lahsjajo 1. in 16. vsacega meseca. Ceca jim je za celo leto 1 gld., za poi leta áO kr. — NaroťnÍEO in dopise sprejema J. Krajec v Novem mestu. Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" natisniti dati, plaťa za dvostopno petit-vrsto 8 kr. z& enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Gospodarske stvari. Doleujski vinogradniki, branimo se strnpene rose ali peronospore z vso silo! (Sonef.) Cas zíi piTo èkrojiîjeiije je pi-oti^koncu aprila, tikoma predeiij zaéiio trte cveteli. Cas za drugo škropljenje je pa koncem raeseca junija, začetkom meseca julija. Škropiti se zamore ol> lepem in oblačnem vremenu; od zg^odaj zjutraj, skozi celi daii, do pozno zvečer. Ako tikoma xa .-^kropljenjem nioćiio dežuje, hasne škropljenje malo, Zafû je potrebno za to delo že lai; čas izbrati, da po škropljenji ne dežuje par dni. Ko se je prvič priporočalo škropljenje — to bilo je leta 1884, se je rekio, da se mora lako gkropiii, da se od zdo-laj zmoči listje trt, liaiies se to več ne priporoča, ker je dognano, da se ^'liviea za.seje na zgornjo stran listja, in poznejši se le preraste skozi iistje na spodnjo stran. Zadostuje toraj , ako se trte sploh poškrope, ne glede na to, po kateri strani listja, (.'im bolj se trta zmoČi, tim boljše je. I>a se škropljenje kar le mogoče hitro in popolno vr.si, in da se preveč tekočine ne potrebuje, se rabijo za to delo posebni stroji. (masinej. Take stroje izdelujeta tudi dva slovenska rokodelca, namreè g-. Janez Mesosiiel, kotlai' v Vipavi, in ])a g. Edvard Piani nšek kíepar v Ptujem na Štajerskem. Prvi jih izdeluje po 21 gld,, drugi pa po 24. Kateri da so boljši, pač ne vemo, ker jih nismo skusili. Take stroje izdelujejo tudi ,se dragod. Administracija časnika „Weiiilaube", v K]o.stenieubiirgu pri Dunaji jih ima mnogo na prodaj. Stroj omisliti si zamore pa le bolj premožen posestnik vinogradov. Za revnejšega je 21 ali 24 gl. že težko zmagljiv potrosek. Zato priporočamo za naše manjie vinogradnike škropilno pripravo g. K. Dolenca, vodje na Grmu. Ta obstoji, kakor pridjana podoba 1,, kaže iz čisto navadne brentice, kakor,šne imajo v nekaterih krajih za vodo nositi j potem iz kaucukovegři — gumilastičiiega — če-vesa 7c in pa čisto navadne iz sirčja narejene metlice, katero škropilec v roki drži ter ž njo škropi. Tekočina priteka po kaučnkuem cevesu in na to iiatakiijeni kositarski cevi sama v metlico tako, FDBIJiTlI, Vsem se pa res ne more vstrečil Henrik IV, francoski kralj je govoril večkrat: prej ne mirujem, dokler ne hode mogel vsak kme: v mojem kraljestvu vsako nedeljo obirati — pisko. Tako je želel blagi kralj osrečiti svoje podložne. Pa zakaj to omenjamo? Bomo precej povedali. V zadnjih „Novicah 1. leta je bilo brati, da naš kmet jé kokos le. Se je sam bolan ali pa kokoš. — Mi gotovo nismo hoteli s tem reci dru-zega kakor, da se pri nas žali Bog, kmetu ne godi dobro, da si sploh ne more privoSiti kaj dobrega, ker mora dati za druge stro.ske. Mislimo, da to pač nemore biti razžaljivo za nikogar; in Vendar nam je piaal nekov neimenovan oče, — po jeziku je videti, da je Belokranjec — tako-le: Večkrat ste aji dobro zasolile, pa r.udi zdaj na klepu. Ali mislite Vi, da kmet ne more ali ne ne nič boljšega pojesti? Jaz imam hvala Bogu, zdravih kapunov in puranov in gosi — pa lahko katero pojenj — zdravo!" In slednjič pravijo razjarjeni oče, da uže pet let prebirajo „Dol. Nov." gedříj jih pa več ne bodo — in da bodo tudi druge nagovarjali, naj jih pusté, ces, da „Nov." kmeta ne spoštujejo. (tče Belokranjski, zadnjo VaSe besede so, zarad katerih se moramo raalo z Vami pečati — sicer bi bili molčali. Oče, mar mislite, da ne privošimo gosi aii koko.ii Vam in Va.sini sosedom ï Verjemite nam — iz srcfi Vam jo privošimo, magari — vsaki dan ter Vam želimo dober tek! Da, Želja naša je, da bi bili vsi bralci „Dol Novic" tako srečni, kakor ste Vi, da bi si mogli vsaj ob nedeljah privoščiti kaj „letečega" — zasluzili bi pač, vsaj delajo in se trudijo v potu svojega obraza. Hvalite Boga, da je Vam, oče, to mogoče. Dobro pa vemo, da veliki), velika večina naših rojakov tega ne more; to vemo, ker smo sami rojeni pod slamnato streho. Povejte oée, ali se pravi koga zaničevati, če se dajo ni treba gele omakali, ampak ie naprej ž itjo škropiti. Da pa tekočina, .skropeČenni človeku rok ne omaže, in da se mii .sfiloh tekočina po cevesii iz metlice po obleki ne odceja, za to je metlica vtakiijena t neki ko-sirarřiki oklep, kakor to kaže podoba St. '2. Črka zaznamviije kositararsko cev, na katero je kanČukovo čevo iiatakrijeiio. Po obedveli p vi taka škropilna teko-Foiidba si 1, ^ niia iz bren- tioe v metlico i^. Crka u zaznamuje pa kositarski oklep metlice. Za škropljenje pi'av visokih tri, kakoršnili je žali Hog'! na Dolenjskem dosti preveč, ta naprava res da ni pripravna; a zboljša se lahko s tem, i'à se brentica namesto na g-oleni hrbtu.na posebni nosilnici nosi veliko vise. Vsa ta priprava stane s brentico vred k večemu le 2 gld. Primerne metlice fi kositarskini oklepom in kauČiikovini cevesom boile i)rodajal g. Fr. K a šteli c v Kandiji pri Rndolťovem. Zdaj gre Podoba st. 2. to-le o škropljenji omeniti: Že v zailnjih „Dol. Novicah" poprašuje J. Božič, ali ni morda apno samo zavoljo teg-a, da se vidi, kod se je vže škropilo? Na to gre odgovoriti , (ia ne ; kajti apno samo je prav dobro sredsivo zoper strupeno roso. V pričetku se je rabilo samo apno. Zraviio tega pa apno rep za-ziiamvnje, kje da je vže bilo .■^kropljeno, kje ne, kar ima zopet svojo vrednost. Nekateri mislijo, da Škropljenje z bakrenim vitrijolom stori vino nezdravo, strupeno. Tudi temu ni tako; kajti kemiČiia preiskava in ohÍ!a skušinja Je dokazala, da je vino, napravljeno iz škrop-Ijenega grozdja, popolnoma zdravo, tako zdravo, kakor ono iz neškropljenega — Toraj ni nobenega pomi.sleka zopei' škropljenje, in zato le na delo o pravem Času. — c. le pove, kar je sploh znano? Kje smo pa sicer zaničevali, ali kje nismo spoštovali kmeta? povejte! Morda ga zaničujemo, ker povemo napake? Ali smo moi'da mi Slovciici — Dolenjci uže popolni? — Ne, brez napak je samo Hog. Ce torej povemo, kako bi bilo ravnati, da bi se laglje sha,ialo, s tem še ne zaničujemo kmeta, ampak mu želimo le dobro — ali če hočete, s tem bi radi kaj pripomogli, da bi si naš ljubi kmet res laglje privoMl zdravo kokoš, kakor si je more sedaj — oče, vi ste krivo sodili, le zgrevajte se! Z dobro vestjo lahko reiemo, da so se Novice ustanovile sanm zato, da bi se našim ljudetn pomagalo k večej omiki, večemu Wagosranju — nikakor pa ne v lastno korist. Le pomislite 24 pol dobite v letn za TB kr., ker '24 kr. velja poštnina — toraj pride na list tri in ena šestinka krajcarja, in pri tem naj bogatimo! Novice bodo delale, kakor doslej, in upamo, da v zadovoljuost svojim pridnim bralcem, — Vsem pa se Bog ne «streže, kako bi mogli mi? Kiij je novega po avstrijskem cesarstvu? Dil novega leta sem se je pisalo po časopisih skoro ediuo le o tem, ko se vrše pogajanja med Čehi in Nemci, katere si je vlada prizadevala sprijazniti, kar se jej je tudi posrečilo. To spo-razumljenje zadeva v prvi vrsti Nemce iii Oehe na Češkem, kjer sta se ta (Iva naroda zelo dolgo in budo med seboj kavsala in ravsala, tako da je to že ministerstvu in ijresvetlemu cesarja preveč bilo. Morale so toraj mogočne in veljavne osebe posredovati, da se je doseglo neko pomirje. Izdale se bodo na podlagi storjene pogodbe raznovrstne postave, da se poležejo narodni prepiri. Ločeni bodo v bodoče ])ri giasovanji v češkem deželnem zboni Nemci in Oetii, razdeljeni bodo odslej na Češkem Nemci in (Jehi po okra.jib, dobili bodo Nemci svoj, Ùeiii svoj deželni šolski svét, vsak narod posebej svojo lfmPtij.sko družbo ali kulturni svet, svoja višja sodišča in drugo, S tem razdeljenjem po pregovora : „Vsakemu svoje", bode raoïïla narodnostni prepir na Ceckem nekaj po-nelial. kajti Nemci so laje z iloseženim sporazum-Ijenjem veliko dosegli. Tako bi se moralo narediti tudi po vseh deželah, kjer se eden narod zatira, zla^sti bi Ijilo potreba za nas Slovence na Koroškem, .Štajerskem in Primorskem. Slednjič bode* pač tudi pred naíí prag piisijalo zlato sobice. Nemci .se uže sedaj boje, da Id vtegiiili Slovani tudi drugod dobiti svoje pravice — zato upijejo, da se to ne sme V íržaákem mestnem zbaru se [talijani nečejo loboljïati in kljubujejo tisti vladi, katera jim niko i noče nagajati, kader imajo svoje volitve. Ti Tržačani hočejo pepel umrlega italijanskega pesnika iz Rima v Trst pripeljati, čeravno jim je vlada to prepovedala, češ, to ne gre, da bi se lodiožnik tuje vlade tako častil, zlasti ne, ker je ;il Avstriji sovražen. Državni zbor se bode 'ó. tebniarja zopet odprl ; nekaj dni v mesecu januarju je 7.ijoroTiiI he Čeřki deželni zbor. Matljari so še vedno stari — vse narode pod svojo krono pritiskajo, kolikor moreio. Razven Hrvatom usiljujejo vsem madjarske sole. Runiunci pa svojih otrok norejo pošiljali v take Sole, laje so si napravili lastne domače, akoravno morajo za soIo dvakrat plačati. Kaj je novega po širokem svetu? rmrl je edini brat italijanskega kralja Amadeo, kije bil nekaj let kralj na Španskem, kjer g'a niso marali. Portugalci so nevoljni na Angleže, ker so jim skoro po krivici z vojsko iiiigaii, pa si pomagati ne morejo. Trgovci odpovedujejo naročila, katera so bili napravili na Angleškem. .Anglija viegiK' ladi tega trpeti pri kupčiji. To je vzrok, da sedaj uř:e pi.sejo po časopisili Portugalcem bolj prijaxno. V Bolgariji bodo imeli volitve; v nmago krajib so uze oklicane. Rtuli tega se je začelo po vsej deželi pébanje i delovanje kakor povsod ob fakej priliki. Na Rusi^em je baje lakota v Gubernii Kn/aii. Na Francrskem je velika needinost tuili med boljšimi poslanci, — iiato ne morejo doseči kaj vspesiiega Zavezne države amerikanske iinujo preveč denaija, ne vejo kani z njim ("ko bi ga hoteli nam dati —mi })a imamo dovolj hikinj zanj!) zato bodo napravili novih vojnih ladij — in tudi kako novo deželo bi si radi pridobili, da bi imeli kamo potrositi denar! Piše sc nam: Iz Novega Mesta. — Zgubili smo zopet moža prave stare poštene korenine — Antona Kalčič-a — trgovca; nesli smo ga k počitku 21 janusrja Paè ga je trla nekaka naduha nže mnogo let, »li prava bolezen, ki ga je preselila na drugi svet je b'ia le kratka. Pokojni je bil mož značajen, odkritosrčen, pošten, uároden. Hlimbe ni poznal, iz oči v oči mu je bilo geslo. Z modrim gospodarstvom si je pridobil lepo premoženje, 8 katerim je pomagal tudi narodnej stvari. V tem zasluži pač prav odlično mesto. Koliko je dal mož za „Narodni dom!" kolikokrat je preložil on s svojim denarjem, kadar je prišla narodna reč v kake stiske ! Pa tudi osebno je mnogo koristil nasej stvari v prejšnjih letih kot Jako spreten igralec. Kot šaljivec na odru je bil nedosežen; ako se je le prikazal g. Anton na deskah — vže je bilo občinstvo v smehi]. Bil je tudi jako v glasu kot pošten trgovec — slabega blaga bi pri njem ne bil dobil za drag denar, ker ga ui iinel nikdar v hiši. Poštena roba, za pošten denar — to je bita njegova beseda. Po zvonanjem je bil priprost, da bi jt; ^edel mnogo ter govoril več jezikov; videl ú ga vedno v enej ia istej obleki. Bil je pravi alov^oski korenjak, kakoršnib nam p(.manjku)e. Btdi œn veČDi mir ! Iz Višnje gore. — Tudi pri nas kaj radi prebiramo podnčne ^Dol. Novice". In kako bi ne! Saj vedno „Dol, Novice" tako iz srca govoré v ljubezni do dolenjskega kmeta, da se človek v svoji bedi olfij'arfga čuti preb'raje njih prizadevanje, ko vidi, da so Èe îjud.e na svetu, ki ž njim sočutje imajo. Čudili bi se zual kedo p tem, da se TPDdar le redko kedaj nahaja kak dopis iz tega kraja v „Dol. Novicah", Da, morebiti si mislite, da tnkaj spimo zimsko spanje, kakor neka vrsta živali, pozabivsi na svet ia ca vse, kar se okoli nas godi. Res, da ne mešamo sveta z veliko kuh&laico in tudi postbnih veselic ne prirejamo, da bi vsporede in vabila po Časopisih naznanjali, vendar tudi mi hitimo po napredku, zavržeme staro io pripravimo si novo. V dokaz temu lahko Vam navedem slovesnost, ki se je pri cas vršila 12 t. m. Ml Višnjegorčanje, od nekdaj za vse lepo vneti, smo si omislili nov križev pot. Napravil ga je g. I, Poglajen iz Št Raperta prav lično v renesanakem slogu. Blagoslovil ga je preČ. g. o, Evstahij Ozimek, gvardijan v Ljubljani, že od miadosti Višnjegorčanom znan in prijatelj. Zato smo se pa toliko bolj veselili, da je preČ. g. na našo srčno željo prevzel blagoglo vije nje, Z radostjo smo ga poslusali, ko je preč. gospod nam tako ljubeznjivo priporočal posebno pokorščino, ter z mladeniškim ognjem in polnim moškim glasom govoril, dasiravno je gospod že pred 63. leti r ravno tej cerkvi stregel dubovniku pri daritvi sv. maše. Bog ohrani še preč. gospoda, kličemo zato vsi župljaoi! — Slovesno sv. mašo imel je naš domačin č. g. Župnik Jakob Dolenec, pri slovesnosti bilo je mnogo sosednih gospodov. Jako lepo je to slovesnost povzdigovalo, da molčim o drugem. Še posebno izvrstno petje pod vodstvom tukajšnega g nadučitelja. Za godbo jako nadarjeni in marljivi gospod povzdiguje sicer pri vsaki priliki cerkveno petje, a pri tej slovesnosti je pokazal pa še posebno svojo izurjenost. Hvala in Čast gospodu, da tudi na tem polju dela za prebudo našega ljudstva. Ni mi treba omenjati, da je mnogo vernega našega ljudstva prihitelo tudi iz sosednjih župnij. Vsi smo z veseljem poslavljali se ta dan od naše župnijske cerkve in radost se je vsakemn brala na obrazu, ko je videl hiŠo božjo okrašeno z novim križevim potom. V tej navdušenosti je tudi vsakdo sklenil, da se hočemo kmalo, če nam Bog le kako dobro letino pošlje in nam ne bo tako šmentano buda za deDar, lotiti še velikega altarja, ker tadi že po drugem ^pije, kakor, da bi ga bilo menda Bram pred DOvim križeyim potom. Dij Bog! Z Rake, — Poroiilo o umeriem vpokojenem učitelju Alojziju Malenšeku v zadnjih „Dol. Novicah' je treba popolniti. Raajki le bil blaga ia poštena duša. Fiojen je bil 1. 1812 ua Raki. lukaj je bil tudi 39 let uiitelj, Potlej je zbolel, Namesto da bi vzel odpust in Čakal, da mu po novih Šolskih postavah odmerijo pokojnino, stopil je v pokoj brez pokojnine. Le nekaj miloščine je užival kot umirovljeni nČitelj. Bil je pa ranjki na Raki tadi 16 let Župan. V tem času nt bilo nikoli občinske naklade, izimši menda eno samo leto. Gr. Malenšek je kot Župan namreč vse občinske zadeve brezplačno opravljal, hodil je brezplačno okrog in še papir iz svojega dajal za občino. Bil je torej v resnici prav domoljub. Kako so ga občani Čislali, pokazal je lep pogreb, katerega se je cela občica vđeležila. Take časti je ranjki tadi zaslužil. Bil je v resnici blaga duša. Svojim občanom delal je raznovrstna pisma brezplačno, če mu je kdo hotel plačati, odrroil je: Kaj boste plačevali, vsaj ne morete. Dijake je kaj rad imel. Tako n, pr. sedanjega blagega poslanca, g Pfeifer-ja, ki je kot študent hodil na Rako svojega strica obiskovat. G. Pfeifer je bil pa pozneje dobremu starčku, g. „profesorju" tadi hvaležen, kajti g. Malenšek je bil vedno dobro došel, kedar je prišel v znano gostoljubno hišo večletnega župana. Na Raki je umrl tudi sedanji župan Veho vec. Bil je kaj dober in čislan občau, več let občinski predstojnik in načelnik cestnega odbora. iz Belokrajtie ob Kolpi. — Mil. gospod prošt Franjo Dovgaa v Metliki, imenovan je krajním šolskim nadzornikom na Božjakovem. Tu ae je na novo slovesno otvorila šola dne 1. vinotoka 1889. Učiteljsko službo dobil je g, Meg u š ar rojen MetliČan. Bil je daljfi Časa bolehea — a zdaj je nekoliko ckreval ia zopet pridno podučuje. Obče znani Juraj Bajuk, posestnik, viao-tržec ter krajni Šolski predsednik na Božj^kovtm, ki se je preteklo jesen ponesrečil — bil si je namreč nogo povozil — bil je v Karlovcu operiran ter so mu nogo v stopalu odrezali, vendar Ttegne o veliki noČi uže hoditi. — Nas Čakajo slabi časi, ako se bolj pridno ne poprimemo sadje- in živinoreje, ker trtje se babi in uničuje leto za letom. Ljndje kolje iz vinogradov prodajejo za kurjavo; — žalostno! Vsi opomini in poduki, ter navodila strokovnjakov ter nasveti v boj proti trtni uši in perenosperi, so doslej bob ob steno. Jaz pa velim, pomagaj si sam in Bog ti bode pomagal! Zarad pomanjkanja nOTCcv gredó ljudje v Ameriko; naSa občina šteje nekaj nad 1000 daš in jih ima več ko 100 uže v novem svetu. Jaz nisem prijatelj izseljevanji v Kolumbov svet, ker ai brez slabih nasledkov ; kajti uže tam pridobljeni denarnima, kakor ljudje sami pravijo, teka. Priznati pa veudar moram, da si je marsi-koji Američan z denarjem odkupil dom. Za zimo pri nas, če tako ostane, ne bodemo znali povedati. Ljudstvo je zdravo; indueaca se se hvala Bogu ni prikazala. Ljudje uže po vinogradih, kjer še niso uničeni, režejo ter po njivah preo rje vajo. Pasje kontumacije se ne moremo nikakor iznebiti. Ciganov hvala Bogu, nismo uže več kot 5 mesecev videli. so nas namreč zapustili, kar gre v:a hvala c, kr. žandarmeriji, da bi se nikdar ne povrnila ta zalega. Opomba vredaištva. Mi novomeščani nismo tako srečni, na^e kmete v okolici nadlegujejo ti postopači ia uzmoviči daa na dan. Iz Zagradca — se nam poroča, kako se tamo drva dražé, da aaj toraj gopodinje dobro pazijo nanje pri kurjavi — še bolj pa gospodarji pri sekanju. Daije nam pripoveduje dopisnik, da pri občini pomankuje dohodkov — ali vendar hočejo ženitninsko takso znižati — kar baje vendar ne bo mogoče. [Op. Vred.] Več in natančneje iz onega dopisa ne moremo sprejeti, ker ne poznamo razmere — iu ne maramo uspravljati po nepotrebnem kakove zdražbe ali kaj podobaega. Iz MIslinje (na Štajerskem). — Bedka slo-vesaosl; — tri zlate poroke obhajale so se dne 19. januarja t, 1. mislinskih, fužiakih delavcev pt) imeau Gfrerer, Čepelnlk ia Osonka. Na čast omenjenih treh starčekov ia babic napravila se je pred ta večer bakljada z izvrstno godbo podoknico pod vodstvom g, Jaklina Lepo okinčaai napis čez mislinsko cesto: „Vse se veseli srečnega dneva, glas zlate poroke tri", opozarjal je mnogo iz daljnih krajev došlega ljudstva to nedeljo k cerkvenemu opravilu videti Častitljivo ttarost in obilno svatov, kateri so se pomikali iz zalo okinčane p Jaklin-ove dvorane proti cerkvi. Po zanimivem nagovoru čast gosp, župnika Fr. KI av žar j a smo slišali s začudenjem, da so dočakali srečni zaročenci visoko starost že zakonskih 53, 56 in 57 let, ter so iz ginljive hvaležnosti molili na glas: ^Slava Bogu na višavah ia mir ljudem na zemlji". Po dovršenem cerkvenem obredu smo se povrnili v zalo dvorano na gostovanje, pri katerem nas je bilo blizo 100 svatov. — Gostovanje je trajalo pozno v noč — blizo dneva, svirala je izvrstna godba ter bilo mnogo živahnih napitnic. Zanimiv in do solz ganljiv je bil pa tudi prizor, da so zl&to-zaročenci àe s plesom potrdili SToje veaelje na drugo zakonsko zavezo in v zna menje še dobrega, trdnega zdravja in kreposti. Omeniti moram, da bi bili ti starčeki in babice Bvoje zlate poroke lahko že pred 3, 6, 7 leti obhajali, pa zaaluženci sami k temu niso silili; sedaj pa je prišel n» miglinske iužine dot direktor g. Schifftjrmuller, kateri je z njegovo navzočnostjo zapuščeno fužino oživil in k temu pripomogel, da se je omenjena slovesnost dovršila. Hvala mu za njegov tïud! KonČevaje moram še omeniti, splošno zado Toljnost obèiostva za znani slovenski napis čez mislinsko cesto, h kateremu je pripomogla domo-Ijnbna, narodna navdušena poštarica g. Fr. Ja klin ova vrla soposeatnica v spodbudo obširnej okolici. Živela torej gospa Jaklin ova in njen soprog. Iskrena hvala jima za velik trud, katerega sta imela pri olepšavi in kinčanju te veselice ! Od nekod. — Velikokrat berem v časnikih kako nam škiljavi Nemci vedno stojijo za petami in išiejo priložnosti naš mili slovenski jezik kar uničiti. Imajo pa že dosti privržencev ne samo po mestih, ampak tudi po trgih in vaseh. Uže pri nas slišiš bodt si hlapca ali deklo, da ti zlobodra nekako popačeno nemščino, katere pa nihče ne ume, kakor žlobodrač sam ne. Ako neseš list na po&to, ga skoraj težko oddaš, ker se poštar sramuje slovenski s tabo govoriti. Ravno tako je pri naših krčmarjih, Prideš v krčmo, priskaklja ti nasproti dekle, hrihtno kot veverica, TpraŠajoč 8 svojo popačeno nemščino, kaj da želiš. Nič boljše ni pri našem županu. Ako imaâ kaj ž njim opraviti, zadere se nad teboj v svoji nemščini, da ne veš ali te hvali ali morebiti prav dobro ošteva. Zameriti mu ne moreš, ker ne veš, kaj ti pravi. Slednjič bi še resno opomnil naSe ljudi, naj ne verjamejo nekaterim ljudem, ki v gosposki obleki po hišah priporočajo to ali ano nadležno, da je fltrah. Marsikateri se je uže keîal, ki je verjel takim ljudem — varujte se, da se ne bodete ke-sali tndi vi! Doinaée vesti. (Preč. g. dekanu in korarju Skubicu) T Ribnici so presvetli cesar podelili vitežki red Fran Josip-ov, la zasluge. Čestitamo iz srca! (Premeščen) je g. kapel&n Pavi Kramar iz Mirne v Ž're. (Preme.nbe pri uradnikih.) G. geometer Buhta v Krškem je postal nadzornik v tej stroki v Ljubljimi. G. viâji davčni nadzornik Flor. Jerman v Ljubljani (bivajoč v Krškem) stopil je y pokoj. (Za zdravnika na Rako) pride g. K&-Tol Peternel z Vrhnike. (Premembe pri uČi t elj 31 vu.) Gospo-dičina Am. Pi mat, učiteljica v Škocijann, je d-jbiia službo ca Koroškem. (f Umrl) je v Pragi v visoki starosti g. Stampfl, zaaui kočevEki bogatin, ki je bil pred nekaj leti 100 000 gld. daroval za ustanove kočevskim dijakom. (Kmetijska podružnica) t Novem Mestu je imela svoj občni zbor dné 7. januarja, pri kterem je bil podiužničnim načelnikom vzklikom izvoljen g. Rihard Doléoc, vodja deželne kmetijske šole v Grmu; čestitamo podružnici k tej izvolitvi! Sklenilo Stt je tudi, da podružnica kupi v t-plošno porabo dva kmetijska stroja, enega za koruzo rebljati, druzega za Žito čistiti, ki se bosta oddajala podružničnim udom v porabo za zelo nizko odškodnino Da podružnica lahko nadaljuje ter pomnoži koristno delovanje v prospeh kmetijstva, treba ji je pred vsem zdatné gmotne podpore, treba ji je obilo udov; pa v imeniku podružničnih udov, kterega bomo v enem prihodnih listov objavili, pogrešamo še imen večina naSih veljavnejših posestnikov, vendar smo prepričani, da bomo v kratkem videli zbrane vse naše odlične kmetovalce v podružnici. (Novomeška požarna bramba) priredi due 15 febr v prostorih narodnega doma, plesno veselico. (Šmartno pri Litiji) je kot soseska pristopila k družbi av. Cirila in Metoda z doneskom 125 gld. Naj bi vrle Šmarčane posnemale še druge občine! (Nova pošta) se je otvorila v Dolu pri Litiji. Imela bede na teden trikratno zvezo s poštnim uradom pri Sv. Križi. (Občinski odbor na Vinici) največji T črnomaljskem okraju — je dne 13. t, m. v avoji seji soglasno imenoval č. g. Juri Kôaig, župnika na Vinici za častnega občana zarad njegovih preobilnih zaslug T cfrkvi, šoli in občini, — Bog ga nam ohrani do srečne smrti! J, K. (Okrajna posojilnica) v Krškem je imela 1, 1889. prometa 76.000 gld. (Podružnica) družbe sv. Cirila in Metoda v Krskem ima v Četrtek, 16. t. m. popoludne ob 2, uri svoj občni zbor v gostilni gosp. Gregoriča. (Bralno društvo) v Krškem je pri občnem zboru volilo v odbor gg. : Dr, J. Krsni k (predsednik), dr. T. Romih (podpredsednik ia tajnik), J. Križman (blagajnik), F. Črnovšek in J. Lapajne (odbornika). (Starešinska volitev v Krškem) vršila se je 23. jan., in bil je skoro enoglasno za župana izvoljen g. Vilj. Pfeifer, za svetovalce pa gg.: Dr. Jan. Mencinger in Fr. Gre- 22. stra».. nOLENJSKE NOVICE. 3. iter. prorič iz Krškega, Pire Jože iz Vel Trna, Vleko RoŠtohar iz Pijavškega, Žen ar Ferd. iz Le-fikovca, Ženar Karol in Rup Eugelfiberger iz Krškega ter Dimec Jan. iz SeDuš. (Vabilo) k občnema zborn okrajne posu jilnice v Krškem, ki bede v nedeljo, 23. fťb 1890. 1. ob 10. url dopoludiie v šolskem poslopji. Dnet-ni red: 1. Nagovor ravnatelja, 2. račun načelst^a in poročilo preglednikov, 3. PoroĚilo o izkljoĚbi nekaterih udov, 4. Volitev načelstva, 6. Nasveti. NaĚelstvo, (Amerikanski misijonar), prcČ. gosj^'. Plut (rodom Belokranjec) doSel je te dni v svojo domovino (Graščino Radeljicej pri Buikl nameravajo kupit Magdalenarice, to ao nune, ki se poleg pobožnega življenja pečajo posebno z gospodinjstvom in gcepcdarstvom. Prtdnic» tega zavoda iz Vrbovca na Hrvatskem se je že' pogajala o naknpn. (V Št. Jarnej; bodo poslali žrebca clden-burgkega plemena, ki so ga kupili za 2000 gld. (Slavni C kr, kmetijski družbi v Ljnb Ijani ) Veliko se piae o zstiranji atrupeue rose, le Škoda, da večica dolenjskih vinogradnikov nima __ _ i-.i—------J..*.,.» iiOliV IT , v ttatClJU QlJ Dl^UbSIjICb ZdUpCt lj\> tako toplo priporočujejo Da bi kolikor mfigoče TSi vinogradniki zvedeli, kako se jim je zoper perenoapero braniti, naj bi slavni odbor c, kr. kmetijske družbe dal na majhne, trdne listke z debflimi lahko umevnimi besedami natisniti navod o tem. Take listke naj bi v vei tisoč izvodov natisnil in brezplačno razposlal oa podružnice, občine, župnijske ic šolske urade, ki naj bi jih zopet brezplačno delili med ljudstvo in med Šolsko mladino z naroČilom, da morajo otroci siarišem doma to prebrati. (Bolezen hripa) ali iufluenca nadleguje ljuii tudi po Dolenjskem Jako su bolni v firi St. Jarnejski, zlasti na Grobljah. Tudi v Novem Mestu je imamo uže čea glavo dovolj. Ni je hiše, kjer je ne bi bila dobila uže večina prebivalcev, ali jo pa še ima. Ta bolezen se pozna posebno pri predpustoih veselicah, ki ao kaj slabo obiskane, (Krompir) dobre vrste za seme bode kme tijska družba kranjska svojim udom preskrbovala. Letos ga bode ljudem za seme res primanjkovalo. (Vreme.) Zima je letos pri nas tako topla, kakor že več kt ní bila. Meseca januarja, zlasti 23., 24. je kazal toplomer v senci po 13o, to je taka toplotfi, kakoršne nimamo v zakurjeni sobi. Leta 1882 je bila tudi tako topla zima. V drugih deželah pa, n. pr. v Galiciji, tožijo o obilem snegu. (Oderuštvo.) Neki prijatelj našega lista nam toži, kako slabo plačujejo svoje delavce po kmetih nekateri krojači, ki razprodajajo narejeno cbieko, češ, da plačujejo za napravo hlač 20 do 24 kr., od srajce 12 do 18 kr. ,Dol. Novice" pristavijo k temu to-le : Vsakemn svoje ! Kar ti noČež, da bi drugi tebi storili, tega ti drugim ne stori! Tako uči krščanska ljubezen. Denar ubožcu iztiakan nima teka — tako uči skušinja. (Die oster.-uDgar, Monarchie in Wort un d Bi Id. ) — Današnjemu listu je pridjano vabilo na naročbo knjige, Iti izhaja z gornim naalovom. — Pokojni cesarjeviČ Rudolf je namreč jel izdajati veliko knjigo, v kterej ima biti popisano vse --- u f Mb. JJ , vse di^žcie sn i^jiïï zaamenitoBti, vsih narodov šege ter noSe, in vse zanimive stvari, ki se tu pa tam nahajajo, — vse z lepiiLi slikumi okrašeno. V to so poklicani za sodelovalce vsi izvrjtneji pieateíjt, zgodovinarji, slikarji itd., kteri delujejo sedaj po smrti ceaarje-vičevi ped pokroviteljstvom njegove soproge Štefanije — Vsa lînj^gft bo velikanska, in bo obsegala kacih 200zvezkov po 30 kr. Dobivajo se pa tudi popisi posameznih dežel, in tako je ravno zdaj v tisku popis Koroške in Kranjske dežele, ki bo izšel 14 zvezkih po 30 kr. v obliki priloženega vabils. — Knjiga je v nemškem jeziku pisana, — Naročila sprejpmlje v Novem mestu J. Krajec, bukvar. ® ífícJniSnica usmiljenih bratov) iz; nemškega Sent Vida na Koroškem nam je poslala račun in pregled. Štev. bolnikov v minol. letu 1889. Imeli so v bolnici 75 Kranjcev, 905 Korošcev, 45 Štajercftv, 17 Primorcev 15 Hrvatov, 19 Slo-veEcev, 8 Čehov, 9 Tirolcev, 9 Italijanov itđ. Ozdravljenih je bi!o 841, zboliĚalo se je 156, neo~ zdrarijen.h je 30 — umdo jih je 57. V resnici, razvidimo iz tega, kolika dobrota je ta bolnišnica zlasti Če pomislimo, da se tamo bolDikom res lepo krščansko streže. Prepričani smo, da bodo naši Dolenjci linbezoiivo sprejeli usmiljenega brata, kadar pride prosit, ter mu tudi postregli — po moči. (Deveto poročilo) podpiralue zaloge slovenskih vseučelišnikov v Gradcu za 1, 1889 kaže, da je imelo vse hvale in podpore vredno društvo prihr,đkov 1127 gld. 3 kr. stroškov pa 682 gld. 12 kr. — da torej ostane v gotovini 444 gld. 91 kra carjev. Ddlje imamo pred sabo knjižico, katero je spisal marljivi, znani vojaški pisatelj Andrej Komel pl. Sočebran, c, in kr, major v pokoju, „Organizacija vojstva" cesarskim in kraljevim vojakom v poduk v vprašanjih in odgovorih Spisal je delce vrli major, ki nam je podal u^e mnogo spisov vojaških, v slovenskem in nemškem jeziku. Priporočamo jo našim vrlim fantom — vojakom. Dobro se bodo iz nje podučili kako je vrejena naša alavna vojska ; prav bode pa prišla tudi^ drugim, ki žele poznati natančneje vojsko našo. Žitli Bog, da kazé knj'žico mnoge tiakovne pomote — k,ir pri površnem pogledu smo zapazili ,manjkajííi, rozvodnlki, Tozozi" mtsto manjkajoči, razvodniki, vozovi itd. Knjižica stane samo 20 kr., naroii ae lahko (kakor tudi vse druge knjige g. Komel a) v Ljubljani v „Kotoliškej Bukvami." („Junaki') 4. zvezek knjižice sv. Cirila in Mftoda, spisal sloveuski mladini E^ Hubad c. kr. gitrnazijski prt fesar. I. kujižica. V 88 i-tracii obsezajiičrj knjižici liam podaja v mičae), ahko umljivej besedi g. pisatelj 24 zgledov pravih u nakov na različnem polju. Knjižico kraaijo 3 podobice. Cena 25 kr. Siavno družba bode gotovo jako vstregla uašej mladini s teto delcem, kakor jej je s prejŠnimi. Bazne vesti. * (Bogat berač) V Rimu je berač, ki ie v evojenci življenji že aaberaćil zares lepo vsoto. Hrom je in navadno berafil Aracoelskib stopa eah Hčeri je dal dobro odgojiti, jima je dal po 150.000 lir dote in je dobro omožil. Jedenkrát je opiistil beračenje In hotel mirno živeti v vili SPoji, a je kmala baje iz zdravstvenih ozirov povernil se k prejšuemu življenjii K'i je nekoč prosil starega gospoda miloáéine, in ton ta reče, kaj me prosiš miloščine, saj si bogatejši, nego jaz, odgovori mu; «Kaj tebi mari, naj bodem." * (V zaboju se je prepeljal) 2 Danaja v Paria krojač- Zaboj je bil velik in imei luknjice, da je možioelj mogel dihati, V aaboj je vzel kraba, vina in žganja za tri dni, kolikor časa ie vožnja trajala Od znotraj je zaboj s alamo obdal, da je bilo mehko. Napisal je nanj: Previdno! Ne metatil Postreáčekn je na cesti naročil, naj pride po kisto in jo na kolodvor odnese. Sam je pa med tem šel domu in zîezei v kletko. Srečno je dosel v Pariz Ker tukaj nobeden ni prišel zaboja iskat, ogledali so slažabnikt zaboj, iz katerega je človeška glava pokukala. Hoteli ao ga zapreti. A časopis je plačal zanj zahtevano odškodnino in izpustili 80 ga. Krojač ae piše „Zeitung" in je Šel dela iskat v Pariz. * (Kako se glahomutee ozdravi?) Bil je župnik z imenom Primož Jerina, Nekega dne pride p» v ťarovž v drnžinako sobo, ko so bili ravno g. župnik notri, gtuhomatec ter se jame zvijati z rokami in 8 perati kazaje, da nc more govoriti in da ne sliat, pokazuje, kaj da bi rad. — G žnpnik hodijo počasno okolu njega in med sabo na tihoma mrmrajo in ga milujejo tako le: „E[. ubog revei si, kako je tak človek usmiljenja vreden, ko bi ti meni mogel povedati, koliko časa si že tak ali od rojstva, ali, — „že sedem let" se začuje sumeče iz mt glahomutčevib-župnik sežejo po palieo, ki je stala v kota in udrihajo mutea po plečih. Ali zdaj se mu jezik razveže; uoije na vse gerlo, joj, joj, joj ter zbeži skozi vrata, in nasaj oziraje se preklinja ua vse duške, da se je daleč razlegalo. Tako se večkrat vlačiigarji znajo hliniti in ljudi slepariti. — Težko jo uganiti, ko ubožee pride, je li posten ali pa kakov slepar. S m e š ti i C a. (Edoizmad vas je največi lenuh?) Graj-Ičak, ki je dalječ okoli slovel zaatran svojega bogastva pa zraven tega tndi zaradi posebne dobrovolnosti, je imel med mnogimi posli tudi tri hlapae, ki so bili v pravem pomsnu besede živa lenoba. Naj jih je poslal oskrbnik, h kateremu koli deln, svest ni je amel biti, da g'ttovo nič ne bo opravljenega Mn )ga in veiika opravila so grajščaka zadržavala, da bi se bil za gotovo preprii^al, kar mu je bilo večkrat poredano od omenjeuib blapčonov, Nekega dne, — bilo je ravno ob času košnje — se poda p tp ildan sam pogledat na travnik kaj počno njegopi p'isli. Bila je velika vročina in pot se je ecdtl koscem in grab'jevkam da je bilo kaj. Pa mislite, da jo gospod dobil lene tri hlapce tudi morebiti v potu ujib ijbraza? Kratkomal» ne! — V hladni senci za nekim grraon so tako sladko počivali, kakor da bi že viJvali sladkost svetega raja. Piibližavs! se jih takole ogovori : „Mnogo sem že slišal od vas praviti, kakošni tiči da ste; dunes pa bi vendar rad z rede I kdo iimed vas je največji lennh. Glejte — in pri teb besedah potegne svitli tolar iz žepa, — t» ie tolar bo dobii listi izmed vas kateri je v lenobi pervak" „Ja^, jaz" — zau,)ijeta dva iztoed njih ia skočita po konei, kakor bi ju bil gad pičil — ali tretji se ne zmeni ne za gospoda ne za tolar — ostane mirno v prijetni senci. — Vidva nista ravno posebno lena — reče gospod — ker sta tako urno kvišku skočila ; ampak vajin tovariš je zaslažil tolar. „Na ga — ma reče grajščak — da boj vedel, da ti je bila tudi lenoba enkrat dobro plačana", — Kaj menite dragi bralci, da je zdaj stegnil lennh roko pj tolarju? — „Bodite tiko dobri, gospod, iu tn le notri v žep ga mi potisnite" ~ reče hlapec in pokaže z očmi na svoj žep. Il'jko .ítegniti po ttla-jn se mu pa ni ljubilo. — Gospod mu spolni voljo, in mn tolar potisne v žep. Kaj pa je potem storil s hlapcem, o tem molči povest — pač pa si to lahko mislimo. F. B. Listnica uredništva, Tistemu, ki se uie eno drajsat let ženi: Čas je už«,