vso energijo in odločnostjo, če bo hotela, da uredi vse tako, kakor je treba. (Živahno odobravanje.)
Državni stanovanjski urad.
Gospodje! Stanovanjsko vprašanje specijelno Belgrada ni samo vprašanje teh najemnikov, ki danes trpe vsled pomanjkanja stanovanj pod horendnimi cenami stanovanj. Gospodje, Belgrad se bo razvil! Iz tega le mesta bo nastalo velikansko milijonsko mesto, ki bo moralo razviti industrijo in napraviti velikanska podjetja, da se bo povzdignilo vse, kar je v tej deželi, ker Ježi ob dveh velikih rekah in je prehod iz okci-denta v Ciijent. V Belgrad bodo prispeli delavci, uradniki, trgovci, obrtniki — kam jih boste pa dali? To stanovanjsko vprašanje bo vedno ir-kalo na vaše duri in je pogrešeno, če se rešuje diletantsko, če se stori samo nekaj, drugo pa odloži ad kalen-das graecas. Jaz sem mnenja, da bi se tu pri rešitvi stanovansjska vprašanja vzelo za princip, da se ustanovi državni stanovanjski urad, ko-iega naloga bodi, vzeti vso stvar v roko — ne samo v Belgradu, ampak v vseh mestih, kjer vlada pomanjkanje stanovanj. Urejen naj bo po najmodernejših načelih, da bodo imeli najemniki in gospodarji vanj polno zaupanje kot v onega faktorja, ki je potreben in je na mestu.
Stanovanjsko vprašanje mora vzeti ta urad v roke tudi radi tega, ker bo baš ta urad moral graditi tudi hiše. Mi n. pr. smo v Ljubljani kon-statirali nastopno: Če ukrenemo tudi vse mogoče proti tujerodnim občanom, tujerodnim podanfkom in jih izženemo iz mesta, ne dobimo dovolj stanovanj za lastne ljudi. S tem, da so likvidirali na Dunaju razni uradi, ki so bili tam centralizirani, in so se njih oddelki naselili v Ljubljani, je prišlo v našo prestolico nešteto rodbin, ki vse nujno rabijo stanovanja. Barake so le nekaj zasilnega, drže k večjemu par let. Poleg tega se bo še industrija razvijala, n. pr. železniške delavnice se bodo morale ustanoviti že radi železnic samih, izdelovati bomo morali marsikaj onega sami, kar nimamo doma in smo navezani na uvoz. Kje pa bodo stanovali delavci? Ker privatniki ne bodo zidali, mora zidati država. In kdo naj zida? Pod katero ministrstvo spada ta stvar? Treba je dobiti čini-telia, ki bo to napravil, in zato bo urediti državni stanovanjski urad ki naj bi se s temi stvarmi pečal. Toliko o tej stvari v glavnem.
Sestava stanovanjskega urada.
Če bi se hotel spuščati v podrobnosti predloženega načrta, bi moral omeniti najprej oni nesrečni način izbiranja članov razsodnega odbora, ki ga vidimo tudi sicer v tej zbornici pri sestavljanju odsekov. Kocka naj odloči, kdo naj bo po 15 dni član odbora, ki bo odločal spore glede od-dalanja v najem itd. Kdo bo prišel v odbor? V ta odbor ne bodo prišli morebiti tisti ljudje, ki so zato sposobni, ampak tisti, ki jih v to določi kocka. Ta naredba pravi tu: Iz ovih lista prvostopen! sud izvuči če koc-kom od dvadeset sopstvenika i dva-
deset zakupaca, koli ču po redu iz-vlačenja biti po 15 dana sudije. Gospodje! To ni politika sposobnih ljudi, ampak politika kocke, ker je vse odvisno od slučaja, katero ime potegne tajnik iz vrečice. Ta določba Je na vsak način v sedanji dobi prav malo na mestu. Več drugih malenkosti bom predložil v specijelni debati, v kateri bo treba tudi porazpra-viti vprašanje varstva podnajemnikov, koje ta naredba niti ne omenja.
Kakor tedaj pozdravljam z veseljem ta majhen dokaz socialne politike, ki ga predstavlja ta dopolnitev zakona, bi vendar želel, da se vzame ta stvar v roke tako. kakor je treba, in se dela na to, da se ustanovi državni stanovanjski urad, ki bi uredil stanovanjsko mizerilo v biagor nas vseh. Naša država — ponavljam namenoma — se bo razvijala, bo vsak dan večja in močnejša in če ne bomo v nobeni stvari storili energičnih korakov, bo stalo vsak dan pred nami eno ali drugo stanovanjsko najemninsko vprašanje, in vedno bomo imeli razprave, ki se bodo vlekle brez konca in kraja.
Delujmo resno in temeljito.
Naš klub bo, kakor je naznanil že zjutraj moj somišljenik Vilim Buk-šeg, glasoval za to stvar; vendar bi želel, da bi se v specijalni debati dalo še nekaj točk v ta načrt, ki bi garantiralo, da bo celo stanovanjsko vprašanje rešeno bolj temeljito in vse bolj v korist najemnikov, nego se s tem načrtom namerava. Vem, da je stvar nujna in da bo za moment vsaj nekaj pomagano; v resnici bo pa prav to vprašanje Rešeno šele tedaj, ko ga bomo vzeli v polni njegovi važnosti v roke. Čeprav je za vse to danes v zbornici prav malo zanimanja, ker mislijo gospodje, da se tiče stvar navidez samo Belgrada, bi prosil vendar, da jo vzamemo z vso resnostjo v roke. Ureditev stanovanjskega vprašanja, ureditev cen stanovanj za najemnike, njih razmerje napram hišnim gospodarjem ni le belgrajska stvar, ampak stvar vse Jugoslavije, vse naše države. (Živahno odobravanje in ploskanje.-)
Sanje.
Z zanimanjem sem čital govore naših sodrugov v Narodnem predstavništvu v Belgradu in največjo pozornost sem posvetil baš onim vrsticam, ki pripovedujejo, kako »moderno« postopa srbski militarizem napram civilnemu prebivalstvu in železničarjem na Hrvatskem ter deli batine kakor papež odpustke. Jezil sem se nad tako brutalnostjo, preklinjal jo, stiskal pesti in brez zamere, blagroval našo ljubo Slovenijo, ki je v resnici »svobodna, demokratična, moderna, socialna« in vrag vedi, kaj še.
Nesreča pa me je preganjala — mogoče Je bil ta večer zame eden slabih — čital sem to v postelji pri smrdeči karbidni svetilki, katere plini so me spravili v omrtvelost , , . skratka zaspal sem. In te sanje, te grozne sanje moram opisati, kajti v teh dnevih pomanjkanja petroleja utegne še marsikdo drugi imeti podobne sanje.
Zame so bile novost, izrednost. Evo jih:
Ker ni bilo mogoče izvesti volitev v Narodno predstavništvo, mi je stranka dala mandat, da v jugoslovanskem državnem zboru zastopam »vse sloje«. Prevzel sem to mesto z veseljem in v srcu se mi je porodil sklep, da čim preje stopim na govorniško tribuno in pokažem zbranim zastopnikom višjih in nižjih slojev, da nisem »kar tako«, temveč bela vrana med črnimi krokarji. Hoteč čim preje izpeljati svoj načrt in se tako vpeljati med vodilne politike, blodil sem po Ljubljani in iskal povoda, iskal slučaja, da interpeliram. Pot me je vodila pp malem, slabo oskrbovanem parku, ki ga je previdna roka pustila tamkai. da dobi posameznik več rešpekta pred velikim kompleksom poslopij, ki mu pravijo Ljubljančani »kasarna kaual-
Telefentka it. 31?.
čkov«. Ogledati sem si hotel to stavbo »preteklosti« in zavil na dvorišče .— A čuj! — Vpitje mi je pregnalo misel na kognosciranie. Stre-^ sel sem se strahu in stisnil v kot, meneč, da je izbruhnila revolucija in uvajajo »diktaturo proletarijata«. Čakal sem ... čakal... Toda nič. Vpitje je poleglo in blažen mir se Je raztegnil po dvorišču. Par delavcev, je bilo tamkaj. K njim sem pristopil in vprašal, kaj je pomenilo ono vpitje. Povedali so mi to-le storijo:
Delavci so skladali rjuhe v r.eki sobi. Ker pa je ta stvar v teh časih zelo redka in zato dragocena, so lili zaklenili v sobo, da ne bi kdo izmed njih kaj odnesel in si prisvojil. Ko sq bili z delom gotovi, Je prišel nlib nadzornik, preštel rjuhe, izjavil, da Je vse v redu in delavce odpustil Dobili so drugo delo. Naenkrat pri* hiti k njim prejšnji nadzornik, prični nad njimi vpiti in si izbere izme4 njih 171etnega fantiča, zahtevalo^ da gre ž njim. Fant mu je nič hud«j ga sluteč sledil. Čez nekaj časa s** ostali delavci čuli vpitje in klicanje na pomoč. Hiteli so na kraj nesreč*, in videli, kako »nadzornik« pretepi tega fanta. Rešili so ga pred udarci razjarjenega pedagoga klofut In za^ htevali, naj pojasni, zakaj Je fanta pretepal. In pomislite: Zato, ker i* bil obdolžen, da je kradel rjuhe it# naj bi sedaj pod pritiskom inkvizicije to priznal. Fant Je bil vsled udarcev, lahko ranjen in po glavi zatečen« Prišel je, opozorjen po klicih na pomoč, zraven tudi narednik, in ta jei lopnil po glavi enega izmed navzočih delavcev, potegnil revolver im grozil, da vsakogar ustreli, kdor ba revoltiral. Da ne pride do boja in žrtev, so se delavci odstranili in peljali fanta k zdravniku, naj ga preišče. Ta Jim Je svetoval, naj stva* naznanijo nadporočniku. Storili so to in dobili odgovor, da je prav, če jih je fant nekaj »fasal«. Vendar pa bo stvar naznanil kapetanu. Kako ie storil to, ni znano; znan je le uspeli; Delavec je bil odpuščen zato, ker je bil — tepen. Izkazalo se je namreč, da sploh ni zmanjkalo rjuh.
Pridno sem noti ral vse to — seveda v latinici; cirilice ne znam, ker, nisem tako »dobre« glave kot rojak? iz zasedenega ozemlja. Zahvalil sem se delavcem za pojasnilo, šel na kolodvor, vstopil v vlak in se peljal v) salonskem vozu v Belgrad. — Na-1 slednji dan sem stopil na govorniška tribuno v Narodnem predstavništvu ter začel opisovati dogodek, zahtevajoč zadoščenja. Govoril sem strastno, dokazujoče. Vse ie bilo tiho. Naenkrat zaslišim rezek glas5 »Država se mora vladati s silo!« Pogledam tja in vidim, da je to izrekel minister policije Pribičevič. Razburil me je ta medklic, stisnil sem pesti,
skočil in----------padel	s	postelje	na
trda tla ter se vsled udarca — prebudil iz težkih sanj.
Tako je končala moja karijera; poslanca, zastopnika »vseh slolev«, Mogoče se še komu kaj podobnega sanja. Naj kar odkrito pove, zapisal bodem, objavil, stare žene bodo pa stavile v loterijo.
Ta loterija bo neizčrpen yit do* hodkov naše nove države in s temi dohodki bo država zamašila usta ioi betonirala želodec lačnim železničarjem in drugim njenim uslužben« cem.
Moje sanje Jbodo pa tudi povod( da se ustavi grozeči, val boljševizma, ki prihaja z naglimi koraki iz vz< hoda...
Pika.
Delavska komunistična stranka za Jugoslavijo«
V	belgrajskih »Radničkih Novi« nah« od 5. t. m. priobčujejo sklica« telji kongresa v Brodu štatut nov« »socialistične delavske stranke za Jugoslavijo (komunistov)«. Iz Statuta je razvidno, da stremč sklicatelji za tem, da združijo vse one elemente. ki stoje na načelih komunizma irt ki so izstopili iz vrst socialne demokracije Centralni odbor stranke naj bo v Belgradu. Strankin svet tvori 21 člartov, ki jih voli kongres iz svoje
srede ali izmed strankinih Članov. Teru ; svetu stoje na čelu: 2 predsednika. 2 tajnika in 1 blagajnik. V posameznih pokrajinah se ustanovi pokrajinske izvršilne odbore, ki naj združujejo lokalne organizacije posameznih pokrajin. Strankin davek naj bo poljuben — od 2 dinarjev do 40 para.
Razkol v delavstvu je s tem izvršen. Kongres v Brodu bo samo Še formalno potrdil izvršeno dejstvo. Zastopniki jugoslovanskih socialno-demokratičnih strank so se sicer trudili zadnje čase, da ta razkol preprečijo, ali uspeli niso. Tukajšnji komunisti, na čelu Jim dr. T o p a 1 o -yič, so skrbeli, da do ujedinjenja ne pride.
Vršili so se razgovori zastopnikov jugoslov. soc.-dem. strank — našo jugoslov. soc.-dem. stranko Je zastopal sodr. dr. Lončar, hrvatsko sodr. Bukšeg, in srbsko-bunjevački agitacijski odbor sodr. Vasa Kneze-vič. — «Radničke Novine* so te razgovore na nelep način objavile z edinim namenom, grditi naša soc,-dem. stremljenja in taktiko. Tukajšnji belgrajski komunisti in sarajev« ska brata Jakšiča, hočejo imeti nadvlado in popolno pokornost vseh socialistov. Vsled tega seve Je prišlo 'do škodljivega razdora.
Za nas slovenske socialne demo-krate je to žalosten pojav; upamo, da ne bo ta razdor trajen in da kmalu uvidijo vsi zavedni sodrugi Srbije, Bosne in Banovine, da Je edino prave politika — delavska socialno-demo-kratična politika. Bodočnost bo pokazala, da je tako in da smo ml, ki gremo kot socialni demokratje neomajno naprej v boju za delavske pravice, na pravi poti. Jasno je, da ruši sodrugi ne morejo iti v Brod ta ne morejo slediti lahkomiselnim elementom. Prevažna je doba, v kateri živimo.
Sporni nazori v francoski soc. demokraciji.
Berlinski listi poročajo preko Ženeve, da se širijo v francoski socialni 'demokraciji ostri razpori v nazorih. Na sestankih prihaja do Javnih spopadov med .piistaši skrajne levice m pa sodrugi druge, zmernejše smeri. Tako je bilo onemogočeno na primer na shodu, ki se je vršil eno zadnjih nedelj v palači Strokovnih organizacij, Renaudelu govoriti. Ca-c h i n, ki Je imel na tem shodu prvi referat, je zelo hvalil Wilsona ter Je rekel o ruski in nemški revoluciji, da sta Je predznaka svetovne revolucije. Po Cachinu je nastopil Lori o t, ki se je izjavil za polnega pristaša boljševikov, ki nima do Wil-sona nikakega zaupanja In ki smatra njegova načela le za potvare ruskih revolučnih načel. Ko pa le hotel začeti R e n a u d e 1 govoriti. Je nastal velik vrišč in znaten del udeležencev je začel klicati: »Dol z Renau-deloml Dol z Albertom Tomasom!« L o n g u e t se Je zaman trudil, da bi ljudi pomiril. Konečno je prosil navzoče, da dovolijo Renaudelu, svoje nazore formulirati na govorniškem odru. Govoriti le pa začel SI r o 1, ki ni le napadel Renaudela, ampak tudi vse socialistične poslance. Renaudela je napadel posebno zato, ker Je baje obdolžil razširjevalce pacifističnih letakov, da delajo to za nemški denar. Renaudelje Izjavljal ob velikem razburjenju vseh, da Je rekel o letakih »Na barikade I«, ki so Jih razširjali v Lyonu le, da ne izhajalo od francoskih delavcev, ampak da so Jih prinesli iz Španske. Pozneje so govorili še Longuet, Helena Briono-va in Pericat. Shod Je bil bale do konca zelo buren. — Da vlada v francoski socialistični stranki znatna notranja napetost, Je splošno znano. Vendar ni možno poročilom berlinskih listov veliko verjeti In Jemati za njih podrobnosti velike odgovornosti.
Politične vesti.
Jugoslavija.
Narodno predstavništvo.
~DU. Beograd, 10. Prihodnja seja narodnega predstavništva bo Jutri, v petek. Na dnevnem redu bo samo
zadnje čitanje zakona o najemščinah in volitev agrarnega odbora. V agrarni odbor bodo poslali svoje zastopnike posamezni klubi in ne sekcije narodnega predstavništva, število članov agrarnega kluba se zviša od 14 na 21. Poslanci iz Hrvatske in Slovenije se odpeljejo jutri zvečer z brzovlakom iz Beograda domov.
Kaj pa otok Mljet.
LDU. Mljet, 9. (DDU.) Tudi otok M'jot ? nada med kraje, ki so po nesreči okupirani po Italijanih, daslrav-no je otok Mijet naš kraj, kjer živi izključno naš narod hrvatskeea ali
srbskega Imen«. Takoj po okupaciji Je bil pričo italijanskega častnika izveden plebiscit; za Italijane ni bil oddan niti en glas. VsL otočani so eno-dir.no glasovali za Jugoslavijo. Italijani razvijajo sedaj veliko agitacijo In propagando ter se poslužujejo vseh sredstev, toda brez uspeha, bočim je našim ljudem vse zabranjeno, je Italijanom vse dovoljeno. Izzivajo, žalijo ljudi In prepevajo sramotilne pesmi.
Po Bvetii.	:
In pri nas?
LDU. Dunaj, 10. (DKU.) »Wiener Zeltung« objavlja več zakonov, sprejetih v nar. skupščini, med njimi zakon o zaplembi Imetja rodbine Habs-burško-Lotarinške, zakon o odpravi plemstva In gotovih naslovov in dostojanstev ter odpravo smrtne kazni v rednem sodnem postopanju.
češke banke bi njih uslužbenci.
LDU. Praga 9. (OTU.) Večerna izdaja lista »Češke Slovo« piše: Zveza čeških bgnk ni ugodila zahtevam uradnikov m slug glede plačila za nadurno delo. Pogajanja, ki so trajala en mesec, so postala brez uspeha. Zveza čeških bank je Izjavila, da ne more prisiliti vseh’ bank, da ugodijo zahtevam uradnikov in slug. Uradnl-štvo In nameščenci bodo 10. t. m. odgovorili na to postopanje s protiukrepi.
Trgovski promet na Rena otvorjen.
LDU. Amsterdam, 9. (DKU.) »Pressbureau Radio« poroča iz Wa-chingtona, da je trgovinski promet na Renu s švico otvorjen. Vojni trgovinski urad objavlja, da se more pričeti trgovina z Nemško Avstrijo, Sibirijo, Palestino, Alzacijo-Lotarln-gljo, Sirijo, Macedonijo, Srbijo, Ru-munljo, Grško, s Čehoslovaško državo, z Bolgarijo, s Turčijo, z lukami Črnega morja, z nemšlmi kolonijami, z zasedenim nemškim ozemljem, z jadranskimi lukami, z Albanijo Luksemburgom, z Bosno, Hercegovino, Dalmacijo, s Poljsko In Estonsko.
Splošna stavka ▼ Braunschwelgu.
LDU. Braunschweig, 10. (CTU.) Delavstvo je proglasilo splošno stavko In zahteva, naj se proglasi republika braunschweigških svetov. Nadalje zahtevajo takojšnjo zvezo z republikami Rusijo, Ogrsko in Bavarsko, popolno odstranitev militarizma in kapitalizma v Nemčiji in na vsem svetu, razpust narodne skupščine in vseh deželnih zborov, odstranitev večinskih socialistov ter revolucijo po vsem svetu.
Stavka železničarjev v VViirzburgu.
LDU. Berlin, 10. (DKU.) »Vossl-sche Zeltung« javlja iz Frankfurta: Ker je nenadno izbruhnila'stavka železničarjev v Wiirzburgu, je prekinjena železniška zveza Frankfurt-WUrzburg-Nflmberg-Monakovo.
Italija za preskrbo Nemške Avstrije.
LDU. Rim, 9. (ČTU.) Italijanska vlada se je odločila, da zalaga Nemško Avstrijo v izdatni meri z živili. Kakor poročajo listi, je Orlando Sa-landru zaukazal, da naj odstrani vse ovire, ki otežujejo prehrano Nemške Avstrije. Listi namigavajo. da ta korak Italije napram Nemški Avstriji ne izhaja Iz človeških motivov, pač pa da Jma resno politično ozadje.
Sklep rimske socialistične stranke.
LDU. Lugano, 9. (ČTU.) Rimska socialistična stranka je danes sklenila Iz kolegijalnosti do nemških delavcev, stopiti v splošno stavko. Kljub strogi prepovedi javnih zborovanj, namerava socialistična stranka prirejati cestne demonstracije. Reformisti katoliških delavskih zvez hočejo prirediti protidemonstracije.
Je 2e pripravljeno...
LDU. Berlin, 10. (DKU.) Lis« javljajo Iz Lugana: Rad! vedno večjih nemirov se je glasom Italijanskih porodi že vse ukrenilo, da spravijo italijansko kraljevo rodbino na varno, kadar Izbruhne revolucija V ta namen je že nekaj časa v luki Civita-vecchia pripravljena Italijanska bojna ladija, na kateri naj kralj Viktor Emanuel s svojci pobegne.
Ustanovitev boljševiško-komunlstlč-ne stranke v Italiji.
LDU. Amsterdam, 10. (ČTU.) »Standard« potrjuje lz Rima došlo vest o ustanovitvi boljševiško-ko-munistične stranke, koie člani- so bili večinoma vsi v strelskih jarkih. Stranka deluje tako za energičen boj proti buržoaziji kakor tudi za intenzivno propagando, da se proglasi v Italiji republika svetov.
VVilsouov ulthnatum.
LDU. Berlin, 10. (DunKU.) »Berli-ner Tageblatt« baje doznava, da ulti-matum Wilsona resnično eksistira.
Wl!son 'da Ima vtis, 'da bi ga navzlic
temu, da je bil pripravljen za koncesije, vendar docela odrinili z njegove prvotne podlage 14 točk. Sedanji ulti-matum se more razumeti samo tako, da motri Wiison sedaj evropske razmere ostreje, nego na dan svojega prihoda, in da uvideva, da je prekoračil mejo dopustnega. Američani v Parizu govore že odkritosrčno O možnosti, da si bo ohrpnila Amerika pot prosto, da bo, ako treba, sklenila poseben mir; v tem primer: da bi se Wilson vrnil v Evropo.	N
Resnično mnenje Snowdena.
LDU. Haag, 10. (ČTU.) Snowdefl je rekel na zborovanju v Blackburgu, da mir ne bo prišel in da se ne bo podpisal noben mirovni dogovor. V Nemčiji, Avstriji i^na Ogrskem ni nobene vlade, ki birlbstojala dalj kakor šest ur, ako bi seznala prave mirovne pogoje, katere jim konferenca aliirancev hoče naprtiti. Edini izhod bi bila republika v vseh delih Evrope. Snowden pričakuje za prvi dve led le kaos v Evropi. Velike ljudske armade v Rusiji, Avstriji, na Ogrskem, v Nemčiji in, kakor gotovo vsak dan Izhaja solnce, tudi v Itall# In Franclji, bi se spojile v svrfio končne unlč-be Imperialističnega sistema, tiranstva in izkorlščavanja ter bi za večno upeljale proletarsko oblast. Šele na la način bi prišlo do večnega mira.
Kdo Je povzročil vojno?
LDU. Pariz, 10. (DunKU.) Agence
Ha vas poroča: Svet četvorlce Je imel v torek v vojnem ministrstvu dve seji. Popoldanske seje se Je udeležil tudi predsednik Wilson, ki je že popolnoma okreval. Na dnevnem redu je bilo vprašanje odgovornosti za vojno. Angleški in francoski delegatje so, kakor znano, edini v tem, da je Viljem II. povzročil vojno In da ga je Izročiti In postaviti pred medzayeznl-ško sodišče, dočim Američani pač priznavajo odgovornost bivšega cesarja, pa menijo, da ni pravne možnosti za njegovo zasledovanje. Upajo, da se bodo mogli zediniti v tej zadevi.
Še nekaj ur la...	1
LDU. Berlin, 9. (ČTU.)' Iz Pariza poročajo: Orlando, LIoyd George, Clemenceau In polkovnik House M se sporazumen glede načel mirovnega dogovora. Če Wilson, ki še vedno ne sme zapustiti sobe, sprejme ta načela, je ugotovitev pogojev predhodnega miru samo if vprašanje nekaj ur.
WHson In boljševizem.
LDU. Ženeva, 10. (ČTU.) Parllki »Herald« poroča, da je Wilson izjavil zastopnikom listov, da ne pripušča nobene vojaške Intervencije antante v Srednji Evropi In da bo vsekako znal preprečiti, da Amertkanci sodelujejo pri kakem takem koraku. V zvezi s tem, Je omenil predsednik, tvori največje težkoče pri pariških’ pogajanjih vprašanje odškodnine.
Pred proklamacljo neodvisne Irske republike.
LDU. Berlin, 9. (DKU.) »Der Abend« poroča Iz Lugana: Kakor javlja brzojavka »Secola« iz Londona, se bo v kratkem proklamlrala neodvisna irska republika z voditeljem Sinfajnovcev de Valero kot predsednikom.
Thneo Danaos...
LDU. Kristianija, 10. (ČTU.) Amerika namerava začeti proti Rusiji velikopotezno ofenzivo z živili In hoče v ta namen ustanoviti mednarodno nevtralno komisijo, ki bi Rusijo preskrbovala z živili. Za živila bo skrbela Amerika. Hkrati bo pošiljala tudi obleko In druge potrebščine. Tu gre za velikopotezen poizkus izpodkopati tla boljševizmu. Izvedba tega načrta bi stala mesečno 50 milijonov dolarjev. Glavni pogoj je, da se ustavijo sovražnosti na vseh frontah. Antantno blago bi se razdeljevalo vsem potrebnim brez razlike politične pripadnosti ali vere. Načelnik te komisije bo Fritjof Nansen, ki je že sprejel ponudbo, toda le za primer, da Rusija soglaša z načrtom.
Mirovni predlogi Ljenina.
LDU. Pariz, 10. (ČTU.) Ljenin je s posredovanjem Amerikancev W. Steffensa in Bullitta predložil antanti svoje mirovne predloge. Predlagal je le premirje in umaknitev antantnih čet iz Rusije, dočim bi boljševiška vlada imela pravico, nakupiti si za zlato živila v inozemstvu. Priznanja boljševiške vlade ni predlagal. Ljenin je pripravljen priznati ruske dolgove v inozemstvu in kmalu začeti s plačevanjem obresti. Iz tega je razvidno, da hoče Ljenin skleniti mir z antanto. Ni izključeno, da bo njegova izjava priznanja inozemskih dolgov vplivala na zadržanje Francije*
finon mi jmi ur.
Poročali smo tendencijozno o železničarskem shodu »Zveze«. To pravite VI, odnosno Vaš predsednik »jugoslovanskih« železničarjev. Ali ste prepričani, da se niste pri tem lagali, in da se niste lagali na omenjenem shodu? Ali ste zares prepričani, d;?, ni laž vse, kar delate, pišete in govorite na Vaših shodih in v Vaših zvezarskih listih? Da je kž Vaše zanimanje za ljudske interese, za železničarske potrebe, laž vsi Vaši stanovski programi in vsa Vaša strankina demokracija?
Ali Vam je zares tako težko molčati, molčati in samo molčati?
Molčati in zahvaliti vsak božji 'dan in na vseh Vaših pisanih shodih gospoda v nebesih, da trpimo S prezirom Veše početje.
Ves Vaš program In vse VaSe delo zasleduje v resnici le en smoter: rušiti delavsko solidarnost, ribariti v kalnem, motiti delavska gibanja, pripravljati stavkolomstvo.
Zveza je organizacija stavko-Iomcev. Evo v par besedafi označen Vaš program.
Je-li tako, gospod revident, Itd.? Lah’ e Je nahujskati IJudf, težje prevzet! odgovornost, pravite. Kdo je Hujska! In kdo odklonil odgovornost? Če bi bili hujskali na shodu In odklonili odgovornost, bi bila želea-ničarsk ’ stavka že tukaj. Morete tajiti, da al tako? Naši sodrugi so na shodu samem In Še prej na vseh sestankih in sejah povedali, kdo Bo vodil stavko la se presneto dobro zavedali odgovornosti. Naši delavd niso »Zvezarji«, ki vržejo kamen In skrijejo roko. Saj se poznamo! če bi se T? količkaj zavedali svoje odgovornosti in Imeli količkaj moralne zavesti, H bili že zdavnaj razpustili svojo »Zvezo« , ki je za gospode In ne za delavce. Ali mislite, da bomo stvkall samo zato, da napravimo Vam uslugo? Alf se Vam tako mudi do stav kolom stva? Saj Vas imajo gospodje vseeno radi! Sodruge, ki jih omenjate, pa pustite pri miru, So ljudje, ki so vodili boje In prevzemali odgovornosti, ko ste VI vprek podpirali mesčanstvo in kričali »Živela Avstrija!« Ali ste tako kratkega spomina? Kdo so strankarski štreberji In zaslepljevale! železničarjev? Tisti, ki se bore za njihove pravice, ali tisti, ki organizirajo stavkolomstvo?
»Slovenskemu Narodu« pa bi priporočali, ako mu je res kaj na tem, da se ne povrnemo v predvojne strankarske metode, da pazi na pisa-! nje svojih sodelovalcev. Ze nekaj časa sem ?e nas oblagodarja v Ustih' In na shodih s čenčami zvezarskega kroja. Doslej smo vsa ta čvekanja kratkomalo prezrli. Če pa gospodom to ni po godu, jih bomo |3ač pošteno servirali.
Ali ste na vsak način za politiko »Klina s klinom«?
«
O boljševizmu dr. Tavčarja in njegovih hišnih posestnikov pa izprego-vorimo jutri. O, sveta... Buržoa-zijal
Socialna politika.
Debata o stanovanjskem vprašanju v Narodnem predstavništvu^
Belgrad, 5. aprila.
Narodno predstavništvo v Bel-gradu Je v petek in soboto razpravljalo v prvem branju glede zakona o lzpremembah in dopolnitvah v srbskem zakonu o stanovanjih z dne 29. junija 1914, ki naj seve velja le za področje nekdanje kraljevine Srbile. S tem zakonom se hoče omejiti neverjetno špekulacilo s stanovanji, ker se določa, da se ne sme še celo leto odpovedati najemnikom stanovanja in se sme zvišati stanarino le za ona stanovanja, za katera se plača mesečno: v Belgradu nad 50 dinarjev, v okrožnih mestih nad 21 dinarjev, v ostali deželf nad 11 dinarjev. Povišek za Belgrad sme biti tak-le;
Pri mesečni najemnini:
od 51 dinarjev do 100 dinarjev 10%; od 101 dinarja do 200 dinarjev 15%; od 201 dinarja do 300 dinarjev 20%; od 301 dinarja do 500 dinarjev 25%; od 501 dinarja do 1000 dinarjev 30%; od 1000 dinarjev in višje 40%.
Pri stanovanjih, kojih najemnina znaša manj kot 51 dinarjev, to so delavska stanovanja, se najemnina ne sme zvišati.
Zanimanja za ta zakon je bilo v zbornici seveda zelo malo. V glavnem so se debate udeležili srbijan-ski poslanci. Naravno je, da so zastopniki delavskega ljudstva, to Je naši socialno - demokratični poslanci, živo sodelovali v debati, ker smatrajo stanovanjsko vprašanje za
zelo važno vprašanje. Sodrug Vilim BukŠeg je v obširnem govoru razložil stališče socialno - demokratičnega kluba z ozirom na predloženi zakonski načrt. Govor sodruga Antona Kristana o stanovanjskem vprašanju priobčimo danes po stenografičnem zapisniku. — V specialni debati sta naša sodruga Vitomir Korač in Ant, Kristan skušala še marsikaj popraviti, kar v načrtu ni tako povedano, kot bi moralo biti.
Tako je sodrug Anton Kristan predlagal v špeciainl debati to-le:
Jaz mislim, da bi se tukaj v točki d. odstavek 3., dragi stavek:	»Is
ovih lista prvostepeni sud izvuči če kockom po 20 sopstvenika itd.«, namesto tistega kockanja uvedlo sledeče: »Iz ovih lista izabrače se g!a-sanjem po 20 sopstvenika itd.«
Mislim, da je vendar bolj pametno, da se ljudje izberejo sami, nego da odloči kocka. Z izborom sposobnih ljudi bodo na vsak način prišli sposobnejši In uvidevnejši ljudje v sodišče nego če se kocka. Prosim, da bi se pri drugem branju to upoštevalo.
Dalje še nekaj, kar sem preje, ka se je o tej točki obravnavalo, prezrl. Pri točki, ki se nanaša na povišanje stanarine, bi morala biti tudi določba, ki bi varovala podnajemnike. Dogodi se lahko, da plača najemnik za celo stanovanje 60 dinarje/ na mesec, sam pa dobiva 120 dinarjev za sobo, ki jo odda naprej. MI ščitimo v tem zakonu samo najemnika, ne pa dotičnika, ki ga najemnik izkorišča. Prosim, da bi se to pri drugem branju upoštevalo. To smo dolžni storiti v interesu onih delavcev, malih uradnikov in pisarjev, ki jih bo v Belgradu vedno več, če hočemo, da bodo izhajali 5 svojo plačo.
Umestna bi bila tudi določba, katere dinarje Je razumeti pod tem izrazom, ker je finančni minister povedal, da pridejo v promet novi dinarji. —
Oba predloga sta bila odkazana odboru, da jih pri drugem čitanju preuredi v zakonski načrt.
Jasno pa Je, da bo potreba stanovanjsko vprašanje sploh dati na dnevni red zlasti v proračunski debati in zahtevati primeren kredit za zgradbo stanovanj in ureditev državnega stanovanjskega urada, kolega nujnost trka zelo hrupno na naša vrata. — Zanimivo je. da tukajšnja srpsko socialistična stranka (komunistična) sklicuje o tem vprašanju za nedeljo, 6. t. m., 20 shodov. Toda njen poslanec Dragiša Lapče-vi6 — sploh ne pride v parlament, da bi tu zastopal delavsko stališče 1 čudni nazori.
Dopisi.
Škofja Loka. Razmere pri nas žt presegajo vse meje! Nedavno se je delilo sladkor za onemogle in starčke. Seveda se je to zgodilo tako na tihem, če kdo ni imel pravega detektivskega nosu, je gotovo obsedel pri svoji grenki kavi. Radovedni smo, koliko starčkov in onemoglih je dobilo sladkor. Če se pri nas kaka boljša stvar deli, živa duša za to ne ve, če je pa konjsko meso na vrsti, izbobnajo vam to vest pred vsako hišo! — Kdaj bo nehala ta ostudna krivica? Kdaj se vzdramite ljudje božji? Ali še nismo dosti vlekli na svojih hrbtih velikega križa?! Vsi. ki se čutite zaničevane in teptane, berite časopis »Naprej«. Ta je edini list, ki se bori za ljudske, človeške pravice, edini, ki govori resnico in nam odpira oči!
Celje. »Slovenskemu Narodu« št. 83 poroča nek dopisnik iz Celja pod naslovom »Boljševiške grožnje v Cellu« o neki aprilski šali, ki so sl jo dovolili baje nekaterniki, da so nalepili na mestnih vogalih za 1. april strašilo o boljševizmu. Modruje naprej, da Je v našem mestu več neupravičene zadovoljnosti kakor upravičene. Kot stan, kateri po mnenju tega g. dopisnika ne bi smel biti nezadovoljen, pa navaja uradnike denarnih zavodov, češ, ti ne trpijo pomanjkanja in so gotovo dobro plačani. V kolikor sem informiran, sta v Celju res bančna zavoda, ki plačujeta svoje uradnike v zmislu istima predložene resolucije, oziroma je položaj uradništva pri nemškem bančnem zavodu še dosti boliši. So v Celju pri posameznih slovenskih zavodih nekateri uradniki prav dobro plačani, v splošnem pa tudi položal uradništva denarnih zavodov ni zavidljiv. Vsak stan ima dandanes svoje težave izvzemši — častnike, k! imajo take dohodke, da se ž njimi pač ne more primerjati kmalu kdo. V Celju je slovenski zavod, katerega osiveli prvi uradnik, družinski oče, dobiva po 25-letnein službovanju pri tern zavodu vseh dohodkov mesečno v celoti 406 K 66 vin. Sterni 406 kronami naj potem preživi svojo rodbino?! Zboljšajte položaj takih in dosti enakih trpinov vsaj toliko, da
bodo mogli živeti In ne prepuščajte
iih obupu in resignaciji in v takem položaju, ko ne morejo umreti, in ne živeti! V obupu pa je človek dosti zmožen!
O pufouni bos,-herce-
go^inskega polka št. 4
poroča bivši častnik avstro - ogrske vojske Marko Stojanac dopisne* mu uradu v Splitu:
Meseca februarja leta 1917. setn .bil kot nezanesljiv častnik, ker poznam italijanski jezik in ker sem poteg tega Srb iz Dalmacije, premeščen s tovarišem St. Jerkovičem, dalmatinskim Hrvatom, k bos.-herc. polku Št. 4, ki je bil v vojnih poročilih neprestano slavljen kot najboljši av-stro-ogrsld polk. Na najini mesti pri dalmatinskem polku št. 23 sta prišla dva Nemca, tako da so bili pri dalmatinskem polku štev. 23 skoro vsi častniki nemške narodnosti.
Ko sem prišel k polku, sem takoj opazil nezadovoljnost, ki ie vladala med vojaštvom vsega polka. Se leta 1917. je Človek brez strahu mogel govoriti z njimi, kar je hotel proti Avstriji in Švabom.
To je napotilo nas častnike Jugoslovane, se postavimo na čelo nezadovoljnih, jim dobro pojasnimo našo jugoslovansko stvar in jih dovedemo do pobune, ki Je izbruhnila že 20. oktobra 1918, torej pred itaU iansko ofenzivo.
Polk je bil na odmoru v okolici Belluna v selu Mass, ko smo prejeti naredbo skupinskega poveljništva v Bellunu (polkovnik Coglio), da moramo na pozicije Monte Salarol. Dne 20. oktobra sta se uprli naenkrat dve stotniji II. bataljona in odpovedali pokorščino, a bili sta s silo raz-oroženi od 7. pešpolka (Nemci iz severne Koroške) ter morali biti kot taki izolirani od nas. Toda štiri ure Pred odhodom od nas in to tisti dan, ko je moral bos.-herc. polk št. 4 odriniti na Monte Salarol, dne 23. okt. pa se je pobunil ves polk 5500 mož in je prišel oborožen do zob in pod voostvom vseh častnikov jugoslovanske narodnosti, da osvobodi raz-oroženi stotniji, zahtevajoč od polkovnega zapovednika Kuhinjke, da se vrne razoroženemu moštvu orožje in da se povrne polk takoj v Ljubljano ali v Zagreb, ker ni maral iti nihče na Monte Salarol.
Proti nam so poslali 6. polk, obstoječ iz Srbov iz Banata in Bačke, a tudi ta je odrekel pokorščino in se r.am pridružil. Nato je bila poslana topniška baterija, ki Je bila v rezer-iVi v Bellunu in ki je obstajala iz Hrvatov iz Zagreba in okolice, toda tudi ta je odrekla pokorščino in se nam pridružila.
Proti nam so bili brez moči in zato smo zahtevali, da nas tako} pošljejo v Jugoslavijo. Polkovnik Ku-hinika ie bil prisiljen zapustiti Bef-iuno in iti z nami kot talec do LJub-liane.
Odpotovali smo iz Belluna preko Toblaha dne 25. oktobra, tedaj pred
italijansko ofenzivo. Pridružili so se nam trije drugi polki, in sicer 6. polk, bos.-herc. polk št. 5 in en madžarski Polk; zvali so nas uporniško divizijo.
. Iz Toblaha smo prišli po železnici do Ljubljane, kjer smo bili od prebivalcev z navdušenjem sprejeti. V Ljubljani smo opravljali redarstveno službo ter razoroževali madžarske in nemške čete.
Po prihodu srbske vojske so bili poslani naši vojaki domov.
Dnevne vesti.
—	Demagoštvo s socialno - demokratičnih shodov v nemčursklh
krajih. Pod tem naslovom priobčuje »Slovenski Narod« z dne 9. t. m. notico, očividno pisano od Reismana iz Slov. Bistrice, v kateri se ta vele-učeni »buržofls spodtika nad našo »demagogijo« in nam očita, da smo nekako zatočišče štajerskim nem-skutarčkom. Preneznatna le osebica dr- R., da bi mu radi njegovega tarnanja odgovarjali; hvaležen bi nam Pravzaprav moral biti, da ga je naš govornik na shodu v Spod. Polskavi obvaroval pred jezo nekaterih zborovalcev — ki pa niso bili naši somišljeniki! Odgovarjamo samo zato, k^r je notica sestavljena z neko ?*obriostjo, ki jo moramo pribiti — m katere smo mislili, da dr. Reis-®an v svoji naivnosti vendarle ni zmožen. Dr. Reisman dobro ve. ka-Kor mi to vemo, da se v naše vrste n«	Štajerskem silijo bivši
Hr'n n '• nac’onalci in nemškutarčki. Z' Keisrnan pa istotako dobro ve, ocinosno bj vsaj kot aktivni »politik«
nE -Ve ^i da se mi ,teh bra-
o	m odklanjamo njihov vstop v
lcnreiVr,'s-te- Vendar pa Piše tako, ka-'cpr da bi mi te ljudi vabili k sebi! Da “^pmo vsakega Nemca v naše rste, ki je bil že pred Jugoslavijo
socialisf, fe čisto Jasno in pravilno, če bi ime! nekaj politične uvidevnosti, bi moral tudi razumeti, -da je to obče koristno. Kar pa se tiče vsebine govora, ki ga je baje imel naš govornik na shodu pri Pragerskem, in
o	katerem govori dr. R., mu odkrito povemo, da je vse res in vse prav, kar je ta govornik povedal.. In ni to v naših očeh tudi nikaka demagogija. Kdo uganja v resnici demagogijo vemo vsi! — Zoper nepošten politični boj pa smo tudi mi, gosp. dr. Reisman, in zato bo prav, če se primete Vi prvi za nos!
— Nervoznost pa takal Utemeljujoč predlog soc,-dem. občinskih svetnikov v ljubljanskem občinskem svetu, Je sodrug Štebi med drugim omenil, da župan ni v zadostni meri storil svoje dolžnost, ko so izvestnl ljudje po Ljubljani razbijali kipe, delo naših domačih umetnikov. Gosp. župana je to tako razburilo, da se je kar med poročilom predlagatelja začel vsajati, češ, da je to kritika njegove osebe kot župana, da si tega ne pusti dopusti itd. Le mirno kri, g. župan! Kar velja za druge, naj velja tudi za župana. Županski naslov še ne upravičuje, da bi se dela ali nedela župana ne smelo kritizirati. Toda to, kar je povedal sodrug Stebi, niti ni bila kritika, marveč Ie konstatacija dejstva. Za župana velja isti red, kakor za ostale občinske svetovalce. Če je imel g. župan kal povedati, bi to lehko storil, ko je Stebi končal, ne pa, da je s svojim renta-Čenjem dal še drugim potuho.
— Postopanje Nemcev na Koro-škenr. Celovška vlada je prepovedala razpečavanje časopisa »Mir« po Koroškem Ker se ta prepoved ne sklada z načeli reciprocitete — pri nas je namreč le uvoz političnih časopisov iz Nemške Avstrije prepovedan, je deželna vlada sklenila, podati ugovor proti tel prepovedi pri državnem uradu za zunanje zadeve. Če se zahtevi po razveljavljenja prepovedi ne ugodi, se bo ravno tako postopalo proti nemškim Časopisom v Sloveniji. — Odslovljenim uradnikom in uslužbencem južne železnice, ki se selijo na naše ozemlje, koroška vlada ne dovoli vzeti seboj živila, tudi taka ne, ki so lih sam! pridelali, če se to še ponovi, se bo v vsakem slučaju vrnila nasilnost desetim tukajšnjim Nemcem.
— Seja občinskega sveta, ki v torek ni razpravljala o vseh točkah dnevnega reda, se nadaljuje danes, v petek, ob 5. uri popoldne.
— Nove plače za učiteljstvo na ljudskih bi meščanskih šolah v Slo« veniiL Pri višjem šolskem svetu v Ljubljani sestavljeni oddelek za ureditev učiteljskih plač, v katerem posluje 1 računski uradnik in 7 učiteljev, je že odmeril nove službene prejemke za aktivne učitelje in učiteljice, ki so nameščeni na šolah bivše vojvodine Kranjske in bivše grofije Goriške. Deželno knjigovodstvo je dobilo ukaz, da izplača od 1. prosinca 1919 dospele zneske kar najhitreje. Da se pospeši uradovanje, je višji Šolski svet tudi knjigovodstvu pridelil 6 učiteljev. Odmerjevanje plač za učiteljstvo koroških in štajerskih šolskih okrajev se je pričelo in bo gotovo do konca aprila.
— Značilno. »Glas Slobode« poroča: Pred nekaj dnevi se je peljal na električnem vozu nek gospod z dvema ženskama. Ko je prišel sprevodnik, mu Je dal ta gospodič za tri vozne listke štiri dvajsetice napitnine. »Ste 11 član železničarske Zveze ali SHS organizacije?« vpraša demonstrativno sprevodnika galantni gospod. »Jaz sem član železničarske Zveze«, mu odgovori mirno sprevodnik. »Potem mi dajte štiri dvajsetice nazaj«. Sprevodnik mu je vrnil štiri dvajsetice in povrhu še eno krono ter rekel:	»Tu imate še eno krono, a jaz hočem ostati še nadalje član Zveze«. Oalantnemu tra-petn se Je pobesil nos.
— Vsa blaga srca, zlasti vojni dobičkarji in branilci zaledja, poživljam Vas, da se odzovete klicu odbora Slov. Rdečega križa (Poljanska cesta št. 4) in pošljete primerne zneske kot piruhe za uboge naše vojne ujetnike, ki so za in mesto Vas storili do zadnjega svojo dolžnost in prišli v ujetništvo, kjer sedaj umirajo lakote. Kdor hitro d£, dvakrat dl Beda je na vrhuncu. — Eden, ki Je ušel iz laškega ujetništva.
— Tšče se begunska družina za obdelovanje polja na Dolenjskem. Pogoji jako dobri. Prednost imajo zidarskega dela vajene družine. Natančnejša pojasnila daje posredovalni urad za begunce v Ljubljani.
— Sprejme se takoj hišnik, vajen sodarske ali mizarske obrti in dva zidarja. Stanovanje prosto, plača po dogovoru. Naslov pove posredovalni urad za begunce v Ljubljani, Dunajska cesta 38.
— Gledališko društvo na Jesenicah uprizori v soboto, dne 12. t. m. ob 8. uri zvečer in v nedeljo, dne 13.
t. m. ob 3. uri popoldne v dvorani
pri Jelenu na Savi Finžgarjevo Igro »Veriga«.
— Samomor v blaznosti. V Zagrebu je zblaznela ponoči neka služkinja Cesnjak. Ko je policija prišla, da jo odvede v bolnico, je nenadoma skočila skozi okno. Bila je na mestu mrtva. Zadnje dni je bilo opažati na njej versko blaznost.
— D'AnmmzIo. »Jug« je izvedel, da pride v kratkem laški pesnik, ne-prijatelj Jugoslovanov, d’Annunzio, na Reko!
— Draginja v Belgradu. Tudi v Belgradu gredo cene živilom vedno kvišku. Mast velja kg že 40 K, meso pa 24 K. Zdi se, da hočejo človeku zadnji vinar iztisniti iz žepa in ga pustiti živeti od miloščin in oglodanih kosti!
Iz stranke.
Sodrugi!
Vodstvo stranke kakor tud! posamezne organizacije so sklenile, da delavski praznik Prvi Maj letos kar najslovesneje proslave. Vršili se bodo ta dan ljudski shodi, manifestacij-ski obhodi itd. Velikega pomena za razvoj stranke In za organizacije bi bilo, če bi se po možnosti fotogra* firalo zbrano množico pri Javnih shodih, sprevode, veselične prostore lu drugo. Mogoča imate v svoji sredi sodruge amateur-fotografe. Naj tl prevzamejo nalogo, da napravijo par slik. Drugod si po možnosti nabavite slike pri fotografih. Po izgoto-vltvl slik pošljite takof en izvod strankinemu tajništvu r Ljubljano, kjer se napravi spominski album ln hranijo potem te slike za eventualno vporabo in pomnožitev. ,
Shodi.
Krajevna politična organizacija za Ljubljano in okolico priredi v nedeljo, dne 13. aprila ob 3. uri popoldne ljudski shod na trgu pred »Mestnim domom« s sledečim dnevnim redom:
1.	Aprovizacija. 2. Mestna jubilejska ubožnica. 3. Volilna reforma. — So-drugi in sodružlce! Shod je izredno važen. Treba je, da na javnem shodu zavzamemo svoje stališče napram vprašanjem, ki so za nas največjega pomena. Agitirajte za impozantno udeležbo!
Poročila.
Ljubljana, II. okraj. V našem okraju že dolgo nismo imeli tako lepega shoda, kakor smo ga imeli preteklo soboto zvečer. Prostori Plan-karjeve gostilne so bili vsi zasedeni. Vsa čast ^zaupnikom za agitacijo. Prihodnjič bi želeli, da pripeljejo sodrugl s seboj tudi žene. Poročilo so-druga K o c m u r j a je bilo prav zanimivo. Le škoda, da je tako hitro potekel čas. Pa še nekaj m! teži srce: Priporočal bi sodrugom v našem okraju, da bi bolj marljivo naročali naš dnevnik »Naprej«. Ima sicer dosti odjemalcev v našem okraju, ampak veliko premalo, če bi se naročil nanj vsak, ki se prišteva socialnim demokratom, bi se število naročnikov podvojilo, potrojilo. Storite, sodrug!, svojo dolžnost — ne bo vam žal. — O.
Celje. V nedeljo, 6. t m. ob 2, popoldne se je vršil v Celju v gostilni pri »Zelenem travniku« ustanovni občni zbor delavskega izobraževalnega društva »Svoboda«. Bil je dobro obiskan. Sodrug dr. Rožman Je otvoril zborovanje, pozdravil navzoče in spodbujal k delovanju in agitaciji. Razlagal je namen in pomen izobraževalnih društev; razložil Je stališče JSDS napram narodnosti in povdarjal, da smo z ozirom na narodove pravice in' njegovo svobodo narodni, z ozirom na težnje delavstva pa mednarodni. Nazadnje je razložil potrebo izobrazbe, dela in solidarnosti. — Nato je sledila volitev odbora, in sicer so bili izvoljeni soglasno sledeči sodrugi in sodru-žice: Predsednik: dr. Rožman; I. podpredsednica: Anica Marn; II. podpredsednik: Gustav Kolenc; tajnik: Mihael Vodeb; tajn. nam.: Vekoslava Orosel; blagajnik: Janko Marn; blag. nam.: Pepca Povalej; knjižničar in arhivar: Martin Bre-zovšek; odborniki: Milan Cetina, Matej Zabukovšek, Cotej Anica, Mlakar Mirko, Grmadnik Elica. Kor-ner Martin, Marn Pepca; preglednika računov: Karl Vidic in Avgust Bouha; svetovalca: Jožef Marn in Valentin Hrastnik. — Po izvolitvi odbora se je dnevni red prekinil, na kar je predavala sodr.,-Urbančeva iz Ljubljane. Prav lepo je razložila potrebo izobrazbe in organizacije in ■■asno opisaia kulturni razvoj človeka od najstarejših časov do danes. Iz njenih izvajanj je lahko vsakdo raz-videl krivičnost obstoječega družabnega reda. Opozarjala je sodru-žice na razliko med »damo« in delavsko materjo. Pojasnila, koliko bolj spoštovanja vredna je delavska
mati nego v razkošju živeča meščanska mati. Nazadnje je opozorila navzoče, da je dolžnost vsakega delavca, iskati izobrazbo in širiti idejo socializma. — Sodrug dr. Rožman se je zahvalil za predavanje in dal besedo sodrugu Dražilu iz Ljubljane, ki je vzpodbujal navzoče k naročanju dnevnika »Naprej« in tednika »Ljudski glas«. Nato so govorili še sodrugi: Brezovšek, Leskovšek in Rožman. Poslednji je predlagal »Poslano« celjskemu meščanstvu v listu »Naprej*. — Sodrug Marn je k temu predlogu dostavil, da nas je slovensko meščanstvo v stari Avstriji dostikrat Iskalo, sedaj pa, ko Je prišlo do veljave, nas v svojih listih označuje kot nemškutarje in brez-značajneže, ki so v službi nemške Avstrije. — Nato Je govoril sodrug Koler proti suženjstvu, opisal pomen slavlja delavskega praznika 1. mal-nika in vabil navzoče k obilni udeležbi. — Sodrug Rožman je predlagal zvišanje članarine od 1 K na 1 K
50	vin., da se more najeti društven lokal. Ta predlog se Je sprejel. Sklenilo se je, dobiti kakor hitro mogoče društven lokal. Predsednik Je zaključil zborovanje ob 6. zvečer.
Strokovno gibanje.
Iz strokovnih organizacij.
Shod usnjarjev In mlinarjev se vrši 13. t. m. ob 9. uri zjutraj v Kranju.
Shod lesnih delavcev in tapetniških pomočnikov v Ljubljani In okolici. se bo vršil v petek, dne 11. aprila zvečer takoj po delu v restavraciji »Narodnega doma«. Dnevni red: Situacijsko poročilo. Pridite vsll — Odbor.
Mezdno gibanje.
Mizarski in tapetniški Domočnik! ter strojni delavci v Ljubljani In okolici so v mezdnem gibanju. Nihče izmed delavcev Imenovane stroke naj ne išče dela v Ljubljani.
Mezdno gibanje kranjskih tiskarskih pomočnikov končano. Včeraj se je sklenil dogovor tiskarskih pomočnikov pred poverjenikom za socialno skrb. Pri pogajanjih so bili navzoči gg. delodajalci:	Bamberg,
Čeč, Pesek, Slatnar in Verbajs; za pomočnike pa Werzak, Dachs, Gregorec in Hrovatin A. Pomočniki so prvotno zahtevali 100 K za vsakega tovariša na teden več plače ter nabavni prispevek za samce 200 K, za oženjence 250 K in za vsakega nepreskrbljenega otroka 50 K četrtletno. V prvem odgovoru so tiskamarji dali nekaj koncesij (60 K za tiste, ki so deset let v eni tiskarni, 50 za tiste, ki so nad deset let pomočniki, 40 K za pomočnike do deset let, 35 K za tiste, ki še niso eno leto oproščeni in 30 K za tiste, ki so bili pred potekom učne debe oproščeni zaradi vejaščine ter nabavni prispevek, a zahtevali so izpremembe v tarifni pogodbi In delo ob praznikih dopoldne. Pomočniki so tak predlog odklonili, zlasti glede na tarifne izpre-membe. Delodajalci se niso hoteli pogajati s pomočniki, marveč so se obrnili na vlado za posredovanje, ki ga tudi pomočniki niso odklonili, ker jim v prvi vrsti gre za mirno rešitev mezdnih vprašanj. Pogajanja pri poverjeniku s. Prepeluhu so končno uspela tako, da je bilo mogoče ogniti se preteči stavki. Delodajalci so dovolili za pomočnike, ki Se niso pet let pomočniki 70 K. za tiste, ki so nad pet let pomočniki pa 90 K doklade na teden. Opustili so delodajalci vse Izpremembe tarifnih določb In zahtevo praznlškega dela. Razentega se izplača nabavni prl-srevek v zgoraj omenjenih zneskih. Zvišana draglnjska doklada se izplača prvič na Veliko soboto, nabavni prispevek pa dne 3. maja 1919. Po nasvetu pomočnikov se je sprejel tudi predlog, da se Izvoli posebna komisija (trije delodajalci in trije pomočniki), ki naj obema organizacijama predlagajo primerne predloge, če bi draginja naraščala ali padala. Navidez znaša ta pridobitek precejšnjo vsoto, v resnici pa tvori le majhen odstotek produktivnih stroškov, zlasti če pomislimo s kako velikim dobičkom delajo danes tiskarne.
dvorani na »Zelenem travniku« edei izmed zaupnikov strankam na raz polago.
Kultura.
Vestnik »Svobode.*
Dramatični odsek »Svobode« v Ljubljani priredi v celjskem mestnem gledališču'v soboto, dne 12. t. m. ob
ool	7. uri zvečer E. Ganglnovo rodbinsko dramo v štirih dejanjih »Sin«. — V nedeljo ob pol 4. url po-ooldne priredi veseloigro v treh dejanjih »Cigani«. — Udeležite se polnoštevilno!
Celjska podružnica »Svobode«. Ker se iih oglaša vsak dan več za informacije, se je sklenilo, da je vsak
Drugi letnik »Demokraciie«. Ta teden razpošljemo prvo številko Ii letnika »Demokracije«. Številka j<j posvečena našemu zasedenemu ozemlju. Prosimo, da natn javijo vsi stari naročniki, ki žele, da jim poS« ljemo to številko, svoje nove našlo ve, če so jih spremenili po preobra* tu. Zlasti naj javijo svoje naslova oni, ki so se preselili iz Primorska in ki so služili pri vojakih. Nove na^ ročnike sprejema uprava »Demokrat cije«, poštni predal 91. Celoletna naročnina 20 kron.
Spored III. sinfonlčnega koncerta. ki ga bo izvajal veliki orkester srbske kraljeve garde v petek, 11. t, m. v Ljubljani pod vodstvom višjega kapelnika g. St. Biničkega je sledeč;
I. Binički: Uvertura »Iz mojega za-* vičaja«. 2. Grieg: Dva norveška! plesa St. 1. in 2. (Danse Norvčgien« nes.) 3, Massenet: Iz opere »Cid* Airs de ballet. a) Castilbane. b) An« dalouse. c) Aragonaise. č) Aubade, d) Catalane. e) Madrilfene. f) Nava* raise. — Odmor. — 4. Massenet? Uvertura k »Phčdre«. (Tragedie de Racine). 5. Reudla: »Splet srpskffi melodija«. (Mosaique de Melodief Serbes.) 6. Wieniav/ski: Koncert za gosli in orkester v D-molu. Svira n* gosli solist g. V. Frait. 7. Čajkovski! J Svečana uvertura »1812«. —. Zače« tek točno ob pol 8. uri.
Narodno gledališče. Dramsko^ gledališče. Vsak dan ob pol 80 zvečer: 11. aprila, petek »Veriga« za A 43. abon. — 12. aprila, sobota »Ne!ly Rozier« za C 44 abon. — 13. aprila, nedelja popoldne »Neliv Rozier« izven abon. — 13. aprila, nede« Ija zvečer »Veriga« izven abon. —• 14. aprila, pondeljek »Španska mu* ha« za B 2/45 abon. — 15. aprila, to-, rek zaprto. — 16. aprila, sreda »Veriga« ob znižanih cenah izven abon,
—	Operno gledališče. Dn$
II. aprila, petek zaprto. — 12. aprila* sobota »Slovaška princeska« za B, 2/41 abon. — 13. aprila, nedelja »Ugrabljena Evelina« in »Pagliacci« izven abon. •— 14. aprila, pondeljek zaprto. — 15. aprila, torek »Bohe-me« za B 3/42 abon. — 16. aprila, sreda »Ugrabljena Evelina« in »Pa-aliacci« za A 46 abon.
Izšla je brošura: Ferd. Seidl: Kod nal se potegne pravična državna meia med Jugoslavijo In Italijo? 13 strani, velika 8°, in geološki zemljevid. Cena 1 krono.
Guglielmo Ferrero: Mlada Evropa n. Iz italijanščine prevedel in napisal predgovor Arsen Wenzelides. Cena 6 K. Prejeli smo drugo knjigo Ferrerovih študij o »Mladi Evropi«. Knjiga vsebuje grandiozna opisa Moskve in Londona, katerega pestri pesniški poleti in bogastvo psiholoških opazovanj zavzemajo prvo mesto v sedanji turistični literaturi. Opazovanja turista Ferrera so za-eno globoke misli Ferrera-učenjaka in enega izmed prvih privržencev Lombrosove sociološko - kriminalistične šole. Pišoč o Moskvi in Rusiji v enem srčnem zaletu misli prikazuje rusko socialno revolucijo in njen vpliv na vso evropsko prosveto. Zaznamujoč vse važne pojave, piše Ferrer o tietjem spolu na Angleškem, o ženskem vprašanju, celibatu itd. Vrhunec njegovih socioloških študij je gotovo globoka razprava o Zidih, toda on to tako mrženo raso opazuje pod prizmo njenega zgodovinskega poslanstva. Poslanstvo Je osnoven značaj te žilave in fanatične rase, ki je rodila pod svojim okriljem velike socialne ln etične refoimatorje. Knjiga, ki Jo je prevedel Arsen Wenzelides, je izšla v založbi »Juga« v znanstveni zbirki »Vidici i putovl«. Cena 6 K, prva in druga knjigi skupno 11 K. Knjiga se dobi v vse večjih knjigarnah, ali naravnost pri založniškem zavodu »Jug«, Zagreb, Iliča 7. Pri posameznih caročbah je treba vposlatl tudi poštnino.
unormacije, se je SKiemio, aa je vsaK i civilizacije.
dan od 5. do. 6. ure zvečer v vrtni I nična trditev, da je vojna
Kongres francoskih socialistov.
V	najkrajšem času se sestane kongres socialistične stranke na Francoskem. V stranki sami so nastala tekom vojne, a tudi v teh par mesecih po vojni, velika nasprotja in razpori. Medtem je zmagala struja, ki stoji zmirom na popolnoma socialističnem stališču iu razredni borbi, izdelana je bila resolucija, ki Je bila poslana vsem organizacijam v pretres. Ravno ta resolucija nam podaja najjasnejšo sliko duševnega razpoloženja, ki prevladuje danes v francoskem socializmu. Resolucija izraža, da je bila vojna osramočenja civilizacije. Strašno je to, a je resnična trditev, da je vojna bila rezul-
tat dinastičnih in imperialističnih
iunbicij nacionalnega šovinizma in nesposobnosti buržoazije. Nastaja vprašanje, ali more delavstvo stvo-riti tako močno organizacijo, ki bi v bodoče preprečila slično katastrofo. Tfo bo morala biti nova Internacionala, ali Internacionala na močnejšem temelju, nego je bila pred vojno francoski sodrugi napadajo vsak Imperializem, tudi francoski. Tako bi morala postopati vsaka stranka. Zahtevajo pravični mir z Nemčijo, ter
Sl	n »min ja jo, kako sta zahtevala Be»-bel in Liebknecht leta 1871. pravični inir s Francijo. Francoski socialist? zahtevajo nadalje pravično ureditev odnošajev napram ruski revoluciji, ter se protivijo vsaki intervenciji antante v Rusiji. Resolucija pozdravlja tudi osvobojen je narodov, ki so trpeli pod avstroogrskim jarmom. Poseben oddelek resolucije je namenjen vprašanju »demokracija ali diktatura«, o čemur naj se razvije na kongresu debata. V tem francoski sodrugi izrecno naglašajo, da se v določenem slučaju in momentu ne sme proletariat odreči najodločnej-feiin korakom. Resolucija končuje z naglašanjem razrednega principa v 'proletarski akciji, katera vsled kolaboracije razreda slabi in ki je nastala vsled vojnih dogodkov.
Opozorilo
na ustanovitev carinskih uradov.
Da se zatre čezmerno širjenje za-Jcotne trgovine in s tem združeno ve-
!riženje z vtihotapljenim in iztihotap-jenim blagom, ki prihaja k nam pre-tčo demarkacijske črte ali se neupravičeno izvaža po stranskih potih v sosednje države, s katerimi še nimamo zvez, ukazalo je ministrstvo financ v Belgradu, da se brez odloga zapro vse meje ter sc na istih ustanove carinski uradi, oziroma, da s2 vsa meja po carinskih uradnikih in finančni straži nemudoma zavaruje.
V	to svrho se ustanove naslednji carinski uradi in sicer: Lož z oddelkom Leskova dolina; Cerknica, Borovnica, Ljubljana, z oddelkom Vrhnika; Škofja Loka, z oddelkoma Sorica in Hotavlje; Jesenice, z oddelkoma Kranjska gora in Bohinjska Bistrica; Tržič, Velikovec, z oddelkom ŽHara vas; Sinča vas, Spodnji Dravograd, Špilje, Maribor, Radgona , Središče.
Carinama v Ljubljani z oddelkom na Vrhniki in carina v Škofji Loki, Mariboru in Špilju že poslujejo, do-čim se ostali uradi v najkrajši dobi otvorijo. Presoja, ali je blago ob uvozu, izvozu ali prevozu splošno dopustno, omejeno ali dopuščeno le proti posebnemu dovolilu, spada v delokrog carinskih uradov. Ob uvozu pobirajo ti uradi v carinski tarifi predpisane carinske pristojbine. Vsakdo, ki uvaža čez demarkacijsko črto vsakovrstne predmete, mora po zakonu te prijaviti in dostaviti bližnjemu carinskemu uradu, da se tamkaj ocarinijo, ako so carini podvrženi, ali carine proste, ako niso carini zavezani.
Uvoz, izvoz ali prevoz vsakovrstnega blaga preko demarkacijske črte se mora uvrstiti samo pu carinskih cestah. Vsak prehod blaga po stranskih potih se bo smatral za tihotapstvo ter se strogo kaznoval. Enako se smatra za izvršeno tihotapstvo vsako zbiranje, hranitev, trgovanje itd. z blagom, ki se je na nepravilen način vpeljalo čez demarkacijsko črto, ako je dokazano inozemskega izvora ter se imejitelj ne more izkazati s pravilnim carinskim potrdilom.
Dolžnost vsakega državljana, v čigar posesti se nahaja tako neupravičeno upeljano blago, je, da to blago takoj dostavi in prijavi bližnji carinami v uradno odpravo, ker bi se sicer najstrožje kaznoval, ne glede na zasego in propad blaga samega.
Kraji, ležeči 20 km od demarkacijske črte, se smatrajo za mejno okrožje, v katerem se ne smejo nahajati večje zaloge blaga tuje preve-jaijence; prav tako ne blago, ki je namenjeno za izvoz. Tud? proti imetnikom takih zalog se bode postopalo v ztnislu zakona. Onim, ki svoje sedanje zaloge na inozemskem blagu’ prostovoljno prijavijo in dostavijo bližnjemu carinskemu uradu, se morebitni dohodarstveni preste :>ek spregleda. Ovadniki skritih zalor se bodo primerno nagradili.
Za carinske ceste se smatrajo do daljne odredbe: železnica, reke, javna pristanišča, državne in deželne ceste. — Vsa druga pota so stranska ter je promet z blagom ob uvozu in Izvozu brez izjeme na njih prepovedan. Tudi vsi potniki, ki gredo čez demarkacijsko črto ali prihajajo preko nje, se morajo prijaviti bližnji carinami, ker bi se drugače zavrnili in kaznovali.
Namen teh odredb je vsnostaviti zooet redne orometue in uitovske
razmere ter zatreti zlo, ki Škoduje
državi in konzumentom, in izroč? kupujoče občinstvo v roke delomrž-nikom in verižnikom, tem pa omogoča, da polnijo lastne žepe z neprimernimi zaslužki.
Najnovejše vesti.
Brzojavka dr. Brejca Vuloviču.
LDU. Ljubijaua, 10. Predsednik Deželne vlade je odposlal ministru za promet v Belgrad nastopno brzojavko: Slovenski železničarji so na javnem shodu v Ljubljani dne 7. aprila ob ogromni udeležbi sklenili ponovno zahtevati Izplačilo enkratnega nabavnega prispevka in izjaviti, da bodo z vsemi sredstvi skrbeli za red In mir na železnicah v Sloveniji tako dolgo, dokler upošteva vlada samo njihove upravičene zahteve. Ker Je gmotni položaj slovenskih železničarjev obupen in da se preprečijo grozeč: težki zaplet-ljaji, prosim Vaše gospodstvo še enkrat najnujneje za blagohotno dovolitev enkratnega nabavnega prispevka. Dr. Brejc.
Promet med Nišom In Solunom otvorjen.
LDU. Belgrad, 10. Železniška proga med Grdelicami in Predeja-nom je popravljena in izročena rednemu prometu. S tem je obnovljena železniška zveza med Nišom in Solunom.
Stavka v WoIlersdorfu.
LDU. Dunajsko Novo mesto, 10. (ČTU.) Danes dopoldne so jeli stavkati uradniki v tvornici za strelivo v VVollersdorfu. Zahtevajo današnjim razmeram primerni nabavni prispevek.
Finančno vprašanje v Nemški Avstriji.
LDU. Dunaj, 10. (ČTU.) Pogajanja, ki jih bodo imeli nemški finančni delegatje na Dunaju, imajo nalogo, rešiti dve važni in neodložljivi zadevi: vprašanje prevzetja valute v markah ter prevzetja javnega denarnega in kreditnega prometa po Nemčiji, ali pa ustanovitev samostojne notne banke z lastno valuto in sanacija državnega dolga v zvezi z oddajo premoženja, ki je že v teku.
Bavarsko revolucionarno sodišče.
LDU. Monakovo, 10. (ČTU.) Odredba o revolucionarnem sodišču določa, da ta tribunal sestoji Iz sodnikov, ki je permanenten in deluje v oddelkih po sedem članov, med temi tudi ena ženska. Sodniki morajo biti revolucionarci. Obtoženec si more izvoliti zagovornika. Obravnave so ustne in javne. Priziv ni dovoljen.
Boijševikl v Odesi.
LDU. Ženeva, 10. (ČTU.) Agentura Radio beleži govorico, da so boijševikl pri zavzetju Odese našli ogromne množine streliva. Antantne čete so le s težavo dosegle dnjestr-sko črto. Položaj v Besarabiji je za antanto zelo neugoden. Ako sklene Sofija zvezo z Moskvo, pride antanta v zagato.
Aprovizacija.
Iz seje mestnega aprovizacliske-sra odseka z dne 9. t. m. je poročati: Krušne moke še vedno zelo primanjkuje. Kruh je bil zadnje dni tako slab, da ga marsikdo sploh uživati ni mogel. Odsek je soglasnega mnenja, da nikakor ne kaže še naprej iz te moke peči kruh. Zato se s prihodnjim tednom opusti peko hlebcev. Peči se bodo začele žemlle iz bele amerikanske moke. Vsaka žemlja tehta 6 dkg in se bodo prodajale žemlje na krušne izkaznice po 30 vinarjev kos. Kdor ne bi hotel žemelj, lahko zahteva moko. Že pri krušnih komisijah tekoči teden bo vsaki stranki na prosto dano, ali se odloči za prejemanje moke ali kruha (žemelj). Razdelilni načrt in nadalina pojasnila glede prejemanja moke in žemelj se pravočasno objavijo v časopisju. — Izkaznice ubožne akcije revidira poseben pododsek aprovi-zacijskega odseka. — Prihodnji teden se razdeli po pol kilograma bele moke na izkaznice.
Semenski krompir. Vse one stranke, ki so se zglasile v gospodarskem uradu na mestnem magistratu za semenski krompir, dobe krompir v torek, 15. aprila dopoldne od 8. do
11.	ure in popoldne od 2. do 5. ure v skladišču pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Kilogram stane 80 vin, in dobi vsaka stranka toliko krompirja, koli kor ga je priglasila.
Raznoterosti.
*	Pogreb monarhije na Dunaju. Ni dolgo od tega, ko so bile volitve na Dunaiu. Tedai se je agitiralo pri
vseh strankah na najrazličnejše načine. Posebno pozornost je vzbudil pogreb monarhije, ki so ga priredili socialisti. Okoli poldneva se je prikazal pied parlamentom pravcati sprevod, ki ga je spremljala silna množica. Naprej je šla vojaška godba, sledili so možje pogrebnega zaveda, ki so nosili krsto. Na krsti se je nahajala avstrijska cesarsKa krona, a za krsto sta nosila dva moža dvoglavega orla. Množica je vpila: »Dol z dinastijo! Dol z monarhijo! Živela republika!« Ta čudni sprevod je šel skozi celo mesto.
* Primeren dovtlo. Na vozovih Čeških državnih železnic je kratica »č. S. D.« (Československa statni draha). Nekdo je vprašal svojega spremljevalca na cesti — ko je to videl — kal da to pomeni . . . Odgovor se je glasil: »Človžče, sed’ doma!« (Cloveče, ostani doma!)
* Glodalec — vremenski prerok. Dober vremenski prerok je prerijski pes, mal glodalec, ki živi v številnih tolpah v severni Ameriki. Njegova selišča se imenujejo zaradi obširno-sti »mesta«. Pri izbir? teh selišč je žival zelo previdna in izbere vedno kraj, kjer raste neka posebna trava, ki mu služi v hrano. Zgradbe prerijskega psa se raztezajo v dolgih hodnikih pod zemljo, kjer se prijateljsko druži s kačami klopotačami in sovami. Za lovce je prerijski pes dragocen plen zaradi okusnega mesa in dragocene kožuhovine. Kljub škodi, ki jo povzroča žival s svojimi rovi, jo imajo farmerji vendarle radi. Je namreč dober prerok in se ne moti nikoli, kadar se bliža nevihta. Če vidi farmer. da prerijski pes koplje zemljo pred svojo jamo, če je tudi najlepše vreme, ve takoj, kaj to pomeni. Ne traja dolgo, da začne liti dež. S tem. da pes koplje zemljo pred svojim rovom, zabrani, da mu voda ne gre v stanovanje, ki mu ostane na ta način vedno suho
* Naigršl spomenik v Parizu. Neki pariški umetniški list je stavil na francoske umetnike in pisatelje vprašanje, kateri izmed v Parizu se nahajajočih kipov je najgrši. Odgovori so res zanimivi. Henri Barbus-se, pisatelj »Ognja«, trdi, da so vsi spomeniki grdi. Octave Uzzane bi rad prepričal človeštvo, kako neumno je, postavljati spomenike. Maurice Leblond bi videl najraje, da postavijo vse kipe v muzej, ker bi to najbolj odgovarjalo čutu etike in prostosti prometa tudi. V ostalem pa so označili vsi Gambettov spomenik v bližini Loure za najgršega.
* Slavolok zmage v Parizu. V
Franciji se danes mnogo govori o tem, kako bodo sprejeli francosko armado, ki se bo po sklenjenem miru vrnila v Pariz, na najslovesnejši način. Sprevod bo Šel skozi slavolok zmage. Ta velikanski slavolok na trgu »de I’ Etoile« je bil sezidan na čast zmagovitih armad Napoleonovih, ki pa niso nikdar korakale skozi. To sijajno zgradbo so začeli zidati leta 1806., a dokončali so Jo leta 1835. Med zidanjem tega spomenika se je v političnem življenju Francije spremenilo marsikaj. Tudi so hoteli v marsičem zidavo spremeniti, posebno glede napisa, a nagli prevrati niso pustili mirno izvršitev te stavbe. Po poznejših zmagah tudi
niso korakale čete skozi ta vrata v
mesto, tako da se je ohrani! slavolok do današnjega dne in bo šele zdaj pričel služiti svojemu namenu. Ali bo tudi na koncu leta 1919. prišla kaka zapreka? Negotovo ni!
* Šahovski kongres. Angleški ša-hovci so razpisali velik kongres ali-irancev, ki se bo vršil meseca avgu-sta v Hastingu, ki bo obenem tudi zmagoslavje, pri katerem bo udeležena tudi Ameiika in nevtralci. Glavna točka kongresa bo »zmagoslavni turnir« med dvanajstimi angleškimi in dvanajstimi igralci ostalih velesil sporazuma. Razpisane bodo naurade po 1000 in 1200 K.
* Starinske najdbe v Makedoniji. Angleško-francoska armada je baje odkrila v Makedoniji zanimive starinske grobove, pokrite s kameni ali marmornatimi ploščami, ki segajo v staro grško dobo. Tudi so odkrili gričke zemlje, pod katerimi se še poznajo sledovi človeškega dela. Pod prvo plastjo so dobili ostanke kolov in tramov, ki so omogočili hojo po močvirnati zemlji. Tudi rimske grobove so odkrili in celo zanimiv napis, ki sega v dobo cesarja Hadrijana in hvali spomin nekega državljana, ki Je za časa lakote v Solunu prodal žito.
* Židovsko vseučilišče v Jeruzalemu. Ko so osvobodili Palestino izpod turškega jarma, se je začela med židi celega sveta velika agitacija, da bi naselili to deželo z židi. Ententa popolnoma soglaša s tem, da se uredi Palestina kot židovska država. Židi se tega vesele, ker ne bodo več raztreseni po vsem sveiu, ampak bodo skupaj kot urejena država. Zdaj mislijo ustanoviti v Jeruzalemu hebrejsko vseučilišče. Žid Izak Gold-berg iz Vilne je kupil v ta namen neko poslopje v Jeiuzalemu. Na vseučilišču bo službeni jezik hebrejski.
* Ameriška moda. Amerikancl se ne ravnajo več povsem po pariški modi, zdi se jim prerevna, zato so jo začeli prikrojevati sami na zelo originalne načine. Najnovejša posebnost so večerni kostumi, ki nimajo »šlepa« zadaj, ampak spredaj. Ni pa treba misliti, da hodijo Amerikanke zaradi tega rakovo pot. Vendar pa morajo zavzeti prav posebno hojo, tako da vržejo ob vsakem drugem koraku z levo nogo »šlep« na stran. Znameniti so baje tudi ženski jopiči z enim samim rokavom. Tc so »šale«, kaj?
SecEnas!! Zaupniki!
Javite takoj upravi „Napreja“ v Ljubljani,
Frančiškanska ulica št. 6, koliko iz ti sov
Majskega spisa
naroči vaša organizacija. Spis izide 20. aprila in bo stai posamezen izvod H krofio- Ker je potrebno, da e e že sedaj določi naklada, naj vsak sodrug in vsaka organizacija najpozneje do 10. aprila sporoči, koliko izvodov .Majskega spisa“ te pošlje v razprodajo. Naklada bo sicer velika, vendar ga nam utežna zmanjkati, fn. so naročniki šelo pozneje pri* glašajo.
Izdajatelj in odgovorni urednik} josip Pet e jan.
Tisk »Učit. tiskarne« v LJubtJafif.
nofflii
PreSernovI ulici štev. 9.*
.Restavracija v
m ti
in druge potrebščine za izdelavo dobrih pokalic, kakor tudi 70 °/0 malinove fondant-esence za aromatiziranje kanditoV priporoča : Destilacija esenc Srečko Potniki Ljubljana, Slomškova ul. 27. — lstotako se kupijo sveži, čisti olupki oranž kg 15'—•
mr Prožni preddelavec
vrl in zanesljiv kot vodja partije, kateri ima nalogo 11 kilometrov dolgo gozdno progo brez pogreška v stanu vzdrževati, se za takojšen vstop išče. Ugodno za vpokojenega železničarja. Ponudbe prosimo na Južnoštajersko lesno industrijo, d. z o. z, Mislinje.
1	Tudi	najhujše
boli v bokih
v slepnih in križu, trganje v udih, bolečine v ledjih in zbadanje v pruih odpravlja Fellcrjev že zdavnaj preizkušeni
ELSA-FLUID. = =
G dvojnih ali 2 specialni steki. 19 K. Ob gorečici ali želodčnih krčih, napenjanju, pri hemeroidih itd. jemljimo Fellerjevc odvajajoče rabarbarne
ELS A PRAŠKE
€ škatlic K 950. — Edino prave pri lekarnarju Eogeiin V. Fellcr, Stubica, Elza trg 252 (tirvaiks Zagorje). Zavoj in poštnina se priračuna posebej ali najceneje; čim več se torej naroči obenem, tem več se prihrani. IV
Agitirajte za naše česopisje
Vrtalni mojstri
| (Bohrmeister) f
g ki so izkušeni v vrtanju v globino z Gralijevimi S ■ vrtalnimi aparati, se sprejmejo.
Pismene prošnje z navedbo mezdnih zahtev-l kov in dosedanjega opravila se naj pošljejo na
I Rudnik LIG0JNA na Vrhniki.
n
registrovana zadruga z omejeno zavezo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne, v sobotah in dnevih pred prazniki pa od 8. do 1. ure popoldan in jih obrestuje po čistih
Rentni dnvek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in nestalne vloge se obrestujejo po dogovoru.
POSOllla daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo bo bančni obrestni meri.
Stanje vlog je bilo koncem leta 1918 1% milijonov kron. Rezervni zakladi znašajo okoli nad 50.000 K.