Prvi slovenski dnevnik v Zjtdinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemŠi nedrij in praznikov. List slovenskih delavcev v cAmeriki The first Slovenic Daily in the United States. Issued every" day" except Sundays and Holidays. TELEFON UREDNIŠTVA: 1184 RECTOR. Estini u Sacofid-CliM Ibttn, September SI, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March S, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. NO. 80. — STEV. 80. NEW YORK, THURSDAY, APRIL 5, 1S06. — V ČETRTEK, 5. MALEGA TRAVNA 1906. VOL. XIV. — LFTNIK XIV. Nemiri in streljanje Bomba v Brooklynu. v premopvih okrajih, Italijanski zarotniki. DRŽAVNA POLICIJA JE ZAPRE-TTT.A, DA BODE POŽGALA HIŠE ITALIJANSKIH ŠTRAJKARJEV. Oboroženi premogarji so neunijske delavce prisilili z delom prenehati. O POLOŽAJU. Wi'ke-^barre, Pa., 5. aprila. Štrajku-joči preniuirarji, ki žive blizo rova Femwwitl, <'«1 Hillside Coal Company, so se oborožili s puškami in revolverji in so tek ju minolih ti veh nori -t rezali na i>retnogarje, kteri delajo v varstvi* dvanajstih oboroženih čuvaj v. K rog! je s> prihajale iz Kast Bostona, kjer živi MOO Italijanov. Iianjen ni bil ii i h'«', toda delavci so tako prestrašeni, la - > pr> -ili vnr>tva od državnih konštafo erjev. Oblasti so odredile, da se Italijani ra/.oro/.e. Takoj nato je narednik Di-mon pi-eiskal hiše pr. mogarjev in zaplenil limono orožja. Stanovniki ostalih lili - > pa f. orožjem bežali v goad. Narednik je uit«. iz lal sledečo alternativo : "A.... >e pripeti še kako streljanje, IkmIo čete požgale vso vas." Ya> je uamnv last pivmogove drn-;,]„., je ■ blastim dovoli.a vas \ vera j zjutraj je kakih 75 dobro oboroženih Italijanov pregnalo delav-ce, ki so delali v West End rovu v Mt ir.Mia«|iia. t>iii >o zapretili vsakomur, kdor hi ne prenehal z delom, da ■sn b >o ustrelili. Nato so odkorakali na neuo višiao. kjer so razvili rudečo zastav i in se veselili. l*!ii adelpnia & Reading Coal €om-pi, 1\ j.- did>ila tudi druga poročila o nemirih. Tekom noči so nepoznani ljudje po/gali nek vlak pri Miners-vitle iti ki;ine»nali delavee pri rovu Buruside v Siiamv-iinu. Irwi-.i, 1'a., 3. aprila. Med Čuvaji in štrnjkarji Pennsylvania Gas C<»al <\»m pan v prišlo jo v minolej noči do boja, v k tereni je bil poročnik Rhodes ranjen. Pri Ivi, .i Mine -t. '2 se je vso noč nlreljao, toda nihče ni bil ra'iijeu. Pi;:-i>i;r<.r. Pa., aprila. Včeraj se je v 41 rovih od Pittsburg Coal Co. delal . Tudi v 12 rovih Monongahcla ('«>;! Co se dela. * * * Pred.- dnik pretriogarske organ iza-oije J.din Mitchell in drugi člani od-Ihira >.;i plačilno lestvico ni?>o nič kaj zadovoljni L dosedanjim izidom skup-m-j-a posvetovanja z lastnik i prerno-Ied k t ere eL Mftehell in Ni-cbolls pri zadnjej konferenci govorila 0 bratstvu ljudi, pravicah delavcev itd. — t »da ničesar praktičnega. položaj v okrajih mehkega premoga h- ulm.iI .i in za ie okraje je brezdvom-, ;,ti >,ravnave. Cela vrsta ii ■ \ rov..v dospela v Ciearfild, p . ,i i p i - • jo - premogarji pogud- be, > t » •.,!•'. privoli.; > V za h leve preji: .i i»v. Deleča!je premogarjev tr-d. .a i»r. -.1 'o d;,:i. - pn dložili lastni . :>i rovov -tare pogoje. * * » K ii evaki s (.14 u.o rom v New Yor- 1 i. At»ri so pl«ti"g |»odra>.ili, trdijo, dji t./ storili ladi tega, ker so jim la-' aiki j*>.->lah premajhne za-lo-e. laSio da bi ml o v s ueaju širajka < h. t al i brez premoga. S > t j pa lastniki rovov svojim agent« m naročili, naj pošljejo iz zalog v New Jerseyu večje količine premoga v New York, da jih tako pri-i-lijo ceno / »p*': znižati. Lastniki rovov zojiet i/.javlja jo, da bodo storili še druge korake, atoo bi kupci eeno premogu ne znižali. prpd soboto pride v New York več atotisoč ton premoga, kterega bodo je lnaktKmerno razdelili med trgovce. V Perth Amboyu, N. J., je ie par tednov na laidijah naloženih 50 tisoč ton premoga, kterega bodo poslali v New York. VELIKANSKA EOMBA SE JE RAZLETELA PRED BRI-JACNICO PETRA SAMPIERE. Napadalec je zadobil rane. — Policija je zarotnike po daljšem lovn vjela. STRELJANJE. V torek zvečer se je pred brijačnico Italijana Pietro Sampiereja, 401 Van Brunt Street, Brooklyn Borough, v N'i'w Vorku razletela velik am ska bomba, ktero >o zločinski Italijani po.ožili pred vrata z namenom, da usmrtijo Sampiereja, njegovega brata in njegovo soprt^o. 1» raba je počila tako jalko, kakor k.,k t' p velikega kalibra, - > našli Italijana R"-a'*io Canada in INIanuele Va-lentia raiajena. Ta dva Italijana sta tudi najbrže izvršila napad. Po razstiflbi bi.mbe je zavladala med slan -vniki tam-.sn'jili hiš noi>o-pisna /.nie^ ijava. Sampiere je prišel iz iiajxd razdejane hiše na ulico in pričel iz revolverja na vse smuii streljati. Canada in Valentina se pobrala in pričela bežati, dočim ju je množica zasletlovaa. Oba sta -neprestano streljala na zasledovalce, dokler nista porabila vse naboje. Josip Ivane, njegova soprojra in še--tero otrel; so oblečeni v same srajce pritekli na ulico in so mislili, da jih hočejo roparji umoriti. Valentia -e je skril v k.> j mrt vega nego ivega. Njegov obraz je bil črn od -muduika in obld.a popolnoma razko--ana. Cauado so kasneje vjeli pod hi- • št. 101 Coffey Street, ktero sedaj 1« mik a jo na drtfcro ulico. t>ba napadalca sta brivca. Sampiere je pred napadom dobil tri grozilna pisma. HILLOVO NOVO PODJETJE. Tretja železnična proga od Atlantika do Pacifika. St. Paul, Minn., 4. aprila. Predsednik James I. Hill od Great Northern železnice, namerava preko Canade graditi tretjo prekokontinentalno že-leznično progo, da tako izpopolni svoj sedanji železnični sistem. Za izgotovi-tev te železnice je treba zgraditi le še kakih 900 milj železnice zapadno od Winnipega, Man., ktera proga bode tekom treh let gotova. Štrajk rudarjev. Plattsborg, N. Y., 4. aprila. V železnih rudnikih na Lyon Mountain. N. V., kteri so last Delaware & Hudson Company, pričelo je 350 rudarjev štrajkati. Rudarji so zahtevali, da se jim dnevna plača poveča od $1.63 na .$2.00. Danes je prišlo iz New Vorka 00 Italijanov, kteri bodo delali nami st > Štrajkarjev. Tudi Šerif s svojim moztvom je dospel. O umoru Bolgarov v Minneapolisu. Minneapolis, Minn., 4. aprila. Tukajšnja policija naznanja, da je izvedela za imena osmih mož, kteri so sumljivi umora šestih Bolgarov v tu-kajšnjem mestu. Dva osumljenca sta bežala na iztok, dočim se ostali mude ! kje v sevemej Minnesoti. Kdor na-| znani morilca, dobi .$500 nagrade. Čuvajeva osveta. V Clevelandu. O., so pri gradnji nekega novega poslopja na Euclid Ave., našli večjo količino dinamita. Nek od-slovljen nočni čuvaj je na sumu, da je nameraval poslopje razde jati. Stenski koledar. • Cenjene naročnike, kteri morda še niso dobili našega stenskega koledarja pezivljamo, naj nam to naznanijo, da jim ga odpošljemo. Kdor rojakov nenarečnikov želi dobiti koledar, naj nam požlje 5. centov v znamkah. Upravništvo "Glasa Naroda". "Glasbena" obštruk-cija v Ljubljani. V KRANJSKEM DEŽELNEM ZBORU SE LIBERALNI POSLANCI UPIRAJO VOLILNIM REFORMAM. Pri včerajšnjej deželnozborskej seji so poslanci nepopisno razgrajali ČUDEN KONCERT. Iz Avstro-Ogrske. Fran Josip ne odneha. VLADA JE POZVALA HONVED-SKO REZERVO LETNIK 1904 POD ZASTAVE. Žrtve orkana. 121 osob utonilo. NA TAHITSKEM OTOČJU IN DRUGIH OTOKIH NA PACIFIKU RAZSAJAL JE GROZEN VIHAR. Ljubljana, o. aprila. Pri včerajšnjej seji kranjskega deželnega zbora so poslanci "iberalne stranke, kteri nasprotujejo volilnim reformam, priredili čuden koncert, pri kterem so rabili bobne, rogove avtomobilov, trobente, piščalke, rene in drage nemuzikalične inštrumente, da so tako poslovanje deželnega zbora preprečili. Te inštrurante so pri bumej seji rabili kot ugodno sredstvo obštrukcije in so nad dve nri razsajali. Predssd-nik deželnega zbora je bil končno prisiljen sejo preložiti na kasnejšo dobo. Fo preteku 25 dni še pri življenju. IZ ROVA COURRIERES NA FRANCOSKEM SO PRINESLI PO 25 DNEVIH ŠE JEDNE-GA ŽIVEGA PRE-MOGARJA. Rešilno moštvo trdi, da so tudi nadalj-ni premogarji še pri življenju. REŠENI SE DOBRO POČUTI. Lens, Francija, 4. aprila. Iz premo-povega rova Courrieres, v kterem je bilo pri razstrelbi pred 25 dnevi usmr-tenili 12U0 premogarjev, so danes prinesli na površje še jednega živega pre-mogarja. Vest o rešitvi nadaljnega premogar-ja se je hitro razširila po vseh bližnjih vaseh in sedaj zopet vsakdo upa, da bode mogoče še marsikoga rešiti. ReŠenejra premogarja so našli v rovu št. 4 hodnika Sallaumines. Ime mu je Auguste Beron in kakor on trdi, ni toliko prestal, kakor oni, ktere so našli v minolem tednu. Beron je star 32 let. Ko se je o rešitvi tega premogarja zvedelo, se je ogorčenje proti premo-govim družbam povečalo. Tukaj kroži vest, da so v rovih našli še druzih 9 živih premogarjev, kteri so 25dnevno dobo pod zemljo dobro prebili. Ko je danes zjutraj neki član rešilnega moštva bil na delu v nekem hodniku, ga je nekdo prijel za ramo in mu s slabim glasom dejal: "Jaz sem rešen!" Ta je bil Beron. Slednjega so takoj poslali na površje, pozvali so zdravnka in Beronovo soprogo, ktera je svojega moža, o kterem je mislila, da je že mrtev, od veselja se jokaje objela. Ko se je pripetila razstrelba, je Berona zasulo, toda kmalo se je izkopal iz prahu in našel ubitega konja, čegar meso pa ni mogel jesti. Kasneje je našel razne jest vine, ki so bile last usmrtenih premogarjev in s temi se je preživljal. Ker ga je zeblo, si je po-magal z oblekami usmrtenih tovarišev. Tudi je našel tri ure in 24 sous. On je mislil, da je šele 8 dni, odkar se je pripetila katastrofa. Dečka povozil. Pred hišo svojih roditeljev na Prince St., Newark. N. J., je nek težak voz povozil Sletnega dečka Gustava V&-renreicha. Kolesa so mu šla preko glave, ktero so mu popolnoma zmečkala, tako da je hipoma nastopila smrt. CENE ZVIŠALI. Francoska parobrodna družba Generale Transatlantique je povišala cene za poštne paraike od $41.90 na $43.00; za ekspresne paraike od $43.90 na $45.000; to velja do Ljubljane. Iz Ljubljane ▼ New Torte pa od $45.40 na $48.50 z vsemi parnlkL Ministerski predsednik Fejerary se je posvetoval s Fran Ko-šutom. MINISTER NOTRANJIH ZADEV KRISTOFFY ODSTOPL Tudi na otočju Puamotu je mnogo žrtev orkana. Mnogo razdejanih hiš. PARNIKI V NEVARNOSTI. Budimpešta, 5. aprila. Fran Josi-•v.vcmu sklepu razpisati volitve v ogr-i&o-hrvatski državni zbor še le v septembru, sledii je danes nadaljni važni korak. Iver na Ogrskem primanjkuje vojaških novincev, je Fran Josip odrini i 1. da se pokličejo houivedski re-zervnilki iz leta 1004 peni zastave. Tej odredbi 'bodo sledili še drugi važni koraki. Ministerski predsednik baron Gejza Fejervary.se je včeraj j xis veto v al z vodjo stranke neodvisnosti Fran Košatom. O čem sta se jx>-svet«»vala. še ni znano. Po posvetovanj it se je Košut zek> pesimistično iz-javil. Mogoče pa to zaiači, da se bo-«leta vlada in koalicija kmalo sporazumeli. Vlada je prepričana, da se bodo razmere na Ognjem kmalo spremeni!« v njen prid. Medtem pa ministri mirno odstopajo. Pravosodnemu ministru Lanvi-ju, kteri je predvčerajšnjem odstopil, sledil je danes minister notranjih zadev Josip Krištoffv. Oba sta odstopila, ker se ne strinjata z novimi volitvami. Dunaj, 5. aprila. Šef generalnega Štaba Becik, kteri služi že 00 let, bode v kratkem stopil v pokoj in postane tem jmivo-Jom maršal. Potres v Oregonu. Ashland, Ore., 4. aprila. Dne 2. t.m. zvečer ob 9. uri bilo je tukaj čutiti jak potres, ki je trajal dve sekundi. Prorok Dowie zahteva svoje pravice. Chicago, HI., 4. aprila. V Zion City so prejeli od proroka Dowieja, kteri se mudi v Ocatlanu, Mexico, dolgo brzojavko, s ktero zahteva "prvi apostol" takojšnje brzojavno poročilo o nedeljskem zborovanju. Pri imenovanem zborovanju so namreč Dowieja odstavli in mu naznanili, da se njegovim poveljem več ne pokore. Pri današnjem zborovanju uradnikov zioni-stov so sklenili, da se takoj nabavi $-300.000 v svrho finančne rehabilitacije mesta Zion, cerkve in tamošnjih obrtnih podjetij. Za dobavo te svote bodo zionisti zastavili zemljišča in drugo posest. Razstrelba plina. V Pittsburgu, Pa., se je pripetila v nekej hiši razstrelba plina. Služkinja Alice Pfade je bila težko in sedem drugih osob lahko ranjenih. Škoda znaša $3000. Umorili guvernerja. Managua, Nicaragua. Minolo nedeljo je nekdo na ulicah v Jinotegi umoril polkovnika Gilberto Escobar, guvernerja pokrajine Jinotega. Napadalca so prijeli. Predsednik Zelaya se je vrnil v glavno mesto in priredil javni sprejem, kterega se je udeležilo 12.000 o-sob. PROTI ZLOČINOM. V raznih naših velikh mestih ustanavljajo meščani, ki ljubijo zakon, klube, kterih namen je čuvati prebivalstvo pred zločini. Toda vspehi takega postopanja so neznatni. Zločinov ni mogoče preprečiti s silo. Dobro in stalno službovanje, tako, da zamore vsakdo na pošten način preživljati svojo rodbino, bi več pomagalo. Za ljudi, kteri nečejo delati, bi ne smelo biti prostora med človeško družbo, za ljudi pa, kteri ne morejo delali radi bolezni in slabosti, pa imamo Triner-jevo ameriško grenko vino, ki je posebno zdravilo za vsak slučaj slabega prebavi j an j a. Ono prodre v središče bolezni in kmalu popravi prebavljalne organe, da zopet sprejemajo in pre-bavljajo hrano. Ko je prebavljanje popolno, dobi truplo novo, Čisto kri in z njo nove moči in živahnost. Ono pro-vzroči tek, dobro spanje in popolno zdravje. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Avenue, Chicago, HI. * Honolulu, Hawaii, 5. aprila. Semkaj došli parnik Moana prinesel je poročilo, da je povodom zadnjega orkana, kteri je razsajal na Tahitskem o-točju in sosednjih otokih, utonilo 121 osob. Od teli žrtev jih odpade 95 na Puamotu. Predno je vihar pričel razsajati v Papete, je morje za 20 čevljev naraslo in valovje je zdrobilo vsa lesena poslopja. Tudi ameriški i angleški konzulat sta bila v nevarnosti. S početka ljudje niso bili mnogo vznemirjeni, toda ko je prišla poplava, zavladala je splošna panika. Vihar je iznival mnogo največjih dreves in odnesel veliko število streh. Jadranka Cimeo, na kterej je bilo 7 ljudi, se je potopila in Emily Reed je morala pometati 150.000 čevljev stavbenega lesa, da se je vzdržala na površju. Razne novosti iz inozemstva, V BEROLINU JE TOLIKO RUSKIH ČIFUTOV, DA JIH VLADA VSAKI TEDEN DO 60 IZTIRA. Interpelacija v francoske j poslanske j zbornici radi katastrofe v Courrieres. VOLITVE V RUSIJI. Marokanski zapisnik končno podpisan. ZAPISNIK O SKLEPIH DELEGATOV MAROKANSKE" KONFERENCE BODO PODPISALI V SOBOTO. Reforme postanejo pravomočne preteku tega leta. Sultanova odobritev. ŽID JE. po Algeciras, 4. aprila. Zapisnik o ma-rokanskej konferenci, kterega bodo delegatje v soboto podpisali, obsega 123 oddelkov. V uvodnem oddelku je želja vlasti, da se potom reform zagotovi Maroku mir in napredek, ne da bi bile pri tem oškodovane sultanova avtoriteta in jednakost trgovine vseh držav. Potem slede podrobnosti o sklepih delegatov glede organizacije marokan-ske policije, zatiranja skrivarenja o-rožja, ustanovitve državne banke, nabave novih državnih dohodkov in kontrole carine ter javnih zgradb. Ratifikacija zapisnika se vrši dne 13. decembra t. 1. v Madridu. Med tem bodo skušale oblasti dobiti sultana za odobritev zapisnika, kajti marokanski delegatje so izjavili, da zapisnika ne morejo podpisati brez posebnega sultanovega dovoljenja. O sulta-novej dovolitvi bode vlastim sporočila Španska. Reforme postanejo pravomočne dne 31. decembra 1906. Sedanje pogodbe med Marokom« in vlastmi ostanejo veljavne tudi v nadalje v kolikor so v soglasju s sedanjim zapisnikom. Algeciras, 4. aprila. Marokanski židje zadobe jednake pravice, kakor drugi tamošnji državljani. Le državnih in drugih javnih služb židje ne morejo dobiti. Tako so sklenili delegatje marokanske konference. Sedaj je le vprašanje, bode li sultan tudi to resolucijo potrdil. Ubil svojega polubrata. Blizo Balleyja, Ga., je John Miles s kolom ubil svojega polubrata J. G. Sappa. lo si namenjen ženo, otroke ali pa sorodnike ter prijatelje v Ameriko vzeti, piši za pojasnila in vožne cene na: FRANK SAKSER, 109 Greenwich St. New York, N. Y, ker tu bodeS najpoSteneje in najbolje postreže n. Fr. Safcšer je priznani zastopnik vseh ir»^nitnib parobrodnih druJUr Beroiin, 4. aprila. Vlada naznanja, da izžene beroliniska policija vsaki teden iz Berolina kakih 30 do 00 ru>kih čit'utov, ikteri greše proti zakonom. V Berolinu živi sedaj 7000 rn.-4c.iii podanikov, kteri so po večini t* i Tu t i. Policijska oblast se sedaj posvetuje > tukajšnjim židovskim podj>oruiin diu-žt v« nn v »vrbo odvažamja e i t'u to v i/. Berolina. Paris, 4. aprila. V p.slati-a-j zbornici je predsednik prtmt'gar>kr unije Basly interptiiral vlado r; ii zadnje katastrofe v Courrieres. Teiu povodom je objavil, da je nastal <>-t i.:. ■kteri je provzročil razstre.ibo in smrt 1200 ljudi na kupu smeti, ktere so se nabrale radi neprevidnosti družbe. Basly trdi, da so v ravu.se premogarji. kteri niso bili usmrteni ter očita pre-mogovim družbam, da so zgradile pe; barikad, tla tao preprečijo rešilna dela. Poslanec Lasies je pripomnil, da je bilo družbam pri tem več za rešitev rovov, nego za rešitev premogarjev. Vlada je slenila odrediti strogo preisavo, naar so jej [x*.lali poslanci zaupnico. Dunaj, 4. aprila. Nadvojvoda Leopold Sal vat or Toska.ns.ki je zbolel za ošpicami. Nadvojvoda je >tar 42 let in ima 9 otrok. Petrograd, 5. aprila. Ustavni de-mokratje, kteri so v ponedeljek pri tukajšnjih volitvah zmagali, zmaguj«.:o tudi po vseh drugih krajih car-* , a. Skoraj povsod 1 so oni zmagali. V Kijevu so zmagali napredtijaki i : kuez Bvgen Trubeckoj je bil i/.vd. i. VABILO NA NAR0CB6! Prvo četrtletje je na zatonu in vse gg. naročnike prosimo, da blagovole naročnino za "GLAS NARODA" pravočasno doposlati, da ne nastane kak nered. Cena dnevniku je vendar nizka: za-četrt leta le 75 centov ali za vse leto S3.00. "Glas Naroda" je PRVI SLOVENSKI DNEVNIK in bode v polovici leta izhajal v še večji obliki. Gg. naročnike, kteri so pa za letos še niso doposlali nikake naročnine, pa epozomjemo, da to nemudoma store, ker jim drugače moramo dopošiljanje dnevnika ustaviti, in to se bods zgodilo v prvi dni meseca aprila. V to nas silijo veliki stnšc; in ker i~:a-p.o radi red v knjigah, saj veste, najlepše je: vsakemu svoj?. Upra»uišt'0 "O!:--, "... ia". SRČNA ŽENSKA. Z revolverjem je prepodila kon-stablerje. Nutley, X. J., 4. aprila. Rosaria Mc Crea, vdova pokojnega Xik. McCrea, kterega so pred letom dni v njegovem salonu v Nutlevu ustrelili, je včeraj z revolverjem v roki zadržavala nad dve uri policijskega ravnatelja Henry Knabba in njegovo moštvo, kteri so jo hoteli aretovati, ker je prodajala o-pojno pijačo brez licenco. Njena licenca je potekla že pred S meseci in ker jo mestna oblast ni hotela obnoviti, je imenovana ženska prodajala pijačo brez dovoljenja. Radi tega se je policijski ravnatelj Knabb s tremi policaji napotil v njeno hišo, da jo aretuje. Ker je pa vdova zvedela, da prihaja policija, je zaprla prednja vrata in pričakovala policijo z revolverjem v roki pri oknu. Ko so policaji prišli, jim je naznanila, da bode na nje streljala, ako bodo skušali s silo odpreti vrata. Med tem, ko je ona branila hišo od spredaj, prišel je nek policaj od zadaj v notranje prostore in jej odvzel revolver, na kar so jo aretovali. Sodnik Dav jo je obsodil v plačilo kazni $45.' Ker pa ni hotela plačati, poslal jo je za 30 dni v ječo. Osnaije v stara (iosnovino pošiljam«: za % 20.55 ............ 3<>° za | 41.00 ............ 200 kT*n- za $ 204.40 ............ 1000 kron, za $1021.75 ............ 5000 kron. Postarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačaj« brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poBlati je najprilič-ueje do f25.00 v fotovini v priporače-tli registrovanem piranu, večje moške po Domestic Postal Money Order ali pa Hew York Bank Draft. FRANK 1AKBTTK, 109 Greenwich Street, New York. 1762 It Claix It OlereUai, Okie. nnnrova i-- -i-1 Japonski za osvojitev Filipinov, VSE SEDANJE JAPONSKE VOJNE PRIPRAVE SO NAPERJENE PROTI ZJEDINJ. DRŽAVAM. Sovraštvo do tujcev na Kitajskem. — Rusko-kitajske obravnave radi Mandžura. RUSKE PRIVILEGIJE. Moskva. 5. aprila. General Mak. zastopnik ruske družbe rudet-ega križa, se je ravnokar vrnil iz Japonske. On je prinesel vest, da se Japonska zopet pripravlja na vojno in sicer sedaj z Zjed. državami, kterim bi Japonci radi odvzeli Filipine. Pekinjr, 5. aprila. Sovraštvo proti inozemcem na Kitajskem se ni ponehalo in vedno bolj naraš>a. Ako bi vojaštvo ne čuvalo misijonske postaje, bi domačini že davno poklali misijo-] na rje. Pekinir. ii- aprila. Ru-ko-kita jske obravnave radi Mandžura počivajo. IJuski poslanik Pokotilov je s kitajskim poslanikom zadnji mesec le dvakrat obravnaval. Položaj Rusije je radi tega ugoden, ker ima vse one privilegije, za ktere mora Kitajska dati uradno dovoljenje, dejansko že v svoje j oblasti. Poostritev naselniškega zakona. Washington, 4. aprila. Zbornični odsek za naseljevanje je sklenil ugodno poročati o amendementih naselniškega zakona, kterih namen je. naseljevanje po možnosti omejiti. Tozadevne omejitve naseljevanja še niso znane. KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so: Wtierz.hurcr 4. aprila iz Bremena s 1003 potniki. Armenia 4. aprila rz Hamburga s 1110 ni'ii. Princes- Irene 4. apri i iz (i nove. Carman i a 4. aprila iz Liv J77i> p'iniki. Dospeti imajo: Chemnitz i/. Bremena. St. Laurent iz Havre. Baltic iz Liverpoida. Rugia iz IIambur_a. La Lorraine i/. Havre. Lucamia iz Liven* o!a. Philadelphia iz Souihamptona. La Gasco-ue iz Havre. Noordland i/. Antwer^-rui. Kroonland iz Antwerpena. Kaiser Wilhelm der (jro-se iz Bremena. Astoria iz Glasgow a. Odpluli so: La Touraine 5. aprila v Havre. Odpluli bodo: Bulgaria 6. aprila v Genovo. St. Louis 7. aprila v Southampton. Princess Ireme 7. aprila v Genovo. Amerika 7. aprila v Hamburg. Vaderland 7. aprila v Aatwerpen. "GLAS NARODA" »Jsf slovenskih delavcev ▼ Ameriki. w Ted n i le: Editon 2MAGOSLAV VALJAVEC. fc—scJk: Publish«; FRANK SAKSER, Greenwich Street, New York City- Va leto velja list za Ameriko ... S3 44 po i 1-ta ......- - i 00 - poi i-ta............. 1.50 ta Evropo, za. vse leto.......4.50 "pol leta.......2.50 " " Četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. »GLAS NARODA ^haja vsaki dan iz-vzemš« nedelj in praznikov. «QLAS NARODA" ('•Voice of the People") «.-*wed ever\ dav, except Sundays and " Holiday Subscription year./ 3*3.0(1 Advertisement on aj^reement. Zs oglase do de»et \ rstic se plača 3C Centov. Dopisi brez podpira in o=obnosti se le natisnejo. Denar naj se blagovoli pcšdjatš po VioT.^.y Order. Pri spremembi kraja naročnikov wosimo. aa se nam tudi prejšnje bivali-, ače naznani, da hitreje najdemo naslovi uika DopisoMi in posiljatvam naLecftt^ "Gfa i \Rroda" •09 Gteenwic* Street, New York City, T«ier. - * 379B Cortifina, Bodočnost Alaske. K > je n as a vlada kupila »hI Rusije vc|is;ci .i teritorij Alasko. imenovala j- : a dežela " Seward"s Folly". Za ALi-k<> so tedaj ]»lačali za one ease sv. »to $7,000,000. Dolgo <-a-j mi U m veljaJa je Alaska za Zjedi-njciie ilt/.ave it kot .-rclišre lova na razne živali in ribarenja. Kas- neje je postni a predmet dolgotrajnega »prepira • Canado. kajti meje niso bile natančno določene. Prepir se je seveda p kisi ril potem, ko »o našli v onih severnih pokrajinah v izobilju zlata. Vendar je pa tudi tedaj ostala Alalia za večino na>ei:a prebivalstva kot dežela -kupov snega na skrajnem koncu na.Še ce.iue. Ala>'ca meri 575,000 štirijaŠkih milj i . «• t "raj vt-rja, ne.uo države Ohio. Lj.liana, Uliti i-, Michigan, Wiseon-Minnesota. Ka,i>.:s "in Nebraska sUnpaj't«*r tvori 70 .»dstotkov vsega inlja Zjedinjenih držav. Dosedaj s.> pridobili v Alaski šlOO.000,000 zlata in dr. Daniel (juvenileitn, kteri je d« nT poznava lee Alaske, je prepri-« , . da bode. teritorij potem, ko postani* >H»]j znan. gotovo nadkrilil z oaii<>m na zlato t al il orni jo. Kapitalisti / Iružcni z Gugseuhimom pa naravno ne raf-imajo -amo na pridobivanje zlata, temveč tudi na izkoriščanje ba-krenih in železnih rudnikov. Oni bo-d > izkoriščali tudi premogova polja in \r!ike \od:ie - i le, Z o/.irota na zlato, r in železo je Alaska jedna iz-naj bogatejših dežel na svetu in i>e.mje teh prirodnih bogastev t eni lož je, ker je povsodi obilo e sile za dobavo potrebne eleik- moči in ker je tam v izobilju ura za kurjavo in za transport llli.vnit. P pri dobljen lil predmetov Se pred dvajx tirni leti se je dozdevalo. da bode trgovska zveza z Ala-sko necit>gočat kajti tjekaj so prodrli tedaj le najdrznejši pustolovci in nektar i ribiči, dočim So notranje polk raji:.- ostale skoraj današnjih dni m »j k »znane. Dandanašnji je pa vse to dri-iače, kajti Midi na skrajnem severu Zf mljepisje vedejo 1m>! j napreduje in i!- ).i ii vre da I-.*«-, v kterej bode za-mogla Alaska z ozirom na rudarstvo in premog tekmovati z vsako pojedi-ii > Lamed naših držav. J'ra kull vp Elektrofon po cerkvah. Chcapride je bilo dovo.jemo ne-i >lt « i vil elekt;otona. da pjstavi ;i;i..-t svojih ;i,iaiato\ v cerkev. Te a"e je dru/tvo potem zvezalo 7. i irni bolnicami in zavodi in pre-šei. ko.ier zdaj lahko prisostvu-lužbi božji, ker se čuje natančno kar se godi istodobno v eerikvi. Japonska vzgoja, BeiolLnu je predaval japonski • ■sor Jotdiida iz Tokija o Japoncih, vil je, da raz.ikujejo Japonci dva ,-unia prevrata. Prvi pred letoan s -e naslanja na kitajski živel j, r[ p,, naznačenetn letu stoji pod vom zapadnih tujcev. Japonci so • ponotioi ca to, da so vzeli od tuj- kar je dobrega in lepega- O tvu j« govoril Josh id a sledeče: dstvo so uravnali najprej po frankom vzorcu, potem koncem leta 0 p<> ang o-ameriskem in leta 1S90 nemdkesn vzorcu. Elementarne • imajo po S razredov in te je pri-ran vsakdo obiskovati. Skupno šte-> v«eh teh je 27,038. Srednje • štejejo po D razredov in učenci, so jih a>bsolvrrali, vstopijo lahko can v visoke šole. Mesto grškega latinskega se uče gojenci kitaj^oo, fle/Jto in nemško. Deta 1903 so ali pedagogi knjigo, ki obsega 8 *ako. Japtraci so moralni ideali- Karantena. V zastopniskej zbornici so sprejeli postavni predlog, k t ere ga namen je izpjslovati za vse države jednake določbe v avrno -nastopa povodom kužnih bolezni. Skratka, namesto različnih državnih in municipalnih ikaran-ten de'bLrno sedaj takoizvano zvezino karanteno. Države ali jx>jedine občine bodo imele kljub temu tudi v na-da je dolžnost odrediti vse potrebno proti zamešenju kužnih bolezni v to ali ono državo, toda vse te odredbe bodo odvisne od z vez in i h predpisov. — Predlog določa nadalje ustanovitev zvezinih karantenskih postaj ob obrežju Mehilkanskega zaliva in ob mehi-kanskej meji. Ta predlog je nastal radi rumene malice, k t era je lani vladala v raznih južnih državah, zlasti pa v Douisiani. Takrat se je pokazala potreba skupnih kai anten-J/.iih določb, kar so povdar-jali vsi guvernerji južnih držav, ko so se p ki cm, -ko je rumena mrzaca pone-hala, v ( hattanoogi posvetovali, kaj naj store, da preprečijo nadaljno razširjanje te bolezni. Kadarkoli se je v južnih državah pojavila rumena mrzlica, zavladala je tamkaj vsestranska in vsemu prebivalstvu Škodljiva zmešnjava. Vsaka vas je izdala po-sebne, čestokraft nesmiselne določbe pi>rti bolezni in jedna država je izdala bo.j čudne karantenske odredbe nego druga. Na ta način je bila vsaka občina proti drugi popolnoma za-i>rta proti druge j |X)tom tipičnih kor-donov. tako da je bi tudi {vromet popi n. ma izlkjučen. Odredba kakega župana neznatne vasice je zadostovala za ustavljen je vsega železniškega prometa. Nadalje so občine izdajale tudi zelo čudne odredbe glede desinfikacije in lani so morali v neke j občini desin-fk-irati celo — karbol, kterega so dobivali v s\t1io desinfikacije. V mnogih občinah se za moskite zopet niso zmenili in talko se je bolezen neovirano razširjala. Izvirna poročila iz Ljubljane. (Konec.) V LjuVjani, 19. sušea. Imamo nemško vlado Gautschevo. Ta vlada nadaljuje nemško politiko dinastije. To je pokazala zopet zdaj, ko je predložila volilno preosnovo. Vlada je bila Slavjauom krivična. Dr. Kramar je to za Cehe jasno dokazal. Xa Češkem voli 56,000 Čehov jednega češkega poslsanea in 48,000 N"em.eev jednega nemškega poslanca: na Moravskem voli 63,000 Čehov jednega češkega poslanca in 39,000 Nemcev jednega nemškega jxjslanca. Se večja razlika je v Sleziji; tu namreč voli 73,000 Čehov jednega češkega poslanca in 37,000 Nemcev pa jednega nemškega poslanca. Tako vidimo, da vlada podpira le Nemce, a Slavjane zatira, a to dela in mora delati vsaka vlada, ker je vsaka vlada ie izvršilni organ nemške dinastije habsburške. Po novi volilni preosnovi ne bode imel vdržanc-m zboru nobeden narod večine. Pravijo, da bode to dobro. Nclcteri menijo, da se bodo vsled tega ublažila oiarudina nasprotja. Narodi bodo prisiljeni sporazumeti se med sei»oj, ako bodo sploh hoteli, da država obstoji. Neverjetno je, da se do-žene spora/.umljenje med Nemci in Slavjani, k« r so nasprotja prevelika in ker Nemci niso pravičen narod, kteri hi pri poznavali jednakopravnost. Menimo pa, da bode vlada sama skr->e a. da se ne doseže siKirazumljenje, samo da bode mogla sj>et im> svoje vladati. to je v smislu nemške i>oli-t Lke. Nemci r:uli trde, da se IxkIc Avstrija p> volilni preosnovi jx»slavjanila, to je Slavjaui ImhIo dobili večino v parlamentu in bodo vsled tega odločilni činitelj v državi. Tak > prarijo Nemci, ki se boje za svoj vpliv v državi. AJi to je le prazen strah. Državni aparat je ves v nemških rokah in inireti mora cel rod, predno Slavjani zavzamejo p»stojaiiike, ki jim gredo ;m. državnih zalkonib. Nemci se sploh l»oje. da bi Slavjani dobili večji vpliv, in zato se je v .nemških glavah poro-lila želja, da je treba preprečiti -t remi jen je slavjanskih narodov. Nemci zahtevajo, da se Galicija izloči iz naše parlamentarne skupine, to je da se da Galiciji neko i>osebno stališče, posebna samouprava. Seveda to je •e želja Nemcev, ki bi radi na tal način zmanjšali število slavjanskih državnih -poslancev, ikajti ako odpade Galicija, imeli bi Nemci večino v par lamentu. Ali pričakovati ni, da bi se Nemcem ta želja izpolnila. Malo-rusi, ki bi bili potesm v popolini oblasti poljske žlabte, bodo se temu pwtivili na vso moč. Nadalje je treba uvaže-vati, da bi s tem vendar vladna moč decentraliaovala in da bi se to, kar se Je dalo Galiciji, oziroma Poljakom, moralo dati tudi drugim najodom, a to so narodne samouprae v narodnih skupinah. Nemci se pač .boje za svoj vipliv, iza svojo d redov in visokih lia. uvov. Delavec ima na leto 900 kron. Ves denar, ki ga dajejo državi davkoplačevalci, porablja se ponajveč za vojsko. Tako hi jemo za vojsko 323,128,583 kron, za žandarje (orožnike) pa IS milijonov 633 tisoč 440 kron. Tudi na Hrvatskem se še daje kaj zaslužiti, ost .bito sedaj, ko je na krmilu pokvarjena madjaronska vlada. Tako si je okrajni predstojnik v Kra-pini Josip Zuleehner zaraeunil za dva meseca 1487 kron 80 vin. za razne komisije. Ves ta denar si je zaslužil Zuleehner "po strani". Hodil je na komisije; kadar pa je doma sedel, pa si je tudi računal za komisije, tako i je ria dan zaraeunil po pet komisij ! Stranke so zasledile 'to slepairstvo in so ga ovadile. Madjaronu Zuleehner-ju se ni nič hudega storilo. A. T. ZAHVALA IN PRIPOROČILO. DR. E. C. COLLINS, M. L, New York-Velecenjeni gospod:— Vam naznanjam o Kolesni mojega deteta, ktero je popolnoma oedravelo, kar je Vaša druga zdravila ponucalo. Nobenih novih znamenj »bolezni ni in noben mazulj se mu več ne izpusti ter je čisto popolnoma zdravo.. Toraj se Vam iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležna Ivana Šume, Box 87, Forest City, Pa. ŽIVIJO gospod doktor LEONARD [LANDES! Bračo Hrvati i Hrvatice!! Ako ste bolestni na kakvoj bolesti, obratite se na gosp. dr. Leonard* Landesa. Ja sem bolovao od god- 1895 od prehladje-nosti i trganja po rukah i nogah što sam za-dobio kod vojnietva i eto ja sam pokušao njega i eto sada vesela i zdrava i lohak kao vre-bac, od mene mu najsrdačnija hvala. Veleueeni gospodine! Kako sam ja sretan, šlo sam vas našao v Hrvatskih novinab Ono trganje pobojih nogah i rukah, to je sve prestalo. Ali nišam bio uvjeren prije dok ni am sve one ljekove, što ste mi slao po ekspresnoj kompaniji, potrošio i o 1(la sam i s tom osječao, da ne čutim nista. S toga Vam molim, da več šalete samo još jedno bocu broj 4 po ekspresn. Bog Vam platio, od mene Vam naj rdaenija hvala, in srdačan Vam pozdrav. ANDRO IVANČIČ 320 E. Front St. Joungston Ohio. Tako se glasi doslovno pismo katero je pisal doktorju Leonardo Lande-su Hrvat Andro Ivančie, katerega slika vidite zgorej. Pismo je vsakemu na vpogled. Doktor LEONARD LANDES je na znamenitejši sedaj v New Yorku 140 East 22nd. Street živeči zdravnik. Za vse notranje in zunanje telesne bolezni in za vse tajne spolne možke in ženske bolezni. ROJAKI SLOVENCI!! Ako ste bolni, ali ako vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so vas morda le še pokvarili, priporočamo Vam, da se obrnete na doktorja LEONARDA LANDESA, kateri je vsega zaupanja vreden in kateri vas ne bode prevariL Pojdite k njemu osebno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov Dr. LEONARD LANDES,' 140 East 22nd St. between 3rd & Lexington Avenues, New York. Uradne ure so ob delavnikih od 8 zj. do 8 zv. in ob nedeljah od y dop. do 3 pop. Slovensko katoHšk Preosnova kitajske armade. Poraz, ki so ga doživeli Kitajci v vojski z Japonci leta 1S95, še bolj pa veliki uspehi japonske armade v ru-sko-japonski vojski na suhem in na morju so provzročili, da delujejo kitajski dvorni in državni krogi na pre-osnovo kitajske armade in mornarice po evropskem vzorcu. Sinovi staro-kopitne Kitajske so spoznali, da morata le močna, moderno oborožena in izvežbana armada in mornarica varovati kitajsko posestno stanje in preprečiti, da se utrdijo tuje države n. pr. Nemčija, Rusija, Japonska in drage na Kitajskem, kar ne pomen ja nič druzega, kakor izgubo po tujih državah zasedenega kitajskega ozemija. S preosnovo armade so pričeli že v provinciji Pe^či-li, kjer imajo G5,000 mož močno v 6 divizij razdeljeno armado. Prve večje vojaške vaje so bile v Pe-či-li leta 1905. Udeležili so se jih tudi povabljeni vojaški atašeji tujih držav, ki so bili v Pekingu. Na vajah je bilo približno 45 pehotnih bataljonov, 4 kavalerijske brigade,30 baterij po 6 topov in primemo število tehničnih čet- Armada je bila razdeljena v dva primerno enaka nasprotna dela. Vojaštvo je bilo oblečeno in oboroženo na evropski način. Pehota je imela puške različnih f:-stemov, artilerija ni imela iziključno modernih topov, a večina topov je imela obram'bene oklopnjače za mož-tvo proti krogi jam iz pušk in šrapne-lovih kosov. Višje vodstvo je z ozirom na preosnovo armade dobro vršilo stavljeno nalogo in tudi vaje kot take so bile dobro namišljene. Pehota je uporabljala precej dobro svoje orožje in se je dobro kretala. Artilerija je spretno ravnala s topovi in precej dobro izvršila stavljene ji naloge. Kavalerija ni bilo dovolj hitra, Uer je imela le majhne inandžur-ske kornje, ki so podobni bosanskim konjem. Tehnične čete so imele priliko dokazati svojo sposobnost osobito pri zgradbi mostov, 'kar so izvedle dobro. Višje in nižje vodstvo, izobrazba, kretanje, pri agodenje menjajoči situaciji v boju in polj ni službi ni sicer popolnoma odgovarjalo situaciji, moderni vojaški strokovnjaki so opazili več pomanjkljivosti, a kljub temu se ne more tajiti, da postane nova. kitajska armada v d oglednem času enakovredna evropskim armadam, če bodo nadaljevali pravo, Intenzivno šolanje in vodstvo. Napredek v vojaški izobrazbi pome-nja že dejstvo, da pošiljajo Kitajci častnike in kadete v evropske armade, in sicer med drugimi tudi v avstro-ogrsko in nemško armado. Tudi divizije nameravajo že letos pomnožiti od 6 na 10. Če računamo mirovno stanje države s 50 milijoni prebivalcev na 300,000 mož močno armado, kar ni nikakor veliko, i-ahko računamo kitajsko armado v miru z 2,400,000 možmi, število, ki je komaj doseže kaka evropska velevlast s črno vojsko ali milieo. Ne more se sicer adaj že soditi, je-li Kitajska že zdaj sposobna vasdržasti tako moeno armado v mirnem času, a vsekakor mogoče je pa le. Armada v vojnem stanju je primerama štirikrat močjiejša, kakor ona v miru. Pomnoži se torej 300,000 mož na 1,200,000, kar pomenja za Kitajsko 9,600,000 mož, in sicer samih reservistov .brez črne vojske. S črno vojsko vred pa bi labfoo Kitajska spravila na bojišče 20 milijonov mož, število, ki presega število prebivalcev marsiktere države. Z navedenimi številkami hočemo le namigniti, kako mogočen sovražnik lahko postane sčasoma rumeno pleme belemu plemenu. Ko preosnujejo Kitajci svojo armado, se bodo brez dvoma zavedli svoje moči in ni dvoma, da se bodo otresli tujih nasilnežev, ki so se vgnjezdili na kitajskem ozemlju. A v zavesti svoje vedno naraščajoče sile in vedno večjega števila prebivalstva bodo Kitajci gotovo poizkušali povečati svojo državo. Pač več se ne bode ponovilo, kar se je zgodilo leta ISoO, ko so zasedli An-gleži in Francozi z 11.000 možmi kot zmagovalei Peking. Taka je rumena nevarnost, ki nam grozi in ki jo ustaviti mogoče iii. Čim bolj se širi evropska kultura na Kitajskem, tem bolj postaja nevarno rumeno pleme. DAEOVT. Za družbo sv. Cirila in Metoda: Fran Punce r v iSkeboyganu, Wis., 45 centov. Živel! POZDRAV. Pri odhodu v staro domovino pozdravljava vse znance in prijatelje v Leadville, Colo., in jim kliceva iskreni : srečno! New York, 4. aprila, 1906. Jernej Marolt. Jernej GorŠič. NAZNANILO. Članom družtva sv. Cirila in Metoda št. IG J. S. K. J. v Jolinstownu, Pa., se naznanja, da bode prihodnja mesečna seja 22. aprila in ne na 15. aprila. To velja samo za ta mesec radi velikaaiočnih praznikov. ODBOR. (5-11—4) podp. društvo j: svete Barbare T Zjedlnjene države Severne Ameriko. Sedež: Forest City, Pa. dna 31. januarja I902 v državi Peniwylvn. -o-o- ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZAL AR, ml., Box 647, Fore«t City, Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Run, T* I. tajnik: IVAN TELBAN. Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, NADZORNIKI: JOHN DRASLER, Box 28, Forest City, F». ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, P*. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W Vft. FRANK SUNK. P. 0., Luzerne, P* POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, P» JOHN SKODLAR, P. O., Forest City Pa .ANTON BORŠTNIK, ?. 0., Forest City, P*. Dopisi maj se pošaljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. 0 Bex §t7 City, P«, DruStvcno glasilo je "GLAS NARODA" Bolezen ie estar se *l0Tek "ajbolj boji! v posebni meri pa 3 * se boji vsakdo izmed nas, Ie-zen v tej tuji nam zemlji, daleč od domačih, prijateljev in znancev v deželi, kjer se men prijateljstvo le po dolarju. Gotovo ni Slovt-m-a ki ne bi sam izkusil tega, ali pa vsaj slišal o takih bridkih skiisniah drugih rojakov. Gotovo pa tudi ni Slovenca, ki ne bi slišal o slovitem zavodu: Slovensko - Hrvatsko Zdravišče. DR. U. E- THOMPSON, 33-» VV. 29th STREET, INEW YORK. v Ravnatelj tega zdravišča, l)r. J. Thompson, je v Zjedinjenih državah znan kot eden najbolj izkušenih zdravnikov, ki ozdravi vs iko novo ali staro, kronično, moško ali žensko bolezen. IWhuo ca je priporočati onim, ki imajo tajne moške ali ženske bolezni kot najbolj izkušenega zdravnika strokovnjaka. On zdravi tudi take bolezni, ktenh drugi zdravniki niso mo^li ozdraviti. Dr. Thompson garantu je vsakemu s svoto PETSTO DOLARJEV, ^ (la popolnoma ozdravi vsaktere bolezni, naj Lo moški ali ženska nai bo bolezen zastarana ali nova, ali kterekoli vrste tajna bolezen. V Slovensko-Hrvatsko Zdraviš("e se sprejemajo bolniki ki /.ele da se mirno, najhitreje in najlažje ozdravijo. Tu dobi vsakdo kolil kor le mogoče dobro in popolno postrežbo, zdravljenje in sploh vse potrebno po zmernih cenah. Na stotine Slovencev in Hrvatov je že ozdravil dr. Thompson m liebrojna so zahvalna pisma, ki jih je prejel od niih TA WSHASOPRI8TNA, KKSNlCNA,' PISANA OD OZi>UAVIJE-i>IIll SAMIH, la pisma nigo ponarejena ali ljudi, kterih ni. Taka ponarejena pisma objavljajo neki gotovi zdravniški zavodi, ki vabijo s tem nevedne ljudi k sebi, da jih pošteno oskuhijo krvavo zasluženih denarjev, zdravje teh revežev pa jim j.- dev. ta l»ri-'a Kdoi ne veruje mojim besedam, NAJ SAM PISK NA NVSLOV hO ONIH, ki jih je ozdravil dr. Thompson, in do onih, o kterih pravijo ti zdravniški zavodi, da so jih ozdravili. vsakdo se bode potem prepričal 0 resnici. John Semprimožnik, 804 Coleman Ave., Johnstown, Pa. Evo rojaka, ki ju je ozdravil dr. Thompson in ki >o mu polni hvaležnosti po* Ivan Skok slali lepa zahvalna pisma. Box 1, Portland Mills, Elk Co., Pa. VABILO k DRUŠTVENI VESELICI. ktero pi i redi drmžtvo sv. Alojzija št. 31 J. S. Iv. J. dne 16. aprila 1906, t. j. v Veliki ponedeljek, v A. O. dvorani na vogalu 9. in Washington ulice v Braddocku, Pa. Pričetek ob ^S. uri zvečer. Cisti dohodek je namenjen 741 zidanje slovenskega, doma. Vsled tega vabimo vse rojake, ne oziraje se na to, so-li dru/.tveuiki ali ne, na gotovi po se t. Za dobro postrežbo bode skrbel Odbor družtva sv. Alojzija. NA PRODAJ. Pohištvo z več posteljami, kuhinjsko opravo in sploh z vsemi, za stanovanje 10 fantov potrebnimi stvarmi se takoj proda. Več se poizve ob delav-'nifcih od V^G- do 8. ure zvečer in ob nedeljah pa celi dan pri lastniku: Martin Kerhin, 162 National Ave., Milwaukee, Wis. (4-10—4) Izpadanje las. Najbolje in edino po zdravnikih priznano in priporočeno sredstvo zoper izpadanje las in ple šavost je "CRESCENT". Pospešuje rast las, brk, brade in obrvi ter daje ženskim lasem lep ble-sek in prijeten duh. Velika škatlja $2.00, tri velike Ska* tlje $5.00. Vsak naročnik dobi knjižico "EMto dobite in si ohranite lepe in goste lase" zastonj. Kdor želi samo knjižico, naj pošlje sa lOe. poštnih ?.nAmt P. FRANK, 289 East S3rd 8t~ New Yoxk City. Slovensko-Hrvatsko Zdravišče, DR. *J. E. THOMPSON, 334 \V. 2Qth STREET, NEW VO«K. C^3 Izvirna pisma se nahajajo v Slovensko-Hrvatskem zdravišču. Ze dolgo ste si želeli zlato uro te vrste, kajti naveličali ste se kupovati slabe ure. M KAR. SOLID GOU) f ILLED l «A iza ženske ali moške, zaprta ali odprta kazala), ELGIN O V ali WALT H AM O V STKOl. sedem dragih kamenjev. Vijačno navijalo. Oklop in stroj jamčena za 20 let, kar je označeno na vsakej uri. — Ako se Ie nekoliko spoznate na ure. ali ako vprašate lastnike prodajalnic ur, Vam bodo za tako uro računali od $2o do Naša družba ali prodaja ur je največja v Ameriki. In-.amo glas poštenja, kar zamoremo dokazati z večletnim poslovanjem. Vi se zamorete zanesti na vse, kar trdimo. Ako ne pronajdete, da ura in verižica nista taki, lakor ju mi popišemo, pošljite blago nazaj in mi Vam vrnemo Vaš denar. Vsi m osobam, ktere takoj naroče, pošljemo tudi brezplačno 14kar. Solid Gold filled verižico (jainčeno za lit let), vredno 6 dolarjev. Pošljite nam za ">«'c*ntov znamk i po 2c) v naprej, ostanek v znesku dol. pa lahko plačate C. O. D., ako ste zadovoljni z blagom, potem ko ga pregledate v ekspresnem uradu. Naznanite Va5 najbližji ekspresni urad. AGENTS WHOLESALE WATCH CO. Dept. 10. 1267 Broadway, New York C'y. Kje je MARGARETA BREZA R? Doma je iz Hmečica, fara Mirna-peč na Dolenjskem. Pred malim časom je prišla v Zjedinjene države. Za naslov bi rada zvedela njena teta: Uršula Kos, Box 45, GofT, Pa. (3-5—4) JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd St., N. E., Cleveland, 0 Izdelovalec Ikranjskih in nemških HARMONIK se priporoča rojakom za izdelovanje in popravljenje harmonik. Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Cene tri vrstnih od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelanem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri vrstnim ie od $45 do $80. Kje je JOSIP MBEKUN, Bival je ■pred 9. meseci v Barbertonu, Ohio, in odšel ne vem kam. Ker mu imam nekaj va/ne.cra iz starejrn kraja poročati, bi rad zvedel za njegov naslov brat: Frank Meiikun, 436 Cor. Ijake Avenue, Barberton, Ohio. (30^3—5-4) naznanilo. S tem naznanjam, da je što, po naročilu, denar itd. Na sv. Jožefa dan, na svoj god, Mlakar ni imel v žepu cvenka in ni vedel, kako bi proslavil svoj god. Toda prišla mu je v glavo rešilna misel, ki ga je pa tudi spravila r*>'l ključ. Šel je na pošto, kjer je dobil sedem poštnih nakaznic in nekaj naročil. Takoj za njim je pa prišel tudi Zalokar in zvedel, da je pošto dvignil že Mlakar, kterega so aretirali. Sam se je javil dezerter Franc Der- novšek. Požar. Dne 18. marca zvečer je začelo goreti v Stranjah pri Razdrtem. Pogorela je Pavlinova hiša na koncu vasi. Vrli gasilci iz Razdrtega so pripomogli, da se je požar omejil. Sreča je bila tudi, da je sapa pihala od vasi, sicer bi bila vsa vas upepeljena. Gospodar je bil zavarovan. Ustrelil se je v neki kočevski gostilni urarski pomočnik Franc Pajnič, rojen 1. 1886 v Ribnici. PRIMORSKE NOVICE. Zaprli so ciganko A. Rosenfeld v Gorici, ki je hodila po prodajalnah ter hotela slepariti s tem, da je zahtevala goldinarje in petkronske komade z o-grskimi kronami v zameno za papirnat denar. Pri tem je skušala premotiti trgovce, da bi tako dobila kaj ogrskih kronic, seveda ne v zameno. Italijanski planinci aretirani. Iz Vidma poročajo: 18. marca je napravilo tukajšnje planinsko društvo izlet v Valle Ricco, ki leži onstran italijanske meje. Amateur fotograf Cauravich je hotel kraj fotografirati, a so istočasno pristopili avstrijski orožniki in vso družbo aretirali in odpeljali kot sumljive vohunstva v ječo. ! Pobegnil je od vojakov lovec iz tržaške posadke, Miha Matjašič. Šel je v Motovun v Istri, nastanil se pri nekem sorodniku, mu ukradel uro, polno perila in obleke, vsega vkup 400 kron vrednosti in mu zapustil v spomin lovsko uniformo z bajonetom vred. Potem jo je popihal bogsigavedikam. Najden ponarejen denar. Na neki njivi pri Trstu je našel neki deček pri igranju prav malo žagreben zavoj, v kterem je bilo 100 K srebrnega denarja. ki je ponarejen. Stvar so naznanili policiji, ki je uvedla preiskavo. Obsojeni irredentovci. V Pulju so popevali ponoči po ulicah protiavstrij-ske pesmi višji gimnazijalci Decarli, Feruglio, Ronner, Irgolič ter davčni praktikant Wolker. Policija je kaznovala vsakega na 40 K globe. Vrhu tega so dijaki izključeni iz vseh avstrijskih šol, "Wolker pa iz državne službe. Šole so zaprli v Tržiču na Primorskem vsled ošpic. KOROŠKE NOVICE. Ogenj je uničil posestniku Rešu v Podvesi na Koroškem gospodarsko poslopja. Škode je 3400 kron. Vzrok: neprevidnost. Med jedjo zblaznel. V Prevaljali na Koroškem je med jedjo zblaznel 221et-ni Simon Rezar. Šest mož ga je komaj ukrotilo. Zdravnik mu je moral dati morfija, da so ga mogli spraviti na železnico. HRVATSKE NOVICE. Nesreča na lovu. Nadporočniku Frideriku Krenliču v Zagrebu se je na lovu po nesreči sprožila ob nekem grmu puška. Strel je nadporočnika, ki je doma iz Brežic, tako nesrečno zadel, da je na mestu umrl. Rudarski pridelki na Hrvaškem. Po statističnih podatkih se je pridelalo na HrVaškem in v Slavoniji 1. 1005 za 21.589 K železne rude, za 523.793 K sirovega železa in za 1,299.675 K premoga. Delalo je 2095 delavcev. Železniška zveza z Dalmacijo. Za-darski "Narodni List" javlja o razgovoru grofa in mnistra zunanjih poslov Goluchowskega o ekonomskem stanju Dalmacije. Goluchowski je rekel, da ni več sumnje, da bi ne dobila Dalmacija železnice in to ali preko Bosne, ali preko Like. Najdba petroleja v Dalmaciji. Kmet Ivan Radič je odkril v Doljanah pri Metkoviču bogat studenec petroleja. Studenec je kupila neka ogrska akcij-iska družba za 100.000 K. Izkrcevalne vaje v južni Dalmaciji. Pri letošnjih izkrcevalnih vajah v južni Dalmaciji bodo uporabljali izkušnje ruske-japonske vojske.Kar se tiče bro-dovja, bodo te vaje največje, ki so se kedaj vršile v Avstriji; v akcijo ne bode stopilo le brodovje, ki sedaj o-pravlja službo, ampak tudi rezervno brodovje, ki je sedaj vkrcano v Pulju. Ravno tako kakor leta 1902 bode sovražnik svoje čete prevažal na zasebnih ladijah; poleg tega bodo uporabljali torpedne napade, brezžični brzo-jav, zrakoplove, golobe-pismonoše in razne razsvetljevalne aparate. Tudi mine, ki so se v rusko-japonski vojski tako dobro obnesle, se bodo uporabljale. V akcijo stopijo tudi c. in kr. jah- te, ter nameravajo oborožiti pomožne križarke. Proslava ogrske revolucije na Reki. Reka, 16. marca. Vlada je najprej prepovedala, potem dovolila proslavo ogrske revolucije. Včeraj so priredili slovesnost v gledališču, potem demonstrirali po mestu, pojoč ogrske pesmi. Pet osob je bilo zaprtih, BALKANSKE NOVICE. Avstrijske in črnogorske vojne priprave. Dejstvo je, da se Črnagora naprej in naprej. oborožuje in pripravlja. Avstrija motri te vojne priprave, ki so očitno naperjene proti njej, ter tudi s svoje strani dela vse, da se za-sigura. Črnagora je mnogo pridobila s tem, ker je pred kratkim sprejela v armado nekdanjega avstrijskega top-niearskcga nadporočnika, ki je bil odpuščen iz avstrijske armade. Ta častnik je bil poveljnik nekoliko kotorskih utrdb, pa radi tega zelo dobro pozna utrdbe v Boki kotorski. Ko je bil odpuščen iz avstrijske vojske, se je obrnil na Črnogoro in tam služi sedaj v družbi z laškimi častniki kot stotnik v topniškem liaučnem bataljonu. Bil je več let častnik pri 5. topniškem polku, ki je nameščen v Boki kotorsk^ Ker je večkrat zapovedoval v utrdbi Krivošije ter v notranji in zunanji lu-ki, je ta vrlo inteligentni častnik imel dosti prilike, da prouči utrdbe. — Kakor znano, je spojen Bar potom brezžičnega brzojava z Italijo. Sedaj so napravili Marconijeve postaje tudi v Podgorici in na Cetinju ter je cela dežela zvezana z brezžičnim brzojavom. Barska okolica je velike važnosti radi tega, ker vsled nizke obali je zelo pripravna za izkrcavanje čet. Iz Bara vodijo tudi dobra pota v notranjo Črnogoro. Važno je tudi, da so naučni bataljoni imeli zadnji čas večkrat vaje, in dejstvo je, da so bili pri teh vajah navzoči višji italijanski Častniki. V Baru so 18. febr. zopet izkrcali več Kruppovih topov, ki so jih že rabili v Skadru. — Črnogorske oblasti so odredile, da se ne smejo izdajati več potne listine za Ameriko onim moškim o-sebam, ki so sposobne za vojake. Prostolonasledstvo na Turškem hočejo izpremeniti. Doslej je bila navada, da je bil prestolonaslednik vedno najstarejši princ. Ta je bil sedaj dne 3. dec. 1. 1847 rojeni princ Ahmed Ke-mal eddin Effendi. ki pa sultanu ne ugaja. Zato bodo prešli tega ter bode postal prestolonaslednik četrti sultanov sin, princ Vurban eddin Effendi, mornariški poročnik, rojen dne 19. decembra 1. 18S5. Kralj Peter za Strossmayerjev spomenik. Ker je bilo akad. hrv. pevskemu društvu "Mladost" zabranjeno, da pride v Belgrad in priredi koncert na korist Strossmayerjevemu spomeniku, je poslal srbski kralj Peter odboru za Strossmayerjev spomenik v Zagrebu svoj prispevek za koncert v znesku 200 dinarov. Bolgarija in Turčija. Sofija, 22. feb. Turški komisar v Sofiji, Sadik paša, je poslal ministerskemu predsedniku Petrovu pismeno zahtevo, naj se po-zapro razni ugledni Bolgari, češ, da izdelujejo razsreljiva za macedonske vstaše. Petrov je odgovoril, da je ob-dolžitev neosnovana. I Zaplenjeni memorandum. Mostar. Cenzura je zaplenila memorandum na skupno ministerstvo za svobodo tiska, kterega je podpisalo nad 400 meščanov. RAZNOTERO STL Dijaška beda v Parizu. Med 1500 ruskimi dijaki, ki študirajo v Parizu, vlada silna lakota. Redki izmed njih dobivajo podpore iz domovine, ki ne znašajo nikoli nad^ 30 frankov mesečno. Drugi morajo preživeti cel teden s 3 franki, ki jih prejemajo od ruskega podpornega dijaškega društva. Beda je tolika, da je v zadnjem času u-mrlo par dijakov vsled% lakote. Zdaj se misli zavzeti za te dijake rusko vseučilišče samo. Kopanje in izpiranje zlate rude v Sibiriji v zadnjem času prepada. Po besedah "St. Pet. V jed." je glavni vzrok tega rusko-japonska vojska, h kateri so bili poklicani vsi rezervisti-delavci, tako, da v zadnjem času ni bilo in še zdaj ni dovolj potrebnih delavcev. Daljši vzrok nedostatka delavcev tudi je, da so slabo plačani, četudi v krajih, kjer se ruda koplje, je zelo drago, ker se morajo najpotrebnejše reči za hrano spravljati s pomočjo živine včasih 1000 verst daleč. Delavci morajo delati na dan 14 ur in morajo prebivati v stanovanjih, kjer bi kak gospod ne pustil spati niti psa. Kakor isti list poroča, mislijo nekteri podjetniki svoje rudokope prodati. Avtomobilska banka je osnovana v Parizu zadnji čas. Kdor si ne more sam kupiti avtomobila, dobi v ta namen posojilo od banke in si ga tako lahko omisli. Štirje umori ▼ predpnstno zabavo. V Rodde na Vestfalskem so vrgle v vodo maske, ki so se udeležile karnevala, štiri delavce. Trupla so potegnili že mrtva iz vode, medtem ko so maski-rani zločinci u be žali. Čudna svatba. V Ženevi se je poročila nedavno neka mladenka, ki nima ne rok ne nog. Kazali so jo v nekem »muzeju in tam s< je tudi zagledala v - nekega mladeniča-uslužbenca. Ženin jo je nesel v rokah v cerkev in jo držal tam ves čas tako, ter jo potem odnesel na svoj dom. Zdaj pojde z njo po svetu in jo bo kazal za denar. Ura mehikanskega cesarja Maksa se je prodala, kakor poroča 'Piccolo', v Madridu v zastavljalnici na dražbi. Ura je žepna in zlata in najbrže tista, ki jo je dal eesar pred usmrtitvijo abe Fischerju, naj jo izroči CharlotL Kupil jo je neki tujec za 1700 K. Ogromna globa radi pomanjkljivega kolkovanja. Pariško civilno sodišče je obsodilo novo panamsko družbo, da mora za vse spise svoje pravde proti kolumbijski vladi plačati predpisani kolkovni davek; v nasprotnem slučaju se jej odmeri globa v znesku 13 in pol milijona frankov. NAZNANILO. Članom druživa sv. Jožefa št. 12 J. S. K. Je je že pisalo o ženskem srcu. Izvrstni pesniki so to sree primerjali vrtu, polnemu pisanega cvetja, ali pa /tali posodi, nasuti z biseri, ali pa morju, zeleno Modremu, ki se mu v preeistem dnu šopirijo rdeči biseri in mnogobojne trave. Imenitno je vprašanje, so !i te primere upravičene, ali ne ? Mi pa tega vprašanja ne bomo razpravljali. Ako je žensko sree vrt, poln cvetja, je pa tudi resnica, da se tam med cvetjem in dišavo vije dostikrat kača, ali galantne je rečeno, ka-čiea, vitka mrzla! In ako je to srce posoda, nasuta z biseri in dragimi kameni, j temi di rejene, je končno to srce čisto, mirno .]*■ pa vendar ttidi istina. da a tu s<-ni med morske bisere in trave marsiktera hudobna riba te krasote, iz varnega in skri-'.i na nedolžni svoj In ako morje, priplai pisane t« U 17. Vi Bo njej — tisti koprneči človek! Hotela je prav varno pristopiti in izza skritega drevesa se ozreti proti njemu! Samo en pogled! Potem pa kot blisk od tod! "Ana!" Glas, s kterim je te besede izprego-voril, je bil mehak, iz srca kipeč. Gospodično pa pretrese strah. Kri ji zatopi lice in ne da se,popisati srd njenega srca. To je bila strašna nesramnost. da ni pričakoval nje na klopi, nje, ki ni hotela priti, temveč le iz zatišja . . . A sedaj je ta hudobni človek stal tik nje! Izza drevesa je bil stopil, da sama ni vedela, kdaj! Kavno pri njej na levo je vodila steza v gozd. In glejte, še pogledala ga ni, ampak plaho je zbežala po tej stezi v temni gozd! . . . * * * * Strah je bil preobdal dekleta. Vse moči njene duše so se uprle, uprle proti njemu, ki jo je videl v takem položaju. Dalje in dalje hiti! Trnje ob stezi ji trga nežno obleko. Ali ona tega ne čuti in ne opazi, da se je mrak ulegal med grmičevja in da so se pričele že pa zopet resnično, da se med no£ne sence razprostirati pod košati-rotinami nahajajo tudi pona- mi vejami. Morala mu je uiti! Ali ne-iinooko slepeče dragocenosti! sre£na usoda! Steza jo pripelje do precej širokega jarka. Deževje ga je bilo izkopalo v teku časov, globoko izkopalo. Ozka, samo pastirjem služeča in nekdaj obe strani vežoča brvica je ležala globoko v prepadu sedaj. Zadnja ploha jo je bila ndplavila. Xa levi in desni tik stezi pa se širi gocio trnje. da ni moči preriti teli seči. Med vejami so se bile naredile že tako čudne teme. da Ana že pri goli misli sko-prni, da bi ondod iskala zavetja. Ubogo dekle je v grozni stiski. Naposled se pa skloni tik debla ne mehki mah, da bi ga ]>očakala. In čemu bi se tudi bala? Moral jo bode pustiti nri miru. da odide domov po poti, ki je prišla j ki njej. Njen preganjalec pa je prihajal po- pn MJ »fc imela še dobro, e, ki je bilo pol-deviške samozavesti, u. ko se je bila po Bo-ih zavedala, ji je ski-ji razburila mirna vr- e dolgo premišljevala 1 bilo to? Vedenje se ni dalo opravi- j nega, ne ['rt "Prepadu" bo... I vedeJ Ja se mu krasni plen ujarae v to skrbi.' . . . Kaj ji j čakal, sedoč na tisti stališča I-asj za nj0 Poznal je kraj in dibro uno sebi nastavljeno mrežo. Kakor je upal, tako se je zgodilo, prevzetno srce njego- | Bojef-.e se kon(xno stisne k stare- mu deblu, ki je z mahom obrastlo razprostiralo veje nad njim. Njena bela obleka 111 pa še bolj njen beli vrat se črtata od temnega mraka. Gozdni po-nočni duh pa je napolnoval prostor na okrog. Ali vsa srčnost se je bila raztopila I v njeni duši. Z rokami si je zakrila .0-■ brazek in skoraj udano pričakovala njega. Nočna pogozdna tihota je bila I prišla tudi v njeno sree, in ko je tako tu slonela, }e je bilo skoraj — strah! 1. ( lega opaziti pa \ e bilo temno, in ti, »i! In >d bolečine in razdraženega iskalo, ker nje ne bode! In 1 i, kar zapovedal ji je! Meni nič. zapovedal! In s tistimi ;il . . . ali oči ima v resnici 1-0k je, tako visok, da bi jo .zdigTiit u ko bi se mu hotela i oklenili . . . Tu pa je sto-Ana liifiotna na prepovedano • silo je otresla take misli z ice, s srdom, tako da je bila a. da se ji oči lesketajo v so- V slučajih nesreče Iivijenja udov, ako skoči kost iz svojega ležišča itd. rabite takoj Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain Expeller. On suši, zdravi in dobavi udohnost. Imejte ga -vedno doma iti skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno znamko sidrom na etiketi. V vseh. lekarnah po 25 iu 50 centov. F.AD. RICHTER & CO. 215 Pearl Street, New York. vite pr «8» 2 & cvetju. Povsod se dvigajo mlaji proti nebu in vihrajo pisani trakovi! Pred eerkvijo pa stoji velikanski slavolok z znanimi prekipečimi napisi; okrog tega slavoloka je razstavljal in urejal vaški učitelj svojo mladino ter ji za-bičeval, kako se ji je vesti ob škofovem dohodu. Za vasjo v bregu je plapolal ogenj» strelci so nabijali topiče in v žrjavici belili palilno železje. Sedaj in sedaj but i strel, da se pretrese hrib in dol. Vmes se oglašajo zvonovi visoko v domačem stolpu, kakor tudi v podružnih stolpičih po hribovju na okrog. (Dalje prihodnjič.) Slovencem in Hrvatom pri^ v' poročam svoj & SALOON I v obilen poset. Točim vedno & sveže pivo, dobra vina. in whiskey ter imam v zalogi zelo fin© ^ srr:odkc. Rojakom pošiljam denar= ^ jevsturodomovino W hitro in poceni; preskrbim pa-robrodne in ze'.ezni- ^ ške listke. V zvezi sem z g. Frank Sakserjem v New ^^ \ orku. £ velespoštovanjem Ivan Oovže, Sly, Minn, JOHN KRACKER, tlW 81 Clair St., $ š t: da se je ta »noči, v po- N i j tak _ »ama pri sar pove* a i»n- IJ Sa j -i nimata ničesar povedati bi m' govorilo, ko ju kdo videl! jo privzdignil, ko bi se mu ravno krog vrata ... In zopet je bila •misel! A zopet je morala s silo •e jjiavice, ki jo je tedaj gospo-Ana stekala v Lelo blazino, e bo prišla, ne! Tisočkrat ne! klonila se je kvišku in podprla r. roko ter zrla v temo, rjavo te-pred dušo ji stopi živa podoba, a i«* p: 1 *' Pn-padu' \ v katerem ližavski potok šumeč čez pečine, lost v reko, mimo Grčave tekoč. Prepada" na leseni klopi pa se-■ Lesovej in grozno zre in -rila stiska pesti, časih pa gotovo, : dvoma gotovo, malo zakolne! . . . je ni, prav resnično je ni! V tem-ioč tK) čakal, Čakal brez uspeha! o tem pa ji je glavica padla na me-vzglavje in iz misli se ji je hipo- Kar se začujejo njegovi koraki! Se krepkeje si zatisne oči. Prijazno ne bode sprejet, ta človek, ki jo je sam, edino on sam vrgel v tak položaj! 1 'Ana!" izpregovori in zdajci obstoji pred njo. In mehko prime njene ročice, da bi jih odpravil od razburjenega lica. To se mu sicer posreči. Ali ko hoče privzdigniti tudi glavico, da bi ji zrl naravnost v obrazek, to se mu ne posreči. Srdito, prav gotovo srdito obrne pogled od njega ter zre A oti sencam v logu, kakor bi ji bile te dokaj prijetnejše oil njegovega obraza! Oni je držal njene roke. In ko le neče razburjenega obličja obrniti proti njemu in ko čuti, da se ji tresejo te ročice in da pričenja jokati, reče do-brovoljno: "Ana!" In potem privzdigne to drobno oso-bico k sebi, ji položi glavico na svojo ramo. položi prav rahlo, takisto, kakor se vzame otrok v naročje ter se mu položi glavica na ramo. Nekaj časa je sicer skrivala, sramežljivo skrivala razburjeno lice, aH viri nam pripovedujejo, da se je bila potem , ko jo je nosil po slabi stezi in . , ji rahlo govoril sladke in mehke bese-11.a izbrisala zanimiva podoba. Preden . , - , ,, _ . v , de, kmalu umirila ter se mu oklenila pa je nasa Ana zaspala, je se culo v sobi kakor ihtenje . . . jok . . . Kako je to prišlo, ne vemo. Čemu bi se bila tudi jokala t . . . Saj je tako gotovo vedela, da jutri ne pride k Prepadu. ritk (J 7 N okrog vrata, se naslonila z drobno glavico na njegovo ramo, si zatisnila oči in poslušala, kar ji je govoril. Viri nam še pripovedujejo, da se je Ana vdala v svojo usodo! In ko je pri-* * * I šel Bogomir Lesovej na mesto, kjer so lnce je bilo skoro zatonilo. Ko- veje globoko visele na stezo, tako glo-i-vi gostdi >0 se pripravljali k po- boko. da je moral ukloniti svojo glavo, potih: i;i je -ap:i, ki je med je poljubil pri tem vroče dekletovo lini. šun ela |h> njih vejevju. e(>r Ana pa se je bila že tako zelo uda--podičua Ana je bila izmuznila ]a svojj USodi. da je tudi tedaj ostala ■.aw. Hotela je biti sama. Na ve- mirna. In ako nam viri govore resnico, • lako prijazen izprehod v pomir- ; . oklenila bele roke še tesneje okrog jenih gozdih! K njemu ni hotela, seve da ne! Ali videti ga, od strani ga videti koprnečega in njenega prihoda brez uspeha pričakujočega — to bi bila radost! njega Pri Prepadu" stopita skoraj tik roba ter zreta v doline, tja na belope-neeo reko. ki je dre vil a globoko pod njim« svoje valove. Bila sta srečna. Prav tiho izgine v gozd in koraka jn v tisočeri radosti koprni dekle po pod širokimi kostanji. A ne po prostorni poti — Bog varuj! Temveč po stranski stezi, o kteri oni gotovo še vedel ni. Pred malo dnevi je bil dež pomočil pota v gozdu. Še so tuintam stale mla-kuže in naša gospodična je morala se- li jezovih poljubih! Tudi tu — zunaj — se je napravljala skoraj noč. V dolu, v P ako ve u pa zapojo tedaj zvonovi in možnarji pokajo. "K jutranji birmi je doše> knezo-škof." pravi Ana, "in njemu zvone*." "Veselo zvonjenje," odgovori Bo- Priporoea rojakom svoja izvrstna VTNA, ktera v kakovosti nadlkrilju-jejo vsa druga ameriška vina. Rudeče vino (Concord) prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba) po 70c galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRINJEVEC, za kterega sem import iral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $2.50 galona DROŽNIK $2.75 ga-lona. — Naj man je posode za žganje so galone. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKER 1199 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu % Caicagi, IU.. kakor tudi rojakom po Z jed. državah, ftti da sem otvoril novo urejeni $ saloon pri "Triglavu", $ 617 s. Center Ave., Chicago, 111., w blizu 19. ulice, jf kjer točim pristno uleža^o Atlas-{j) pivo, izvrstni wLiškč>. ^ajje.ja |il vina in dišeče smodke sc pr; trseri ^ na razpolago. .Nadalje )c vsakem« 'ji na rarpolaj;o dobro urejen > keg-Ijišče in igrclna miza (pool table). £ Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse $ bodem dobro postregel. Za obilen obisk ie priporoča i •> Mohor Mladič, # ft 617 So. Centsr Ave., Chicago, III. ;:JL'. ...iL '1 • . . JL r ' Domače podjetje. STAR LlfpcUNARD LINE PARNŽKS PU1UJ1BJO mm O TRSTOM, REKO IN NEW YORKGKi, Prakoiuorska ^aroorodna dnifta MRudeča zvezda" posredune redno vožnje s poštnimi pamiki med New Vorkom In Antwerpesos:«" * 4 ♦ ♦ ♦ ♦ Phiiadclphijo in Antwerpeuom Trciste* pczžikč a sios^ečimi nohtnimi Daruik?. VADEHLAKD «»i «1)2« 12017 ten.IMNIiND.........12760 tor; 2EELAND.............U05 ton. i F!NNUND..............I27S0 icr, Pri cenah c*. mcdkiovje so vpeštete t 5»© potrebščine. dobrt-tirana« najboljša p..stretba. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših m na■prijetn-jj^ib za potnike Iz u. v Avstrijo: na kranjsko, Štajersko. Koroško, Primorje, Krv«tsko, Dalmacijo ir druge tiele Avstrije. Is NEW YORKA odpljujejo pamiki vsako soboto od 10.30 ur dopo-Indne od pomola štev. 14 ob vznožiu Fulton Street. — Iz PHILADŠE* PtIUlE, vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Streets Glede vprašan; uli kupovanja voinilh listkov se je obrniti na; IfABNTKI IMAJO JAKO OBSEŽEN SSOTU ZA SET AN J K POlTflKOt POKBIT PROSTOR TRCTiE«^ (lAZBED. odpluje i7. Xew Vorka dne 10. aprila. odpluje iz New Vorka dne 24. aprila. odpluje iz New Vorka dne S. maja. vi CTLT0N1A, 3LAV0K1A 111 PAN r« 0X1A so parmla no cva i*ka Ti paraiid so napravi jem po iiajnoi ojšem kroju in zeio p r: klada sa tretj' razred JEDILA £0 dobra i 1 po t d ii ozn trikrat na ds* pc •vai poBtrežena * Vožnja listke prodajajo poctlafiče.u agentjs tn The Gunard Steamship Co., Ltd., Si firaaewtf * Slew Yorfe 67 Dearborn st 126 State St Boston — O C= VA ZNOI Slika predstavlja t;ro za iro-fpode z zlatom prevlečeno in dvojnimi pokrovi, velikost 16", Tn je pičena za 20 !et. Kolesovje je najboljšega amc-rikitnskega izdelka ^ Elgin all Springfield na 15 kamnov. Blago se pošilja r.a zahtfvo 'n stane sedaj samo Jed ina CeŠko-SIavjanska — protitrostna pivovarna družb o. ixujforti- —--v Clevelandu, A^ari iz najboljšega amerika'»ske*;:i s^udu in i ranega češkega hmela i/ Žatra pravo plzensko pivo 'Prszdroj'. Kdor enkrat naše pivo poskusi, ne !>o zahteval dni-z?ga. Radi te-a, rojaki, zahtevajte od ir »stilnit;:rjev edinole plzonsko pivo "Prazdroi". Podpirajte le one, ki vas os vo boju jej o od trustove^a jarma. Naša pivovarna nabaja se na "Osiiojj nasproti Wheatland in Homewood St. — Matej Bečko, kolektor. : $13.00. Za obilne naročbe se priporoča in beleži z velespoštovanjem Jacob Stonich, 72 E. Madisor. St. Chicago, II!. - ■ o O Cr: Comoapie Generale Transatiantique. [Francoska parobrodna družba.] SERB* Box 213 Cenjeni rojaki! Veselilo naju bode, ako se oglasite v najunem saloonn "Eagles Nest Saloon95 v Bed Lodge Mont, kjer je postrežba takorekoee up to date. »Spoštovanjem Nelson & Yurach? gostilničarja. I Red Lodge, Mom. 5 ■■ Vili -Vb' Največja krščanska tvrdka za izdelovanje društvenih zastav, regalij, znakov,' čepic in klobukov V AMERIKI E. BACHMAN, Sou »o. Centre Ave., Ohicago, 111. Velika zaloga zlatih znakov (gumb in igeD za vsa slovanska društva kakor: slovenska, češka, hrvaška, srbska, slovaška in ruska. Postrežba točna iu solidna. EšF Pišite v slovenskem jeziku po moj veliki ilustrovani katalog (cenik) katerega pošljem hitro in brezplačno. Na razpolago imam na stotine zahvalnih in priznam.h pisem od slovanskih društev iz Amerike. Z odličnim spoštovanjem E. BACHMAN. * ■Ssii^jCŠBS DIREKTNA ČRTA DO HAVRE. PARIZA. SYICE. INOMOSTA !N LJUBLJANE. POSTrSI PARMKI SO: ."O" kon;>kih mofu ''La Lorraine" na dva vijaka.. "La Savoie" ,, ,, ,, "La Touraine" „ ,, ,, "L'Aquitaine" ,, ,, ,, "La lireta^ne"................ "La Champagne" ........ "La Gascogne"............... . 12,000 t« ..J-."1- , . . lt».M •• , s (h ii) Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki od pin jejo od sedaj naprej Tedno ob četrtkih ob 10. nri dopoludne iz pristanišča št. North Hirer, ob 5IortonSt.,N.I. *LA LOKHALNE La Clnmpaj^ne *LA SAVOIR •LA PROVENCE •LA LORRAINE Parnika 12. apr. 1900. *LA TOURAINE 17. maja 11)00. 19. apr. li)0G. "LA SAVOIE 24. maja 1906. 2G. apriia 190ti. "LA PROMCNCE 31. maja lflOG. 3. maja 1906 *LA LORRAINE 7. junija 190G. 10. maja 1900. "LA TOUBAIXE 14. junija 1H0G. La Gascogne La Bretaene 2 zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. POSEBNA PLOVITBA: 14. aprila 1906. La Gaseoirne 12. maja 1906. 21. aprila 1906. La Bretajme 19. maja 1906. S temi parniki potujejo samo p o t n ik i 2. in 3. r a z r e d a. D/l* Kozmitiski, generalni apent za zapad, 71 Dearborn St., Chicago, lil. ? "SJtrtP rr^ daj pa sedaj nekoliko privzdigniti dol- g0mir? < iz vrptnt smočke., ... . .. Imam vedno pripravljen dobei h prigrizek. "otnajoči Sk^enci in Bi. ?fttje doW.. - ....... . stanovanje in hrano j ■ tirnn nirlrl ccni PoStlfl • proci nizki ceni. iba solidna.. Za obilen poset se priporoča FRIDA VON'KROGE 1*9 Greeawkb Street, New YmL MSTBB-AMEBICAS IIP. kt^uldi-Mi p(»tri pnrnlkl ^FRANCESCA" Odpluje 24. aprila. "SOFIA HOttENBHRG" odpluje 9. myj:,. "GIUUIA^ odpluje 15. maju. "GEORGIA" Odpluje 29. maja. V02 ljo med .New Vorkom, Trstom In Najpripravnejsn in najcentj^a parorronna frta v LjoMJano m sploh na Slovensko. Zelemiea velja do Ljub ljane le SO centov- Totuiki dospo i^ti dan i»a pamik. ko od dom a gredo^