IZDAJA ZA GORIŠKO IM BENEČIJO PRIMORSKI DNEVKIK nm _________QlAS*LO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto V lil - Ste v. 311 (2307) Poštnina plačana v gotovini Spedlzione in abbon post. 1. gr TRST, sobota 27. decembra 1952 Cena 20 lir ZASEDANJE JUGOSLOVANSKE ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE Zmanjšanje vojaškega proračuna Družbeni plan za prihodnje leto predvideva 878.838 milijonov din dohodkov - Razlika 50.675 milijonov din bo krita z rezervami varčevanja, posojili in inozemsko pomočjo - Podaljšanje veljavnosti sporazuma o trgovini in gospodarskem sodelovanju med Italijo in FLRJ do 31.12.1953 (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 26. — Vsi resnično miroljubni krogi v svetu pozdravljajo grško-turško-jugoslovansko sodelovanje kot pomemben prispevek k utr. ditvi miru v tem ogroženem delu Evrope Stališče inozemskih političnih krogov do tega sodelovanja je najboljše merilo za ocenitev njihove iskrene privrženosti stvari miru. S svojim stališčem pa je italijanska vlada — poudarjajo po. litični krogi v Beogradu — po. kazala, da je dostojen naslednik predvojne imperialistične Italije, ki je hegemonistično pretendirala na gospostvo na Balkanu in hotela, da se na tem področju ne sme nič zgoditi brez njene odobritve. 'Jugoslovanska javnost je doslej že neštetokrat opozorila Itali. jo, da so za vedno minili časi poskusov italijanske dominacije na balkanskem področju in zato je z velikim zadovoljstvom ugotovila identično stališče grške in tuške javnosti ter političnih krogov do teh italijanskih poskusov. »Stališče Italije do Jugoslavije bo merilo za prijateljstvo Turčije do Italije«, piše organ turške republikanske stranke «Ulus». Jugoslovansko-turško. grško sodelovanje ni stvar trenutne taktike, temveč tradicionalna pot, po kateri so korakali balkanski narodi v preteklosti in ki je danes postala še bolj neizbežna«, poudarja radio Beograd. »Jugoslavija, Grčija in Turčija so se odločile, da gredo po §voji poti zaradi lastnih interesov in interesov miru v svetu, odbijajoč vse poskuse, da se z izsiljevanjem in intrigami o-slabi obramba Balkana«, poudarja nocojšnja «Borba» in ugotavlja, da je medsebojno zbližanje in tesno sodelovanje med temi tremi državami mo. čan korak na poti krepitve o-brambe miru. Iz parlamentarnih krogov javljajo, da bo 27. januarja prispela v Jugoslavijo na pet-nastdnevni obisk kot gost zvezne ljudske skupščine Jugoslavije 17-članska turška parlamentarna delegacija. Ob. isk turškega gospodarskega ministra, bivanje turške vojaške delegacije in najavljeni obisk turške parlamentarne delegacije, poudarjajo politični krogi v Beogradu, je samo nov prispevek k vedno večjemu zbližanju med obema državama in vzpostavitvi tesne, ga sodelovanja na gospodarskem, političnem in vojaškem področju. Italijanski ribiči, ki so jih jugoslovanski obalni organi zajeli v noči med 21 in 22. decembrom pri nezakonitem ribolovu med Pulo in Rovi. njem, so danes ziutraj odpluli v domovino. Pred svoiim odhodom so izjavili, da bo ta primer morda le prinelir-l italijansko vlado do tega, da zadovolji nHhove upravičpne za. hteve. Italijanski ribiči so se med bivanjem v Puli prepričali da je italijanska vlada kriva za nerešeno vprašanje ribolova v jugoslovanskih vodah in o ne. resničnosti trditev njihove vlade, da bi podpis pogodbe kot jo predlaga Jugoslaviia, prive. del ribiče v težak položaj. Ko so italijanski ribiči zvedeli za stališče jugoslovanske vlade, 80 Po svoji radijski postaji obvestili ribiško središče v C"1°«gi. da bodo takoj po vrnitvi organizirali splošno stav. Ko v znai. protesta proti nesocialni politiki italijanske vlade do ribičev Eden med "Jimi je izjavil; «Lahko je njim na vladi, ki imajo polne trebuhe, mi pa smo skora.i Vedno lačni«. bodo znašali 180 milijard dinarjev ali 20 milijard dinarjev manj kot letos. »Višina izdatkov obrambnega ministrstva leto 1953 je tesno in nujno povezana z gospodarskim položajem v državi in v skladu z napori, s katerimi se bori naša država pri nadaljnji graditvi socializma« je dejal v svojem govoru generalni polkovnik Ivan Gošnjak ter poudaril, da je JLA pri določanju te vsote izdatkov upoštevala potrebe, ki ji zagotavljajo uspešno izpolnitev njene glavne naloge: ohranitev svobode in neodvisnosti manjših narodov. Generalni polkovnik Ivan Gošnjak je dejal da bo Jugoslovanska ljudska armada nabavila skoraj ves material,'to je orožje, strelivo, vojaško opremo, vozila, prehrano ter obleke in obutev izključno v Jugoslaviji. «Značilno je tudi, je poudaril Ivan Gošnjak. da bodo vse to izdelali v novih jugoslovanskih tovarnah voja-sxe mduslrije.» v, V zvezi z zmanjšanjem voja-sKih izdatkov je potrebno poudariti izjavo maršala Tita v Smederevski Polanki 16. t. m. ko je med drugim dejal, da daje Jugoslavija velikanske žrtve, da bi se obrzdal agresor in da pri tem ne gre samo za Jugoslavijo, temveč tudi za človečansko potrebo, da se o-hrani mir, da ta del sveta ne bi postal žarišče nove vojne, ki bi zajela ves svet. «Je pa meja — je tedaj dejal maršal Tito — do katere lahko dajemo te žrtve. To mejo smo dosegli zdaj 'v naših nitev miru. Naše sodelovanja njega ministra dr Aleš Bebler, njihovega obiska pokazali do bo skupaj s koordinacijo naših Maršal Tito je želel tur&kim turške delegacije neomejeno Churchill bo obiskal gen. Eisenhowerja Konec leta bo odpotoval na Jamajko in se bo med potjo razgovarjal v New Yorku i Eisenhiwerjem -Uradni obisk bo sledil v lebruarju načrtov še bolj okrepilo naše i gostom dobrodošlico in prijet-obrambne sile in prispevalo k no bivanje v Jugoslaviji, na- utrditvi miru v tem delu sveta«. Načelnik generalštaba JLA generalni polkovnik Koča Popovič je sprejel danes od načelnika grškega generalštaba divizijskega generala Kitriia-kisa brzojavko, v kateri čestita njemu, jugoslovanskemu generalštabu in jugoslovanski armadi k novemu letu. Predsednik zvezne vlade maršal Tito je 24. t. m. popoldne sprejel v Belem dvoru člane turške vojaške delegacije z generalom Tonaboylujem na čelu. Sprejema so se med drugim udeležili turški veleposlanik v Jugoslaviji Agah Aksel, vojaški ataše turškega poslaništva major Savaškan. z jugoslovanske strani pa generalni polkovnik Ivan Gošnjak. generalni polkovnik Peko Dapčevic in pomočnik zuna- kar se je zadržal z njimi v prisrčnem enournem razgovoru. V imenu turške delegacije se je general Tonaboylu zahvalil maršalu Titu za gostoljubnost in izjavil, da je turska delegacija naletela v Jugoslaviji na zelo prisrčen sprejem. Komandant sarajevskega vo- prijateljstvo. «Vse, kar smo videli v vaši državi, je deial general Tonaboylu, je napravila na nas globok in neizbrisen vtis, ki ga ne bomo nikoli pozabili, Mi se čudimo velikemu napredku, ko ste ga dosegli v tako kratkem času v vseh področjih«. Današnji turški listi prinašajo na prvih straneh vest, da je LONDON, 26. — V poročilu, ki ga je objavil Downing Street, je rečeno, da bo angleški ministrski predsednik Win-ston Churchill dne 31. decem- ■5=3? maršal Tito s^el turško v£ podpolkovnik Veljko Kovače ' i jaško delegacijo. Hkrati objav- vič je priredil sinoči svečano; ljajo ti ljsti obširna poroeila o večerjo na čast turske vojaške; bivanju in ra2govorih turške delegacije, ki je sedaj na obi- vojaške delegacije v Jugosla-sku v Sarajevu. Ob tej pnloz- -■■ 5 nosti je general Kovačevič izrazil prepričanje, da se bo pri- jateljstvo med Turčijo in Jugoslavijo vse bolj poglabljalo in krepilo. Vodja turške delegacije general Tonaboylu se je najprej zahvalil za prisrčen V1J1. Predsedništvo centralnega odbora sindikatov jugoslovanskih rudarjev je sklenilo, da pomaga japonskim rudarjem, ki so 17. decembra stopili v stavko. Predsedništvo je ) -zvalo vse člane sindikata v sprejem, nato pa poudaril, da i rudnikih, da takoj začno z zbi. so jugoslovanski narodi in iu- ranjem denarnih sredstev v gosiovanska armada ves čas I korist japonskih rudarjev. GALAC, 26 V nadaljevanju današnjega zasedanja podonavske komisije v Galacu so razpravljali o vprašanju oviranja plovbe po Donavi. To vprašanje so vnesli na dnevni red na zahtevo jugoslovanske delegacije. Vodja jugoslovanske delegacije Djurič je obsodil ravnanje romunskih organov na Donavi, ki je naperjeno predvsem proti Jugoslaviji in katerega cilj je ovirati plovbo. Djurič je poudaril da romunski organi onemogočajo delo jugoslovanskim uslužbencem, ki morajo zaradi značaja svojega dela sem pa tja bivati na romunskem ozemlju. Dejal je. da so jugoslovanski državljani pogosto izpostavljeni nasilnim u-krepom, da se jim onemogoča delo in omejuje prehrana. KOMENTAPJ Q STALINOV H BCŽČNlH ..MlROVMiH1* IZJAVAH I«va razdelitev interesnih sfer je pravi eilj Stalinovih izjav Zakaj ruska viada ni pristala na indijski predlog za mir na Koreji, če je Stalin v resnici pripravljen sode-zi delajo zunaj razni špekuit. I0va^ pn diplomatski akciji za sklenitev miru-scglasno poudarja ves svetovni tisk - Dullesove izjave cije na naš račun. Slišati je glasove, da bi nas bilo treba ' BEOGRAD, 26. — Beograjski politični krogi ocenjujejo iz-izsiljevati... Mi pa nismo iavo Stalina «New York Timesuv, za vrhunec hinavstva m dolžni po vsej sili vzdrževati veliko vojsko.... če bi zunaj z nami tako ravnali... Ce bomo pustih določeno število vojakov domov, to ne pomeni, da se bomo demobilizirali, ker bomo na drugem mestu nadomestili toliko za kolikor bomo številčno zmanjšali naso vojsko«. ^ Okrog 18. ure se je zaključila razprava o družbenem planu v prora.unu za leto 1953, Za jutri sta napovedani seji posameznih skupščinskih svetov, to je zveznega sveta in doma narodov, ki bosta spre jela družbeni plan in prora čun za prihodnje leto. Jugoslovanska vo.aska delegacija pod vodstvom generalmajorja Miloša Sumonje je prispela danes dopoldne v Attne Sprejemu je razen visokih oficirjev grš;.e armade prisostvoval tudi jugoslovanski poslanik v Atenah Radoš Jovanovič V i>voji izjavi atenskemu tisku je šef Jugoslovan: e vojaške delegacije dejal, da navaden manever sovjetske zunanje politi :e. «Odklonitev indijskega predloga za rešitev korejskega spora, vedno močnejši pritisk na Kitajsko, napadalni pritisk na Švedsko in napadalna sovjetska politika hladne vojne proti drugim državam, zlasti proti Jugoslaviji, dokazujejo, da je Stalinova izjava samo taktičen manever in imperialistična poteza, ki hoče doseč i pakt velikih sil za razdelitev sveta v interesne ijjirea, poudarja današnja «Borba». NEW YORK, 26. — Javno mnenje glede Stalinovega in. tervjuja dopisniku lista «New York Times« je dokaj skeptično, čeprav so nekateri krogi mnenja, da bi te izjave skrbno proučili. Večina odgovornih o-sebnosti pa jemlje Stalinove ku novega leta in nove ameriške uprave že prepričani, da ZDA in Sov>ts!fa zv^za lahko živita v miru v bodočih letih?« Odgovor; »Se vedno misiim, da se vojna med ZDA in Rusijo ne more imeti za neizbežno in da bosta naši državi še izjave za propagandistični dalje lahko živeli v miru«, mene/ r, ki hi • tel prikazati sovjetske voditelje za miroljubne, ali pa razdvojiti zahodne države. Po mnenju ne. katerih opazovalcev pa naj bi bilo to le sovjetsko tipanje, da se ugotovi, kakšen je Ei-senhowerjev program zlasti glede vojne na Koreji, Ameriški list «New York Ti- , “ J i JC predstavlja ta obisk samo na- vil Stal daljevanje vzajemnih obiskov med predstavniki obeh armad. «Jugos avija. Grčija in Turčija, je dejal general Sumonja, predstavljajo veliko silo in zelo pomemben činitelj za ohra- mes« je namreč včeraj obja- linove odgovore na vprašanja, ki jih je postavil dopisnik tega lista James Re-ston v Moskvi 18. decembra. Vprašanja in odgovori so sle. deči: Vprašanje; «Ali ste ob začet- Vprašanje; «Kakšni so po va. šem mnenju vzroki sedanje napetosti v svetu?« Odgovor: «Taki vzroki se najdejo povsod in vsakikrat, ko pridejo do izraza napadalne akcije hladne vojne proti Sovjetski zvezi«. Vprašanje: «Ali bi ugodno sprejeli diplomatske razgovore s predstavniki nove Eisen-hoverjeve uprave, ki bi pripravili sestanek med vami in generalom Eisenhowerejm, za. to. da se omili napetost v svetu?« Odgovor: «Jaz ugodno gledam na tak predlog«. ItAZSIRJA SIS KRIZA med italijanskimi socialdemokrati Več pi edsUivnikov levicn PSL)1 je iz solidarnosti s Cudignolo izstopilo iz PS1JI Vreti|H v/te7 milijard 242 milijonov pa Za investicije Razliko med na-r°dnim dohodkom in izdatki 50 milijard 675 milijonov “‘narjev bo Jugoslavija krila z F**ervami varčevanjem po-s°Jili in z inozemsko pomočjo. Namestnik jugoslovanskega Obrambnega ministra generalni polkovnik Ivan Gošnjak je nato govoril o izdatkih za vzdrževanje in opremo JLA Prihodnjem letu. Ti izdatki pi in drugi. Obenem se je vre-nje razširilo tudi na številne federacije; florentinska je že sklenila proglasiti svojo avtonomijo. Vodstvo stranke je zdaj za silo skrpalo nekako začasno vodstvo federacije, ki ji je vdano. Gibanje se je razširilo tudi na krajevne sekcije; znan je celo pristop neke celotne sekcije v PSI. Vendar je ta primer zaenkrat osamljen. Mostovi do PSI se zdijo porušeni in socialdemokrati, ki so izstopili iz stran e, se prav tako odločno postavljajo proti kominformi-stom. Prof. Codignola je v izjavi, ki jo je po izključitvi dal florentinskemu listu «Nuovo Cornere«. na primer dejal, da se je treba «strogo ločiti od desnega in levega ekstrema«, vzpostaviti pa je treba {(demokratično opozicijsko fronto*. O točnejših obrisih te fronle Codignola ni da) pojasnil; rekel je le, da so govorice o ustanovitvi nove socialdemo-kratske stranke »prezgodnje« Obenem je Codignola v izjavi izrazil prepričanje, da se hodo ?Sfredstav'‘ik' levice drža- de) sedanjih disidentov nekda 1' obveznosti, ki so jo spreieli na sestanku v Florenci, da bo. PSDI, sledila kriza tudi v osta- vati o resolucijah. Zdi s^, da lih demokratičnih strankah# bodo velik del resolucij, ki jih in da bo to pripomoglo k ustvarjanju omenjene široke opozicijske fronte. Kaže, da je solidarnost med predstavniki levice nekoliko je predložila opozicija, zavrnili z utemeljitvijo, da ne spadajo v okvir diskusije in da o njih niti ni treba glasovati. Podobnih metod se bo demokrist- piesenetila vodstvo PSDI, ki janska večina verjetno posluje po omahovanju številnih, ki; žila tudi med razpravljanjem je sledilo florentinskemu zbo- j ° posameznih členih zakona. rovanju, sklftpala, da se fron-1 ----- ta levice maje. Vendar sodijo politični opazovalci, da sta Sa-ragat in Simonini vedela, kaj bo sledilo izključitvi Codignoie in da sta prav to morda tudi hotela doseči, da se na eni, strani znebita nadležne notranje opozicije, na drugi strani pa olajšata sodelovanje z demokristjani, ki so ga motili nastopi levice. O Simonmiju menijo še, da bi rad zatrl v stranki opozicijo proti ponovnemu sodelovanju v vladi, in opozarjajo, da se je zelo težko ločil od ministrskega stolčka, ko je bilo to sklenjeno ob združitvi PSU in PSU v PSDI. Razumljivo je, da skušajo kominformisti na vsak način speljati vodo na svoj mlin Glavni cilj njihove špekulacije je, da zvabijo čim več socialdemokratskih disidentov k PSI. p i tudi, da PSDI sploh diskreditirajo kot socialistično stran, ko. Doslej kominformovska taktika ni imela večjega uspeha, čeprav jim delo olajšuje dejstvo, da je pripadal velik do ohranili skrajno medsebojno solidarnost. Večina je to tudi storila, o nelraterih pa še ni znano, kako so se odločili Poleg tega je Codignola menil da bo «krizi, ki se je začela v nji akcijski stranki, iz katere so se re rutirali tudi mnogi sedanji vidni predstavni i PSI Ita!ijanska poslanska zbornica bo nadaljevala z zasedanjem v ponedeljek Po govoru poročevalcev in notranjega ministra Scelbe bodo začeli glaso- Vohunska delavnost sovjetskega novinarja HAAG, 26. — Holandska agencija ANp je objavila danes uradno poročilo o aretaciji sovjetskega novinarja Pisa-reva, ki so ga zaprli prejšnji torek med njegovim tajnim sestankom t nekim državnim uradnikom. Poročilo pravi, da je Pisarev na Holandskem od februarja 1951 kot dopisnik sovjetske agencije Tass in da je «v teh 22 mesecih odlično u-porabljal svoje oči in svoja ušesa« Poročilo nadaljuje, da je Pisarev vzdrževal zveze s srednjimi funkcionarji državne in javne uprave, pri čemer je izbiral takšne, ki so imeli zaup-nejša opravila in dostop do raznih tajnih dokumentov. Vabil je uradnike na bogata kosila in večerje, k športnim prireditvam in k gledališkim predstavam; ob takišnih priložnostih se je razvila diskusija o holandski in sovjetski politiki. Nato se je Pisarev začel zanimati za položaj svojega »prijatelja«, za njegove finančne razmere, za položaj v družini itd. in končno namigoval, da bi lahko zaslužil mnogo več, če bi napravil kaj za ZSSR. Vprašanje; «Ali bi sodelovali v novi diplomatski akciji, ki bi imela namen napraviti konec vojne na Koreji?« Odgovor; «Pristal bi na sodelovanje, ker Sovjetsko zvezo interesira konec vojne na Koreji«. Tisk in radio sta dala velik poudarek ti.-nu intervjuju, to-da to zaradi nenavadnega načina napovedi in zaradi pomanjkanja drugih vesti, kajti vsi komentarji so znatno zmanjšali pomen tega intervjuja. Ameriška vlada in vladni krogi niso zavzeli nobene, ga stališča, ker se zdi, da je intervju namenjen bolj Eisen-hower.iu kakor Trumanu. Medtem je bodoči zunanji minister Foster Dulles, po telefonskem razgovoru z generalom Eisenhowerjem, izročil tisku izjavo, ki pravi: «Prebral sem z zanimanjem poročilo, ki podaja Stalinovo stališče. Ce to pomeni, da ima Stalin konkretne predloge za novo ameriško vlado, ko bo ta prevzela oblast, je gotovo, da bodo ti predlogi sprejeti z naklonjenostjo in z zanimanjem proučeni Redne diplomatske poti ali pa stiki v okrilju OZN se dajo vedno izkoristiti v ta namen in za izmenjanje stališča, zato da se najdejo sredstva, ki lahko prispevajo k miru in k dobri volji med narodi«. V zvezi z nekaterimi informacijami iz Moskve, češ da ima Dulles namen odpotovati v Sovjetsko zvezo, da bi pripravi! sestanek med Eisenho-werjem in Stalinom, poudarjajo v washingtonskih pooblaščenih krogih, da ni imel Dulles v zadnjih 48 urah nobenega stika z državnim departmajem v zvezi s takim potovanjem, do katerega pa ne bi moglo priti pred 20. januarjem, ko bo Dulles uradno postal zunanji minister. Ugotavlja pa se, da so bile te informacije objavljene, še preden se je Dulles razgovarjal z Eisenho-werjem o Stalinovih izjavah. Številni funkcionarji so Izjavili, da bi namesto lepih besed rajši videli dejanja, kakor n. pr sovjetska podpora načrtu za mir za Koreji, ki je bil predložen v Združenih narodih, in ne negativen odgovor, ki ga je dala sovjetska vlada. Clan ameriške delegacije v OZN senator Wiley je izjavil, da se Stalinove izjave držijo stare kominformistične linije, dodal pa je, da še vedno upa, da se bodo kremeljski voditelji zavedali sedanjega položaja. Tudi «New York Times« piše danes v svojem uvodniku, da bo moral Stalin svoje besede. podkrepiti z dejanji, preden bo mogoče vzeti resno njegovo bra na krovu prekomornika «Queen Mary» odpotoval na Jamajko, kjer bo prebil 15 dni. Med potjo se bo ustavil dva dni v New Yorku. Tam bo gost Bernarda Barucha, srečal pa se bo tudi z generalom Eisen-howerjem in imel z njim vr-str uradnih razgovorov. Churchill bo kasneje odpotoval v Washington na obisk k predsedniku Trumanu. Angleški ministrski predsednik bo odpotoval v spremstvu žene, hčerke in zeta Christo-pheria Soamesa. Vest o tem potovanju je povzročila v Londonu nekakšno iznenadenje. Domnevajo, da bo Churchill v neuradnih razgovorih z bodočim ameriškim predsednikom obravnaval možnosti obrambe z.apadnega sveta in verjetno tudi finančna vprašanja, ki so bila postavljena na nedavni londonski konferenci ministrskih predsednikov Commonwealtha. Po' sebej pojasnjujejo ti krogi, da zasebni obisk na nikakršen način ne prejudicira uradnega obiska angleškega ministrskega predsednika pri novem predsedniku ZDA, do katerega bo prišlo februarja in marca prihodnjega leta. Verjetno bo pred odhodom Churchill sklical ministrski svet zaradi proučitve položaja s sodelavci. Med odstotnostjo Winstona Churchilla bo posle ministrskega predsednika prevzel minister Eden. Ko je bil obveščen o bodočem Churchillovem obisku, je general Eisenhower izjavil, da bo zelo zadovoljen sestati se z njim. V Beli hiši ne komentirajo te vesti. Izjavljajo samo, da je treba podrobnosti obiska še pripraviti. V britanskih krogih poudarjajo, da se bosta Churchill in Eisenhower razgovarjala o svetovnem položaju in ne. dvomno tudi o zadnjih Stalinovih izjavah. Italijanski časopisi, pa budi ožgovomi italijanski minister Paeciardi, vsak dan odkrito po-z vajo zanodne zaveznike, naj ne dajo Jugoslaviji niti vojaške niti druge pomoči, kajti — pravijo — če zahodni zazezniki ne bodo odtegnili svoje pcmo'i se j'm ne bo posrečilo, da bi nas pridobili za to, da bi popustili v vprašanju Trsta. Pravijo, da nam je treba postavili nož na grlo in da nam ne smejo dati ne kruha ne orožja, pa bomo dali Italijanom Trst in kdo ve — morda pozne j ? še kaj več. Toda mi mismo ljudje, ki imajo tako občutljiv goltanec da bi se bali noža. Nismo tako strahopetni ljudje in nas to preveč ne razburja. Povedali in dokazali smo ter stalno dokazujemo: če ste proti napadalnosti, če ste za mir smo z vami. Mi imamo najmočnejšo armado v Evropi. Naj le govore razni sovražniki, da naša armada ni močna. Naj pripovedujejo to in ono. Sporočamo jim, da se to pot ne bi izplačala nobena a-vantura in preskušanje naše obrambne moči Italijanska propaganda pravi, da so oni v prvi črti. So, toda v prvi črti od zadaj. Ce gledamo z drage strani, so oni prvi, če pa gledamo s strani nasprotnika, so na zadnji strani. Ne bomo se prerekali z njimi, kdo je v prvi in kdo v drugi firti, mislim pa, da bi jim bilo težko, če bi bili na našem mestu da bi oni tedaj rajši živeli na Cicilji. Se imajo megalomanske misli, prva misel pa jim je naša drčava. Mar mislite, da je to po naključju? Italijanski vrhovi mislijo na Dalmacijo, na Sredozemlje, in zato hočejo, da smo v njihovi interesni sferi. Kdo pa so, da bi bili mi v njihovi interesni sferi? Kakšne moralne pravice imajo da tega, s čim nas lahko osrečijo, kaj imajo? Glejte, to so večji apetiti, kot sta Trst in cona «B». Večji so, toda mi jih dobro poznamo. No, ?e nekdo skledo dobro varuje, ne more neki lakom-než zadostiti svojim apetitom, kakor bi rad. Vemo, da branimo svoje interese in ubranili jih bomo. Ce smo morali oditi iz Trsta, ki smo ga b li leta 1945 osvobodili in ki bi moral po pravici biti naš, smo storili to zato, ker so nam nastavili nož na grlo in ker nas je pri tem izdala Sovjetska zveza. Po tem iziajalstvu pa ne bomo ve' popuščali. Dovolj smo žrtvovali, dovolj smo dali. Niti pedi ne damo več, tu smo in tu ostanemo. Vem, da ima naša vlada v tem oziru vso podporo naših narodov in da bo naše ljudstvo tako politiko odobrilo. Zaradi tega ne bo vojne, prav m pa vam, da z Italijani, č-e bodo imeli takšne pretenzije, nikoli ne bomo imeli pri-sr-miih odnosov. Italijani naj nikar ne mislilo, da bomo zato, ker nas ogrožajo od vzhoda, pred njimi pokleknili (Iz govora maršala Tita v Smederevski Polanki) skupščine OZN, da bi vlila še zadnjo kapljico propagandističnega strupa v zvezi z vojnimi ujetniki. List zaključuje: «V najslabšem primeru je Stalin ponovil svojo božično igro, v najboljšem pa je zopet postavil vprašanje, ki ga ljudje dobre volje skušajo rešiti«. V londonskih krogih so tudi precej skeptični in uradno sploh ne komentirajo Stalinovih izjav. Verjetno pa bodo Stalinove izjave imele odmev v spodnji zbornici, kajti v Angliji bi gotovo obsojali sestanek brez Churchilla, ki bo februarja uradno odpotoval v ZDA in se sestal z Eisenho-werjem, zadnje dni tega meseca pa bo z generalom govoril neuradno. Sicer pa v Londonu poudarjajo, da mora biti prvi korak za sestanek med «velikimi» sklenitev miru na Koreji. V francoskih krogih pa poudarjajo, da so v Franciji in na Zahodu sploh vedno poudarjali možnost mirnega sožitja med Sovjetsko zvezo in ZDA. Glede vzrokov napetosti na svetu pa so mnenja, da je treba začetek sedanje napetosti med Vzhodom in Zahodom iskati na vseh onih področjih, kjer je prišlo do neposredne ali posredne napadalne politi- KAIRO 26. — Politični od- na’vojna! ki j" vodi'Sovjet*. bor arabS;'e lige je danes ostro zveza. i zavrnil misel na mirovna po- Glede možnosti sestanka ' gaJania med arabskimi drža- med Stalinom in Eisenhower-jem pa se v francos^i^ krogih izjavlja, da se je treba vese- Schumanov odgovor Aoenaueiju BONN, 26. — V krogih francoske visoke komisije v Nemčiji zatrjujejo, da je francoski visoki komisar Andre Fran-cois-Poncet izročil v torek kanclerju Adenauerju poslanico francoskega zunanjega ministra Roberta Schumana, V poslanici je francoski odgovor na zadnje Adenauerjeve predloge za rešitev posarskega vprašanja. Vsebina odgovora ni znana. liti, da je Stalin naklonjen diplomatskim pogajanjem z voditeljem nove ameriške uprave Pripominja pa se. da mir ni vprašanje, ki je rezervirano dvema človekoma ali dvema državama, pač pa se lahko gradi samo s sodelovanjem vseh narodov in v spoštovanju njihovih pravic. V zvezi z vojno na Koreji pa se pripominja, da je treba obžalovati da ni Stalin dal ukaza sovjetski delegaciji, naj bi v OZN pripomogla k rešitvi korejskega spora, in se poudarja, da je sovjetska delegacija stalno pobijala pomirjevalne predloge, ki jih je podpirala Francija Dodaja se tudi, da govori Stalin ameriškemu listu drugače kakor tedaj, ko govori sovjetskemu prebivalstvu. Egiptovski začasni zunanji minister Raduan je v zvezi s Stalinovimi izjavami dejal: nVse države bi se morale sporazumeti. da bi tuja okupacija prenehala na vseh delih sveta, da bi se odpravilo o-mejevanje svobode narodov in da bi vsi ljudje uživali pravi, co izbirati si svoje vlade in misliti na svoj način. Ce se bodo voditelji dveh blokov, katerih nasprotja so vzrok seaa- vami in Izraelom in izrazil u-panje, da «do podobnih iniciativ sploh nikoli ne bo prišlo«. I jal z najvišjimi zahodnonem- Avstrija žrtev sovjetskega izkoriščanja DUNAJ, 26. — V dobro poučenih krogih na Dunaju se je zvedelo, da bi moral zunanji minister dr. Gruber med svojim nedavnim obiskom v New Yorku izročiti v OZN izjavo avstrijske vlade, v kateri l*-ta zavrača člen 35. osnutka pogodbe o Avstriji in ne priznava nemškega premoženja v Avstriji. Iz doslej še neznanih razlogov ni dr. Gruber uradno izročil te izjave, imel pa je, kakor poudarjajo isti krogi, v tem oziru daljše razgovore z namestnikom zunanjega ministra ZSSR Gromikom. Ta izjava se bi nanašala zlasti na ZSSR. Po osnutku pogodbe o Avstriji naj bi ZSSR dobila pravico da sme raz. iskovati do 1. 1935 avstrijska petrolejska polja, in pravico, da sme 25 let”sodelovati pri izkoriščanju novih petrolejskih vrelcev. Vrh tega naj bi ZSSR dobila rafinerije z letno zmogljivostjo 420.000 ton. Spričo tega opozarjajo na dejstvo, da je bila proizvodnja avstrijskih petrolejskih vrelcev, ki jih nadzira ZSSR leta 1951—1952 2,230.000 ton. ZSSR je od te ko’ičine izvozila iz Avstrije 1 330.000 ton-Avstrija je morala hkrati vzlic svoji nafti uvoziti iz zahodnih držav naftinih derivatov v vrednosti 4.4 milijona dolarjev. Dalje poudarjajo, da bi morala ta država po osnutku pogodbe o Avstriji plačati sovjetskim CSIA podjetjem v Vvstriji 150 milijonov dolarjev odškodnine. Avstrija se-laj noče plačati te vsote, pri Čemer opozarja na dejstvo, da SZ izkorišča avstrijska petrolejska polja. Avstrijski zunanji minister Jr. Karl Gruber bo januarja obiskal Zahodno Nemčijo. Med svojim tri dni trajajočim obiskom v Bonnu se bo razgovar- škimi funkcionarji o vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Sodijo, da bo nemško premoženje v Avstriji poglavitni oredmet teh razgovorov, V dobro poučenih političnih kro. gih trdijo, da bo dr. Gruber jb tej priložnosti obvestil kanclerja Adenauerja, da je avstrijska vlada pripravljena postaviti nekdanje nemške "astnike podjetij v Avstriji za upravnike teh podjetij vse do podpisa pogodbe o Avstriji. WASHINGTON, 26. — Iz Washingtona poročajo, da ima novi ameriški poslanik Loy Henderson, ki bo verjetno danes prispel v Teheran, nalogo še enkrat poskusiti pri Mosa-deku, kako bi se dal rešiti an-gleško-iranski petrolejski spor. V washingtonskih uradnih krogih upajo, da se bo tokrat posrečila urediti to sporno zadevo, Posebej poudarjajo v tej zvezi, da Mosadek ni več tako nepopustljiv zaradi stalnega slabšanja gospodarskega položaja v državi. SPRINGFIELD, 2J. — Guverner Stevenson namerava prihodnjo pomlad odpotovati na Daljni vzhod in verjetno tudi na Korejo. Kakor poročajo, bo Stevenson odpotoval marca na Japonsko in v Indijo in bo njegovo potovanje trajalo tri ali štiri mesece. Stevenson bo potoval kot zasebnik. BONN, 24. — Ameriška visoka komisija v Nemčiji javlja, da je bil izpuščen iz zapora v Landsbergu bivši nemški maršal Wilhelm List, ki je bil kot vojni zločinec obsojen na dosmrtno ječo. RAZPLET VLADIE KRIZE V FMSANCUJ izjavo o sodelovanju za rešitev nje napet0sti, sestali, upajo a- korejskega spora. List dodaja, | rabsko-azijske države, da bo- ~ * do ti pokazali tudi dobro vo- ljo. da se napravi konec hladni vojni*. Železniška nesreča v Braziliji SAN PAULO. 26. — Poln vlak potnikov se je včeraj iz- da je malo vzrokov, ki bi dali upanje, da so Stalinove besede kaj več kakor psihološki manever v okviru sovjetske mirovne ofenzive in kaj več kakor nov poizkus varanja sveta. List pravi da^je, da bi bilo treba skrbno proučiti Stalinove odgovore, poudarja pa, da zadnja sovjetska dejanja ne daje-jo mnogo upanja, saj je sovjet-zveza ! ska zveza zavrnila indijski j tiril y biižim vasi Urutuaba v predlog v Koreji, sabotirala je vzjl0(jnem delu pokrajine San petletne napore za sklenitev pogodbe o Avstriji, zavrnila je vse poizkuse za pripravo mirovne pogodbe z Nemčijo. «New York Herald Tribune« pa se sprašuje, ali so sploh dani pogoji, ki bi opravičili sestanek med Sta inom in Ei^en-hovveriem. List omenja pri tem sovjetski poskus tik pred zaključkom zasedanja glavne Paulo. Po prvih poročilih je pri tej nesreči mnogo ljudi izgubilo življenje, vsekakoi pa zaenkrat ni še podrobnosti. Železniške oblasti javljajo da je bilo najmanj 5 mrtvih in 8 ranjenih, toda vse se dozdeva, da je število žrtev dokaj večje. Degolist Jacques Soustelle začel informativna posvetovanfa Danes popoldne bn dal Auriiilu dokončni ndgoi/or • Guj/ Mollnt je izjavil, da socialisti ne bodo sodelovali v vladi, hi bo sledila IMnat/evi PARIZ, 26. — Potem ko je tajnik socialistične stranke Guy Mollet odklonil informativno mjsijo v zvezi s krizo francoske vlade, je podobno nalogo poveril predsednik republike Auriol degolističnemu voditelju Jacquesu Soustellu. Njegova naloga je posvetovati se s predstavniki vseh strank o rešitvi vladne krize in poročati nato predsedniku republike, ki bo odločil komu naj poveri sestavo nove vlade. Soustelle je to nalogo sprejel nasprotno kakor ob priliki zadnje krize, ko jo je bil odklonil, in je takoj začel razgovore z voditelji ostalih skupin. Danes popoldne je Soustelle poročal glavnemu odboru svojega gibanja o svojih razgovorih, ki po njegovem nakazujejo možnost golisticnega sodelovanja v vladi. Po se. Stanku sta glavni odbor in parlamentarna skupina gibanja objavila poročilo, v katerem je rečeno, «da so soglasno pozvali Soustella, naj u-godno odgovori predsedniku republike, in da so mu izrekli polno zaupanje Poročilo dodaja, da ne želijo zavleči re. šitve krize ter so zato soglasno določili za jutri ob 18. uri nov sestanek na katerem bodo vzeli na znanje zaključke posvetovanj, ki jih bo imel Soustelle, in bodo sprejeli dokončne sklepe. Soustelle je pozno popoldne poročal predsedniku republike in mu je potrdil svoj namen nadaljevati informativna posvetovanja. Takoj po razgovoru s predsed. nikom republike je Soustelle začel s posvetovanjem in spre. jel predstavnike raznih parlamentarnih skupin. Ce bo Soustelle jutri pozitivno odgovoril predsedniku republike, je mogoče, da se bo morda že v ponedeljek ali torek predstavil skupščini, da dobi investituro in nato začne posvetovanja za sestavo vlade. Kar se tiče socialistov, je Guy Moliet včeraj izjavil, da socialistična stranka ne bo sodelovala v novi vladi, ki bo sledila Pinayevi. Soustelle je po razgovoru z Auriolom med drugim izjavil: «Izjavil sem prsedsedniku republike, da pristanem na za. četek obširnih posvetovanj, da se napravi obračun položaja v državi in da se določi program vladne akcije, ki naj služi za podlago socialnemu in nacionalnemu združenju » Dodal je, da je predvsem potrebna reforma ustanov in da dosedanje izkušnje kažejo, da ne more nihče vladati v seda- njem sistemu. Omenil je nato ostale glavne točke svojega morebitnega programa v no. tranji in zunanji politiki. Glede francoske unije je dejal, da je od nje odvisna usoda Francije same in da jo je treba ohraniti, to pa bo mogoče samo «z gospodarskim, socialnim in političnim napredkom«. Dalje je dejal, da mora biti temeljni element nadaljnje akcije še vedno atlantska solidarnost, treba pa je zno. va proučiti celokupnost vprašanj diplomatske akcije in o-' brambe Francije. Dodal je še, da je treba ((porazdeliti naloge in dolžnosti med zahodnimi zavezniki, tako da bo mogoče računati na solidarnost ostalih držav, pa naj gre za našo svobodo akcije v Severni Afriki ali pa za krvavi napor, ki ga Francija vzdržuje v In. dokini«. Nocoj je Soustelle sprejel delegacijo socialistične stranke. Po razgovoru, ki je trajal le nekaj minut, je predstav, nik delegacije izjavil, da se socialisti ne strinjajo z goli-sti glede določenega števila vprašanj. Dodal je, da je bil to le vliudnostni obisk. Pozneje je Soustelle sprejel tudi delegacijo agrarne stranke in je napovedal, da se bo jutri ponovno razgovarjal s številnimi osebnostmi, ki mu bodo dale dokončni odgovor. !P Dan-es, sobota 27. decembra Janež Ev., Pelislav Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.27, Dolžina dneva 8.42. Luna vzide ob 13.11 in zatone ob 4.11. Jutri, nedelja 28. decembra Tepežni dan, Zorica GMOTA LAZI Z obrekovanjem in neresnico bi rada «Demokracijam omadeževala delo in uspehe Demokratične tronte Slovencev Božična številka uDemokra-cije» se je to pot tako izkazala, da moramo vsem dopisnikom in šepetalcem tega lista prav iskreno čestitati. Na drugi strani te številke so se SDZ-ejevci v svojem besu proti DFS tako razbohotili, da so popolnoma pozabili na vsako razsodnost in se tako neumno nalagali — kakor bi pod božjim soncem ne bilo nobenega frontovca več. S posebnim bojnim vikom in krikom so se zagnali proti tov. Nanutu in njegovemu volilnemu shodu v Standrežu, kjer je v nabito polni dvorani govoril stotinam volivcev. Med to množico ljudi so bili tudi štirje li-parji, in sicer domačin Jože Filej, Benedikt Lutman, kandidat njihove liste Doles in go-riŠKi odvetnik in sedaj profesor na strokovni šoli v Gorici, dr. Birsa. Pa poglejmo, kaj piše ((Demokracija« o tem volilnem zborovanju: «Najbolj je tajnik DFS, tov. Nanut Viljem divjal t' Standrežu, kjer je volivcem, ki so se sestanka udeležili, nanizal cele kupe laži in se hvalisal, da je njegova komunistična DFS dosegla 1700 pro-pustnic dvolastnikov za obdelovanje zemlje onstran meje. Pri tem se je drznil opozoriti, da so bile propustnice izdane pod slovesno obljubo, da im tisti, ki so propustnice dobili, ne bodo Matili« Titove Jugoslavije». Vse to je ogabna laž, ker tov. Nanut ni niti omenil dvo-lastniških propustnic, pač pa je. povedal, da so se po zaslugi DFS rešila vsem slovenskim dvolastnikom in tudi Furlanom izpod Podturna davčna bremena za štiri leta nazaj od 100 odst. na 25 odst. Vsi prisotni dvolastniki smo o tem že vedeli, ker smo pred znižanjem teh davčnih bremen imeli sestanke s tov. Nanutom in prav tako vedo o tem tudi dvolastniki po drugih slovenskih vaseh. Pri tem moramo omeniti, da je bilo na teh predhodnih sestankih tudi nekaj vaših pristašev. Le vprašajte jih in takoj boste spoznali, kako velike in podle so vaše laži. Prav tako velika laž je o vodovodu v Standrežu, češ da s' je občinski svetovalec Bratuž brigal za vodovod v Standrežu, ne pa DFS. Gospodje okrog ((Demokracije* in sam svetovalec Bratuž prav malo ! vedo o štandreškem vodovodu. Načrt je bil napravljen že davno pred letom 1927 in je imela občina Standrež že pripravljen denar za ta vodovod Nakupila je celo cevi in potrebni material. Takrat se gospodu Bratužu še sanjalo ni o raznih svetovalskih činih, posebno pa ne o obrambi slovenstva na Goriškem, ker je imel v svoji kavarni dovolj posla, nutu se ima dr. Birsa zahvaliti, da je preprečil, da niso njega in njegove druščine po. metali iz dvorane. In dr. Birsa je dobil besedo in je približno tako-le povedal: «S tov. Viljemom sva bila že od nekdaj dobra prijatelja in tudi njegov govor je bil lep in na mestu«, Nato je kazal na naše narodne velikane, katerih slike so visele v dvorani in poudarjal, da so bili to narodni očetje, ki so vodili narod in ga učili. Zakaj bi Slovenci ne šli povezani skupno na volitve? Takrat pa je nastal v dvorani trušč, padali so medklici, da je bila ravno to želja DFS, ki pa jo je SDZ odbila. Dr. Birsa se je še na kratko izgovarjal, da on o tem ničesar ne ve in da mu o tem ni nihče poročal. S tem je tudi končal svojo obrambo. Niti Filej niti kdo drugi od SDZ ni več odprl ust. Doles pa je že pred tem izginil iz dvorane. To je bilo tisto pobijanje točke za točko dr. Birse ter Fileja in nič drugega. «Demokracijei» pa laže, kot se le la. gati da. Tudi ni bilo nobenega u-strahovanja zaradi dvolastni-ških izkaznic, ker o teh sploh govora ni bilo. Zato je tudi ta debela izmišljena laž xDemokracije«. Pri prihodnjih volitvah bo prav zaradi teh debelih laži iz. ginilo v Standrežu lipi še ti. stih 187 glasov, — svojim kandidatom pa je «Demokracija» pripravila pri ljudstvu lepe pot in zaupanje, Standrež pa je glasoval za DFS — bilo jih je 414, nič več, nič manj. Prav tako so glasovale Podgora, Pevma, Oslavija in St. Maver. Ob koncu vprašamo še g. odv. Birsa, če je vse res tako, kakor smo napisali in ali se ne sramuje, da je okrog njegove doprsne slike v božični številki ((Demokracije« napisanih toliko laži in potvorb, kakršnih zmorejo napisati samo ljudje pri ((Demokraciji». Ve. mo pa samo eno in ta se je še vedno obnesla: «Laž ima kratke noge«. Več Standreških volivcev DFS V;> !>' K N 1 I Ž IV A RAZSTAVA V GORICI Goriška je imela številne slovenske knjige in časopise toda italijanski šovinisti niso na razstavi dali slovenski tiskani besedi najmanjšega prostora STEVERJAN V BRDIH GORICA, 24. — Ze nekaj dni imajo Goričani priliko ogledati si razstavo knjige, ki je odprta vsak dan v prostorih Zveze italijanske mladine v Ulici Diaz. Razstavo so pripravile državna in občinske knjižnice na pobudo ministrskega sveta in ministrtva za javno vzgojo v Rimu. Cilj razstave je bil prikazati Goričanom prdvsem lepe primere knjig iz najstarejših dob od XV. stol. pa do danes, ki so se ohranile v goriških knjižnicah, tako državni v Ul. Mameli, kot v občinskih, poleg tega pa tudi najstarejše časopise, ki so se tiskali v Gorici tja do I. svetovne vojne. Ravno tako so našli svoje mesto na razstavi številni zemljevidi še iz časa Marije Terezije in grbi raznih plemeni-ških družin na Goriškem pred prihodom Italije v naje kraje. Lepa zamisel, saj imamo v Gorici le malo prilike, da obiščemo kako dobro slikarsko ali drugo razstavo. Toda orga. nizatorji navedene razstave seveda niso pozabili, da je vzvišen poklic mesta Gorice biti »braniteljica italijanstva« na vzhodnih mejah Italije, To je videti tudi v dvorani na na- Zupan v občini Folian Redipulla ponovno demokristjan Rizzieri REDIPULJE. 26. — V torek zvečer se je zbral k občinski seji novoizvoljeni občinski svet za občino Foljan-Redipu-lje, To je bila prva javna seja občinskega odbora izvoljenega na letošnjih občinskih volitvah. Večino tvorijo demokristjani, ostali pa so social-komunisti. Za župana je bil ponovno izvoljen demokristjan Ahil Rizzieri, ki je bil tudi zadnja štiri leta župan te občine. NOVI F I I. ________1 Provokatorja Mi'occhi in Pa^essi pred liubliansk m sodiščem DOBERDOB, 26. — Vest o bližnjem ljubljanskem procesu proti fašističnima banditoma Milocchiju in Patessiju je povzročila med našim ljudstvom veliko zadovoljstvo. Nič ni bolj pravičnega kot to, da se takim ljudem odmeri za njiho- - vo ravnanje kriminalno po-ko je zabranjeval klientom go- | mičnega značaja kar najstrož- rmri o/mion ? i 1« »n o««««)» i . . ja pravična kazen. Takoj po njunem «junaškem» veriti slovens':i in so visele na njegovih stenah table z napisi «'»}ui si parla solamente italia- no». Tudi danes mu še #iz navade« uide, da govori s služinčadjo v kavarni italijanski. Ko je šlo za priključitev ob. fine Standrež Gorici, je leta I926 vpričo tedanjega župana Berčiča in karabinjerjev govoril proti priključitvi zbranim Standrežcem pred občinskim poslopjem tov. Viljem Nanut. 7» takrat je omenjal občinsko premoženje, vodovod in elektriko. Standrež je bil priključen, vse občinsko premoženje pa preneseno na mestno občino. V podrobnosti se ne bomo spuščali. Z likvidnim občin, skim denarjem je mestna občina sezidala današnji zele-njadni trg v Gorici (okrog 285.000 lir). Takoj l. 1948 po prihodu tov, Pavlina na občino smo začeli očitati po našem časopisju mestni občini zaradi zanemarjanja Standre. ža. Sele tov. Pavlin je dosegel, da se je vodovod podaljšal iz Rojc do konca vas i, G. Bratužu pa morda še danes ni znano, zakaj pravzaprav gre in da pravega vodovoda v Standjre-žu sploh še ni. Zato naj g. Bratuž pusti Standrež pri miru in bomo sami Standreici s Pavlinom na čelu dosegli, kar «e nismo. Kar se tiče povezave, oz. skupnega nastopa pri volitvah, je izvršni odbor DFS poveril nalogo tov. Nanutu, naj stopi v stik s SDZ? Ko je ta stopil do dr Sfiligoja, je ta povezavo odklonil. Cernu torej te laži o ‘pismenih izjavah itd. Kjer ni dobre volje, tam se ne doseže ničesar. DFS je pa pokazala v aem oziru vso svojo dobro voljo. Z lažjo se ne boste o. prali. Nadaljnje laži «Demokracije» so naslednje: «Toda ko je Nanut končal, sta kandidat lipove vejice dr, Birsa in njen pobormk v Standrežu g. Filej prosila za besedo. Tu je Nanut osupnil. Sprva ni hotel dovoliti, dal jo je šele po dolgem, pomembnem posvetovanju s Stanovnikovo in ostalo družbo». Ko je tov. Nanut končal svoj govor, je stopil z odra in tedaj je predsednik krajevnega odbora Anton Makuc pozval prisotne, ako hoče ie kdo govoriti ali ugovarjati. Ko se jt oglasil dr. Birsa. «o se vsi prisotni uprli in prav tov. Na- dejanju In njuni aretaciji je med našimi ljudmi pričela krožiti vest o protislovenskem delovanju enega izmed teh fašističnih provokatoriev, ki mu pravijo Pino Čerin. Ta mož je namreč nekega letošnjega dne prišel v Doberdob in v neki gostilni pil z doberdobskim delavcem, ki dela v tržiški tovarni. Pod večer pa sta jo oba skupaj mahnila v Tržič z namenom, da bi tudi tamkaj še kaj popila. Na glavnem tržiškem trgu pa je Pino Čerin doberdobskega slovenskega delavca brcnil v zadnjo plat in mu rekel, naj gre tja, od koder je prišel. To je napravil samo zato, ker je bil omenjeni delavec Slovenec. Takim patentiranim fašističnim razbojnikom je treba enkrat za vedno stopiti za vrat, da bodo prenehali s svonm blatenjem jugoslovanskih vojakov. Ako je Milocchiju svoj-čas uspelo ubiti jugoslovanskega častnika, se jima je naklep j ugrabitvi jugoslovanskega obmejnega stražarja izjalovil. Ljubljanski proces proti Milocchiju in Patessiju bo najboljši odgovor šovinistično-fa-šističnim provokacijam, ki prihajajo iz raznih ukazovalnih rimskih uradnih krogov ali iz kominformistične italijanske a-genture, ki je v tržiških tovarnah organizirala nič manj kot protestna zborovanja proti «aretacijam italijanskih državljanov s strani jugoslovanskih titofašističnih oblasti«, na katerih je kominformistični sindikalni voditelj Bergamas zastopal «načelno stališče za takojšnjo vrnitev ugrabljencev*. Delavci, ki so poslušali njegove besede, so ostali z odprtimi usti. Niso pričakovali, da bo njihov sindikalni voditelj zagovarjal dva taka fašista. Zato pa bodo toliko bolj zadovoljni, ko bodo izvedeli za pravično kazen nad človekoma, katera so poznali kot izrazita italijanska fašista in protidelavska elementa. C&attlin ■ £uči 4 edla Dokončan v zelo kratkem času, četudi so priprave zanj trajale skoraj tri leta, je to enamosedemdesti film Char-lija Chaplina. Začetek njegove umetniške poti sega daleč nazaj v dobo nemeoa filma. Iz te dobe imamo namreč njegova uPasje življenje« in «Charlot vojak«, ki Žf naznanjata globoko človeško vsebino poznejših filmov. L. 1920. in pozneje se ro~dijo njegovi nThe kid«, «Pay day*; l. 1925. pa znani «The gold rush«, ki ga lahko štejemo za prvi tragikomičen Chaplinov film. L. 1S31. režira in igra «City Lights«, l. 1936. vModern Times«, l. 1940. «The great Dic-tat or«, l. 1947. uMonsieur Verdoux». Letos pa je dovršil svoje zadnje delo «Luči z odra«, katerega imamo priliko videti te dni v naših kino dvoranah. Mislimo, da se še o nobenem filmu ni toliko-govorilo in pisalo, kakor prav o tem in tudi Chaplin je bil povsod deležen, razen v ZDA, takih sprejemov kot malokdo. Film nam pripoveduje o komiku, ki je že zapustil oder, ker se je zavedel, da s svojo umetnostjo ne more. več povzročiti smeha v gledalcih. Brez zaposlitve in in brez denarja se uda ja pijači in živi iz dneva v dan. Ko se nekoč vrača domov, začuti na stopnicah vonj po plinu. Vdere v sobo, iz katere prihaja plin in najde v njej mlado sostanovalko Terra, ki nezavestna leži na postelji. Uspe mu, da jo reši. Terry je sita življenja. Bolezen ji je omrtvila noge in ne more več nadaljevati svoje umetniške poti kot plesalka. Komik Kalver jo zdravi, jo prepričuje, vrača ji vem v življenje in naposled mu uspe, da jo reši bolezni. Ona nadaljuje s plesom ter ima velik uspeh. Kalver pa propada, občinstvo ga ne mam več in dvorane, kjer nastopa, se praznijo. Terry čuti do Kalvera toliko hvaležne st: in morda tudi usmiljenja, a.a zamenja ti dve čustvi 'a ljubeznijo in ga hoče poročiti. Komik, ki pa dobro razume ta čustvnt izgine. Po dolgem času ga Terry zopet najde, ko kot potujoči umetnik igra v neki kavarni. Pripravi mu veliko poslovilno predstavo, kjer veliki komV' preseže samega sebe in zopet vzbudi v gledalcih tisti smeh in tisto navdušenje kot nekdaj. Ob koncu predstave pa ga moči zapustijo, njegovo staro srce ne zdrži več ter umre na odru, na tistem odru, za katerega je vedno živel in kateremu je vs» žrtvor ’. Umre kot nekoč Moliire, ko sledi svojemu notranjemu glasu, ki mu ne da miru. «Ko se postaramo», pravi Chaplin v filmu, «pridobimo večji čut ponosa in ne moremo več smešiti človeka». In res, v vsem filmu imamo pred seboj človeka, ki nam včasih res vzbuja smeh. ne izgubi pa nikjer svojega člo- veškega dostojanstva. Priha-haja nam naproti, kot nekoč Charlot, ponavlja iste njegove kretnje, njegov obraz pa je resen in otožen, četudi se mu ustnice smejejo. Tudi ko je vinjen, ne izgine to dostojanstvo. Chaplin nam v tem filmu podaja vse trde izkušnje njegove dolge umetniške poti. Ravno zaradi teh izkušenj nam more prikazati lepoto in vrednost življenja, kt ne konča nikdar, a se samo spreminja. Terry je on sam, ki zopet zaživi in se zopet ves preda umetnosti. V Terry je prelil svoje lastne moči in z njo on živi naprej. «Umrl in živel sem tolikokrat žey> pravi ob koncu, »sedaj umrem še enkrat». Ona mora sedaj živeti zanj in s vojim plesom oznanjati življenje, ki ne izgine nikdar Terry pa smo morda tudi mi vsi. Terry je ves današnji svet, ki ne more najti svoje prave poti in ne veruje več v življenje kot v največji dar. Besede, ki so namenjene Terry, so namenjene nam vsem. S svojim filmom nam hoče Chaplin zopet vliti vero v življenje in v ljudi. Zakaj Kalver kljubuje vsem nezgodam in ga tudi starost ne more uničiti? Veruje v življenje in v človeka in ve, da so krog njega drugi ljudje, katerim lahko podari to vero in na katere se lahko zanese. Ve, da on ni zadnji in da bodo drugi za njim prejeli v roke plamenico življenja in je ne izpustili nikdar. Tako globoki vsebini filma je mogel biti kos le izkušen režiser in igralec kot je Chaplin. Ni čuda, če ga imenujejo danes za največjega poeta filma. Poleg tako velikega igralca, bi človek mislil, da bo Claire Bloom (Terry) skoraj neznatna, a tudi ona tako dobro odigra svojo vlogo, da mu je skoraj enaka. Film je poln prizorov z oder-s’ ega življenja, najbolj pa nas prevzamejo kominčni vložki starega Kalvera in balet v drugem delu filma, v katerem nastopa kot popolna Terryna dvojnica Melissa Hayden. KRATKE TESTI Iz beneških vasi Mečana v občini St. Peter Slovenov Naša vas šteje 9 družin in stoji na hribu Sv. Kocijana. Kot je znano^ je bila med zadnjo vojno popolnoma požgana, ker so naši ljudje dajali zatočišče partizanom. Po končani vojski smo si z veliko težavo postavili s pomočjo UNRRE spet svoje domove. Čeprav imamo streho nad sabo, živimo danes težko, ker ni poti, ki bi vodila v našo vas. Cedadska cementarna ima blizu naše vasi kamnolom. pot pa so tako zasuli s kamenjem, da moramo hoditi mi po drugi, ki je zelo tesna, tako da z vozom ne moremo priti do vasi in moramo vse prenašati na hrbtu. Da je tako, so največ krivi prejšnji občinski možje> ki se niso pri oblasteh dovolj potegovali, da bi zgradili cesto. Občina je vedela, da bo sta ra cesta podrta, ko je če-dadska cementarna dobila dovoljenje, da lomi v bližini kamenje. Prav imajo ljudje, da se pritožujejo, saj bi občina lahko zahtevala cesto, preden je dala dovoljenje čedadski cementarni. cej dohodkov, če hoče kriti vse j ti težko situacijo številnih izdatke. S tem se strinjamo, j brezposelnih v naši občini. Priznati je tudi treba, da niso | ________ bile do sedaj dajatve prebivalstva zelo visoke. Toda preden zvišamo davke, moramo stvar dobro pretehtati. Davek na zakol goveje živine lahko samo pripravi kmete, da ne bodo več gojili živine. To je še bolj resno, če pomislimo, da so začeli v občini zopet rediti prašiče z ostanki mleka (sirotko). Tudi trošarina na vino ni upravičena, če pomislimo, da je dosedanja trošarina že dovolj visoka. O upravnem in gospodarskem položaju občine Brdo bomo v kratkem obširneje pisali. GORICA, 26. — Zveza obrtnikov za goriško pokrajino obvešča svoje včlanjene tvrdke, naj do 31. decembra t. 1. obnovijo naslednja obrtniška dovoljenja, in sicer: mehanične delavnice s popravilom koles, motorjev in avtomobilov; obrati z vozili na posodo, tudi brez voznika; posojevalci in parkerji koles in motorjev; popravljane ur. Interesenti naj vložijo prošnje na kolkovanem papirju za 24 lir skupaj s starimi obrtnicami na goriški kvesturi. Posebno takso pa naj plačajo na regi- stralnem uradu. Ažla V Nadiški dolini je bila leta 1886 velika povodenj, ki se je stari ljudje še vedno spominjajo. Pri križišču blizu Ažle je še sedaj opaziti vdrto zemlji- i šče, kjer se stekata potoka Rbeč i TfCfillJG uVBIl 3Vt0H10D 'OV in Košiča. Leta 1886 sta ta dva 1 potoka prestopila bregove ter popolnoma poplavila polja. Od Tamorjan Ilida Spekonja, stara komaj 13 mesecev, se je v trenutku, ko ni njena mati gledala nanjo, približala loncu vrelega mleka in ga prevrnila nase. Takoj so jo prepeljali v čedad-sko bolnišnico, kjer bo ozdravela v 15 dneh, če ne bodo nastopile komplikacije. Brdo Občinska uprava v Brdu je do sedaj vodila pravilno finančno politiko. Toda kakor je videti, je sedaj spremenila način dela. Za zakol goveje živine zahteva dvojno takso. Poleg tega je zvišala tudi davek na potrošnjo vina, ki ga proizvajajo v tej občini. Govora je tudi o zvišanju nekaterih družinskih taks, da bi tudi na ta način dvignili dohodke občine. Dobra uprava zahteva pre- takrat je tam zenrja nerodo-vitna. 2e takrat je vlada zelo malo pomagala kmetom, kakor se je godilo tudi lani ko je ljudstvo utrpelo veliko škodo zaradi snega. Lani je namreč vlada priskočila na pomoč le v zneska 5 odst. celotne »'kode. Ce primerjamo te odstotke s pomočjo poplavljenim Folesinarn, tedaj vidimo, da se vrši tudi ' ki oddelek tržišče bolnice 42- GORICA, 26. — Daiies popoldne sta se zaletela dva avtomobila v Gosposki ulici, in sicer «Lanoia» 5513 iz Gorica in «T.rmein Aprili a» 4389. Su* nek ni b(l želo močan, in je ^Oškodovana le «Aprilia».’ Nesreč na cesti TižS Gorica TRZIC. 26. — V ponedeljek ponoči so pripeljali na kirur- SPORTNE VES Tl tukaj diskriminacija. Vse to se dogaja, ker imajo beneške Slovence za manj vredno ljudstvo. Seja pokrajinskega gor ške sveta GORICA, 26. — Danes, 27. decembra bo v dvorani Trgovinske zbornice seja pokrajinskega goriške?a sveta. Po dnevnem redu bo najprej na vrsti čitanje zapisnika o prednji seji pokrajinskega sve*a in sporočilo o sklepih, ki jih je pokrajinski odbor sprejel na podlagi zakona štev. 1168 od 19. oktobra 1951. Najvažnejša točka sedanjegr zasedanja bo razpravljanje o pokrajinskem proračunu za finančno leto 1953. Poleg tega bodo imenovali svojega predstavnika pri gori-«ki hranilnici, ter razpravljali glede morebitnega preimenovanja kraja «Kopriva pri Kr-minu» v ((Kopriva v Furlaniji«. JUVENTM-SPILIMBERGO !J II t l*i V 1^0 VOd ll j Si ll Davčni šemami na vpoq'ed Slikarska razstava umetnika JOŽETA CESARJA je odprta vsak dan od 9. do 12. In od 15. do 18. ure v prostorih Zveze slovenskih prosvetnih društev ▼ Gorici. UL Ascoli 1/1. Kaj je z Juventino? Smo skoraj na polovici prvenstva, pa je še vedno na zadnjem mestu v lestvici, z eno dobljeno tekmo, tremi izenačenimi in kar šestimi porazi. Ima torej samo pet točk, Sacilese pa, ki je prva v lestvici, ima kar petnajst točk. Po prvih neuspehih smo mislili, da si bodo juven-tinci opomogli, a to naše upanje se ni uresničilo. Poraz je sledil porazu in zadnje mesto v lestvici je ostalo za štandre-ško moštvo. Res je da se igralci vznemirijo zaradi slabega sojenja, kot preteklo nedeljo v Romansu ali pa da izgubijo voljo do Igre, ko je nasprotnik v premoči, toda to bi se ne smelo več zgoditi. Igralci ne smejo izgubiti ravnotežja, čeprav so v slabšem položaju kot nasprotnik. Igralci in trener se morajo torej potruditi, da bodo dosegli v prihodnjih tekmah čimveč uspehov, sicer jih čaka pot navzdol v prvenstvo prve lige. Upajmo torej, da bo z novim letom zavel nov veter tudi za našo nogometno ekipo. Jutri bo Juventina igrala ob 14.30 na sovodenjskem igrišču proti ekipi iz Spilimberga, ki je precej nevarna, saj je preteklo nedeljo izenačila s San Gottardom, ki je ena najmočnejših ekip prvenstva. Gostje so pet tekem zmagali eno izenačili In štiri Izgubili. Lestvica je po desetem kolu naslednja: 15 to6k ima Saci- lese, 14 jih imajo Zagraj, Čedad in San Gottardo, 12 točk imata Slovrenc in Itala, 11 jih ima Spilimbergo, Latisana jih ima 10, Tolmeč 9, Moša, Krmin in Romans jim imajo osem, Cordenons in Sanvitese sedem. Časar,sa šest, Juventina pet. Ostale jutrišnje tekme so: Sanvitese - Romans; Slovrenc -Sacilese; Krmin - Moša; San Gottardo - Čedad; Itala - Cordenons; Casarsa - Latisana; Tolmezzo - Zagraj. Prvenstvo druge lige Za rezervno ekipo Juventfne se tekmovanje razvija v boljših pogojih kot za prvo moštvo. Obe odigrani tekmi sta se končali z izenačenjem. V tem moštvu igrajo številni mladi igralci, ki si šele utrjujejo kosti, igrajo pa tudi nekateri starejši, ki so svojčas že igrali v prvi ekipi. Upajmo, da se bo ta, do sedaj neomade-ževana pot mladih juventincev nadaljevala tudi v še dolgem nadaljevanju prvenstva. Jutri, v petem kolu prvenstva bodo juventinci igrali v Moši proti tamkajšnjemu rezervnemu moštvu. Tekma bo kot običajno ob 14.30. Ostale tekme prvenstva so: v Tržiču: Juventus - Fiamma; v Gorici: Podgora . Krmin B in Edera - Pro Gorizia; v Romansu: Romans B - Itala B; počiva Marianese, GORICA, 26. — Goriško županstvo sporoča, da bo pet zaporednih dni, in sicer od 27. do 31. decembra na vpogled na občinskem protokolnem u-radu (soba št, 17) 28 davčnih dodatnih seznanom dTUge vrste na stavbišča; davčni seznam Industrije, trgovine in obrti; poseben seznam dohodninskega davka (ricchezza mobile C 2); dopolnilni seznam na dohodke; vzvratni dopolnilni seznam; posebni davek pa vojne dobičke; izredni davek na kontin-gentni dobiček; prispevek na farmacije in izTeden davek na dohodke zasebnih podjetij in podjetij bre/ delničarjev. Interesenti si lahko ogledajo omenjene sezname v dopoldanskih uradnih urah. letnega Alojza Frandolinija iz Doberdoba. Frandolini je s svojim motorjem na cesti Tržič-Gorica tik pred Redipu-ljo zadel v tricikel, ki je prihajal iz nasprotne smeri. Zaradi močnih svetilk tricikla, ga Frandolin sploh ni opazil in se je z vso silo zaletel vanj. Prišlo je do močnega sunka, ki je nesrečnega motorista vrgel v obcestni kamen tako moCno. da je Frandolini obležal. Zdravnik, ki ga je v bolnici pregledal, je ugotovil pretres možeanov in ni dal še dokončne izjave zaradi hudega stanja nesrečnega motorista Božična obdaritev otrok GORICA, 26. — Na predbožični dan so goriške oblasti in druge organizacije obdarovale otroke goriške občine. V sredo dopoldne je goriški šolski patronat obdaril predvsem šolske otroke, cerimoniji so prisostvovali tudi predstavniki oblasti. Popoldne so dobili darila otroci invalidov in pohabljenih iz dveh svetovnih vojn. Na občini so sprejeli prav tako popoldne otroke uslužbencev in jim razdelili pripravljena darila. Poziv meščanom za pomoč brezposeloim Občinski odbor za zimsko pomoč v Gorici je sklenil na svoji zadnji seji da bo 27. december dan, ko bodo po vseh javnih lokalih pobirali prispevke za brezposelne v Gorici. Na vseh avtobusih, v trgovinah, javnih lokalih in kinematografih bodo delili med prebivalstvo odrezke, za katere bodo naprošeni darovali zneske po lastni želji za pomoč brezposelnim. Odbor za zimsko pomoč naproša, meščane, naj ne oklonijo ponujenih odrezkov .in naj z majhno vsoto pomagajo olajša- li nezgode na delu GORICA, 26. — Kar tri nesreče na delu so se pripetile ravno pred prazniki. Prva nesreča je doletela delavko podgorske predilnice Lucijo Bran-da iz Krmina. Ko je hitela po hodniku, je nesrečnici spodrsnilo; da ne bi padla, je lovila oporo m slučajno prijela za stroj, ki ji je zgrabil prst, V bolnici so ugotovili rano na prstu. Branda bo ozdravela v enem tednu. Druga nesreča je zadela zidarja Antona Ciglio iz Stever-jana, ko je obmetaval z apnom nove hiše. Apno mu je prišlo v oko, zato je moral v bolnišnico na očesni oddelek, kjer se bo moral zdraviti vsaj deset dni. Pri delu v tovarni Safog se je udaril v roko delavec Roman Oraini iz Gorice, ko je delal pri stroju. Poškodba je lažjega značaja KINO VERDI. 16.30: «Oči brez smeha«, J. Jones in L. Olivier. VITTORIA. 17: «Luči z odras, C. Chaplin in C. Bloom. CENTRALE. 17: «Luči z odra». C. Chaplin in C. Bloom. MODERNO. 17: «Rdeča luna«. M. Frau. pisu, ki pravi, da je razstava pregled italijanske misli čez stoletja Slovenski obiskovale^ med njimi tudi goriški srednješolci v skupinah, ki so si prišli ogledat razstavo, se sprašujejo kaj nismo v Gorici imeli tiskane slovenske besede do danes? Uslužbenci državne knjižnice, ki stoje ob razstavljenih delih vam zatrjujejo, da je to apolitična razstava in da so seveda mislili tudi na Slovence. Toda kaj pa je najti slovenskega tam? Dve pesmici neznanega pesnika pisani v bohoričici iz leta 1779, katere je ta poklonil grofu Kobencol-nu s Proseka med ostalimi pesmimi v raznih jezikih, ki so jih pisali vdani občani svojemu fevdalcu. Toda kje so slovenski časopisi, ki se nahajajo zbrani po letnikih v državni knjižici v Ulici Mameli? Uslužbenec vam bo odgovoril, da so razstavljeni le časopisi do -1914. leta Toda kdaj so imeli goriški Slovenci več tiskane besede, oziroma časopisov kot v letih pred J, svetovno vojno? Vsi starejši Goričani se spominjajo goriškega slovenskega glasila «Soča», ki je začel izhajati že februarja 1871. leta in je izhajal vse do začetka prve svetovne vojne, torej do datuma, za katerega so se odločili organizatorji razstave goriških časopisov. Tudi 1 o časopisih kot so bili «Gori- J ca», »Goriška straža« in «Novi ; list« ni niti sledu. Z zadnjima j dvema, ki ju je fašizem zaple- | nil, bi predstavniki nove Re- j publike lahko dokazali dobro j voljo do slovenskega naroda | in s tem vsaj moralno nekoliko popravili krivice Slovencem na Primorskem. Toda ne, v svoji šovinistični gonji proti vsemu, kar je slovenskega, niso ostali samo pri razstavi italijanske tiskane besede, temveč so iz nje našli odlomek, ki dokazuje, da so bili njihovi šovinistični izbruhi v preteklosti popolnoma slični današnjim. * V časopisu «Frec-cia» iz leta 1885 najde obiskovalec odprto Stran tega ffaso- pipa ir 1-' oktobra v kw- .te.ri .je uvodni članek namenjen diskusiji o tem. ali naj se Ločnik imenuje Ločnik ali Luccinico. Pisec članka «Pip-po» namreč napada tamkajšnjega slovenskega dušnega pastirca. čes da imenuje «Luccimco» s slovenskim imenom, saj vendar pristno je Luccinico, kar zveni jasno in lepo brez vsakih kljukic nad črkami. Gospodu pa svetuje, j naj se raje posveti branju la- j tinskih tekstov, kot pa ((raznim Vodnikom m slični robi«. Kakšen vtis naj odnese slovenski človek iz take ((kulturne* razstave, posebno pa še naši srednješolci! Naj bivši župan Bernardis še vnaprej trdi, da so slovenski občinski svetniki tisti, ki podpihujejo slovensko prebivalstvo proti oblastem! i Dosedanji postopki oblasti in j nastopi najbolj zagrizenih šovinistov so dokazali, da prav njim ni do tega. da bi oba naroda, ki živita na tem ozemlju, živela v slogi in dobrih odnoša-jih. To prav dobro dokazuje tudi sedanja razstava knjige v Gorici, kjer ni bilo mesta za slovensko tiskano besedo, čeprav je bila Gorica vse do fašizma kulturno središče vseh Slovencev na Goriškem, Vipavskem, na Krasu in drugod. ZSPD V GORICI PRIREDI V SREDO 31. T. M. OB 20.30 URI V PROSVETNI DVORANI NA KORZU VERDI (bivša Mladika) Igral bo prvovrsten orkester. Na sporedu je šaljiva pošta, izvolitev novoletne kraljice, žrebanje darila opolnoči in druga presenečenja. Deloval dobro založen buffet. Vstop samo z vabilom, ki ga lahko dvignete na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1/1. Tam lahko tudi rezervirate prostore pri mizah in si naročite mrzlo zakusko za polnoč. Ples bo trajal do jutra. Vabila so zaradi žrebanja darila numerirana in je njihovo število omejeno. Zato jih dvignite pravočasno. SLOVENCI kupite namizni ali stenski betežni koledar, ki ga je izdala Dijaška Matica. Filatelisti pozor! Pripravljalni odbor za ustanovitev filafelisiičnega kluba bo od nedelje, 4. januarja 1953 daije, prirejal redne nedeljske sejme za mlade filateliste, na katerih si bodo lahko izmenjavali znamke in to v dveh skupinah; prva od 10 do 14 let in , Ul. Nevero 5-b tel. 29243. — 3 — 27. decembra 1952 H et tli v't iti v lllunhfivlcl s Enajst. Na vrata je potrkalo. ■■■ Upam, da ne motim, go-sPfl. Po vendar niste že spali, ati pa? Pravkar sem dala svoji gospodinji čaja; ostalo ga ie ravno za čedno skodelico; Mislila sem, morda bi... — Ce, ne, nikakor gospa. Caj ikuhgm vedno na koncu, ko sen ie vse drugo opravila. ®n« ga spije po molitvah v Postelji, da se segreje. Ko poklekne. pristavim kotliček in mu rečem: «Tako, in zdaj mi ne hiti preveč s svojo molitvi- (IZ STARIH ČASOV) **•'» Toda vedno ie vre, ko je Sospodinja zmolila šele polo »ico. Veste, gospa, toliko lju ®* poznamo in za vse se je ni°ja gosnodinja navadila mo '«• — 20 vsakega posebej "Uh imena ima zapisana 'ded knjižici. Bože moj! ka “nrlcoli nas obišče kakšen nov ^ovek in mi potem reče 'Silen, daj mi rdečo knjiži-Co-» sem besna, res. «Spet pomislim, «ki jo to ^drževal ob vsakem vreme-I11 pokonci.« In še blazine :io-Ce imeti, veste, gospa: kleči ar na trdi preprogi. Včasih ^ je grozansko vznemirjalo. sem jo morala takole gle-^atl, poznala kakor sem jo ^izkusila sem jo tedaj prc-‘‘sičiti in sem ji razprostrla tleh pernico. Toda ko sem t# storila — oh, kako me je Pogledala — sveta je bila, go-sPo. «je nUg Gospod imel p er-Ellen? je rekla. Toda — tak rat sem bila mlajša — kar i^ieio me je, da bi rekla: «Ne j* naš Gospod niso bili vaših et in niso vedeli kaj se pra-irneti vaše trganje v kr Brezbožno — kaj? Ara-ona je predobra, veste jj0sPa. Ko sem ji pravkar podala lasnice in jo gledala — ?*de*a kako leži vznak z ro j:ami na odeji in z glavico na blazini tako lepa — nisem ln°Qla odgnati misli: «Zdaj jte prav taka, kakršna je bi-a Vaša draga mati, ko sem jo •Plavila v posteljo.» ••• Samo zadnje leto, gospa sarn0 potem, ka je postala — n° — nekoliko slaba, kakor bi Se moglo reči. Seveda, nevar-"a ni bila nikoli; bila je naj-s^°jša stara gospa. Ko pa jo te prijelo, je bilo vedno je Mislila da je nekaj izgubila. mogla ne sedeti, ni se mo-®!o ustaliti, ves božji dan je hodila gor in dol, povsod si io srečal — na stopnicah, na hodniku, ko je šla v kuhinjo. Pogledala vas je in rekla — kakor otrok: «Zgubila '?**■, zgubila sem ga.n »Pojdi-C’ tem rekla, pojdite, pa-i,anso vam položim.» Ona pa ,,ie je zgrabila za roko — me-f e Je imela najrajši — in za ScPetala; «Najdi mi, Ellen, n Žalostno — ali ne? -Ne, nikoli si ni opomogla 8°spa ]ya i^gncu je imela na-Zadnje besede, ki jih je >iTekla so bile — zelo, zelo počasi; «Poglej — Poglej r...» n Potem je bilo po njej. - Ne, gospa. Ne bi mogla Toda vidite, tako je. Ni-'°0ar nisem imela razen svo-,e gospodinje. Mama mi ie ^rla za jetiko, ko mi je bilo **'ri leta m živela sem pri i >v°jem starem očetu, ki je ‘ frizerijo. Po navadi sem >,e dni preždela v trgovinici *°d mizo, kjer sem česala la-'e s«oje lutke, mislim zato, ker j videla delati dedkove pomočnice Vedno so bile zelo i^ezni've z mano. Navadile *° »e, da so mi delale majh-> perike, v vseh barvah, po "tihji modi, vse tako kakor Po ves dan sem čepela Ni tiho kot miška — stran-'e vedele zame. kdaj pa kdaj sem poku- nikoli niso izpod namiznega prta. (,"• Nekega dne pa so mi pri- v roke škarje m — bi ver-u i gospa? odstrigla sem si L*e lase, odstrigla, da sem bi-j t majhna opica. Stari oče jj ^it besen! Prijel je za kle-tega ne bom nikoli po-iJ 'to, me zgrabil za roke in j,1 0 nje priprl prste. kTo te |*UčiIo/» je rekel, Grozovi-j je bolelo. Se danes se mi ^■" ^o veste, gospa, tako re-le bil ponosen na moje la-Preden so prišle stranke Je posadil na pult in mi .r«Vil prekrasno pričesko. je !,Ce mehke kodre, ki so z vrha glave. Spomi-I, 1 »e, da so pomočnice sta-oleoli naju, jaz pa sem sve- «e »,'e c«n0 je ^etoI... Kasneje je peni ved- : držala peni v roki, ki mi ie JC. dei;a Se oa. Veste, kaj sem sto-1 g°spa? Pobegnila sem. re*. kar okoli oglov ven ne vem kako daleč \Cter V Bože moj, to sem morala biti grozna na po- "".i časopis «Express M$e?z<>rny» z dne 2y- oktobra ■ • <(tine 23, oktobra opoldne Hu . "l kt se jim je na ob-vaii o lo. Se niso obedo-^n'«- l??tovill smo. da tisti tej smo, Restavraciji res niso e ure ,l>ir.ii ‘estavraciji res S°ldne°Dda d() tret^C h zamrli * r*amude je pri- Nkarjf ud*,*. ker 80 se 'f81 "ferpnoJ^ ekonomske vljrjii *•. "“ kateri so rar-»ostov , olJ4»nju postrež- gled z roko zavito v krpo in s štrlečimi lasmi! — Ne, gospa, dedek tega nikoli ni prebolel. Po tem me ni mogel več gledati. Saj še kosila ni mogel snesti, če sem bila pri mizi. In tako me je vzela teta. Bila je pohabljena, trgovka s pohištvom. Majčkena! ... Odleglo ji je, ko sem srečala svojo gospodinjo..', ... Ne kdo ve kako, gospa. Trinajst sem jih izpolnila. Ne spominjam se, da bi karkoli čutila — no — otrok pač. boste rekli. Vidite, bila je moja uniforma in to in ono. Moja gospodinja me je že od vsega početka vtaknila v ovratničke in naročnike. Oh da — enkrat je bilo lepo. Tako zabavno je bilo! Pri moji gospodinji sta bili dve njeni nečakinji — v Sheldo-mu smo bili takrat — in na vasi je bil semeni. »Zdaj, Ellen»t je rekla, ((popelješ mladi gospodični jahat osličke.)) in šle smo; bili sta dva majhna svečana srčka: vsako sem držala za eno roko. Ko pa smo prišle do osličkov sta se zbali stopiti bliže! Tako smo samo stale in gledale. Kako čedni so bili tisti oslički! Prvič, da sem jih videla razprežene — se pravi tako za veselje. Bili so krasno srebrno sivi z rdečimi sedli in modrimi uzdami, in z zvončki, ki so jim zvončkljali ob ušesih. In čisto velike deklice, celo starejše od mene, so jih jahale in se smejale. Pa ne tako navadno, ne mislim tako, gospa, prav uživale so.. Ne vem kaj je bilo, morda kako je tista majcena nožiča stopala ali pa odi, tako mile — ali mehka ušesa — rada bi bila sedla na osla bolj kot karkoli drugega na svetu. ... Seveda nisem mogla. Imela sem moji dve mali gospodični . In kako bi tudi bilo, če bi čepela na njem jaz, v svoji uniformi? Ampak ves dan so bili osli — so mi hodili osli po glavi. Čutila sem, da bom počila, če ne bom komu povedala: in komu naj bi poveda? la? Komaj sem šla v posteljo — spala sem v spalnici gospe Jamesove, ki je bila tisti čas naša kuharica — bržko je luč ugasnila, že so bili tam moji oslički in so zvončkljali okoli mene s čednimi nožicami tn žalostnimi očmi... Res, gospa, verjemite, dolgo sem čakala in se delala kakor da spim, potem pa sem nenadoma sedla in tako glasno, kolikor je hilo mogoče, zakričala: «Ra- da bi šla na oslička! Tako rada bi jahala na osličku!» Veste, morala sem povedatii pa sem mislila, da se mi ne bodo smejali, če bodo vedeli, da samo sanjam. Zvito, ali ne? Česa se pač neumni otrok ne do misli! Ne, gospa, nikoli. Seveda sem na to nekaj časa mislila. Pa že ni smelo biti. Majhno cvetličarno je imel ravno pod cesto nasproti hiše, kjer smo stanovati. Zabavno, ne? In jaz, ko sem tnko na rože! Mnogo gostov smo imeli tiste čase n bila sem v njegovi prodajalni več kot doma, kakor se reče. In s Harryjem (Harry mu je bilo ime) sva se prepirala, kako naj bodo šopki sestavljeni — tako se je začelo. Cvetice! ne bi verjeli gospa, kakšne rože mi je prinašal. Seveda sva govorila o tem, da se poročiva; stanovala bi nad trgovinico in vse je bilo že na tem; morala sem urejati izložbo ...Oh, kako lepo sem jo napravila tisto soboto! Ne zares, seveda, gospa, samo v mislih, kakor bi se reklo. In za božič... z božičnim drevescem in vse tako — in za veliko noč s sijajno zvezdo iz samih narcis v sredini, Obesila sem — pa, dovolj je tega. Napočil je torej dan, ko je prišel pome, da greva izbirat pohištvo. Je mogoče tak dan pozabiti? Bil je četrtek. Moja gospodinja sc tisto popoldne ni počutila najboljše. Rekla ni seveda ničesar; nikoli ni rekla. Toda vedela sem, ker se je zavijala in me spraševala, če je mrzlo — in ker je njen nosek imel ščmkavca. Nisem je rada pustila same; vedela sem, da me bo ves čas skrbelo. Naposled sem jo vprašala, če naj stvar raje odložim. «0h, ne, Ellen» je rekla, «ne skrbi zame. Ne smeš razočarati svojega fan-ta.» Tako ljubeznivo, veste, gospa, nikoli ni mislila nase. Se teže mi je bilo. Rada bi bila vedela... Tedaj ji je padel na tla žepni robček in ona se je hotela skloniti, da bi ga pobrala •— nekaj, česar ni še nikoli storila. Maj pa delate!» sem zakričala in stekla, da bi jo ustavila. «No)), je rekla smehljale, veste, oospa, «moram se začeti vaditi.» Oh, vse kar sem mogla storiti, da ne bi bila planila v jok je bilo da sem stopila k čistilni mizi in se jela delati kakor da drgnem srebro, nisem se pa mogla vzdržati, da je ne bi vprašala, če bi raje viaela.. da sc ne poročim. «Ne, Ellen», je rekla — prav s takim glasom, gospa, kakor zdaj jaz — «Ne Ellen, za vse na ivetu!« Ko pa je to govorila, oospa, — sem jo jaz gledala v ogledalu, ona seveda ni mogla videti da jo vidim — položila je svojo roko na srce, ravno tako kakor je delala njena ljuba mati, in dvignila oči... Oh go-spal Ko je ttarry prišel, sem imela pripravljena že vsa njegova pisma, prstan in majhno za- ponko, ki mi jo je bil dni, bil je srebrn ptič z verižico v kljunčku, na koncu verižice pa je bilo srce z bodalom. Prav čedno! Odprla sem mu vrata. Nisem mu pustila do besede. «JVa,» sem rekla, okar nazaj jih vzemi»f sem rekla, itvsega je konec. Ne bom se poročila s tabo,v sem rekla, Krte. morem zapustiti svoje gospodinje. ((Prebledel je — tako je bil bel kakor kaka ženska! Morala sem zaloputniti vrata; stala sem za njimi in se tresla, dokler nisem vedela, da je odšel. Ko sem odprla vrata, verjemite ali ne, gospa — mož je šel! Stekla sem na cesto kar taka kot sem bila v predpasniku in copatah; stala sredi ulice... in strmela. Ljudje, ki so me videli, so se j ljanja!»... mi morali smejati... ...Sveta nebesa! Kaj je to? Ura bije! In jaz vas zadržujem, da ne morete spati! Oh, gospa, zakaj me niste prekinili? ...Vam smem podviti noge? Svoji gospodinji vsak večer prav tako podvijem noge. Ona pa reče: «Lahko noč, Ellen. Spi dobro in zbudi se zgodaj.» Ne vem., kaj bi bilo, če tega ne bi rekla! ...Bože moj! včasih premišljujem... kaj bi storila, če bi... Pa saj razmišljanje ni za nič dobro — ali ne, gospa? Razmišljanje ne pomaga. Ne da bi jaz pogosto razmišljala. Ce pa le pričnem, se močno dregnem: «No, Ellen, že spet. Ti neumno dekle! Ce ne moreš najti nič boljšega od razmiš- ZELEZARNA BURMA pod upravo sooialistev Nekoč, ko smo živeli v usod-lnih in drugih ustanov samo nem prepričanju, da je gZ v j izraz njegove volje. resnici še vedno socialistična dežela, in to prva na svetu, je pripadalo častno drugo mesto Jugoslaviji. Ko pa se je pred štirimi leti prav po zaslugi svobodoljubnega jugoslovanskega ljudstva razgrnila pred očmi vsega sveta velika skrivnost sovjetskega «socializma», se je tudi ta vrstni red nekoliko spremenil. Danes je namreč Jugoslavija tista, ki koraka prva nasproti cilju in idealom, za katere vemo, da so bili: sen najboljših in najple menitejših ljudi vseh časov. Na častno drugo mesto pa se je pomaknila doslej skoraj neznana azijska dežela — Burma. Danes sta Jugoslavija in Burma edini deželi, ki se v njih ustvarja nova socialistična družba, kjer resnično izhaja vsa oblast iz najširših plasti delovnega ljudstva, kjer so vsi ukrepi državnih politič- Rešilne akcije s helikopterji • • se sijajno obnesejo v vojni in miru V naši dobi ko si letalci prizadevajo leteti z nadvzoč-no brzino, se morda čudno zdi, da odlikujejo počasne helikopterje. Vendar se je to letalo mnogokrat obneslo, ko je obalna straža reševala brodolomce, kajti edino helikopter se lahko navpično dviga in spušča, in se z lahkoto obrača na vse strani. Helikopterji so se obnesli zlasti na Koreji, kjer so desettisoče hudo ranjenih borcev Združenih narodov prevažali z bojišča. Vrhovni poveljnik zavezniških oboroženih sil v Evropi, general Matthevv B. Ridg-way. ki je še pred kratkim bil na čelu obrambnih čet Združenih narodov na Dalj nam vzhodu, je takole razložil velike zasluge, ki so žele v Združenih državah tako veliko priznanje: «Ni lahko našteti številnih borcev Združenih narodov, ki se morajo zahvaliti pogumnim in viteškim posadkam helikopterjev, da so ostali živi. Helikopterji so se na Koreji obnesli kot letala, na katera se lahko zanesemo. Naši letalci so z največjim pogumom neštetokrat kljub najhujšemu sovražnikovemu zapornemu ognju s helikopterji prevažali kopne, mornariške in letalske oborožene oddelke in mornariške strelce globoko v sovražnikovo zaledje, kjer so reševali in rešili naše letalce in čete, ki. jih je odrezal na svojih pohodih sovražnik, ali naše ranjence, ki so tam obležali brez pomoči, in jih v eni ali dveh urah spravili v vojne bolnišnice. Vsi ti se morajo zahvaliti predvsem junaškim letalcem in helikopterjem, če so danes še pri življenju. Zato so naši izkušeni tehnični izvedenci in junaški letalci, ki se stalno trudijo, da rešijo človeška življenja, zaslužili neomejeno priznanje in častno mesto.# Čeravno so iznašli helikopter šele v novejši dobi, je njegova zamisel, vendar že precej stara, pa sa ni mogla dolgo ostvariti, ker tedaj še ni bilo primernega stroja za pogon. V devetnajstem stoletju je iznajditeljem skorai uspelo, da poženejo helikopter s parnim strojem, toda šele proti koncu tridesetih let dvajsetega stoletja so poskusi s helikopterji bolj napredovali: nemško podjetje Focke-Angelis je leta 1937 izdelalo helikopter, s katerim se je posrečilo leteti od Bremena do Berlina V Združenih državah se je delo za tehnično izpopolnitev helikopterja osredotočilo pri tehničnem konstruktorju Igorju Sikorskemu. Sikorski se je preselil iz Rusije v Združene države leta 1913. Leta 1908 je v svoji stari domovini izdelal helikopter, ki pa se ni nikdar dvignil od tal. V Združenih državah je bil med najboljšimi konstruktorji letal z nepremičnimi krili. Vendar ni opustil svoje zamisli helikopterja. Končno je leta 1939 izdelal letalo VS-300. Tedaj se mu je namreč posrečilo rešiti najtežji problem helikopterja, ki je bil v tem, da se je s kri- , hotne edinice. Ce so rane rešil vrtel tudi trup. | ne, kličejo vojno bolnišnico p" ....—— ...... - —" . -——.... —.......... ^ —.—» Helikopter Sikorskega je imel na repu še poseben propeler, ki se je vrtel v nasprotni smeri glavnega propelerja nad trupom in tako uravnaval smer letala. Kljub temu, da so izmislili razne načine za u-smerjanie helikopterjev krmarijo helikopter načeloma vedno tako, da menjujejo kot ki ga tvorijo lopatice propelerja z vodoravno ravnjo, navzgor ali navzdol, nakar se letalo dviga ali spušča; oziroma leti ravno ali visi mirno v zraku, če propelerjeve lopatice krožijo v vodoravni legi. Danes izdelujejo v Združenih državah take helikopterje razna podjetja. Za reševanje ranjencev uporabljajo na Koreji -večinoma lahke helikopterje. Vsako teh letal ima ob straneh ravne plošče, na katere polagajo nosilnice z ranjenci. Sedaj izdelujejo tudi večje helikopterje za 10 do 20 oseb. v neki tovarni izdelujejo celo helikopterje za 35 oseb. Eno teh velikih letal je na Koreji izkrcalo na nekem vrhu v sovražnikovem za’ed-ju 250 mornariških strelcev z vso opremo in Ob drugi pril? ki prepeljalo na bojišče cel bataljon, to je 1.000 mornariških strelcev. Toda največ koristijo in pomagajo helikopterji ranjenim borcem, ki krvavijo na korejskem bojišču in ki jih rešujejo in prepeljujejo v najkrajšem času v vojne bolnišnice, ne da bi jih tresla vozila na dolgi poti, med katero so če-sto popolnoma izkrvaveli. Odkar rešujejo ranjence s heli-kopterji; se je zmanjšala umrljivost ranjencev Združenih narodov na Koreji na 25 od 1.000 V drugi svetovni vojni je umrlo od 1.000 ranjencev 45, v prvi pa celo 80. Vsaka ambulantna kirurška vojna bolnica, v kateri operirajo ranjence s hudimi poškodbami na prsih, glavi in želodcu, razpolaga s rkupino helikopterjev za reševanje ranjencev. Ambulantne kirurške bolnice so oddaljene od bojne črte le nekoliko minut leta. Pri prevažanju ranjencev strogo pazijo na to, da jih ne pretresajo in premikajo brez potrebe. Prvo pomoč proži ranjencem zdravnik bojne pe- po_ telefonu ali radiu, nakar pošljejo takoj helikopter. Nekoliko minut za tem položijo ranjence v vojno sanitetno letalo. V vojni bolnici pa med tem vse pripravljajo za nove operacije. Do 1. novembra 1951 je 12 kopter so se letalonosilke posluževale rušilcev za reševanje letalskih posadk, ki so padle v morje. Od leta 1950 zamenjujejo te rušilce helikopterji, ki jih sedaj bolj u-činkovito uporabljajo za druge vojne namene. Helikopterji rešujejo seveda bolj uspešno življenje, ki so na morju v ne- Najnovejši helikopter uBristol 173» med poskusnimi poleti na letališču Fil-ton v južni Angliji. Helikopter ima prostora za 12 potnikov, poleg pilota; ima dva motorja, ki se nahaja/a na obeh koncih letalskega trupa, pod propelerjema, ki se vrtita vsak v drugi smeri. Posebna sinkronična naprava jam-:1 či.za enako hitrost obeh motorjev in omogoča tudi, da lahko deluje en sam motor, v primeru, če drugi odpove. letalcev z 12 helikopterji rešilo 4.326 hudo ranjenih borcev Združenih narodov. Helikopterji za reševanje ranjencev so opremljeni s posebnimi napravami za transfuzijo krvi. V kabini sanitetnih helikopterjev so steklenice s krvno plazmo, ki jo odvajajo po ceveh, ki vodijo na obe strani letala, kjer ležijo na «terasah» ranjenci, ki jih pripravlja zdravnik za trasfu-zijo krvi. Med vzletom uravnava dotok krvi z gumijastim gomoljem v steklenici letalec, ki tako prilagodi krvni pritisk spremenjeni višini in spremenjenemu zračnemu pritisku. Taka prva pomoč znatno zmanjšuje umrljivost ranjencev. Vojna mornarica ima morda največ koristi od helikopterjev. Vse letalonosilke in bojne ladje imaio svoje helikopterje, ravno tako tudi mnoge križarke Verjetno bodo tudi vse bolniške ladje dobile helikopterje. Preden se je obnesel heli- varnosti, kajti tudi najhitrejši rušilci so prepočasi prihiteli na kraj nesreče. Helikopter pa lahko v treh do štirih minutah potegne ponesrečence iz morja. Poleg tega se poslužujejo vojne ladje tudi helikopterjev za uravnavanje streljanja ladijskih topov in za iskanje plavajočih min. Med najuspešnejše reševalne akcije helikopterjev lahko štejemo reševanje pesadke 11'-) mož siamske korvete «Pra-sae», ki se je med metežem potapljala. Helikopter ameriške vojne mornarice je vso posadko do zadnje«a moža rešil neizogibne smrti. Helikopter se je doslej obnesel predvsem v vojni, toda njegovo koristnost bomo lahko popolnoma spoznali šele tedaj, ko bo prišel čas trajnega miru. Reševanje poplav-!jencev je samo eden od mnogih primerov, v katerih so se helikopterji obnesli kot najkoristnejše in najprimernejše prevozno sredstvo. Kot si je nemogoče predstavljati kakršenkoli uspeh jugoslovanskega osvobodilne, ga gibanja in že sam njegov začetek ter obstoj brez vodilne vloge takratne KPJ, tako si je nemogoče zamisliti tudi osvoboditev Burme izpod oblasti zahodnih in japonskih imperialistov ter njeno današnjo pot v socializem, brez odločujoče vloge politične partije z jasno začrtanim minimalnim ter maksimalnim političnim programom partije, ki bi razpolagala z dovoljnim številom ljudstvu zvestih kadrov, prežetih ljubezni do svoje zemlje in pripravljenih žrtvovati vse za njeno svobodo Pri tem mislimo na socialistično partijo Burme, edino med vsemi azijskimi socialističnimi partijami, ki je danes v svoji deželi na oblasti. Kakor vse revolucionarne partije, se je tudi ona porodila iz odpora proti nasilju in krivici, in sicer 1930. leta, ko so tlačeni burmanski kmetje dvignili upor proti veleposestnikom, oderuhom, inozemskim tvrdkam ter britanski kolonialni upravi. Upor je bil zatrt, toda njegovi sadovi niso bili uničeni. Iz krvi padlih je vzklilo Mladinsko gibanje, ki se je v organizirani obliki javljalo pretežno med dija-štvom, njegovo osnovo pa so tvorili v prvi vrsti kmetje in delavstvo. Vodili so ga Takin Nua, Takin Maja in Aung San pod gesli: «Izženimo Britan- ce«, »Borimo se za kmeta«, »Borimo se za delavca«; prvič v zgodovini Burme so se kmetje organizirali v svojih kmečkih zvezah in delavci v sindikatih. Pripadniki tega gibanja so povečini bili marksisti, ki so si svoje politično ter svetov-nonazorno obzorje širili v številnih krožkih, ki so se tačas vsepovsod ustanavljali. Tudi današnji voditelji burmanske socialistične partije so izšli iz te šole. Ko je izbruhnila vojna je Mladinsko gibanje odločilo, da začno burmanski rodoljubi s pomočjo Japoncev — ki jim sicer niso preveč zaupali — borbo proti Angležem, v katerih so videli še vedno svojega največjega sovražnika. Po izgonu Britancev so se jim vsedli za vrat Japonci in tako so Burmanci samo zamenjali enega okupatorja za drugega. Mladinsko gibanje, ki je spremenilo po izgonu Britancev naziv in se odslej imenovalo Ljudska revolucionarna partija, je po daljši pripravi začelo z borbo proti novemu okupatorju. Vojaško jedro odporniškega gibanja so sestavljali pripadniki bivše «Vojske za obrambo Burme«, polvoja-ške prostovoljske organizacije, ki jo je ustanovila partija še leta 1939. in ki se je s prihodom Japoncev spremenila v legalno stalno armado. Po končani drugi svetovni vojni, ko so se Angleži hoteli znova zasidrati v Burmi, so v Fronti nastale precejšnje razpoke Za ta nesoglasja so bili predvsem krivi «komunisti». ki so se kapitulantsko postavljali na stališče brezpogojnega sodelovanja z Angleži, s čimer se Ljudska revolucionarna partija ni mogla strinjati, pač pa je postavljala zahtevo, da se nadaljuje z borbo, čim bi se Angleži samo trenutek pomišljali, ali naj Burmancem priznajo njihovo nacionalno neodvisnost. »Komunisti« so zatem ustanovili svojo lastno partijo, s čimer so prekršili predhodni sporazum ter po- ■iiiniiiiiininHiiiHMiiiHniiminiiiiiiinniiiiiiiinniiiiiiiinimniiiiniiiiniiiiHiiiiiiiiiininiMiniiiiiiiiiiiMiiiiuiniiiiMiiiioiKiiiiuiiiiiMiiiiiiiii itmimiimimiiiiiHiiimiimimiiiiiiiiiimiiHiiimit.mnii im n 11 iiiiiiiiiii it minit m iii iii milili iiiiiuiiiii m imiitmi umni,•! iiiiiiiiiim || um m mm Neprestano preobraževanje narave, ki je v borbi za vse tisto, kar nam je potrebno za življenje, nujno, je rodilo v človeku željo, da ohrani vsaj nekatere dele narave v prvotnem stanju in da zavaruje redke živali in rastline ter druge prirodne posebnosti, zato izdelajo danes v vseh kulturnih narodih zakone in odločbe, ki predpisujejo, kje in kako naj se narava* zaščiti. Slovenska zemlja je znana po svojevrstnem rastlinstvu. V naših Alpah, pa tudi drugod po naši domovini so se ohranili in dobro uspevajo nekateri rastlinski rodovi, ki žive ali le pri nas ali še redko kje drugod. Da so take rastline za botanično znanost prav posebnega pomena, je jasno; da so potrebne zakonske zaščite pa je nujno. Varstvo prirode pa se je moralo tudi pri nas razširiti na nekatere umetne nasade, ki bi utegnili brez zaščite propasti kar bi bila velika škoda za znanost in turistiko O enem takem umetnem nasadu bomo govorili tukaj. Preden prideš po alpski avtomobilski cesti iz Kranjske gore v Trentski Log, te malo pred trentsko cerkvijo preseneti napis «Botanični vrt Julijana«. Mnogo alpinistov in izletnikov pride tod mimo. Marsikateri se ne zmeni za napis, mnogi pa se ustavijo in vstopijo v alpski vrt. Vrt marsikoga razočara, da se hitro obrne in odide svojo pot, za drugega pa je razodetje, ki se mu vtisne za vedno v spomin. To ie odvisno od tega, koliko ljubezni in razumevanja prirode je v obiskovalcu in koliko smisla ima za prirodoslovne znanstvene naprave med katere spada tudi botanični vrt '(Julijana«. Zgodovina oJulijanen je v Botanični vrt JULIJANA" v Trenti najtesnejši zvezi z ljubeznijo 1 »Julijane« nad šumečo mlado do našega alpskega sveta in z Sočo pod visokimi Julijci: Ja-zanimanjem za njegove poseb- lovcem, Travnikom, Moistrov-r.osti in redkosti. Znano je, da | ko, Prisankom in Razorjem je nadvse privlačna in kot nalašč so bili med prvimi alpinisti in odkritelji alpske prirode prirodoslovci-botaniki Tudi u-stanovitelja trentske »Julijane« Alberta Bois de Chesne (Boa d’ Sen) je privedlo v Trento zanimanje za rastlinstvo. V njem, takrat še mladem dijaku, se je rodila želja, da bi pod visokimi vrhovi, ki obdajajo Trento, uredil botanični vrt, kjer bi gojil alpsko cvetje. V prijateljski družbi r velikim ljubiteljem in odkriteljem Julijskih Alp in al-»inističnim pisateljem dr. Julijem Kugyjem se je ta želja še okrepila in slednjič čez štirideset let uresničiia Albert Bois de Chesne, rojen 1871 v Trstu, ni opustil svoje mladostne ljubezni do rastlinstva, posebno alpskega. Dasi ni mogel ustreči želji svojega profesorja na gozdarski visoki šoli v Zuerichu. svetovno znanega botanika Schroe-terja, naj se posveti samo študiju botanike, je vendar tudi pozneje nadaljeval svoje botanične ekskurzije in vnovič ie zagorela po štiridesetih letih v njem želja, da bi zasadil botanični vrt v Trenti. Začel io je uresničevati. Leta 1925 ie kupil 23^2 kub m veliko ska-lovit-o zemljišče na vznožju gore Kuklo v Trenti. Zemljišče leži trideset metrov nad Sočo v nadmorski višini osem sto metrov ustvarjena za alpinet, kjer naj ljubeče in spretne roke goje rastje iz vseh predelov Julijskih Alp. dolinsko floro naših alpskih dolin, floro gozdnega pasu, ruševja in visoko-planinskega dela Julijskih Alp Res so našle tu svojo novo, sicer utesnjeno, a negovano domovino cvetke triglavskih strmin, kaninskih od sonca razbeljenih podov, strmih pobočij Jalovca in Prisanka ter gruščevitih plazov Škrlatice; tu je zastopana flora sočnih planinskih pašnikov pod Krnom, tu so redkosti Doline sedmih jezer. Tem domačinkam so se pridružile rastline Furlanskega hribovja in Kranjskih Predalp pa še nekaj gostij iz Zahodnih Alp, Pirene-jev. Apeninov. Atlasa in Kavkaza. Vsa rastlinska lepota Julijskih Alp je združena tu na majhnem prostoru umno zgrajenega planinskega vrta, ki se v čudovitem soglasju z bližnjo in daljnjo okolico vključuje v ta svet kot njegova miniaturna podoba. Kamor pogledaš, vidiš na stotine redkih alpskih cvetk v vseh barvnih odtenkih. Tu te pozdravlja r svojim temnomodrim cvetom eden najlepših okra-j sov južnih Apneniških Alp — j Kluzijev svišč. Poleg , njega j njegovi najbližji sorodniki. 2e sama lega alpskega vrta | modri, rumeni in vijoličasti encijani, med njimi posebnost Triglavskega pogorja, tako imenovani triglavski sviič, nežna cvetka, ki krasi s svojo modrino alpske trate okrog najvišjega orjaka med Julijci, ki se mu vzpne včasih skoraj do vrha. Pa proti drugim kar orjaški rumeni svišč, ki so ga po nekaterih predelih nabiralci zdravilnih rastlin skoraj že popolnoma zatrli, dasi se je v obrambo pred svojimi sovražniki zaril s svojimi koreninami globoko v kamnita tla. In številne zvončnice! V vseli odtenkih oblik in barv jih najdeš tu zastopane. Vabijo te. da si jih ogledaš. Ce si kaj planinca, naletiš kmalu na ljubo znanko s skalnih sten in pobočij, kjer je, zasidrana v pičlo prst med krušljivim apnencem, nenavaden okras slovenskih Alp — to je znamenita Zoysova zvončnica, posebnost kranjskih, koroških in štajerskih gor. Nase opozarja že s svojo nenavadno obliko. Rastoč navidezno naravnost iz skale, razvije na kratkem steblu bledomodre cvete, ki so ob robu nekoliko izrezani in podrobno zadrgnjeni. Pustimo nadaljnje naštevanje, saj tako ne moremo vsega našteti; to tudi ni naš namen. Z imeni nekaterih rastlin smo hoteli opozoriti na bogastvo trenlskega botaničnega vrta, kjer se pod strokovnim vodstvom goje rastline, ki so posebnost naših Alp. med nji- preprostega ljubitelja alpskega cvetja kot za prirodoslov-ca - znanstvenika. Ustanoviteljev prijatelj dr. Julius Kugy se je rad mudil in po cele ure presedel za mizo na tako imenovanem Belvederu. V svoji knjigi «Die Julischen Alpen im Bilde« je o njem tako-le zapisal: Za mene, ki poznam vsa klasična nahajališča triglavskega rastlinstva, je velik užitek hoditi po tem alpskem vrtu. Zdi se mi. kot da hodim še onkra„ po zelenih upa polnih stezah svoje mladosti, kajti vse so poslale sem svoj najlepši nakit. Čarobnih vrtov rojenic že zdavnaj ni več. Mrka pravljica o Zlatorogu nam pripoveduje, kako se je to zgodilo. A tu je nastal nov čaroben vrl v svetli sedanjosti. Njegov varuh ni več beli divji kozel z zlatimi rogovi, njegovi varuhi in množitelji so ljudje, močni in plemeniti, z jasnim ciljem pred seboj. Ljubezen do stvari, dobra volja, delo in znanje delajo v lepi soglasnosti. Nov motiv zveni v šumeči lepotni harmoniji Trei.te, Čeprav je trentska »Julijana« velikega pomena za tujski promet in ne majhne vzgojne važnosti, je ta ustanova vendar predvsem znanstvena. Ze ustanovitelj vrta Albert Bois de Chesne je postavil alpinet na znanstvene mi prave botanične redkosti, temelje. Sam odličen botanik TSko je postal alpski vrt s posebnim zanimanjem za «Julijana» privlačnost tako za j rastlinsko biolcgijtrin geogra- fijo, se je pri osnovanju vrta obračal za nasvete na znane botanike, teoretike in praktike, da je mogel urediti vrl tako, kot terja to botanična znanost. Oglejmo si zdaj, kako je Bois de Chesne uredil svoj alpski vrt! 2e izbira zemljišča, ležečega na skrajnem spodnjem primerno nagnjenem pobočju Kukle že blizu struge Soče. poraslega s smrekami, macesni, gabri in bukvami med skalami nekega davnega podora, je bila nadvse ugodna, saj nudijo taka tla alpskemu rastlinstvu tiste prirodne življenjske pogoje, ki ustrezajo njegovim biološkim zahtev:im. Na to zemljišče, ki ga je obdal z leseno ograjo, je ustanovitelj vrta napeljal v poseben rezervoar vodo od slapa bližnje stene Kukle Iz rezervoarja se napajajo tri korita. Tako v vrtu ne manjka vlage tistim rastlinam, ki brez nje ne morejo uspevati. Na vrtu je njegov ustanovitelj ustvaril pogoje za rast vseli vrst alpskega rastlinstva: za dolinsko in gozdno floro za subalpinsko floro med ruševjem, za cvetje planinskih pašnikov in trat pa za naskalno floro, uspevajočo še v razpokah in špranjah strmih sten naših apneniških Alp. Tudi melišča in prodišča so tu, da morejo na njih uspevati rastline, ki so se prilagodile na taka rastišča. (Nadaljevanje sledi) — tisnili Fronto v nevarne krizo. Istočasno se* je Ljudska revolucionarna partija preimenovala v Socialistično partijo Burme. «Komunisti» so bili, čim je postalo očitno njihovo sodelovanje z angleškimi oblastmi, izključeni iz Fronte. V njej so ostali samo še socialisti, Ljudska prostovoljska organizacija (sestavljali so jo demobilizirani borci Aung Sa-nove vojake, ki se je na zahtevo Angležev morala skrčiti cd 30 000 na 3.000 mož) in posamezni rodoljubi Zaradi tega precej oslabljena Enotna fronta je bila pod Aung Sanovim vodstvom prisiljena začeti z Angleži pogajanja, pri čemer ji je uspelo izsiliti iz njih priznanje neodvisnosti Burme. Za predsednika vlade je bil imenovan general Aung San. Kmalu zatem pa je bil na pobudo nekaj bivših angleških oficirjev nanj izvršen atentat, pri katerem je bil UDit. Se pred tem so se «komunisti» — prejkone po nalogu, ki so ga prejeli z Moskve — spremenili iz legaine opozicionalne skupine v ilegalno protidržavno organizacijo, ki je začela z nekakšno gverilsko borbo v namenu, da bi zrušila obstoječo burmansko vlado. Socialistična partija Burme upravlja danes svojo deželo s pomočjo ter v imenu Enotne fronte, ki ji načeluje predsednik vlade Takin Nu. On sicer ni član partije, vendar njen simpatizer in predan stvari socializma. Člani socialistične partije Burme so obvezno tudi člani Fronte in imajo vodilno vlogo v vseh množičnih organizacijah. Kolikšno moč predstavljajo burmanski socialisti je razvidno že iz tega, da pride na vsakih deset ustanovnih članov Enotne fronte sedem socialistov. Med 60 člani vrhovnega sveta, to je najvišjega organa Fronte, jih je 45, ki so člani socialistične partije, od 21 članov izvršnega odbora pa jih je 14, ki so socialisti. Nad 75 odstotkov individualnih članov in približno isti odstotek članov priključenih množičnih organizacij, so prav tako člani socialistične partije. V sedanji vladi, ki jo sestavlja 22 ljudi, je 12 socialistov in 5 simpatizerjev; od 190 poslancev fronte, jih je nad 70 odstotkov, ki so socialisti. Merilo pri sprejemanju v članstvo socialistične partije je zelo strogo. Niso redki primeri, da pretečejo po dve leti in več, preden -nekega kandidata potrdijo za člana; Vsega skupaj šteje danes socialistična partija Burme okrog 1500 članov in približno. 20-000 kandidatov. Njena organizacijska struktura je osnovana na -.sistemu celic. Program partije, ki ga ona izvaja predvsem s pomočjo Fronte, je izgraditev socializma bkladno s specifičnimi pogoji Burme. Dosledno se postavlja proti vsakršni obliki kapitalizma in komin-formovskega sistema. Nujno potrebo vidi v načrtnem gospodarstvu, poteguje se za gospodarsko in politično demokracijo, za osvoboditev Azije, za miroljubno sodelovanje med vsemi deželami na osnovi načel in stremljenj Organizacije združenih narodov. Mišljenja je tudi da so štiri najvažnejše naloge, ki jih morajo burmanski socialisti trenutno rešiti, naslednje: demokratizacija državne uprave in vzpostavitev volilne oblasti v vseh upravnih enotah; izvedba agrarne reforme, ker je 95 odst, prebivalstva kmetov brez zemlje; nacionalizacija ključne industrije kot tudi sredstev za javno porabo (kar je v glavnem že izvršeno), krepitev rasne enotnosti, odnosno nacionalne solidarnosti. Nasproti burmanskim socialistom stoji precej močna c-pozicionalna skupina, ki jo predstavlja Burmanska delavska in kmečka stranka. Na zadnjih volitvah je dobila osem mandatov. Sem spadajo še tako imenovani neodvisni z 20 mandati. Vendar pa imajo burmanski socialisti za svojega edinega in res nevarnega sovražnika tako imenovane komuniste, ki niso seveda nič drugega kot kremeljski agenti, njihov edini cilj pa je, da bi odpravili sedanje stanje v Burmi. Zakaj, je vsakomur jasno, ki se je v štirih letih, in še posebno v zadnjem času, naučil spoznati izredno nevarne ter skrajno imperialistične aspiracije Sovjetske zveze v odnosu do majhnih narodov. Vendar se Eurma. do-jkler ji stoji na čelu tako prekaljena ter v neštetih bitkah za svobodo svojega ljudstva tako preizkušena partija kot je to burmanska socialistična partija, nima kaj bati. Za njo stoji danes vse ljudstvo ki je do konca odločeno braniti svojo srečo in neodvisnost. iniiiiiiiiniiiiiiiiiMmiiiimiMfitimtiinimiiiii Petje petelina Kmet iz Vznodne Nemčije se nekega jutra rano zjutraj ustavi s svojim otrokom pred tiskarno «Leipziger Volkszei-tung«, krajevnega glasila komunistične stranke. — Otrok vpraša očeta, zakaj pojejo petelini Oče mu razloži, da zapoje petelin vedno, kadar se izgovori laž. Otrok vpraša nadalje, zakaj poje petelin tako zgodaj, ko ljudje še spijo. «To je čas, v katerem se tiska .Leipziger Volkszeitung'«, odgovori oče. l/n r l i r Vremenska napoved za danes, lf IJ L A L Pretežno oblačno z nespreme- V JALiViL njeno temperaturo. — Vče- rajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegia 9.7; najnižja 8.6 stopinje. STRAN 4 ŠPORTNA POROČILA 27. DECEMBRA 1952 SSfiSirt” S ■ I iiii :::::::::: : Hi !h, f lili :::: L l\ i i i i "i 1 ..........i. RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 11.00: Iz opere v opero. — Trs II.: 18.15: Mussorgski: Slike z razstave. 22.00: Bizet: Simfonija v C-duru. — Trst I.: 14.00: Poje Toti Dal Monte. — Slovenija: 12.00: Opoldanski koncert. 17.00: Poje Ljubljanski ko* morni zbor. 18.15: Slovenska lahka orkestralna glasba. PRESENEČENJE V PA R I Z U BELGUA-FBANCIJA 1:0 Z dobro Igro so Belgijci, ki so še nedavno Izgubili proti Angliji z 0:5, prisilili Francoze It kapituiac ji - Edini go tekme je zabil Straetmans v 6. mm. prvega polčasa PARIZ, 2t>- — Belgijska nogometna reprezentanca je danes povsem nepričakovano premagala Francijo z 1:0. Tekma je bila na pariškem stadionu Colombes pred 40.000 gledalci. Izid tekme je toliko nepričakovan, ker je Francija pred kratkim premagala Zahodno Nemčijo, medtem ko je Belgija izgubila proti Angliji 0 : 5. Edini gol dneva je zabil v 6. min, prvega polčasa Straetmans, leva zveza belgijske enajstorice. Francozi so večkrat ogrožali belgijska vrata, vendar so zaradi neodločnosti pri streljanju zapravili Vse ugodne priložnosti. Francoski napadalci so poskušali preigrati nasprotnisovo obrambo in še vratarja, namesto da bi se prej odločili za udarec; belgijska obramba je bila vedno na mestu in razbila več lepih francoskih akcij. Francozi so imeli prvi udarec na igrišču, ki je bilo precej spolzko; vreme je bilo sončno z nekaj vetra. Prvi so prešli v napad Francozi, vendar so Belgijci hitro prevzeli iniciativo in začeli že v prvih minutah oblegati nasprotna vrata. V šesti minuti je belgijski srednji krilec Carre podal z glavo levemu krilu Janssen-su; ta je preigral nekaj nasprotnih igralcev, driblal branilca Gianessija in potem podal Straetmansu, ki je z dvanajstih metrov poslal neubranljivo v mrežo. Zoga je udarila ob vratnico in se od nje odb'la v gol. Francozi so začeli z visoko igro, ki pa je bolje odgovarjala višjim in težjim Belgijcem. Tudi ko se je Francija zdramila iz prvotne letargije, je belgijska obramba dobro čistila prostor pred svojim golom in ob vsaki napaki nasprotnika pošilja v ogenj svoj napad. Vendar se rezultat do konca ni spremenil. Obe enajstorici sta igrali do-bto, posebno pa Belgijci, ki so bili za marsikoga pravo odkritje. Belgijski levi krilec Van Der Aura je bil glavni začetnik kombindtij svojega napada V obrambi je bil najboljši srednji krilec Carre, medtem ko so v napadu vsi igrali odlično, zlasti Janssens in Straetmans; edino Mermans je bil nekoliko prepočasen za hitro igro, ki so jo vsilili Francozi. V začetku drugega polčasa je francoski srednji napadalec Strappe dosegel gol ki ga pa sodnik — Anglež Ellis, ki je sodil tudi nedeljsko tekmo med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo — ni priznal zaradi offsidea premagal Rolanda del Bella s 6:2, 3:6, 6:2, 10:8, Italijan Gar-dini pa Raymunda Deyra s 7:5, 8:6, 6:1. Danska■ Francija 2:0 PARIZ, 26. — V semifinal-nem srečanju za pokal švedskega kralja Gustava sta danes nastopili Francija in Danska. Po prvih dveh igrah vodi Danska z 2:0. Ulrich (Danska) je premagal Francoza Molina-rija s 6:2, 0:6, 7:5, 6:2, Kurt Nielsen pa Roberta Mailleta (Francija) z 2:6, 8:6, 4:6, 6:3, 6:4. Ulbrichova premoč nad Molinarijem ni izražena v rezultatu, ker je Danec namenoma zavlačeval igro, dokler se na igrišču ni pojavil Nielsen, ki je bil nekje zadržan. Ulbrich, ki je igral v veliki formi, je s tem preprečil, da bi Danska izgubila eno točko. ciji. Jugoslovanska smučarska zveza je sklenila poslati na te tekme same mlade skakalce; na pot bodo odšli Rogelj, Zalokar, Adlešič in Razboršek. *** V Planici se je začel zvezni trening za najboljše jugoslovanske smučarske skakalce. Treninga se udeležuje petnajst j najboljših skakalcev, med njimi Polda, Klančnik, Langus, ! Zidar, Rogelj in drugi. Tečaj vodi Karel Klančnik. Crvena zvezda - Reyer 43:42 BENETKE, 26. — Košarkarsko moštvo Crvene zvezde iz Beograda je danes premagalo beneški klub Reyer s 43:42 (28:24). Italijansko moštvo za tekmo proti Švici RIM, 26. — Postava italijanskega prvega moštva, ki bo v nedeljo nastopilo proti Švici, še ni uradno znana, vendar sodijo, da bo tehnični komisar Beretta sestavil naslednjo e-najstorico: Moro; Bertuccelli, Corradi; Mari, Giovannini, Venturi; Boniperti, Vivolo, Lorenzi, Pandolfini, Frignani. Igralci reprezentance A so so že zbrani v Palermu, medtem ko bodo igralci drugega moštva jutri odpotovali v Bel-linzono. Rocky Marciano se ogleduje v zrcalu po zmagovitem dvoboju za svetovno prvenstvo z W alcottom. KOCHI MARCI 4*0 proglašen za ..boksarja leta** Revija uRmq" je razvrstila najboljše svetovne boksarje - Randolph J urpm prvi kandidat za naslednika Raya Sugarja Robinsona NEW YORK. 26. — Revija «Ring» je priglasila Rockyja Marciana svetovnega boksarskega prvaka težke kategorije. za «boksarja leta». Ta naslov so mu Drisodili zaradi senzacionalne zmage nad J. J. Walcottom v borbi za svetovno prvenstvo in za štiri druge knock oute. ki jih je dosegel v letošnjem letu Na drugem mestu je Kid Gavillan (Ku-ba). kategorija welter, slede pa Jimmy Caruthers (Avstralija) bantam, James Carter (New York) lahka kategorija, in Yoshio Shirai (Japonska) mušja kategorija. Nat Fleischer. direktor revije. je tako razvrstil kandidate za naslov svetovnega prvaka v srednji kategoriji, ki ie ostal nezaseden po umiku Raya Robinsona: 1. Randolph Turpin (Velika Britanija), 2. Carl Bobo Olson (Havaji), 3. Charles Humez (Francija), nadalje: Ernie Durando, Ro-cky Casellani, Lee Sala, Nor. man Hayes, Eugene Hairston, George Angelo, Mickey-Lau-rent (Francija). Fleischer je tudi razvrstil kandidate za svetovno prvenstvo v bantam in mušji kategoriji. in sicer: bantam: prvak Jimmy Ca- ruthers (Avstralija), kandida. ti Vic Toweel (Južna Afrika), Maurice Sandeyron (Francija). Jean Snyders (Belgija); mušja teža: prvak Yoshio Shirai (Japonska), kandidati Jake Tuli (Zahodna Afrika), Dado Marino (Havaji), Terry Allen (Velika Britanija). Najboljše svetovne boksarje pa je Fleischer razvrstil tako (navajamo prvih pet): težka kategorija: Rocky Marciano (prvak), Jersey Joe Walcott( Ezzard Charles, Rex Layne, Jimmy Divins (vsi ZDA): zadnja poročila Nov angleški protest v zvezi z Mac Carranovlm zakonom Ang’eško nogometno prvenstvo LONDON, 26. — Rezultati današnjih tekem za angleško nogometno prvenstvo: Aston Villa - Charlton 1-1; Derby - Portsmouth 3-0; Liverpool - Burnley 1-1;; Manchester United - Blackpool 2-1; Preston - Manchester City 6-2; Sheffield Wednesday - West Bromwich 4-5; Stoke - Chelsea 1-1, Wolverhampton - Sunder-land 1-1. Tenis Italija - Filipini 1:1 MANILA, 26. — Prvi dan prijateljskega teniškega dvoboja Italija - Filipini se je končal neodločeno 1:1. Filipinski prvak Felicissimo Ampon je Jugoslovanska moštva gostuejo v tupni BEOGRAD, 26. — Osem jugoslovanskih nogometnih moštev gostuje za božič in novo leto v tujini. V današnjih tekmah je v Casablanci (Maroko) Zagreb premagal domače moštvo s 4:1. Zagrebški Dinamo je z 0:2 izgubil tekmo z nemškim klubom Schalke 04; tekma je veljala za Grashopper-sov pokal. Subotiški Spartak ;e dosegel danes že drugo zmago v svojem gostovanju po Zahodni Nemčiji. V Muenchenu je premagal znani klub Ba-yern z 1:0. CORTINA D’AMPEZZO, 26. V seleslalomu s Pi6 RosS, s katerim se je uradno začela sezona smučarskih tekmovanj v Italiji, je zmagal olimpijec Albino Alevrži. Drugi je bil s precejšnjim zaostankom Ghedina, tretji Pompanin, Demokratični predstavnik Geller izjavlja, da so protesti drugih držav popolnoma utemeljeni - Solidarnost vseh članov posadke francoskega parnika «Liberle» IIAAG. 26. — Kolesarska dirka porazov. KINO V TKSTl Rossetti. 16.00: «Trinidad», Hita Hayworth, G. Ford. Ezcelsior. 14.30: »Luči z odra«, Charles Chaplin. Nazionale. 15.45: «Missourski 10-vec», C. Gable, R. Montalban. Fenice. 16.30: «Tot6 in žene. Filodrammatico, 16.00: «Midv* sama«, W, Chiari, H. Remy. Arcobaleno. 15.30: «Nočne lepotice«, R. Clair. G. LolloUngi«* Astra Rojan. 16.00: «Don C,amill°» Fernandel. Alabarda. 15.30: «Mala kneginja® Shirley Temple. Ariston. 15.30: «Nancy gre v R>°‘ J. Povvell, A. Sothern. Armonia. 15.30: «Kociss, indij*11' ski junak«, J. Chandler. Aurora. 16.00: «Desetorica iz *** gije«, B. Lancaster. Garibaldi. 15.00: »Nevihta na Ti' betu«, Rex Reason. Ideale. 16.00: «Cilj X», M. Ste-vens, D. Taylor. Impero. 16.00: »Kraljeva želja». Franchot Tone. Italia. 16.00: «cirkuška sirena*, E. VVilliams. Viae. 16.00: «Jeff, uporniški 5eJ*» Jeff Chandler. Kino ob morju. 16.00: «Broadw3y ski ritmi«, G. de Haven. Moderno. 16.00: «Ob trčenju svetov«. Mastimo. 16.00: «Pet revežev r avtomobilu«, W. Chiari. Savona. 15.00: ((Dogodivščine K** pitana Hornblovverja«, G. PeCB- Secolo. 16.00: «Zeli me», G. G*r* son, R. Mitchum. Ferroviario, (S. Vito). »Zdravnik in deklica«, G. For • Vittorio Veneto. 16.00: »Nava Mongolov«, Ann Byth. Azzurro. 16.00: «Ra!ska ptica«, Chandler, D. Pacet. Belvedere. 16.00: «Mama. ne P0-roči se«, J. Mc Donald. Marconi. 16.00: «Broadwayska u' spavanka«, D. Day. Novo cine. 16.00: «Sinovl mušketirjev«, C. Wilde. Odeon. 15.30: «Pandora», Av* Gardner, J. Mason. Radio. 16.00: «A11 veš, da maki-.-* A. M. Ferrero, C. Campaniro- RADIO .IKiOSlil.VAMSl*11' c; u \ i : ’» ii » * A 254,6 III ali 1178 KC SOBOTA, 27. decembra lM* 11.00 Iz opere v °Per0- 1 ' Lah,.a giasba. 19.30^ Večen« % .'Ožila. Igrajo zaDavm 0 20.50 Glasbeni mtermezz . ^ Glasba za lahko noč. 2 . nja poročila. TIIS T II* 306.1 m ali »8° kC'SeJ‘ 11.30 Zabavna glasba. 12. neljube in dejstva. 13 00 ga nekaj. 12.45 P01^.1' pleSna Glasba po željah. ,315 glasba. 18.00 Glas AmeriKe. £ Mussorgski: Slike z ra ^o- 18.44 Vesela glasba. 19.00_laSt>a. vor z žer.o. 19.15 Pestra ^ 19.45 Poročila. 2C.OO Pes^ wo-retna glasba. 20.30 SPortn ika. 20.40 Lahke melodije. Malo za šalo — malo zares. . riljub jone melodije ^.OOB Simronija v C duru. 22.30 Vet ,i ples. 23.15 Poročila. 1 It K I ,4.00 11.30 Simfonična glasba q Foje 'loti Dal Mo; te. 1 odra* Chaplinovem filmu «Luci ^ez|tfi. (L.melight), govori T. rk'"*v 3 17.15 « gre na gradu«, dej. 21.30 Pol stoletja tr popevk. S I. O \ •it‘j 4 ^ 327,1 m. 202,1 m, ,3.30 12.00 Opoldanski koncfdo Poročila 12.40 Od p£smi melodije. 14.00 Nar°^bli i5.1<> pojo naši zbori in anS^7go poje Iz opernega sveta. ‘ r 17.40 Ljubljanski komorni ,o’i5 Sl®" Igrajo godbe na pihala. ’ [ast>a. venska lahka orkestra”1 „^30 45 19.40 Melodije In ritw>. Lj na-vesclih minut. 21.15 sloV-e,. plesna pevl. 22.00 Poročila. 22« glasba. Challeb IIJickm.) PlCUiCKOUCI 170 I Prevedel prof. dr. Fr. Bradač «Ta prekleta lampa, ta u naša smrt,» je tarnal Sam. «Pa-zite, kua delate, gspud, sej gre cen curek luči naraunast u okn zadaje sobe.» «Moj Bog!» se je prestrašil gospod Pickwick, obmivši se Jiitro vstran. «Tega nisem hotel.» «Zdej pa spet na hiša zraun, gspud,^ je svaril Sam. «Moj Bog! je vzkliknil gospod Pickwick in se spet obrnil. «Zdej pa spet na hlev in oni uja mislel. de guri,» je kon statiral Sam. «Zaprite tu, gspud. al na morte?» «To Je najčudovitejia svetilka, kar sem jih kdaj videl v življenju,« je tarnal gospod Pickwick. ves zmeden od posledic, ki jih je nehote povzročil. «Se nikoli nisem videl tako mo"ne ga reflektorja.* «Ta u se premu&an za nas, če ute tku svetil, gspud,s je od govoril Sam. ko je gospod Plckwick po raznih neuspelih po skusih slednjič zaprl svetilko. «Ampk slišim že kurake mlade dame. No. gspud W.nkle, zdej pa kar gor z vam» »Počakajte, počakajte,* je klical gospod Pickwick, 4:jaz moram prej govoriti z njo. Pomagaj mi gor. SamU «Le pučas, gspud!» je opozarjal Sam, se oprl z glavo na zid in nagrbil hinbet, «zlezte na tale cvetnjak, gspud. Zdej pa hop gor!» «Bojim se, da te bo bolelo, Sam,j> je rekel gospod Pickwick. «Za tu se ne brigejte, gspud,* je odgovoril Sam, «dejte mu roke, gspud Wtnkle. Pučas, pu^as, no, zdej!» Msdtem se je gospod Pickwick s skoraj nadčloveškim naporom za gospoda njegove starosti in njegove te?e srečno splazil Samu na hrbet. Sam se je počasi vzravnaval in gospod je dobro držal za noge, tako da jima je uspelo spraviti njegove naočnike nad površino zidu. «Moja draga,* je rekel gospod Piokwick, ko je gledal 'ez zid in uzrl Arabello na drugi strani, «ne bojte se, moja draga, to sem samo jaz.» «Oh. prosim vas, odidite, gospod Pickwick,» je rekla Ara-bella. ° 'b]agor smrtnost njegovemu imenu. Ce se vp'.se v zgodovino za zaj.ei potomstva. Zatopljen v to misel, je vzel učenjak Per0 z da-zapisovati razne opazke o tem brezprlmernem aV,1' jz teh tom dne. ure. minute ln sekunde, kdaj se je pr lcazav0 velike opazk je nameraval pozneje sestaviti obširno razpr?entaki, ^ važnosti in vrednosti, katero bodo občudovali v# u^u‘ so kdaj dihali na vsem izom kanem zemeljskem ve> V gVOjO b - ličino. Skrivnostna svetloba je zažarela Se jasmeje J^°jr^rte’r Spet je sedel v naslanjat ln se poglobil _____________________________________ skakovala gor in dol, prehajala z ene strani na druB yCe. gibala v takih krogih, kakor se gibljejo samo Kom ste. ^ ^ njak je bil star samec. Ni imel žene. da bi Jo pokllc • pogledat: zato je pozvonil slugi. . .]]dnega tPruffle,* je rekel učenjak, «danes se god' k se je v ozračju. Si videl?* mu Je rekel in kazal skoal ok , luc spet pojavila. «Da. vidim, gospod.* «Kaj misliš o tem, Pruffle?« «Kaj mislim, gospod?* v 1 da m^ «Da. Zrastel si vendar na kmetih. Kaj bi reke biti vzrok te svetlobe?* _ najji' Uieniak je smehljaje predvideval Prufflov od_^° '1 reč, da ne ve, kaj bi moglo to biti. Pruffle Je Pre* , Pn]ffle-«Jaz bi rekel, da so tatovi, gospod,* Je slecmjii r «Ti si blazen; kar pojdi!* Je rekel učenjak. «Hvala, gospod,* Je rekel Pruffle ln odšel. (Nadaljevanje sleaV Odgovorni ure*'". STANISLAV KtMKO - UKEUN1S1VO ULICA MoNTECCm « # IM. nad - re'efo'1 Stev"ka 93-808 ln ^4‘SB. - Post«, , NAROCNINA. Cona A; mesetna 350. Četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed IJud. repub. Jugoslav.Ja: .zvod «0. mesef,«, »o j* predal 502 — UPRAVA Ui.ICA SV FKANCISKA št. 20 — Te efo iska številka 73-38 — 0J*i-*ASI: od 8.30 lz in od 15-18 — Tel. I . . nH*nesa lnozemsUpoa ti5** 73-38 — Cene oglasov. Za vsak mm višine v širini t stolpca trgovi-k' 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 Ur — Za FLRJ za vsak mn. širine 1 I p°S,n* tekoCI račun za STO ZVU Zaiožn štvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za Jugoslavijo: Agencija demo r »i«ir» Trsk ------ —................................................. i-90332-7 - Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ. • stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podružn Gorica 1/1. S. Pellico l-II Tel. 33-82 — Rokopisi se ne vračajo. I Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 !