91. številka. Manje za torek 30. julija 1895. (v Trstn, v torek zjutraj dne BO. julija 1895.) Tedaj XX. „■DINOIT» ilhaji po trikrat na teden ▼ ientili i»-danjih ob tovlclll, Aatrtfclh in rabotah^ Zjutranje itilnnju ix-huja ob H. tiri stjutrn.j. Tt^«-riio j.h ob 7. uri »er«r. — Obojim izilaiijf *Unr : r* IsilenlDMfo . t. —.»i, I*vh« Avstrije f. za trt meeec . , . 2.fl0 . , „ •».— M pol leta . . . i,— ... ».— ■a . dajahiicah tobaka r trutu po a utc.. laven ThI« po S n»ć. Sobotno »»'čurno i (danje v 1 ratu 4 n£„ isven Trata S ui. G1 EDINOST Oglam rakune po tarifu v petita; ta DanliTM i d<*botiai črkami •• plačuje prostor, kolikor ob.ojja navadnih »ritie. 1'o-iiirtrt '»erartnice in javn-ttahvale, do-o»l»-i itd. •v'iiiu o po pogodbi' V,i ,lopi.i nuj io pošiljaj j uradniMva: ulica CiiMrmj it. 19. V 4«*» pi-.n.> mora ►»iti fritnkoTitno. kur u• rankorana ne »pr««|jnmjo. Bokopm no trajajo. »silo •iovenaketfa političnega dpuitvi Naročnino, reklamacije in <>gU«e epra joraa npravniMvo ulica Molino pic-rolo h*t. 3, II. nadat. Odprto reklamacij« •o proet« poštnine. asa, Primorsko. , r rilinottl J* mufi' Onim našim gg naročnikom. Ki so v zastanku še za tli uro četrtletje ali pa celč za vse leto in še več, bodemo primorani ustaviti jim list, ako ne dopošljeio za^tanka do ao. t. m. Stroški za naš lht so veliki ter nemarnost plačevanja spravlja v nevarnost, obstanek lista. Prosimo tudi čč. gg. namč-nike, ki tega še niso storili da prej ko mogoče pošljejo naročnino za tretje četrtletje. M—.1—111------H______m___ ■ mniivi. itpravRisivp. Spomenica o poljedelstvu v tržaški okolici. (Dalje). O kakem zakonu za agrarne operacije pri nas ni sledu in vsled tega niso razmere skupnih zemljišč posameznih posestnikov ali krajev trtaske okolice, kakor tudi občinskih zemljišč, čisto nič urejene; vsa ta zemljišča, ki imajo radi bližine mesta veliko ceno, so brez pravih gospodarjev. 0 kaki obsežni ali važni melijoraciji ali zboljievanju zemljišč v tržaški okolici ne moremo govoriti, tu pogrešamo vsako inicijativo deželnih organov. Da, tržaška okolica, če tudi je je vinar-stvo njena najvažnejša stroka poljedelstva, nima trgatve čisto nič urejene; trgatev je •vobodna, kakor vidimo to le v krajih, oddaljenih od prometa in malo obljudenih. Vinogradniki živo pogrešajo deželnega zakona, na podlagi katerega bi se mogla določiti v posameznih krajih doba trgatve. Popolno združenje vse uprave tržaške okolice z upravo mesta Trat vpliva neugodno na gospodarske razmere poljedelcev. Mestni uradi so sami na sebi malo sposobni za administracijo poljedelskih razmer, katere so jim večinoma tuje, vrh tega pa slavni mestni magistrat v Trstu nima nobenega posebnega urada ali uradnika za agrarne zadeve ali kako stroko kmetijstva. V tem oziru smo na slabšem kakor v drugih deželah, — katere imajo razne državne in deželne urade in uradnike za poljedelske zadeve ali za posamezne stroke kmetijstva. Saj imajo okrajna glavarstva na deželi, kjer živina nima toliko vrednosti, kakor v tržaški okolici, kjer mnogo družin živi od mlekarstva, državne živinozdravnike, da podpirajo kmetovalce in nadzorujejo živiuorejo. Pri takih razmerah zamorejo zakoni o kmetijskih zadevah in javna uprava le malo PODUSTEK. Zlatarjevo zlato. Zgodovinska pripovest XVI. veka. 8|>iaal A. Šenoft. 106 (Dalje.) Kakor besni psi skočili so sluge, da po-gazijo starca. »Crkni, kukavica,* zakričal je jeden, za-mahnivši sekiroj, da odseče starcu glavo. A ko lev vrgel se je na njega desetnik Unreu-ter, ujel mu roko, in pričelo je ljuto ruvanje. „V pomoč !* zakričal je desetnik. Tedaj se je prikazala od zlatarjeve hiše ženska, opravljena v belo, nočno haljo. Letela je kakor strela, drhtela ko šiba. Bose, drobne nožice udirale so se v sneg, bujni lasje padali so ji po ramenih, a krvavi žar plaiutečih bakelj odkrival je gorje ua licu dekleta. Iu zapazila je krvavega starca. „Oče !w zavriščala je. .Jezus! Marija!" In vrgla se je na zemljo na očeta. „Ha!* zaškripal je Stepko, opazi vsi nenadoma dekleta ; „to je ta blaznica. Ej sluge, zakoljite kačo!" koristiti poljedelcem v tržaški okolici. Čujejo se pogosto tožite radi slabega nadziranja zemljišč po poljskih čuvajih, ki so prav za prav policijski organi mestnega magistrata in neodvisni od poljedelcev ; poljski prestopniki, če se naznanijo, se navadno ne kaznujejo. Za poljedeljske poti, ki so posebno radi hribovite lege velikega dela tržaške okol ce velike važnosti, se nihče ne briga. Na drugi strani pa podražuje zelo stroga centralizacija vse javne uprave tržaškega mesta in okolice nradno poslovanje v tržaški okolici. Vsaka poprava v tržaški okolici, bodisi pri hiši, bodisi pri pri vodnjaku, bodisi pri hlevu ali drugem gospodarskem poslopju zahteva velikih komisijskih stroškov magistratnih organov; v tem tiči tudi jeden glavnih vzrokov, da se kanalizacija v tržaški okolici ne more tako razviti, da bi ustrezala najskromnejšim zahtevam. Najneugodneje pa mora vplivati na razmerje javne uprave v Trstu proti poljedelskim in gospodarskim razmeram tržaške okolice to, da je uprava tržaškega mesta vsa izročena uradnikom, popolnoma neodvisna od posestnikov v tržaški okolici, — da je brez zveze ž njimi. Oe hoče uprava ugodno vplivati na gospodarske razmere in vspešno delovati na gospodarskem polju, mora ostati v tesni zvezi s prizadetimi državljani. A tega pogoja, kateri je povsod drugod v naši širni Avstriji podlaga javni upravi v kmetijskih zadevah, tega pogoja v tržaški okolici nimamo. Vsaka tudi uajzadnja gorska vas v drugih deželah ima sama ali skupno z naj-bližnjimi sosednimi vasicami svojega vaškega načelnika ali g o s p o d a r-s k e g a upravitelja, svoj gospo-darki svet, kateri si zbero vaščani, da opravljajo skupne gospodarske zadeve vasi, da gospodarijo s skupnimi zemljišči vaščanov. Le tržaška okolica, ki ima kraje kakor Š k e d e 11 j, Opčine, Sv. K r i ž, R o j a n i. t, d , ki štejejo ponad 2000 prebivalcev, — nima n aj-manjše samostojnosti, nima nobene lokalno domače organizacije za oskrbovanje gospodarskih zadev posameznih krajev, nima izvoljenih mož, kateri bi vodili kmetijske in poljedelske zadeve vaščanov. Reči smemo, da ga ni kraja v v ostali Avstriji, kjer bi imel kmečki stan tako malo samostojnosti tudi na gospodarskem polju in kjer bi mu bile tuko roke zvezane zu skupno delovanje v javno korist, kakor so posamezni kraji tržaške okolice. Radi tega smo prepričani, da bi visoka c. k. vlada veliko zamogla koristiti kmetijstvu v „Nazaj!" zagrmel je silen glas; „mušketiri v red, naperi puško!* Stepko se je prepadel. Štirideset mušketirjev doletelo je nenadoma pod vodstvom kapetana Pernharta iz stražnice, iu namerili so puške na podbana in njegove ljudi. „Desetnik Unieuter!" obrnol se je kapetan k mlademu vojaku, ki je bil premagal slugo, „dajte znamenje meščanom!* Desetnik izstrelil je puško v zrak. „A vi, velemožni gospod,* nadaljeval je kapetan Stepku, „prelomili ste razbojnini načinom salvum conductum. Sedaj idite mirno domov vi iu vaši tovariši, a jaz prijavim stvar, kakor je bila, svojemn generalu.* Podban je zaškripal z zobmi in oddrvil s svojo družbo v dom svaka si Konjskega, srdit kfl kača in gotov, plamenom uničiti Zagreb. Vsled strela desetnikovega zbralo se je naglo sila meščanov okolo krvavega starca. Kletve, psovke orile so v nočno tilioto in maščevanje kipelo je v srcu slehernega. „I)a porušimo hišo Mihajla Konjskega!* čulo se je od vseh stranij; „da ubijemo Gre-gorijanca!" tržaški okulici, kjer je bolj dezorganiziran kakor drugod, in če bi ista visoka ces. kr. vlada storila svoje vplivne korake za to, d a dobijo posamezni kraji t r ž a š k e okolice nekako samostojno ti p r a v o, svojih gospodarski h ražin e r. katerih slavni mestni magistrat sam na sebi ne more prav poznati. Po naših mislih bi moral imeti vsak večji kraj v tržaški okolici nekak gospodarski svet, katerega bi si izbrali posestniki dotičnega kraja iz svoje srede, da bi vodil skupne gospodarske razmere in zastopal gospodarske koristi poljedelstva. (Dalje prih.) Politiške vesti. V Trntu, dno 29. juliju 1805. Nuroilni shod v Budimpešti. Čudno, skoro da absurdno, a vendar-le gola resnica: sedaj gospodovalna „liberalna" stranka na Ogerskem, ta največa sovražnica vsemu, kar ni madjarsko, stranka, ki bi hotela kar hkratu porušiti vse, na čemer jedino more sloneti družba človeška: verski čut iu nrav- | stveno življenje, stranka, ki liki požrešni črv gloje na podlagah države in monarhije in ki se veže bodisi s peklenščekom samim, ko gre za to, da more tiščati v svojih kleščah bedno ljudstvo — ta stranka nabira ogromni del svojih vojnikov uprav po onih krajih in med onimi narodnostmi, kojim je najljutejša sovražnica. Da tako je: ogromna večina poslancev takozvane liberalne stranke madjarske, dobivajo svoje mandate po onih krajih, kjer bivajo Slovaki, Srbi, Romuni in ogerski Nemci I Veliko je seveda na tem kriva volilna svoboda kakor jo razumejo ljubi Madjarji. Da zadobi čestiti čitatelj le nekoliko pojma o sredstvih in o pritisku, ki se jih poslužujejo gospodovalni Madjari pri volitvah, povemo mu le to, da naša italijanska stianka v Istri — iu ta stranka je vendar mojsterica v tem, kako |.delati* volitve — ostaja št! daleč odzad v senci za madjarskimi korteši. Iu ako se zgražamo nad volilsko korupcijo, uveljavljeno po Istri, kaj naj rečemo še le o nasilstvu na Ogerskem proti vsem nemadjurskim narodnostim! Ali motili bi se, ako bi mislili, da je le nasilstvo krivo na tem, da so do sedaj le madjarski šovinisti zastopali ' srbske, romunske in slovaške okraje ter da ' vse te nArodnosti, ki sestavljajo najmanje ! polovico vsega prebivalstva, niso bile z u sto- i pane dosedaj niti po jednem poslancu v parlamentu ogrskem. Ne, bodimo odkritosrčni: mnogo so krive tudi te ndrodnosti same, da je tako. Složnega odpora ni bilo „Odnehajte, bratje !* spregovoril je glasno Jakopovič, stopivši nenadoma v kolo besnih meščanov ; „odnehajte. Siluj nas tare gospodar medved grajski, a mi hočemo njega zakonom. Do krvi nas je žalil, nas svobodne meščane, in zaklel nam se, da pade ali on ali mi Dobro. Evo polagam desnico na krvavo glavo tega čestitega starci, na glavo čiste te device, iu prisegam vam pri živem Bogu, da ne bodeui miroval, da ne bodem spal, dokler ne pade oholi krvnik Stepko Gregori-janec." „Prisežite tudi vi !u pozval je Blaž Štakor množico. „Prisegamo!" vskliknoli so meščani, dignivši roke k nebu. XVII. Bila je burna noč malo dnij po slovesnem umeščenju bana LJngnada. Jug je pihal vsoj siloj, da so se veje lomile; sneg ju kopnel in voda snežnica pljuskala je raz strehe ; ognjeni mesec je trepetal na nebu, a oblaki so se gonili kakor besne tolpe. V tej burni noči plazila se je majhna senca od Markovega trga v Mesniški okraj, pritiskajoča se plaho k zidu, da je nihče živ ne vidi. Bil je to proti m a d j a rs k e m u nasilstvu! Ali drugače povedano: nikake organizacije ui bilo med vsemi onimi, ki trpe jednake in neznosne krivice iu koje že jednaki interesi in vsem jednako preteča nevarnost silijo, da rama pri rami stopijo v boj proti nkupnemu sovražniku. Ssj so se tudi doslej vse te narodnosti kolikor so le mogle, borilp za svoj obstanek, ali vsaka 11a svojo roko, brez skupnega načrta. Pri takih okolnostih je bila madjarstvu prava igrača da je vrglo ob tla sedaj tega, sedaj onega trpina. Ogrski Slovani in Rumuni so trpeli na istem grehu, na kojem trpimo tudi mi avstrijski Slovani: da ne pomislimo namreč, da nasproti mogočnemu nasprotniku je mogoče doseči izdatnih vspe-hov le tedaj, ako združimo svoje moči, to je, ako ustvarimo kompaktno silo, ki bode vsaj jednakorodna sili nasprotnika. I pri nas se veselimo liki mali otroci, ako smo uhvapili kje kako drobtinico, pri tem pa ne pomislimo, da smo dosegli to malenkost na račun vzajemnosti m e ti nami, da smo se, vsprejemši ono drobtinico, še bolj oddaljili od svojega cil.a ter da so vse one drobtinice le figure na veliki šahovni deski naših nasprotnikov. Dfi: pri naši razcepljenosti in pri našem seperatizmu. lovečem se za malenkostmi, nismo pri sedanji naši taktiki nič dru-zega nego figure na šahovni deski iu naši nasprotniki nas poljubno premikajo j e dn e g a proti drugemu — Slovana proti Slovanu. Ta naša razcepljenost, ta naš tradicionalni seperatizem nas še posebno vznemirjata sedaj, ko bi krvavo trebalo, da nastopi avstrijsko slovanstvo kot jednotna sila, sedaj, ko čutimo vsi, da je naša država došla na križpotje, kjer se jej bode odločiti na desno ali levo, sedaj, ko vemo, da bi prišlo do radikalnega preobrata v zistemu, ako bi le avstrijski Slovani pošteno in zložno hoteli. Ali bojimo se — Bog dal, da se motimo — da bodo Slovani tudi prihodnje jeseni, ko bodo snovali novo ministerstvo, stali kakor tigure na deski: jeden proti drugemu. Toda povrnimo se na Ogrsko; prosimo pa oproščenja, da smo se nekoliko oddt^jili od svojega predmeta, ker smo hoteli ravno dokazati, da ogrski Slovani so trpeli do sedaj ua ist*m slovanskem prebil, na katerem trpimo še s* d tj i mi tostranski Slovani. Razlika bila bi le-t sramoto, ki jo je bilo doživelo mesto od gospoda Gregorijanca. (Dalje prih.) pobirati drobtinice, kjer bi v složnoati lahko prišli do poštenega kosa kruha. Ogrski Slovani so torej prišli do spoznanja, da tako ne smerno dalje in sad temu spoznanju bode narodni shod Slovakov in Srbov, kojim se je pridružil tudi energični 111 do skrajnosti požrtvovalni narod Rumunov. Shod se bode vršil dne 10. avgusta v Budimpešti. Ni brez pomena, da se bode ta shod vršil ravno v prestolnici ogrski, kajti s tem je povedano, da bode na shodu predčr-tati složno pot vsem onim, ki trpe krivico, krivic po vsej državi. V začasni odbor temu shodu sta voljena po dva Slovaka, Srba in Rumuna. Bog razsvetli one može, ki se snidejo na tem shodu, da pogode pravo pot, ki naj dovede zatirane narode na Ogrskem do ugodnejših odnošnjev! In Hog bode žnjimi, saj se bodo posvetovali o pravični stvar i! Svoj mandat je odložil glasoviti državni poslanec, poljski Rabi Blodi. Že 4 leta je mož sedel v zbornici, glasoval in po-vžival dijete, ne da bi bila njegova volitev verificirana. Sedaj pa, ko je po neprestanem drezanju antisemitev imela priti ta smrdljiva volitev v razpravo v poslanski zbornici, pokazal je pogumni rabi — svoje pete. Škoda zares, prišli smo ob lepo kulturno sliko iz Galicije, kjer trumoma beže na volišče — mrtvi in drugi — kojih ni! Škoda zares! Slavni rabi, kolikor znano, ni posebno tenkočuten ; uprav zato — da je namreč celo on pobral kopita pred razpravo — moramo sklepati, da je bila njegova volitev naravnost škandalozna. In potem naj S« iščemo med poljskim narodom samozavesti, ako dopušča, da ga zastopajo taki ljudje. Ubogi Poljaki! Italijanski poslanik v Carjigradu, T. C a t a 1 a n i, je umrl nagle smrti. Zadela ga je menda kap. Italijanski kralj, doznavši o nesreči, je takoj brzojavnim potem izjavil svoje sočutje rodbini pokojnega poslanika. Ustaja v Makedoniji. V Makedoniji vre, to je gotovo ; istotako je gotovo, da dobivajo ustaši moralne in materijalne pomoči iz Bolgarske — iti sicer od oficijelne in še bolj od neoficijelne Bolgarske. Slednjič je tudi to gotovo, da so Bolgari prehiteli Srbe se svojim vplivom na stvari v Makedoniji. Kako je v Bolgariji vse navdušeno za osvobojeuje Makedonije iz turškega gospodstva, pokazala je tudi demonstracija, ki se je vrfiila minolo nedeljo v Sredcu. Nad 4000 ljudij se je valilo po ulicah v Sredcu. Vse je prepevalo pesem o svobodi. Množica se je ustavila pred palačo prinčevo, kjer je neki Kitaučev, izustil navdušen govor vsklik-nivši: .Svoboda zahteva žrtev ; Bolgarska je pripravljena do žrtev. Nikdo ne more preprečiti ustaje in vsi smo sleherni hip pripravljeni umreti za svobodo Makedonije." Množica j e klicala: Živela ustaja, živela Makedonija! Demonstracije so se udeležili tudi mnogi častniki. Ustaši so baje dobro organizovani in preskrbljeni Martinijevimi puškami. Bolgarski častniki, ki se udeležujejo ustaje, izdali s o naslednji poziv do Bolgarov: „ Bratje 1 Boj se je vnel! Makedonija je pozdignila zastavo revolucije zastavo svobode. Naši bratji gredo lačni, nagi, brez orožja pogumno v smrt, navdušeni po sveti ideji svobode. In mi, zvesti svoji častniški dolžnosti in obljubi, dati življenje in kri za svojo domovino, hitimo pomagat svojim bratom iu maščevat se-za nje. A vi bratje bodete hladnokrvno gledali ta boj ? Mislimo, da ne. Z višine Pinin-Planine vam kličemo: .Svoboda ali smrt !" Bratje, pojte z nami umreti* Tako odmevajo pojavi naroduega navdušenja, nekoliko drugače pa sodi — trezni razum. Miroslav Hubmajer, ki dobro pozna balkanske razmere, piše n. pr. v nekem nemškem listu, da ustaja ne prinese nikakega vspelia, ker se ni nadejati složnega postopanja različnih narodnosti, živečih v Makedoniji. Različne vesti. Umrla je mati velečustitega gospoda župnika trnovskega, Frančiška V r h o v-n i k a. Izrekamo svoje sožalje temu uzorneniu duhovniku iu pastirju — zares po božji in narodni volji! Imenovanje. C. ki- više deželno sodišče na Primorskem imenovalo je pravnega vežbe-nika pri okrožnem sodišču v Rovinju, Kozina A 1 b a n e s a, brezplačn in avskultantom za Primorsko. Odlikovanje. Z Dunaja poročajo: Nj. Vel. cesar podelil je grofu Franu Coroniniju red železne krone I. reda. Tem povodom so poslanci Burgstaller, Luzzatto in Stalitz brzojavno čestitali svojemu bivšemu mnogoletnemu načelniku kluba. Osebna vest. Ljubljanski odvetnik dr. K a r o 1 T r i 11 e r preseli se z dnem 1. avgusta v Tolmin. Mi poznamo tega gospoda kot jednega najrazboritejših politikov in rodoljubov iz mlade generacije in uprav zato se veselimo še posebno, da se nastani baš na Goriškem, kjer je v bližnji bodočnosti pri-čakovati viharnih časov. Nemitvo mesta celjskega je jedna sama velika laž, to so nam potrdili sedaj nemška gospoda sama. Izdali so namreč oklic, v kojem poživljajo vse „Michelne", kolikor jih je križem sveta, da hitro sežejo v svoj žep ter pripomorejo ubogim Celjanom do nemškega narodnega doma in pa „studentenheima* (dijaškega doma). Kje je torej tisto bogato celjsko nemštvo, ako inorajo drugi Nemci še Je zidati trdnjave za to nemštvo?! Sedaj je jasno, da je bilo vse to nemštvo le talmi zlato, kojega blešč je takoj otemnel, kakor hitro so se jeli Slovenci oglašati. In pa tisti »studentenheim", ki ga hočejo zasnovati! To je jako sumljiva stvar. No, stvar je vendar jasna! Gospoda vedo, da je na celjskem gimnaziju tri četrtine Slovencev in sedaj se boje, da jim ostanejo njih razredi prazni, ko se otvore slovenske vspored-n i c e. In ravno zato hočejo zasnovati svoj »studentenheim", da bi v istega od zunaj vabili dijake. Njivica celjskega german-stva postaja pusta in suha, zbok česar se sedaj valjajo na trebuhu pred veliko materjo Germanijo, da bi jim ona poslala nekoliko gnoja v oplođenje iste, da bi jim rasel na njej, če že ne pšenica, pa vsaj — osAt. Kje je torej tisto nemštvo v Celju ?! Pevsko druitvo .Slava« pri Sv. Mariji Magd. Spodnji priredi v nedeljo dne 4. avgusta t. 1. izlet k sv. Ivanu. Tam bode pevska zabava na vrtu gostilne gospodarskega društva .na Ferdeniči". Obsojeni demonstrantje. Iz Brna poročajo dne 26, t. m.: Danes je končala razprava proti onim štirim mladenčem, ki so bili obtoženi, da so minolo spomlad polagali bombe in uganjali druge burke. Te .bombe" po izjavi izvedencev niso mogle napraviti posebne škode, ker so bile napolnjene z neznatno množino smodnika. Obtoženi so bili 171etni trgovski vežbenik Fran Gott\vald kot vodja ter 171etni: Ivan Mortinger, Rikard Huber in Fran Stuchoslav kot sokrivci. Razprava trajala je dva dni. Obsojeni bili so radi javnega nasilstva : GotUvald in Martin-ger vsaki na 7 mesecev, Huber na 5 mesecev in Stuchoslav na štiri mesece težke ječe. Vabilo k CIII. odborovi seji .Slovenske Matice", v ponedeljek dnć 5. avgusta 1895. 1. ob 5. uri popoludne v mestni dvorani. Dnevni red. 1) Naznanilo piedsedništva. 2) Odobrenje zapisnikov o CI. in CII. odborovi seji. 2) Poročilo gospodarskega odseka o hišnih poškodbah in popravah. 4) Poročilo književnega odseka o letošnjih društvenih knjigah. B) Poročilo tajnikovo. 6) Posamezni nasveti. Iz Ljubna na gorenjem Štajerskem pišejo .Slovenskemu narodu", da je v tamošnjih pre-mogokopih do 1000 slovenskih delavcev, ki se razgovarjajo vedno le slovenski. Kako prijetno je slišati taui v tujini popevati mi-lodoneče slovenske pesmi. To je slišati v Ljubnu vsaki dan. Pravi zastopniki slovanske ideje so tudi češki rudarski akademiki se svojim društvom .Prokop". — Tako je prav, vrli slovenski delavci, da tudi v tujini ne pozabljate svoje drage domovine in svojega milega rodu! Četudi vam je nemila usoda določila, da si morate iskati kruha v tujini, vendar vam bodita duh in srce vsikdar doma, na oni pedi zemlje, ki je naša last, med svojici-rojaki, ki so vam bratje po krvi in rojstvu. Ta ljubezen jenajidejalnejša i n najčistejša, ker nam oplemenjuje dušo. Poleg vse skrbi za vsakdanji kruh, vendar človek ne sme pozabiti na idejalne smotre človeštva. To je ravno, kar ga poleg verskega čuta povzdiguje nad nemo živa!, ker ga označuje: da je po božji podobi ustvarjen! Dragi delavci slovenski, negujte torej neprestano in prilivajte pridno cvetki domoljubja ter zapirajte svoja srca onim naukom, ki primetjajo človeka nemi masini, ki velja le toliko, kolikor producira. H katastrofi v Mostu. Vsled izjave posebne komisije, ni varno zidati novih hiš na istem kraju, kjer ho se bila pogreznila poslopja. Na dotičnih krajih napravijo javna šetališča in nasadne vrtove. Jakob Kulot, oni ubogi težak, ki je ponesrečil dne 22. t m. na postaji južne železnice, umrl je minolo soboto v tukajSnji boluišnici. Ostavil je v veliki bedi udovo, ki je blizu poroda in dve hčerki v nežni starosti. Ubogi ljudje! Ogenj. Predvčerajšnjem popoludne pojavil se je ogenj v stanovanju g. Candellarija v ulici Fabio Severo hšt. 26. Sosedje so opazili gosti dim, ki se je valil iz tega stanovanja in »lomili vrata, kajti Candellarijeva rodbina bila je šla na sprehod. Ko so prihiteli gasilci, bilo je zgorelo že razno pohištvo v spalnici, a ogenj se je lotil že stropa. No, po kratkem naporu udušili so ogenj. Škode je okolo 300 gld. Kolara v Japonski. V Japonski je obolelo v kratkem času kakih 9000 ljudij za kolero, umrlo pa nad 5000. Dunajski krvnik odstopi? Kakor poročajo z Dunaja, kani krvnik Seelinger položiti svojo „čast*. Vzrok temu je baje v tem, ker Dunajski časopisi niso nič kaj hvalili njegove spretnosti, ko je te dni obesil morilca Vondraško. Seelinger ima mlekarijo in daje poleg tega vozove v najem, torej mu ni potreba .državne službe". Opozorjenje. Ona gospoda, ki se popelje na Slatino, blagovoli naj se dne 1. avgusta t. I. odpeljati z jutranjim brzovlakom iz Trsta do Poličan. Cela rodbina zgorela. Iz Linca pišejo dne 26. t. m.: Po noči na 25. t. m. pričelo je goreti v takozvanem Gruberjevem posestvu Eschenau v Solnograškem. Ogenj siril se je tako naglo, da niso le poslopja pogorela do tal, ampak, da so živi zgoreli i posetnik Langbrandner, njegova žena, dva otroka, jeden 5, jeden 8 let star in 2 dekli. Jedna dekla reSila je dva druga otroka, a pri tem se je strašno opekla. Na pogorišče prihiteli so sicer gasilci iz bližnje vasi Farenbach, toda malo so mogli opraviti, kajti pogorelo poslopje je- oddaljeno 1% uro od Farenbacha, in leži osamljeno na griču. Doslej našli so trupli kmetice iu jedne dekle, a ti ostanki niso več podobni človeškim truplom, o ostalih 4 ni niti sledu. Dvojen samomor. V nedeljo zvečer sta se usmrtila sopenjein ogljenčevega kisleka Nikolaj dr. B e ni g h e r in soproga mu Marija. Vzrok temu groznemu činu, provzro-čivšemu senzacijo v našem mestu, so bile — bedne fhiancijalne razmere. Dru. Benigerju je bilo 61 let, soprogi Mariji 56 let. Samomor. Minolo soboto došla je 26-letna dekla Antonija Horvič iz Oprtlja, ki je dospela pred jednim tednom v Trst in se nastanila v podstrešju hiše št. 6 v ulici Bec-clierie, jokaje k gosp. Trevesu ter mu pri-povedala, da je nj« 6letna hčerka prejšnji dan umrla. Uboga mati ni imula novčiča, da preskrbi pogreb. Gosp. Treves je zdvojeno mater potolažil, jej dal malo podporo in poskrbel za pogreb. Komaj so odnesli otroka, izpila je mati izdatno množino karbolue kisline. Umirajočo so prinesli v Trevesev zavod, kamor je prihitel tudi zdravnik z zdraviliške postaje. A siroti ni bilo več pomoči. Pozvali so duhovnika, ki jo je previdel s svetotajstvi, po nekolikih urah pa jo je rešila smrt nje bolečin. Morski pes. Pasji dnevi so tu, ni torej čuda, da nas obiskujejo i morski psi. Kakor poroča kapitanat tukajšnjega pristanišča, pokazal se je minolo soboto tak gost v morju-pri Barkovljah. Pravijo, da je bila ta zver prilično velika. Ne znamo pa, da-li se klati se po tržaškem morju, ali pa je že odšel obiskat druga obrežja, ne da bi bil to prej prijavil kompetentni oblasti. Policijsko. 201etnega pekovskega pomočnika Karla Princesa iz Vipave, stanujo-čega v ulici Pozzo bianco hšt 6, so zaprli, ker je pijan razgrajal v Frankovi gostilui v ulici Giulia. Na kouiisarijatu v ulici Scussa so ga zaslišali na zapisnik ter ga stavili na svobodo, dokler ga sodišče ne pozove na odgovor. Isto se je zgodilo z 24letnim mizarjem Ivanom Macarjem iz Trsta, sranujo-čem v ulici Sette Fontane hšt. 38, kateri je po noči razbijal v gostilni št. 170 na Vrdeli in s pestjo na glavi ranil Ivana Folkoerja, stanajočega v ulici S. Cilino hšt. 32. — 69-letnega težaka Jakoba Ostruško is Trata so zaprli, ker je prosjačil na Acquedottu. Stavili so ga sodišču na raspoloženje. — Kmetu Mihajlu Kobiji, stanujočemu aa Kolonji It 28, ukradel je neznan tat razne obleke iu srebrno uro, skupno vredno okolo 20 gld Koledar. Danes (30.): Abdon in Senen, mučenca. — Jutri (31.): Ognjeslav (Ignacij) Loj, spoznovalec. — Prvi krajec. — Solnce izide ob 4. uri 45 min., zatoni ob 7. uri 26 min. — Toplota včeraj: ob 7. ari zjutraj 27-5 stop., ob 2 pop. 31*5 stog. C. Loterijske številke, izžrebane 27. t. m.: Dunaj 38, 1, 83, 40, 10. Gradec 34, 27, 86, 8, 66. Temešvar 20, 59, 84, 38, 49. Najnovejše vesti. Bruselj 28. Neprestano prihajajo vlaki s liberalci in socijalisti, da protestujejo proti šolskemu zakonu. Povsodi so nastavljeni redarji, da vzdržujejo mir. Carjigrad 29 Pri vsem gibanju make-d onskih ustaše v kaže se vojaška uredba, ker so jim bolgarski častniki voditelji. Turčija je poklicala v službo 3300 redifov (tuiiki domobranci), a le v ta namen, da varuje me« sta Seres, Drama Nevrekuk in Melnik pred napadi ustaše v. Aleksandrlja 28. Ko so minolo nedeljo v Kajru pokopavali nekega angleškega vojaka, metalo je ljudstvo kamenje na angleške vojake, ki so spremljali sprevod. O tem dogodku se je že posvetoval ministarski svit in misliti je, da se stvar akoro poravna primernim načinom. Vokohtma 28. Na progi Hiroiima in Kobe vrgel je nastali strašanski vihar 11 vagonov v morje. 140 vojakov se je potopilo. Tr^ovlntko brtajAvh*. Bnalmpaiu. Plenic« t« »pomlad 6.07—6 99 Plene* ih september 189« 6.54 do 6 56. Ove« M jesen 5.69—6.70 R* ta jelen 5 60-6.41 Kora*« m juli-avgst « 03—8 06 ta maj-juni 1896 4-91—«.99. Pfonie t imvft od 74 kil. f, 6 95 - 700 od 79 kit. f. 7 00—7 05, od 80 kil. ». 7.05-710 od 79 kil. f. 7 10 715, od sa kit. for 7.15-7.90. Jefn.an 6*30 - H 50; |»roso 6---660 ri nova 5.40-5.60 Plenica. Ponudbe srednje, povprhievanje omejeno. Prodalo so je 18000 mt. nt. Star« roba jako •talna, nova pa 2—5 cm. ceneje. Komu 5 nov. Ore« 10 n*. iir«ije. Vreme: velika vroSina. Praga. Naramiiraiii sladkor a« juti f. 12.50 nova letina 13 95. mlačn i. Praga. Centrifiigal nori, postavljen-v Trit in n carino vred odpošiljate v precej f,28 50-38 75. Jeli sept. f. 28.75 -29 — Conoasstf 29.---Četvorni 80----V glavah (sodih) 30 25 Havre. K.i»« Hantn« |ood average a a juli 69.50 žit november 9S.25. mlaSno. Hamburg. Hhihoh Kood averag« ta jati 7695 september 75.95 december 74.— mirno. Dunajska bona BT. JalU*. isoa dacea predvteraj Driavni dolg v papirju .... 100*95 100.8« „ „ v Hrebfu . . . , 101 10 101.10 Avstrijska rentu v slahi . . . 19850 183.66 „ v kronah . . .100 76 lOO.BO Krelilne akcije.......403-50 401.— London 10 Lat........19135 19150 Napoleoni ......... 9.63 Ml 20 niMk ........11.8« 11.87 100 ItaU. Ur........ 45.90 4» 90 606 K. Š. Š" Razpis učiteljskih služeb. V tem politiškem okraji popolniti je mesta učiteljev-voditeljev na mešanih jedno-razrednicaU v Brezovici, Tatrali in Slivju a slovenskim učnim jezikom. Plaće in užitci, združeni s temi službami razvidni so iz pokrajinskega zakona od 14. decembra 1888, dež. zak. št. 1 ex 1889. Prositelji naj svoje pravilno opremljene prošnje predpisanim potem tekom štirih tednov sem predlože. Za službo učitelja-voditelja v Tatrah zahteva se sposobnost podučavati verstvo. C. kr. okrajni iolskl svet Volosko, 19. julija 1896. Predsednik: Fabiani m. p. Učenca za delo mehanikarja išče inženir Ž i v i e, ulica Zonta 5. 2000 litrov pristnega Borovničarja, liter po 1 for. 20 kr. proda Janko Tvaun Glince pri Ljubljani. Lastnik politično društvo .Edinost*. — Izdavatelj in odgovorni ureduiki Juli.) >1 i kota — Tiskarna Dolenc v Trstu.