j	, J
flM	■ JmLm JM tKKk^^^^nfs^tmS^^^^maa^ flMI JM ■	_

Mtmk$S W SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY	"Awrifatt	NEODVISEN LOT ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMEWE
'" 1 1	1 18 ' Vlt 1,|!'* 11	"	'I	n IW„	Pi	;	" -	'
0 4 '	> CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY JANUARY 10th 1023 __LETO XXVl. - VOL. XXVI.
Zbor pramgarjev
V New Yorku sfe oM aH bo štrajk.
Indianapolis, 0. jan. Unija združenih unijskih premo-g, garjev sklicuje veliko konferenco premogarjev \n ope-■ ratorjev, ki naj uredi plače Ipremogarjev od 1 .aprila, 1923 naprej. - Navzoči bodo na kqnferencj premogarji iin operatorji iz držav Ohio, ' Indiana, Illinois ter zapadne ^ Pennsylvanije. Ako Ja kon-l ferenca ne uredi permogar-skih plač v zadovoljstvo na obeh straneh, tedaj nastane H zopet premogarski štrajk, kakor smo ga imeli lansko leto. Konferenca še bo vrši-la 18. januarija v New Yorku. Prva konferenca se je vršila v Chicago, ki pa ni imela nobenega uspeha.- Dosedaj niso niti premogarji niti operatorji prepričani, da'se bo vršil premogarski Strajk, ker na obeh straneh vlada upa-: nje, da se bo dala narediti nova pogodba za plačilno lestvico mirnim potom, štrajk, ki se je vršil lansko leto, ima še sedaj posledice tako pri premogarjih kot pri občinstvu, ki na mnogih krajih ne more dobiti premoga, pa tudi nekatere industrije le s težavo obratujejo ob pomanj-I kariju premoga. Konferenca se bo vršila v Pennsylvania hotelu v New Yorku. Osem zastopnikov ptemogarjev fn osem zastopnikov operatorjev iz vsake države bo navzočih na konferenci.
« >——o-
i — Plinova družba se Se sedaj ni mogla določiti, koliko bo računala mestu za naravni plin. Na vsak način je pa gotovo, da bo ta mesec določena nova sena, in da bodo plinov! računi prihodnji mesec veliko večji. Da bi ostale sedajne cene, je izjavila plinova družba, o tem Se govora ni.
sb V mestnem avditoriju na St. Clair ave. in 6. cesti se nagaja ta teden cirkus, ki ima .mnogo dovilih zverin. Dve predstavi gnevno se vrSite,' Mesto dobi za en teden renta od (Ivorane $8(500. Največji lev v skupini oSmil^ je vrgel svojega ' strežnika na jtla in ga močno opraskal po obrazu in drugod, vendar je strežnik zvečer vseeno vodil predstavo z levi. — County koroner Hammond je izročil državnemu ^ pravniku slučaj Frank Wie-techa, ki je umrl na posledicah zavžiteg* rozinovca. Kdo p mu je rozinovec prodal, se Se i ne more dognati. Zadnjo soli boto je Wietecha dobil plači-pp v čeku. ček je izročil ne-I kemu neznancu za steklenico žganja. 2ganje je Frank prinesel domov in je precej pil, potem pa tudi svoji dru-t iini ponudil. Vsi so takoj | zboleli, toda dočim je posa-mezne člane družine zdrav-l> \ nik Se obdržal pri življenju, * pa je Woitecha toliko spil " žganja, da je bila rešitev za-
—Slovenske Sokolice pri^ I redijo v soboto, 13. jan. veliko maSkeradno veselico v I Božeglavovi dvorani. Dru-| itvo je nabavilo krasne dobit-ke za maske, in sicer za naj-§ lepšo, najgrSo in najbolj po-I membno. Ker Sokolice tudi sicer vedno priredijo dobro B zabavo, so rojaki prošeni, da Kbe vdeleže v obilem Številu.
—- Račune za elektriko i sprejemamo vsak čas v našem uradu.
Columbus, Ohio, 8. jan. Na(zelo priprost način je bil danes v tem mestu ustoličen A. Victor Donahey kot novi governer države Ohio. Novi governer je sam želel, da ob priliki rfjegovega ustoličenja naj se ne zapravlja niti državni niti privatni denar, in tej njegovi želji se je v polni meri ugodilo. Nobenega pom-pa ni bilo videti, svečanost se je le toliko razvila, da je bila vsa stvar dostojna. Novi governer Donahey sovraži sijaj in prazen blesk. Kljub vsemu pa niti omejene ceremonije kot so se vršile, niso ugodno upljivale na go* vernerja, kajti Donahey je skoro padel v omedlevico, ko je Sel iz kapitola na gover-nerski palači. Predno je sto-' pil v avtomobil, se mu je za-vrtilo v glavi, da ga je moral prijeti njegov vojaSki pomočnik, da ni padel, Bolan je bil že dan prej na nervozno-sti, vendar ni hotel prestaviti ustoličenja.
Zjuttaj okoli 9.30 se je napotil stari governer, Harry L. Davis, iz hotela Deshler, kjer je zadnje dni stanoval v governersko palačo. Do 12. ure istega dneva je bil Davis Se governer. V svojem uradu je reSil nekaj uradnih dopisov, nakar se je poslovil od
t i lilrt nI	V- XA1J __
'svojega na o i new. xaceit so
prihajati sodniki najviSje sod-nije, da pozdravijo novega governerja. Med njimi je bila tudi Florence Allenjčla-nica najviSje sodni je, pravkar zvoljeaa. Mrs. Allen je po politiki demokratinja i kot Donahey. Ob 11.30 je dospel novi governer Donahey s svojim spremstvom. Zunaj pred kapitalom pa se je medtem razpostavila četa narodne garde, s potegnjenimi sab-Jjami. Zvonovi bližnje cer* kve so zapeli "Slava, novemu poveljniku!*'
Takoj za vojaSkim oddel* kom se je peljal Donahey s svojim adjutantom, polkovnikom Edward Orton/ Za njegovim avtomobilom pa se je peljala njegova družina, ki je jako Številna, ker Donahey ima 10 otrok. Tudi oče novega governerja, sivolasi J. C. Donahey ter J. H. Donahey, kartonist Časopisa The Cleveland Plain Dealer, ki je brat novega governerja. Ko je Donahey stopil <z avtomobila, in pomagal svoji soprogi ven, je bil navdušeno pozdravljen od ogromne množice naroda, ki se je zbrala okoli kapitola. Donahey je bil Med, skrajno utrujen. Spal ni celo noč.
Po Širokem hodniku, ki vodi do kapitola je korakal Donahey s svojim, spremstvom, in mnogo oseb izmed množice, mu je stisnilo roko. Konečno je dospel v gover-nerski urad, kjer je čakal Mr. Davis že pripravljen. Mr. Davis je vstal in iel novemu governerju nasproti ter ga pozdravil. Bilo je prvič v Življenju, da sta se Davis in Donahey, stari in novi governer, videla in spoznala. Pozdrav je bil kratek. Davis je izročil novemu governerju dokument, ki priča, da je bil Donahey pravilno zvoljen kot governer države Ohio, nakar je Davis spregovoril par besed, rekoč, da želi, da bi bila uprava prihodnje dve leti najboljša, kar jih je kdaj imela država Ohio. Donahey se je zahvalil v par besedah.
Davis je nato odSel iz kapitola na mal prigrizek, nakar se je popoldne odpeljal v Cleveland s svojimi prijatelji.
Ob 12. uri je prišel Donahey s svojim spremstvu do velike tribune pred kapito* lom, da bo zaprisežen. Sodnik Sowers je imel prvi govor. Rekel je: Novi governer je bil javni sluga svojega naroda dolga leta. Druzega ne pozna kot udanost do dela, poStenje in prizadevanje, da bi deloval v korist naroda. Bogastva iri nHfemurnosti ne pozna. Z največjo marljivostjo se je vspenjal vedno viSje, dokler ga ni narod postavil za prvega jzvrševalne-ga uradnika napredne drža-Ve Ohio. Uspeh njegov v tem je, ker jte; neprestano in zvesto delal za narod.
Manjkalo je še nekaj minut do dvanajste ure, ko bi se imela vrSiti prisega. Godba 166. regimenta je zaigrala. Ura udari dvanajst. Predsednik najviSje sodnlje Car-' rington Marshall začne uvodne besede governerske prisege. Tu poči strel. Kavale-rijski oddelek narodne garde je pozdravil novega governerja. Ves čas, ko se je vršila prisega, so pokali topovi, dokler ni bilo oddanih 17 strelov, kar je governerski pozdrav. iKo je zadnji strel zagrmel, je bila prisega gotova, in Donahey je bil ustavni governer. Množica )e radostno častitala governerju. Donahey je imel potem kratek nagovor na narod, in posebni električni razširjevalci glasu so nosili njegov govor po obširnem parku pred ka-pitolom. Rekel je, da se zaveda, da dobi svojo moč od naroda, in narodu služiti je njegova prva in zadnia želja. Svaril je vse uradnifee, brez ozira na stranko, da spolnu-jejo svoje dolžnosti do skrajnosti. Po blagoslovu se je governer podal v kapitol, kjer je bil javni sprejem. Segel je skoro 5000 ljudem v roke. Dve uri je trajalo, predno je bilo gotovo, nakar se je go-vener podal v governersko palačo na odpočitek. V sredo zjutraj je bil že ob 9. uri na delu.
o —
—	V nedeljo bo pa žužem-berSka zabava. Sam. društvo Žužemberk, ki je mojster za prireditev dobrih družabnih večerov, priredi v nedeljo v Sever - KraSovec (Grdina) dvorani zabavni večer z najboljšim programom, žužem-berčani seveda v prvi vrsti vabijo vse svoje ožje rojake, takoj za njimi pa Ribničane, Ljubljančane in druge, da gotovo pridejo, ker jih čika nekaj izvanrednega. Kdor hoče dobro zabavo, naj gre v nedeljo z Žužemberk, ki bo ves v Grdinovi dvorani.
—	Župan Kohler je prepovedal umetniški ples, katerega priredi vsako leto Kokoon Klub. Kohler je dejal, da pri tem plesu nosijo premalo obleke in preveč žganja pijejo, zato pa ne dovoli plesa.
—	Odkar se je West Park združil z Clevelandom, so ustanovili v West Parku nov precinkt policije, in sicer sedemnajsti. Policija je v pon-deljek aretirala prvega greS-nika v West Parku. Bil je neki George Hartol, ki se je silno napil jeruSa. Sodnik Stevens ga je obsodil na $10.
Ruhr bo zaseden.
Francos so popravljeni z močno armado.
Pariz, 0. jan. Francija pošilja Številni čete v Ruhrske pokrajine. Nad 60.000 vojakov je že zbranih: pri Dussel-dorfu. Nadaljni vlaki vozijo vojaške čete v Nemčijo. Vsak poskus ustaviti Francijo v njenem koraku je zaman. Zadnji trenutek je nemški poslanik v Parizu skušal prirediti sestanek |ned francoskim ministerskim predsednikom in med Hugo Stinne-som, znanim nemškim industrijalcem. Joda predsednik Poincare je odkl< nil vsak pogovor, rekoč, da e prepozno. Pripravljen pa $ govoriti z nemSkimi industrijalci, potem ko je Ruhrsi^i dolina zasedena od francoskega vojaštva. V četrtek pride francoski ministerski predsednik Poincare v zbornico poslancev, kjer bo raz^žil na dalj ne načrte. Medtem^ se poroča iz Berlina, da je nemški narod kot en mož za svojo vlado. Nemška vlada trdi, da ako francoska armada zasede Essen in okraje, tedaj je prelomila versaillsko jnirovno pogodbo. Nemški iarod v tem slučaju lahko »okliče ves svet za pričo, dap7rančija krši mirovno pogodbo in ne Nemčija. Kljub tej nemški edinosti, pa je jgital nemški narod popolnoirff mireTif;*tt& celo kaže nekako dostojan-stvenost. Od imperialistpv do komunistov, vse stranke podpirajo vlado. Sodi se, da bo francoska armadaJdo 15. jan. pripravljena, da popolnoma zasede Ruhrske pokrajine. Zajedno s Francozi vkorakajo v Nemčijo tudi oddelki Italijanov in Belgijcev. Angleška vlada pa popolnoma miruje in pusti, da se dogodki sami nadalje razvijajo. — o —
—	Naše Slovenke opozarjamo na januarsko razprodajo, ki jo priredi "Grdina's Shop-pe" na 6111 St. Clair ave. Fini ženski klobuki, vredni od $5 do $7 so na razprodaji po $1.00. Na razprodaji so ženski, dekličji in otfočji klobu-kr. Razprodaja se > prične v soboto.
—	V Clevelandu je tako pomanjkanje sodnikov (radi prohibicije, seveda), da je dobila državna posta voda jk prošnjo, da naredi postavo, glasom katere se ustanovi v Clevelandu na mestni sodni-ji Sest novih sodnijsjfih mest, na Common Pleas sodniji pa ravno toliko. Odkar je prohi-biciia upeljana,; je aretiran vsak drug državljan.
—	Rojak Louis Prijatelj je na 6412 St. Clair ave. v novem Ogrinčevem poslopju odprl na novo urejeno groce-rijo. Rojakom ga priporočamo.
Slovenska Godba Bled priredi v soboto, 13. jan. v Narodnem Domu v Newbur-gu koncert z jako lepim programom. Newburčani in rojaki drugod se opozarjajo na ta koncert.
—	Dr. Mally, naš slovenski zobozdravnik, je precej nevarno zbolel. Nahaja se na domu pri materi.. Mi iskreno želimo hitrega in dobrega okrevanja.
—	Bliss Morton, zadnjih 6 let načelnik oddelka v Clevelandu, je prestivljen v Toledo, O. Na njegovo mesto pride John V. Ryan. ^
Norec poslan iz bolnice kot zdravje povzročil več umorov
Victor Donahey ustoličen i kot novi governer v Ohio
V zadnji številki smo poročali, da je policija dobila pretečeno soboto v trgovini na 8323 Quincy ave. mrtvo truplo lastnika trgovine, Harry Keim, razsekano s sekiro. Policija je sedaj prijela nekega osumljenca, ki je povzročil beštijalni umor. Ta mož, ki je povzročil strašni umor, ima silno zgodovino za seboj, objednem pa kaže njegovo delo in življenje silno nemarnost državnih oblasti. Mož je blazen, toda klub temu je bil trikrat izpuščen iz državne blaznice kot "pameten".
Pred osemnajstimi leti se je razjezil nad nekim prijateljem, ki mu ni hotel dati par centov, da si kupi pive. Ubil ga je s sekiro. Prijet je bil in spoznan krivim uboja, nakar so ga poslali v Mansfield poboljševalnico. Leto pozneje so gp zdravniki spoznali blaznim in ga poslali v norišnico v Newburgu. Leta 1907 so ga spustili iz blaznice kot "ozdravljenega". Prihodnje leto ga pa Že dobimo v državnih zaporih v Colum-busu, kamor so ga poslali za 14 mesecev radi ropa. Leta 1915 pa je bil poslan drugič v Newburg v * norišnico. To pot je bil v norišnici tri leta,1 nakar so ga zopet poslali mt? rekoč, da je "zdrav in pameten". Leta 1921 je bil poslan v Lima, kjer je noriš-niča za kriminalce. Tedaj se je slutilo, da je on s sekiro u* moril 2 učiteljici na samotni poti blizu Parma. Ta ujnor ni bil nikdar pojasnjen, todq skoro gotovo je, da ga po^
t JREV. ANTON SOJAR.
Iz Pittsburga je dospela na Rev. Ponikvarja, našega župnika, brzojavna novica, da je v Pittsburg, Pa. nenadoma umrl Rev. Anton So-jar, v torek dopoldne. Rev. Anton Sojar je bil zelo znan po širni Ameriki. V Ameriko je dospel leta 1004, kjer je V St. Paul teologiji dovršil bogoslovne nauke. Njegova prva služba je bila pri jolietski fari kot kaplan, nakar je prišel na chicaško župnijo, kjer se je dolgo mudil in goreče deloval. Od spomladi je na-domestoval Rev. Mertel-a v Pittsburgh ki se nahaja bolan v stari domovini. Pogreb Rev. Sojarja se vrši v četrtek. R. I. P.
-o-
—	Joseph Rebar, 27 let sfar, je marca meseca v družbi z nekim drugim ^oropal neko lekarno na Wade Park ave. in 81. cesti. Prijet je bil, toda ker se je kesal, in ker je bil to njegov prvi rop, in ker je imel doma ženo in male otroke, mu je bila kazen od 10 do 25 let ječe odpuščena, pod pogojem, da se vsak teden enkrat javi na^sodniji. Rebar je to vestno spolnoval, dobil delo, bil priljubljen posvod in vsi so ga radi imeli. Na novoletni dan pa ga je skušnjava premagala, napil se je in razsajal doma. Za to je zvedela sodnija. Aretiran je bil, in sodnik Walther ga je poslal za 10 let v ječo. Vse prošnje niso nič izdale. Doma ima male otroke, mlado ženo, ki zopet pričakuje poroda, toda sodnija drugič ne da prilike poboljšanja, potem ko je že enkrat dovolila.
—	Od Božiča se je dan po-• daljšal za dvanajst minut.
vzročil isti moški. Lansko leto so ga zopet poslali iz norišnice ven, ko so zdravniki izjavili, da ni blazen, in ko je izjavil željo, da bi se rad poročil. Sedaj pa je bil aretiran in obdolžen umora Harry Keima.	V 4
Zdravniki .v Lima so se izjavili, da mož ni bil nikdar blazen, pač pa je imel v sebi nagnjenostjo kriminalstva. Držali so ga eno leto v norišnici le, da so tekom njegovega bivanja se prepričali, da je resnica to, kar so v začet-, ku trdili, namreč, da osumljenec ni blazen.
Ko ga je policija aretirala v stanovanju blizu trgovine, kjer se je pripetil umor, se je izjavil: 'Da, poznal sem Keima. Imel sem večkrat opraviti z njim. Kaj, pravite, da je ubit? Jaz nevem. Ne morem reči, če sem ga ubil ali če ga nisem. Mogoče sem ga. Pijan sem bil, pa nič ne vem .... Njegova obleka je bila krvava, ko so ga aretirali kot tudi njegovi čevlji.
Na nadaljno pritiskanje policijskega načelnika je povedal, da je v soboto pred umorom imel prepir z nekim znancem, pri katerem je prišlo do udarcev. Znanec mu je razbil nos. To je bilo ob 8.30 zvečer ^r^oootcr. mrtvo truplo Keima so našli ob 10. Keim je bil pobit na tla s sekiro, katero je napadalec vzel v trgovini, ki prodaja sekire. Zločinec je najbrž potem suva! s čevlji; truplo na tleh, ker sicer ne bi imel krvavih Čevljev.
FORD NE BO
KANDIDIRAL.
* \ • • ;
Detroit, 9. jan. Henry Ford ne bo kandidiral za predsednika Zjed. držav. Ford se sploh nikdar ni pečal s to idejo, in kar se je govorilo in pisalo v javnosti, se je govorilo in pisalo na odgovornost urednikov in časopisov.
o	.
— The Otis & Co. nam naznanjajo sledeče: Načrti za Slov. N. Dom. na St. Clair ave. in 64. cesti, so dogotov-ljeni zajedno s financiranjem od strani Otis & Co., ki je po celi "Ameriki znana investicijska tvrdka. Financiranje je posredoval Mr. John F. Perko, od Otis & Co. Foreign Investors - Department. Dva najboljša izvendenca zemljišč v Clevlandu sta za Otis & Co. precenila posestvo Nar. Doma, in dala vrednost na $93.791.
Poslopje bo veljalo po se-dajnih načrtih $212.636, in skupna vrednost vsega posestva torej $306.427. Otis & Co. je to financirala z $130. 000 n investicijskimi bondi, plačljivi v 20 letih, ki nosijo 7% obresti in so vknjiženi na prvo vknjižbo. Ti bondi reprezentirajo vrednost, ki je prve vrste, in Mr. Perko je prodal že večino teh bon-dov. Mi priporočamo, da Slovenci kupijo te bonde, ker dobijo s tem krasen investment svojega denarja, poleg tega pa pomagajo, da se poslopje S. N. Doma čimprej dovrši. Mr. Perko, ki jo Slovenec, je že zadnje dve leti uradnik prt;Otis & Co. ter ima obširno znanje med tujezemskimi investorji v tem delu dežele.
"■■■ »11 Zverinski umori
'"i
Ku Ktaxi so surovo močili svoje žrtve.
Bastrpp, L*., 8. jan.JDa so člani Ku Klux Klana svoje žrtve na nečloveški način mučili in morili, je prinesla na dan preiskava generalnega pravnika Coco in njegovih , pomočnikov. Pričakuje se, da bo še ta teden preiskava končana in več promi-nentnih Ku Kluxov aretiranih. Watt Daniel in Thomas Fletcher Richards sta bila na zverinski način umorjena. Zdravniki izvedenci, skupno z generalnim pravnikom, več inženirji in detektivi so Se včeraj podali proti La Four-che jezeru, kjer so dobili mrtva trupla pred dvema tednoma. Vlada je prepričana, da je v dotičnem jezeru še več mrtvih trupel žrtev Ku Kluxov. Dr. Duval, ki je od države najet, da je preiskal mrtva trupla žrtev Ku Kluxov, je izjavil pred obravnavo, da je tekom svojega zdravniškega poklica preiskal že nad 6000 mrtvih trupel, toda še nikdar;ni dobil trupla, ki bi bilo nil tako živinski način, kaokr sta bila oba moška u-morjena, je brez primere v zdravniški zgodovini. Po izjavi zdravnika so truplo Da-nielsa naiprvo razrezati in gotove dele odstranili, predno so ^ truplo padaljemučili.
neki Človek, ki pozna kirurgijo. fcabfl je pri tem britev. Koliko so morale žrtve pri tem trpeti, je skoro nemogoče popisati, in mučjtelji so se trudili, da niso povzročili skorajšne smrti, pač pa so ntučill tako, da je oseba trpela največje bolečine* Muči-tlelji sp, previdno izrezali kožo in meso ter so konečno prišli do
srca, katero so oz-praznilr krvi, tako da je potem smrt polagoma prihaja-laf, ko so trpele Žrtve peklenske muke. Se prej so pa mtjči-telji položiH oba trupla med dvoje desk, z železnim navi-jalom, kot klešče, s katerimi so trupla stiskali. Te klešče so noge žrtve popolnoma zdrobile.
—	Gussie Halbert je zapos-ljena kot blagajničarka v Stoner restavrantu na 55. cesti in St. Clair ave. Dobila je naroČila haj nese nedeljske dohodke v pondeljek na banko. Imela je $650, kar je spravila v mal zavojček. Pri Stuyvesant poslopju se ustavi neki Essex avtomobil tik pred dekletom, ven skoči mlad moški, ki iztrga dekletu zavojček, toda dekle je zavojček nazaj potegnilo in začelo kričati na vst> moč. Surovež pa je medtem udaril dekleta po glavi, da je pa^o na tla, jo brcal na tleh ž Vso močjo, konečno pa z denarjem skočil v avtomobil in odpeljal proti vzhodu. Neka ženska je videla napad in si zapomnila številko avtomobila. Kmalu so dobili lastnika, nekega W. Rapierja, ki je povedal policiji, da mu je M avtomobil par ur prej ukraden. Dekle so odnesli v poslopje k nekemu zdravniku, ki je moral siroto na več krajih obvezati radi teškfh4po-
—	Dr. Žužemberk je izvolilo Za leto 1923 sledeči odbor: Roman Mtver predsednik,
John Pintar t^nlk^fw.^SIo^ J gar blagajnik, Annie Mav^l zapisnikarica.	4J
AMHUŠKA DOMOVWA
(AMERICAN HOME).
ISSUED JtONBAY. W>W»AT ANP WPPAT
M , _.___- - ........ .....-— ; ; --;_•.....-----------t:-1..-. - .--. r-2ZI-r" "•------1 "
NAMOCNDfAt
aag-. -. -.881 ž^žtee^t
•umE SPaSM? cS53? SyTrfc
mambsdbbevbc,	touis j. Fmc, Bdim
—■ y, it m miiMtif- *-	™—
-i^rT. ^Bi «um MMar jamar? at tht poet effloe OtovoUnd, OH» Oa Aat at Mac* X, I«**__
No. 4. Wed. Jan. 10th 1923
"Delavska stranka"
Ni §c dolgo tega, ko se je v Zjedinjenih državah osnovala takozvana "Delavska stranka". SreCni bi bili delavci, ako bi bila to v resnici prava delavska stranka. Ustanovljena stranka pa nosi samo delavsko ime, vse drugo je pa sraka s pavovim perjem. V tej stranki, in pod imenom, se da: nes skriva v Ameriki vse, kar je komunističnega, boljševi-§kega puntarskega elementa med postopači Amerike. V njej se skrivajo vsi bivSi pristaSi I. W. W. in drugih organizacij, ki niso ustvarjeni za druzega kot^a zgago in trubel. Vsi ti elementi nimajo absolutno ničesar skupnega s pravimi ameriškimi delavci, ker voditelji so večinoma importf-rani ruski židje, ki vodijo delavce enake za nos kot jih vodijo v Rusiji, kamor mora Amerika hrano poStfjati, da ruski narod gladu ne umre. Delavec je oni, ki z rokami ali umom dela vsak dan, da si zasluži vsakdajni kruh. Pravi ameriški delavci se nahajajo v American Federation of Labor, United Mine Workers of America in sličnih organizacijah, ne pa v gnezdu revolte, dinamita in krvi prelitja, kot je to cilj komunistov z ozlrom na "diktaturo proletariata".
to stranko med nami reprezentira "Delavska Slovenija", ki živi v Milwaukee. Delavska stranka ali "Workers Party" ni druzega kot privesek Trockija iz Moskve. Kar v Moskvi ukažejo zviti židje, to pokorno apolnujejo suženjski pristaSi Trockija v Ameriki. V tej stranki ne sme§ imeti svobodne misli in prepričanja. Kar ti ukažejo, moraš storiti, četudi se ne strinja s tvojim preflrtfanjjwn. Keii«o pa Ame-rikanci svobodoljubni in ljubijo svbffe pVepričrfhje, zato pa Amerikance pri ''Workers Parfy''lahkq na prste preSteješ.
' Noben Amerikanec ni toliko Strafflast, d* 1)i prejemal povelja iz tujezemstva. Ameriška zastava in ustava je dovolj svobodomiselna in Široka za vse. V "Delavski stranki" so le importirani židje, dočim ameriški delavci niti ne sanjajo o pristopu, dobro vedoč, da večjih blufarjev in tiranov ne dobijo nikjer kot pri voditeljih te stranke. Ti voditelji "Delavske Stranke" niso prišli v Ameriko, da delajo in si tako služijo kruh, pač pa da politizirajo in sproti uničujejo to, kar pošteni delavcjtmdijo.	, ,
Mi na temmestu resno svetujemo našim ljudem, da se ogibljejo te strdke, kajti prav vsak dan se lahko pripeti, da Vlada plane po njej, kot je že storila od časa do časa in bo še. Drugič naj ne pristopajo, ker v tej stranki, ne morejo svobodno izpovedati svojega prepričanja, pač pa se morajo ravnati po poveljih žldov iz Moskve. Vsakdo sam sebe poniža, kdor caplja za njinrli. Tretjič je pristop v to stranko nelogičen, ker noben prav Amerikanec ni zraven. Prej ali slej bo to stranko, ki ne cilja na druzega kot na nasilje, razbil sam ameriški narod, ker ne trpi na fcvojih prsih puntar-jev in prelivavcev krvi.
Epu	,	*
ODLOMLJENA KLIN J A. ^ (Resnična igodba.) * ^
Primožev Cene se je zbudil v ponedeljek zjutraj pozno, polagoma in i brnečo glavo, i
"Žrli smo ga zopet enkrat, žrli," se je spomnil počasi. "Da. In stepll smo se tudi. Res je. Stepli smo se."
Pomalem se je spomnil vseh podrobnosti sinočn^ pijače. Ne po vrsti, pretrgoma; zdaj te, zdaj one. Spomnil se je tudi, kako je šel Lisjakov Gašper nadenj z odprtim nožem. Cene ni utegnil odpreti svojega fovča in je sunil Gašperja z zaprtim fovčem v želodec; ali takrat mu je že Gašper zapičil svoj nož v glavo nad čelom. In v istem hipu je sunil nekdo Gašperja od strani, da je tega kar zasukalo; Gašper vendar ni izpustil noža, klinja se je odlomila in je ostala Cenetu v glavi, roč pa Gašperju v roki. Potem Cene nič več ne ve.
Prijel se je za glavo; obvezana je bila z njegovo zamazano rdečo ruto. Snel je obvezo in se prepričal, da je klina še v gjavi; njen odlom-Ijeni konec je štrlel še nekoliko iz rane, in ko se ga je Cfene dotaknil, ga je zabolelo, da je videl tri solnca, potem mu je bilo nekakasa kar črno pred očmi. Previdno si je zavezal glavo nazaj.
Vstal je, a ni se mu ljubilo, da bi šel na delo; niti hoditi se mu ni ljubilo; da, niti jesti. še pipa mu ni teknila.
Ležal je ves dan, in proti večeru, ko ga je začela rana boleti in ni kazalo, da bo šla .klina sama po sebi iz glave, I se je odpravil k trškemu ^zdravniku doktorju Havleni
In ga prosil, nalmu vzame /linjo iz gliVl^l *
Doktor ga je -vizitiral. "Prijatelj," je rekel, "jaz vam klinje ne morem vzeti Vas je treba narkotizi-rati, poduhati vam moramo dati, jaz pa nimam priprave tukaj. Pojdite v Ljubljano v bolnico, tam imajo pripravo; sicer vas pa ne zagotovim, da ostanete potem živi."
"Gospod, kdo bo pa vlak plačal zdaj, ko je tako drag?"
"Mi je prav žal, ampak vam ne morem pomagati; ga boste že morali plačati, če hočete ostati živi."
vAli se torej ne da napraviti nič drugače, gospod?1' I "Ne, tukaj ne gre, poizkusite v Ljubljani!"
"Pa z Bogom, gospod!"
"Ta doktor ne zna nič," si je dejal Cene. "Saj je še en doktor v trgu; jutri, če ne bo boljše, grem pa k tistemu."
Drugo jutro, ko res Še ni bilo nič boljše, je šel Cene k drugemu trškemu zdravniku, k doktorju Vučini. Trmasto in trdo je vstopil v ordi-nacijsko sobo. "Dober dan!"
"Kaj bi radi?" ;
Cene je snel obvezo, povesil glavo in kazal doktorju rano s klinjo. .
"Pokažite! Človek, ali ste božji? Kaj pa vendar mislite, da pridete s tako rečjo sem?"
"Naj ne zamerijo, zaradi ene besede je bilo, in Lisjakov me je z nožem, potem se je pa klinja zalomila in je ostala notri."
"A to da naj vam jaz zdaj ven vzamem, ko ste jo skupili? Kako si pa to predstavljate? Zakaj pa še rakve ne prinesete s seboj, da vas koj
........L ■■ ' -	' „ . '
položim notri, kakor hitro bo klinja zunaj?"
"Ali je tako hudo, goa*
pod?"
"Fant, vi ste mrtev, kakor hitro vam potegnem klino ven. S Idino v glavi boste še živeli dva, tri dni."
"Ali se ne da nič napraviti, gospod?"	f
"Nič, vam rečem. Kaj sploh hodite k meni s tako izgubljeno stvarjo? Imam drugih poslov dovolj, kjer je več upanja. Kar sami si pripišite, kar bo."
Cene se je zasukal na peti. "Pa z Bogom!" je rekel jezno in zaloputnil vrata za seboj. Sel je domov in pil hru-Sevca. , . .	r
Zvečer so imeli trški socialisti boljševiški bal. Vsa Ce-netova tovarišija je bila tam in tudi Ceneta ni zdržalo doma. Šel je tudi on na veselico: "Saj zdftj je že vseeno." Sedel je v kot in pil/ govoril pa ni mnogo. Glavo je imel še zavezano z zamazano rdečo ruto. Godba je igrala, pari so plesali, fantje so peli in vriskali, medla svetiljka je brlela s stropa in gost toba--kov dim se je valil nad glavami — z nožem bi se d^l rezati. Dišalo je po vinu, tobaku in potu.
Ko so se ga prijatelji na-žehtali, so začeli izpraševati Ceneta in prav po malem so spravili iz njega, kaj sta mu rekla doktorja.
"Če je tako," je dejal Janez Kavka, "potem pa lahko naredimo zdaj na kratko. Saj zdaj je že vseeno."
Posadili so Ceneta na stol sredi "dvorane" in mu sneli obvezo z glave. Kumrov, Kuštrov, Radej in Simnoy-čev so ga držali, Rakitnikov Peter pa je pristopil s kovaškimi kleščami. Godba Jfe igrala "bolcar", pari so plesali okrog skupine in Peter je s kleščami zagrabil klinjo in jo — hooruk! — izpulil Cenetuf iz glavtf.
Ko je za hip držal krvavo klinjo; pred seboj v zraku, je priplesal mimo Podgornikov Luka, ki je pred nedavnim prISel z Rusovskega in je za-klical: "Da zdravstvujet krasni perevorot!"
Cene je omedlel. Spravili so ga v Ljubljano v bolnico, kjer je zdaj že par tednov in bo prišel menda tef dni zdrav domov.
Karol Zupane.
O KITAJSKIH MORSKIH ROPARJIH.
V morjih, ki se dotikajo Evrope, so morski roparji že dolgo vrsto let nepoznani in le iz povesti vemo da so nekoč strašili tudi po teh vodah. V dalnji Kitajski pa predstavljajo morski roparji ali pirati še vedno resno nevarnost za. miroljubnega mornarja in potnika. Piratom se posveča tam več pozornosti v obliki varnostnih odredb kot pa, katerikoli drugi nevarnosti,*ki preži na človeka v vodovjih Daljnega iztoka.
Meseca- avgusta lanskoga leta je oddelek carinskih uradnikov napadel gnezdo mbrskih roparjev na otoku Hirošima, nedaleč od Kvan-tunga v Mandžuriji. Gnezdo roparjev se je nahajalo v duplini sredi skalovitega otoka. Poizkus carinskih uradnikov je bil brezuspešen. Čeprav so naskočili carinski uradniki pirate z mornariškimi topovi, ni napravilo to streljanje nanje nobenega posebnega vtisa. S protinapadom se jim je posrečilo prepoditi carinske uradnike.
Zvijač katerih se poslužujejo kitajski, zlasti rečni <n tudi morski roparji obstoji jo v glavnem v sledečem:
Večje število roparjev kupi vozne karte za pamik in se pomeša med ostale kitajske potnike. Na določenem mestu napadejo ti roparji posadko in se polastijo ladje s pomočjo* svojih tovariSev, ki jih že čakajo v čolnih na do-tičnem mestu. -
Angleške ladje so proti takim zvijačam že primerno
---------------I.......J-JJU. ■
opremljene. Zato v zadnjem
še ladje <jk>mačiiwv Kitajcev. Starodavne kitajske džunke so želo lahek plen za te roparje, Nfkoč je bil čas, ko so se kapitani kitajskih džunk zanašali le na svoje "oči", td je na dve luknji na vsaki strani prednjega krova. V sedanjih časih se pa poslužujejo bolj uspeSnln sredstev, da zavrnejo pirate.- Večina džunk (ma visok oder na zadnjem delu ladje, po načinu španskih galej, in na tem odru sto)i bronasti top, nabasan z • žeblji, kosi žice, drobci železa, in tako dalje. Ta top je vedno pripravljen, da primerno sprejme, %andi-te.
Piratstvo se vrši večinoma na južni obali. *Pred nedavnim časom je zadel neki precej velik parnik na neki majhen otolh približno tri1 ure od Hongkonga. Posadk* je zapustila parnik v čolnih in se podala na suho. Tekom tega časa pa so^riplesale kitajske džunke od vseh strani ter do golega obrale parnik.
Vsaka piratska džunka vzgleda na zunaj kot miroljubna trgovska džunka. Čim pa pride v bližno miroljubne la-dije, se pokaže njen pravi značaj: Kot demoni pekla se vsuje jo roparji preko cele ladje ter premagajo v kratkem vsak odpor, če se jim je posrečilo priti na krov.
Angleški mornariški častniki, ki dobro poznajo razmere v kitajskih vodah, izjavljajo, da obstojajo kitajski morski roparjf še sedaj le zaradi tega, ker so neverjetno izurjeni v plovbi ob tej viharni in nevarni obali, kjer, je vse polno skritih čeri. Noben zapadni krmar ali kapitan bi ne mogel srečno priti s tako kitajsko^džunko mimo vseh skritih čeri. Kitaj* ski morski roparji pa poznajo pota, po katerih jim zasledovalci ne morejo slediti in zato se jim >skoro v vsakem slučaju posreči odnesti pete.
Seveda so tudi dnevi kitajskih! mbrskih roparjev 2e šte-th Vedno napredujoča civilizacija na JCitajskem zatira te stare kitajske roparske navade. Kot nekdanji morski roparji v Karibejskem morju, ki so - napadali španske ladje, obložene z zlatom, bodo izginili v doglednem Času tudi kitajski piratje, ki ogrožajo sedaj južno obrežje ter velike reke Kitajske.
ummw.
- Kraljev dar v prosvetne namene. Kralj Aleksander je "Glasbeni Matici"'v Ljubljani povodom njene 50 letnice podaril znesek 10.000 dinarjev, katerega naj bi Matica porabila za enega svojih gojencev, ki z najboljšim uspehom « dovrši konservatorij "Glasbene Matice" in bi s to pomočjo nadaljeval svoje študije v inozemstvu. Razen tega je kralj podaril po 30.000 dinarjev narodnemu gledališču v Skoplju in Subotici, beograjskemu narodnemu gledališču 20.000 dinarjev, muzeju v Skoplju pa 10.000 dinarjev.
Vračanje Jugoslovanov iz Rusije. V soboto 2. dec. je v Zagreb dospelo zopet 250 Jugoslovanov, ki so se povrnili iz Rusije, kjer so zaostali kot vojni ujetniki bivše avstro-ogrske armade.
Smrtna kotfa. V Dolskem pri Rajhenburgu je umrla gospa Marija Ravljen, roj. Sodič, vdova po šoštanjskem posestniku in znanem narodno delavnem možti Josipu Ravljenu.
žrtev svojega poklica. Na Dunaju je nenadna smrt u-grabila mladega slovenskega visokošolca Janeza Trdino iz ugledne ljubljanske obitelji. Študiral je medicino in si je z lahno rano povzročil za-strupljenje krvi, kateremu je podlegel v kratkih dneh. Bil je silno nadarjen, idealen in značajen mladenič ter vnet sokolski delavec.
j ^ : 1 <ss=sac=s=awaa
Konji v gostilni. Pol sme- 1 šen, pol resen prizor se je te i
ski gostilni. Peklarjev voznik
na mariborskem koroškem kolodvoru. Ko pa je nenadno pridrdral vlak, sta se konja
splaSila in zdirjal po ulici. Ko ob koncu ulice nista mogla dalje, sta vdrla v vežo bližnje jgostilne in tam počakala na-daljnih ukrepov. Gostilničarja je prvi hip presenetil obisk dveh takih gostov, kmalu pa je uvidel položaj in ju na prav lep način od]>cavii iz svoje hi$e. Ker obeh konjev niso mogli v veži obrniti, so ju peljali v gostilno, kjer so ju obrnili in odpeljali ven. Konjička sta se med tem pomirila in hlapec, ki je med temprihitel za njima, ju je zopet napregel ter zadovoljen, da ni bilo hujSe nesreče, oddrdral proti Krčevini.
Nesrečna ljubezen. V Mariboru se je ustrelil g. Miroslav Koštial-Živanovič, sin generalnega ravnatelja Hrvatski vseobče kreditne banke in družabnik Hmelakove tvrdke. Umrli je bil star komaj 36 let ter je v mariborski družbi užival splošno priljubljenost. V obupni čin ga fe baje pognala nesrečna ljubezen.
Na čmučah je poštni sluga Anton Justin doma na hlevu pospravljal orodje. Vsled neprevidnosti je padel s hleva na neki drog, ki se mu je zapičil v trebuh. Smrtnora-njenega so prepeljali v ljubljansko bolnico.
Po poroki v smrt. V Kru-ševet* na Hrvatskem se je nedavno vršila imenita svatba bogatega kmeta Koviča z lepo, toda siromašno nevesto iz sosednjega sela. Svadbeno veselje je že trajalo dva dni in dve noči. Ko vso se tretji dan dopoldne tudi nevestini starši začeli pdpravljati domov, sta jih novoporočena hotela spremiti skozi vas. Nevesta se je šla preobleč, tod* vrnila se ni nazaj. Ženin jo je šel iskat in ker je ni našel v hiši, je preiskal tudi dvorišče. Komaj je prestopil prag staje, se mu je nudil strašen prizor: Nevesta je ležala v mlaki krvi in nedaleč od nje je bil ženinov samokres, s katerim si je 'pognala kroglo v glavo. Kaj je lepo nevesto nagnalo • v prerano smrt, je res čudna uganka.
V	Ribčevem Lazu pri Bohinjskem jezeru se je poročila gdč. Justi Logar z g. Jo-žetom Vojem, carinskim u* radnikom.
Pri Sv. Jakobu ob Savi se je poročil tamošnji posestnik in gostilničar g. Ivan Pečni-kar z gdč. Miciko IvanŠek iz Cundrovca pri Bražicah. v Na TYati se je poročil g Ciril Merek, trgovec in posestnik z gospodično Ivanko Koširjevo.
V	Orehku pri Kranju se je na poti v šolo obesil Janez Hvasti na neki voz. Pri tem mu je noga zašla med kolo, ki mu jo je strlo. r.
V	Dečnih selih pri Brežicah je zloglasni Ivan Smaj-dek poleti napadel Antona Radetiča in ga težko poškodoval. Celjsko sodišče mu je sedaj prisodilo 16 mesecev težke ječe.
RAZNOTEROSTI.
Škodljivost cestnega In sob-rfega praha. -
Cestni prah nima toliko živih in za okužen je sposobnih petičnih bacilov, da bi mogel okužiti človeka z jetiko. Nevaren je te zato, ker draži sluznice v žrelu, grlu in pljučih, ki opstanejo zaradi tega dovzetne jša za okužen je./ — Res nevaren pa je prah v sobah, kakor sploh v zaprtih prostorih, v katere slabo prodirajo solnčni žarki. V takih prostorih je v prahu zelo mnogo bacilov jetike, ki pridejo s prahom v pljuča in jih okužijo. Zato se morajo sobe često prezračiti, prah pobrisati in tla poribati z vodo, kateri ie Drimešano kako raz-
kuževalno sredstvo. Da se človek POi možnosti zavaruje
no™ Ddž^os^ sto^v^f d^ že otroke navajajo na dihanje skozi nos.
Dnevi varčevanja na Japonskem.
Kakor zatrjujejo svetovni listi, vlada dandanes največja draginja na Japonskem. Vsekakor pa je gotova stvar, da preživlja Japonska hudo gospodarsko krizo; zato je tamošnja vlada Izdala predpise za čim večje varčevanje v državi. Uvedla je tako zva-ne dneve varčevanja", in sicer na 1. ih 15. vsakega meseca. Te dni se morajo državljani postiti, posebno kar se tiče čaja in tobaka. Japonske novine trdijo, da te odredbe Že kažejo vidne uspehe, ker so banke obvestile vlado, da na te cjni znatno naraščajo denarne vloge in tu d j trgovci izjavljajo, da ob državnih postnih dneh le malo prodajo. To dokazuje, da ima japonski narod zelo mnogo zmisla za vzajemno disciplino in narodno gospodarstvo.
'Ženski Metuzalem.
Nedavno so pri prekopavanju starega pokopališča v Carmathenu na Angleškem izkopali delavci star nagrobni spomenik s sledečim napisom: "Tukaj počivata David Hopkin, ki je umrl 11. novembra 1810. v starosti 71 let in njegova žena Ana, rojena bavid, umrla 4. novembra WU, stara 181 let." Ker je številka^ 181 čisto in razločno vklesana v spomenik, se ne ftiOre dvomiti, da b| se bil kamnosek pri tem zmotil. Tamošnje zgodovinsko društvo se je odloČilo, da prouči točnost tega podatka po knjigah rojenih in umrlih. In tako se bo ugotovilo, da je ta Ženica dosegla največjo starost izza Metuzalema.
Izumitelj samokresa.
Prvi in pravi izumitelj samokresa je-bil Growe. Ta.ne-varno stvarco pa je sestavil s čisto nedolžnim namenom,, hotel * je namreč svojemu sinčku napraviti igračo. Ko pa ]e sin dorasel, sta se domenila z očetom, da igračko izpopolnita. Njun prvi revolver je bil na sedem strelov. Slučajno je prišel v roke ruskemu poslaniku v Ženevi, ki ga je takoj odkupil |n odposlal 4ar||o- ruskemu,carju: Aleksaq<jru LTudi njemu $e Je stvarca dJoqad|aLter Je Izumitelju ppslg/ ; .kot znak priznanja dragocen briljantnj prstan« Kakor pa je to običajno, tudi izumitelj Growe ni imel dovolj sredstev, da bi svoj izum začel izdelovati v množini in staviti v promet Njegov izum so izkoristili drugi, izpopolnili ga in mu dal svoja imena, zato se danes mnogo govori o brovnin-gih, naganovih in drugih revolverjih, krščenih po svojih izpopolnjevalcih. Ime pravega 4 mačkovega" izumitelja pa je postalo že skoro popolnoma požabljeno.
Spominska knjiga.
V planinski gostilni, kamor zahajajo turisti in letoviščar-ji, je napisal vesel vinski bratec v spominsko knjigo nastopne besede:
Kdor ne ljubi ženske, petja ln vina, ostane vse dni neumna Živina.
■ — ,Q
Način, kako redite kanarčke ter druga potrebna- navodila vam da Lunka, 1090 E. 66th St.
(Adv.)
<rnmm 1 II. »I I Wtm\
Najboljše
Cigarete
nukjfc prtpntita tatfi potU*dio« j if-------.
ocvcra 1	i
Cough Balsam, I
- ki prinaša zai«lJ«no is hitro pomoč. I Im&jU ^ pri roki v hiii aa zim*k« .
Otna M in 00 cantor. | j Vprniajta po Itkamah.
J« n&tianjcn. Dob« m po vMh !•- I karnah iMtonj. ali pilita nam. P
W. t DROG COMPANY I
XDINA SLOV. LEKARNA I v Clevelandu.
Najboljia zdravila, točna po* f St. Clair Ave. in Addison ltd.
JOHN KOMIN,
lekarnar.
DEBELI PRASCI 1
4CZH i
naprodaj prav t dežele.
Vse more in teie, živi in drealnml. ' Nadzorovani od mest«. Se vam pripeljejo na dom. Najnižje cene. Pridite v pondeljek ali četrtek in izberite
,VOiC' P. ft. HEINZ,
atop ISO Shore Line, Wlllougby kara, Phone Wickliffe 106-L. (jap. SOi)11
Dr. X V. Znpnik,
ZOBOZDRAVNIK •Ui St d»irjvaj»f«l U. m>, ,
Vhod urno na ceeft { m Sedem let med Slovmei. X M Ob Knauaovi dvorani.
Dr. W. L. Demb'row
ZDRAVNIK	; I
naznanja otvoritev urada na ST. CLAIR AVE. VO#AL 71 ST.
Govori razne jesike.	H
Uradne ure od 6. da 8. zvečer in po j dogovoru.
AKO HOtfiTE PRODATI avojo trio- j
vin« hitro pridite k dam.	|
The Realty Service Ca. m
000	S wetland Ridg.	»-I43) |
OHESET LET
1	v naselbini in vedno priljubljen pri vseh slovenskih druitvih in posameznikih za izdelovanje najboljših fotografij.
Se priporočam za J| izdelavo finih slik I po nizkih cenah.
J.S.JABLONSKI, j
6iaa St Clair ave.
, i j^l
A. F. SVETEK C0.1
15220 Saranac Rd.
Prvi slovenski pogrebni zavod J v Collinwooda.
Avtomobili 10 vee slučsje. , Bolniški voz. — Se tople pripe-
Eddy 4031	I J
Razni šaljivi izreki o moških
ln ženskah.
i
Če moškemu kaj poveš, mu gre pri enem ušesu notri, pri drugem pa ven. Če pa ženski kaj poveš, gre sic£r pri enem ušesu notri, a ven pa pride pri — ustih.
Strahopetec je tisti, ki se skriva za ženskim, so pravili nekoč. Sedaj je to drugače, ker,$eri?i;ti ženska sama v svoje Icrilo ne more skriti. i Pošten človek je že po naravi velik prijatelj nedolžnosti — zlasti če ie stara okoli 16 do 17 let.
Žena podpira pri hiši tri ogle, moški pa samo enega. Čudno je le to, da se hiša naj-rajše podre, kadar jo neha podpirati moški.	j
Tudi med gospodično in dekletom je razloček. Če sitnariš okoli kakšne mladenke in postane ta rdeča, je to gospodična, če te pa po glavi udari, je dekle.
Vse, kar danes mestne ženske zaslužijo, dajo za obleke. r Ubožiče, kako malo morajo zaslužiti, ker imajo tako kratke kikljel
Sovražnik žensk.
r Ožbovt, ki je bil vedno skregan s svojo ženo, je šel po gozdu in videl obešeno žensko.	|
"Bog daj", je vzkliknil ves jezen, "ko bi vsa preveša rodila take sadove."
A, tako! Gervazij: "Prej se je reklo tvoji gostilni 'Pri beli ovci',1 zakaj si jo pa sedaj prekrstil in se ji pravi 'Pri zviti lisici'?"	I Protazij: "Veš, gostilno sem prepisal na ženo..."
» :
-O--,'j
• t i
— Mesto bo povečalo svojo ! elektrarno za 28.000 konj-; skih sil. Nove naprave bodo
veljale $520.000.
_____ i
NAZNANILO^
Naznanjam članom dr. Clevelaa£» ki Slovenci, it. 14. SDZ. da bompi-birsl ssesment vsako d ruto nedeljo v mesecu na seji, In potem vsako 3. nedeljo doma in vsakega 24. iq 25. veak mesec, in sicer od 6. ure zvečer naprej, tako da ima vsak priliko plačati svoj ssesment. Prosim člane, ds bi se bolj redno udeleževali sej, ker s tem pri-
Knorete drultvu kakor Zveti do boli-a uapeha. Pomnite, da je sadnji čas za plsčati ssesment do 25. v mesecu do S. ure zvečer. Prosim člsne, ds to upofttevaje, posebno tisti, ki so vsak drua mesec suspeadlranl.	i
FRANK KONČAN, tajnik, 0114 Glaaa ave. nasproti nove šole.
KURJAČI
izurjeni, dobijo takoj delo. 12 ur, sedem dni v tednu. The Union Sslt Co. Addison Rd (B. 05th St.) in New York Central R. R._(5)
SLOVENKA IAČE DELO Ms bili*
NAPRODAJ JE dobro idoča trgovina i mešanim blagom ln čevlji. Na ja-ko dobrem prostoru. Proda se radi odhod« v atari kraj. 504 E. 152nd St. med Hill in Wcatroop ave. (6)
NEVESTE IN DRUŽICE! Olajšano vam bo takoj!
Gotova je ta, da ko se bliža dan poroke, ima nevesta vedno večjo skrb in naposled glavobOI radi velike skrbi, kje da bi dobila vap, poročno opravo, in ravno to je z družico.
Neveste, družica! Mi imamo pomoč zatb in olajšano vam bo v istem trenutku, k p stopite v-naše prostore ter zagledate ogromno zalogo raznih oblek, vencev, pajčoianov, lepotičja in sploh vse, kar je potreba za neVesto ali družico. Popolnoma vas opravimo, od nog do glave, spodnjo in . gornjo opravo. Skrbi in glavobola ni več ko zapustite našo trgovino, »kajti prepričani boste, da ste dobili v kar felite po zmernih cenah, dobro blagt in prihranili ste si denar. Na dan poroke vas brezplačno o ščesamo in opravimo. - Ne dvomite o nas temveč pridite sami k nam in se prepričajte, — na razpolago srt)o vam vedno.
GRDINA'S SHOPPE 6111 St TJlair Ave.
IfiČK 8eTr|LKTNA .ŽENSKA, da bi varovala 1 otroka Tad i bolezni. Po-iave ae v upravi lieta. _(5)
PRODA SE dobro obiskovana groce-rija v slovenski naselbini. Vpraia se v uradu lista.	(6)
SLUŽBO DO Bi SLOVENKA srednje staroati, Mora znati kuhati in prati. Plač« po dogovoru. Poizve se pri Anton AhČin, 6218 St. Clalr ave. (6)
. -o-
Najboljše vrste kanarčki so Hartz Mountain, Roller in Norwich. Gori omenjene ptiče prodaja po zmernih cenah Lunka, 1090 E. 66th St (Adv.)
- 1
Royal Mail
PREP AIDS
Sedaj uredite, da pridejo vail sorodniki v Ameriko potom Boysl Mail.
Poeebna poatreiba jugoalovans-kim potnikom. Izvratna hrana in Čiste kabine za vse. Veliki, prostorni, hitri parnlkt, pogoste plovbe:
ORDUNA	ORCA
ORBITA	OHIO
Sprejeme jo se potniki It vseh
evropskih drisv. PoAljlte po knfiiico. Zs podrobnosti se oglsslte pri
Royal Mail Steam Packet
Company 8—dsn an * Sen, be. AfentL
26 Broadway, New ark. . 117 W. Washington St., Chicago
ali lokalni stent! 4 <1rJ.\.
■ 1 "■'"
'■■ fcfe	gs, m&£
PUJSKE
in prailče, vaake debelosti dobite se-daj pri meni. Nlzks cena, fino blago. Pridite tako).
/OS. SMOLE, 0112 Glaas sve.	(4)
i*	T7IT
r^ESaKI
•f H) M^^^^m
NATIONAL DRUG STORS SLOVENSKA LEKARNA
Vogal St. Clair ave. in 61 st cesta. S posebno skrbnostjo izde lujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je trebi v najboljši lekarni.
IiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiNiiiiiiiiiimiHimiig
Randolph 1052-W. |
F. R. SCHHDD |
Vsa plumberska dela, poprav- 1
Ijanje cevi in kanalov. Nate de- 2 lo je trpežno in cene nizke.
1	1128 E. 66th ST. I
5lllllilllMllllllllllllllUIIIIIIIIMIIIIlllll£
HIAA za 2 družini, trd lea v tleh, 2 furneza, vse modderno. rent $00 na mesec, se proda za $8000. Garaža. Vpražajte na 1153 E. 148th St. v bližini Five points.	(5)
Poceni se proda ena postelj,
2	peči na plin in ena na premog, dva dreserja. Oglasite
* se na 1153 E. 148th St. zgorej, blizu Five Points. (5)
Dr. F. L Kennedy
Zobozdravnik
Ako bi vedel, ne bi odlašal toliko časa, to je kar | veČina mojih bolnikov go- I
(itiari. Ce bi vedeli, da ne j boli, bi prišli prej. Moj po- i Ml je, da odstranim bole- I čino, ne da vam povzro- I čim bolečino.
Mi delamo zobe brez | plat. Ce imate dva ali več |j j zdravih zob, je moja Špeli cialiteta, da vam naredim nove.
i 5402 SUPERIOR AVE. vogal 55. ceste.
Odprto ob torkih in pet I Uh zvečer do 8. ure.
Tel. Randolph 2377.
f, *
j Mohar t UhU
< 9209 SUPERIOR AVB.
S PRVA SLOVENSKA' : S PLUMBERJA ?
m	*
C Pokličite nae, ako počete dobro ><
h	in poceni delo.	*
« »
5 Ceder 2875 Bealaek 4727-g £
1.............■■■■.tttt.J
1 ...... ' "1" ....... ■ i
DVE SOBI SE ODDASTE za 1 ali 2 fanta./6818 Bsyliss ave.	(4)
' Da ohranite kanarčka zdravega in sposobnega za petje, je velike važnosti v tem, kako ga hranite. Sveža hrana je prvi in najvažnejši pogoj. Vedno svežo hrano prodaja Lunka, 1090 E. 66th St (Adv.)
OBVESTILO.
Naznanjam članicam druitva Danica. it. II. SDZ. da je prihodnja seja 9. jsn. Vdeležfte se seje v polnem ite-vilu, in plačajte svoj ssesment. Vsaka članica nai al zaznamuje na koledarju vsak drugi torek v mesecu, ko je treba plačati ssesment, tako ne bo nobena pozabila, kdaj je drufttvena seja. Ako ee ne plačuje redno asesment, ae zavlačuje druitveno poolovanje n Škoduje druitvu, ako se mora dvakrat na mesec pobirati aseement In plačevati dvorana. Se enkrat apeliram na vaa, da se vdeležite aeje, ker bomo oklepale o prireditvi desetletnice društva. Katera se Jii vdeležila seje v decembru. mora plačati določeno tvoco v druitveno b Ista j no. To je sklep aeje, ln ako kateri ni kal prav, naj pove na seji. Vsa pozdravljam FRANCES HUDO VERNI K, tajnica
SLUŽBO DOBI DEKLE za sploina Mina d«is. Poizve ee ne HM Norwood Rd.	(7)
m>m®<mm®®^f
ISamolOci
so ice-cream sodas in ® | sundaes	® j
F. brjuSucb,!
1353 E. »^STREET Z !
Točna postrežba. |jj
NAPRODAJ Je PEKARNA, pripravni trgovini tudi za creamery in def;-katese. Vprsiarte na 4732 Payne ave. Central 7451.K.	(•)
v »
ZDRAVNIK SIROMAKOV.
TISOČI SO OZDRAVELI
Iz vseh krajev svets dobivam pisma od ljudi, ki so bili bolni in ki pl-fee j o, kako jim )e Bolgarski Krvni Cai pomsgaL
To je zdravnik siromakov, ker )e jako priprosto pripraviti ga in ker
Kav malo velja. Olajia zaprtje, že-ične, jetrne in druge bolesti. Ako ta vzamete vročega, pomaga pregnati prehlsd in vas varuje pred influen-co, pljučnico ter drugimi bolezni.
Bolgarski zeiiSčni čsj se nrodaja v lekarnah povsod, aH po potti ena ika-tljs $1.25, ali tri za S3J&, Sest za $525. Naslovite H. H. Von Scbllck, predsednik. Marvel Prod uda Company 03 Marvel Bldg Pittsburgh, Pa.
f im 31.)
__________ . _ _ ^ __ ____ _ _ __ _ .
MART. POUANEC]
14000 WATERLOO RD.
Najfcoljil candy, cigare GTciga-	j rete. Raznovrstne bakrene pa* ]
sode. Se pripetečaa.	(v>	j
.............*■ ■■ w ■ » i«jmfcJ
...... . ■■■■» - -
se vam prečita dotična pogodba med S. N. D. in Otis & Co. - Bratje in sestre, delo je sedaj započetor, treba bb prijeti v roke vajeti, ter nadaljevati z zapo&ttm delom. Ce smo Se kaj pripravljeni dati, dali bomo, Ce bomo hoteli imeti svoj Dom. Težavno bo seveda odplačevati dolg, toda Obupati ne-smemo.
Delavci v direktoriju so bili pridni v tem leta. Razumeli smo se, in Složnost je vladala med njimif Opominjam vas, ne da bi delal agitacijo za njo, da jih pri volitvah ne prezre-te. Delali so, če pomislite, da smo Imeli med letom 21 izred-tiih sej, in 23 rednih in v času, ki je odločen vsem drugim, da počivajo in uživajo mir. Toliko- vam omenjam v sqda-njem poročilu, kajti vem, da bom moral še pozneje razja-snevafi to ali ono stvar, ker sem bil jaz navzoč pri vseh zaključkih in pogajanjih.
Omenim le Se toliko, da je posojilo podpisano za 130 tisoč dolarjev, in da bodo za tO izdani bondi, kar pa je vse navedeno v pogodbi, katero se vam bo prečitalo pozneje. Za gaptancijo pa se je moralo dobiti 25 mož, ki so podpisali vsak no en tisoč dolarjev. Med njim je bilo dvanajst direktorjev, ki so podpisali po en tisoč. Dolg se bo plačeval dvajset let.
Predsednik S. N. D. stem zaključi govor, omenja pa, da je na razpolago za vsako vpraSanje. Poročilo se vzame v naznanje.
Poročilo tajnika Ludvik-a Medvešek.
Cenjeni bratje in sestre: Podajam Vam poročilo o mojem delovanju in o stanju naše družbe S. N. Dom* To je moje peto letno poročilo ali pa sedmo poročilo od kar obstoja na§ S. N. Dom. Izmed vseh let, je letošnje leto bilo za direktorje S. N. Doma najtežje, kajti bilo je največ dela in truda, Za letošnje leto je direl#>rij določil, da se vrše po dve redne seje na mesec. V minulih 11 mesecih se je obdržavalo 22 rednih sej in poleg tega pa še 18 izrednih sej, Skoro vse seje so trajale čez enajsto uro zvečer, dostikrat do polnoči. Seje so bile vedno dobro obiskane, kajti bile so. vedno sklepčne, ako je kateri direktor kako sejo zamudil je bil navadno za to tehten vzrok. Začetkom meseca aprila je resigniral na zadnji letni delniški seji izvoljeni direktor Ignac Smuk, kot vzrok je navedel zaposelnost v podjetju, posebno ker je tudi njegov^ tovariš J. Marn v direktoriju. Resignacija se je sprejela, ter je bil na njegovo mesto poklican v direktorij i,ouis F. Trugar, ki je dobil na zadnji letni seji največ glasov.
(Dalje prihodnjič.)
"V ' 'Vi/l '"'rij V :t ,'t' Jf	' :V f^B
I Anton Bašca, I
I	1st St
B Se priporočam za fino doma praoseno I
meso, šunke in klobase, imam vedno v za-H logi po najnižjih cenah.	1
...........................................................m...........i..................aim
^mm^am^maatmmhmmmmmmmmmm—mm^amJUM^
Frank J. Lausche
■	od*)etniK
Ce* dan se oglasite na: X039 GUARDIAN BUILDING
Ob pondeljkih, aredah in petkih večer (r^S)	6:3° do 8. ae oglasite na
nr	ST. CLAIR AVENUE
Randolph 7510
Bfi-T...................................11111111.................................M^p
,,	I I ——■	l.l I.................——	.I.—«
giiiiiiRiiiiiaiiiiiitiiiiaiitiiiiuiiiaiiiiifiiiiiiiimiiiiBfliiiiiiitiiHaHMiKtiBinimiiBiiBnma
|| Vabilo! VabOo! Vabilo!
NA
[ Zabavni Večer,
ki ga priredi
f SAMOSTOJNO DRUŠTVO ŽUŽEMBERK I 7 nedeljo zvecef 14 jait 1923.
•V SEVER KRA5EVEC DVORANI. ZAČETEK OB 7. URI ZVEČER.
Zatorej na noge vsi žužemberčani in Ribniča-ni, da se dobro udeležite. Na programu imamo več lepih dobitkov. Svirala bo domača godba pod vodstvom L. špehek.
Za prigrizek pripravijo naše domaČe kuharice vse najboljše, za pijačo pa preskrbi veselični.odbor. , JC obilni udeležbi vabi prav uljudno
ODBOR.
^^mtmmmmmmmmmmmmmmmmm^mmmHmttK^mmmmammmrnm^mmmmmmmmmmmmm^^mmmmmmmmmmmmmi^mmmm^mmmm^m^
IIMIiailiailBllllliaiinitllHIIIIIIIIBIIMIIIISIIIIIIIIIIIIVIIHMSlllHSafMIIIHIUIItlllllllUlftl
v
SJ& VABILO
na veliko
^J^y" Maskeradno •r Vesehco
V	.rr ".faWte vriid' - ,
V soboto 13. yuLv Knde Božeglav dvorani
Mnogo krasnih daril je že pripravljenih za maske in sicer prvi darila dobijo f najlepša, najpomenljivej-ša in najgria. Ob enajsti uri se darila razdelijo. Začetek točno ob 7. zvečer. Vstopnina za osebo 50c.
Prijazno vabijo
SLOVENSKE SOKOLICE.
Vabilo na Koncert
ki ga priredi
slovenska godb "Bled", v soboto dne 13. jan/23
V	NARODNEM DOMU V NEWBURGU.
PROGRAM:
1.) Korafinlca: Religioso. W. P. Chambers. 2.) Overturi: Pesnik in Kmet. Fr. v. Suppe. 3.) Fantsxijs: Lovski Prizor. P. Bucalossi. 4.) Valček: Ljubezen in Pomlsd. F. v. Blon. 5.) Venček: Večer r Ljubljani. J. Hartmaon. 0.) Koračnica: Župnik Brennan. F. Zangari. Po koncertu ples in prosta zabava. Za veliko udeležbo ae priporoča
, , SLOVENSKA GODBA "BLED".

Predsednik S. N. D. Frank Somrak.zapriCne z zboro- s P^anfem ob 7;40 zvečer. V primernem nagovoru pozdravlja J navzoče zastopnice in delničarje, poziva jih k redu in plodo- , gnosnemu delovanju, nakar pozove br. tajnika. L. Medvedek, da prečita imena direktorjev. Odzovejo ae vsi, le dfrek-tor Anžlovar se ni vdeležil celotnega zborovanja.
Konstituiranje odbora:
Predsednikom konference je izvoljen sočasno direktor Josip 'Skuk, zapisnikarjem sta soglasno izvoljena delni-pfarja Janko N. Rogelj in Erazem GorSe, Vratarjem je postavljen delničar Louis Virant
Predsednik zborovanja zaprične z dnevnim redom. pPreide na prvo točko zborovalnega reda, na čitanje imen izvoljenih društvenih zastopnikov, kakor tudi zastopnikov, pki imajo pooblastila od delniča/jev posameznih druStev.
I Izvoljeni zastopniki si sledeči:
DRUŠTVO: i POOBLASCENEC	POOBLAŠČENEC
■ DRUŠTVA	DELNIČARJEV
Tent, it. 1288 T.M. ...John Gallč	Josip Skuk ' <
Hive it. 403 LOTM . .Frances Babnik	Rose Erite
rend, it. 14. SDZ.....John Zupančič
,it.»zzsz.........
t. 444 SNPjf! .. ! Edvard Braniaelj < Anton Stanovnik
i....................Louis Virant	Louis Zakrajiek
uitvo Ivan Cankar ....John Steblay
ruitvo Edinost .......Frank Falfar	. .
uiba Enakopravnost ..Vatro Grill eiirn .............frank Pečjak
. Delavcev it. 0. SDZ.. .John Levstik	Louis Clmperman
i Vila, it. 178 SNPJ . .John Breičak
Camp it. 293 W.O.W.. .Josip Brezovar
damič, it. 20. SSPZ . .Krist Stokelj	Jakob Svigelj
129 SNPJ............John F. Jadrich
lina .................John 2nidariič Josip Znldariič
i. dr. Sv. 7vatahija ....Frank Novak Frank Auplč
. 5. SNPJ............Josip Skuk	Boris Pavlin
Slovenke it. 137 SNPJ..Ana Erite	Frances Hočevar
Slovenci it. '5. SDZ . .Geoffee Turk
Klub.................Frank Trtnik
rubar it. 126 SNPJ .. .Mike Koa
It. 12. SDZ ..........Josip Hočevar
r. Čitalnica ..........John Medveiek '
Vrstnik it. 137 JSKJ . .Rudolf Perdan ' ................Frank Korep
tsa ..................John Znidartlč # F^ihk GrebepcJ
Sokol......:..t.....John Pollock i i Janko N. * fttfgtlj
................... .Frank Kočevar .
It. 1. SDZ............John Ctabrenja 1 1
J7 SSPZ.............Frank Kaviq« ^ Jakob Kolman
3 SDZ..............Jtkob javornik * ,Ant(m Jankoivich *
sstre it. 120 SSPZ f... Agnes Xaitder -----1 11
olice it. 442 SNPJ ....Ivanka Schlffrer -
trenke, it. 2. SDZ.....Frances StefanČIČ
Klub it. 27 JSZ ,... .Andrej Bogataj
Ije Staro ............Julija Brezovar
t. 25 KSKJ ..........
Srove it. 08 WOW ... .Albina Kriiman. Mary Zaverl
j....................
it. 4. SDZ...........Mary Bradač
Venec it. 147 ŠNPj! !Peter Česen	Janko N. Rogelj
.....................F. H. Mervar Josip Pograjc
k ...................John Pintar
Pevaki Zbor Zarja ...Frank Mack	Anton Smlfh
■prs-TPr^v' ■	IUf	v-
Po prečitanju sestavljene listine, vprašuje predsednik, p če je bilo k*ko Une posameznega zastopnika spuščeno, al je morda kateri izmed neprijavljenih pozneje ' vdeležil zborovanja. Slednje poziva, da se priglasijo tajniku, da za-I beleži njih imena.
Sledeča društva niso poslala zastopnikov: Dr. St. Vid Ki 25, dr. Sv. Alojzij in dr. Triglav. Odsotni pa so bili slede-mm zastopniki: Jugoslav Camp št. 293 W. O. W. Josip Bre-Szovar, Primož Trubar št. 126 SNPJ. Mike Kos, Slovenija, Ifrank Hočevar, Slov. Soc. Klub št. 27 J. S. Z. And. Bogataj, 1 Srce Marije, Julija Brezoyar, Sv. Ana št. 4 SDZ., Marija Bradač.
Direktor Kovačič opomjnja, da-se kliče tudi imena po-B možnega odbora. Omerfjeni še flittf pfi»P Aif^bort](vaii;e.
Direktor Tekavec stavi predloft'n^ ^ prigledif-društvena pooblastila. Delničar R. Perdan'stavi; prttiprtkilog |pl se jih ne ptegledu^ kčr se stm sairttt izgubljh Cafs,"*ijti | tajnik je že poročal, da s6 pooblastil«' pravico izpolnena. Protipredlog sprejet.
SS Predsednik konference pozove predsednika S. N. D., I da poda svoje letno poročilo. Predsednik Frank Somrak se S ;*klzove povabilu ter pričenja nekako takole:
Bratje in sestre f Moje poročilo bi bilo preobširno, .ako i bi ga hotel podajati y detajlih, to je o vseh potih, katere sem iiiiora opravljati v tem letu. Nimam časa, .da bi ga sestavil pi-I smenega, podal ga bom le potom važnejših točk, katere naj SiUipisnikarja zabeležita, kolikor je v njih moči. — Moje po-iročilo se menda bolj nanaša o delovanju, katerega sem mo-|ral završevati od zadnje izredne konference, kjer je bilo do-1 ločen o, da naj si preskrbimo prepotrebno financo, s katero filbgočimo završitev onega načrta, za katerega so se izre-^Hastopniki zadnjih konferenc. Da pa se je preskrbelo to-Bošdjilo, potreba je bilo požrtvovalnosti in truda; koliko-krat sva morala iti v mesto z bratom Satkovičem. Šla sva od panke do banke, toda skoro povsodi sva slišala iste zapreke. Hkjer jim ni bilo všeč, ker je pri tej korporaciji preveč gos-Barjev: Koliko sem imel dela v času kampanje, tega ne Butrem navajati. Če bi bil plačan za vse to, bi bila prevelika Kota, tako pa imam le $12.00 letne plače. Direktorij me je K|opozai<jal, da naj predložim račun, toda tega nisem ma-B, ter ga tudi ne nameravam, ker nečem, da bi se govorilo K času, ko se prodaja delnice, da se stem pobira za pred-HEdnika in tajnika S. N. D. Delo ni plačano tajniku niti za (povico, ki ga. je završil. Njegova odgovornost je velika, Kakor tudi ostalega direktorija. Sedaj je dobival po $80.00 pil mesec, kar pa še 50% plača ni za njegovo delo, kajti Hjige morajo biti vredu, ker to je korporacija za profit, in Ktiige so vsak čas lahko pregledane, in če bi ne bilo v redu, ■Bil iaz odgovoren za vsake pogreške.
f Očitalo se mi je večkrat, da naj zasujem jamo, katero iem dal sloopati. Naredil sem svoje, in naj bo že kakor hoče, K eni pravijo, da je Somrak pameten, drugi zopet narobe. Hkd letom sem tudi dvakrat resigniral, kajti moje delo mi BSopušČa preveč prostega časa. Ob obeh resignacijah sem Kri tisk ostalih direktorjev sprejel mesto nazaj, in to pod iojem, da ostanem v odboru do konca leta. Mislil pa sem ^K da bi imela resignacija slab vpliv na javnost, pa sem niiai.	> a r<
pPri tem so društva pritiskala, da naj se prične zasipati p|»na jama. Šel sem na delo z novimi silami. Imel sem ^Evka z različnimi bankami in denarnimi podjetji, a pri-■ p tudi zadnja inštanca, in tam smo se ustavili in dobili j	bo zadostovalo za uresničitev naših ciljev. Pri
HT& Co. smo dobili poročilo, oziroma pogodbo, katero Je ^^Rrij podpisal. O tem bošte več šlišaii poznoje, k^
VAS KOT
PRIPOVEST
Ne, v pismu sta bila dva pet-desetaka in pet desetakov, kakor )e bilo zunaj na pismu zapisano. "To je vendar čudno/1 reče Mravlja, spravljajoč denar v svojo listnico. Pa saj iz pisma se mora vendar razvideti, kaj je na tej stvari. Začne tedaj Citati. "A tako!" • vzklikne, prebravši pismo. Denar ni bil njegov, vendar na obrazu se mu ni videlo, da bi bil neprijetno iznenad-jen. Pismo in denar sta bila od Jerneja. Med drugim je stalo v pismu tudi. sledeče: "Vem, da ste bili hudi name in ste morda še, vendar se predrznem, obrniti se do Vas. Pred vsem naj opomnim, da tedaj, ko ste me videli tako vinjenega, nisem bil toliko ižgrešil, kakor se je zdelo morda Vam. Očeta sem hotel obvarovati pijanosti, zato sfcm sam več pil, a pri tem sem se ga bil nalezel. In to tem lažje, ker ga nisem bil vajen. Upam tedaj, da mi tega ne boste več jemali v zlo. Zakaj pa ravno Vam piSem in Vam poSiljam denar, boste pa tudi morda razumeli. Saj veste, kako je pri nas doma. Če poSljem očetu denar, bilo bi kmalu po njem. To je prvi zaslužek, ki Vam ga pošiljam. Hvala Bogu, dobro sem zadel. Od začetka sem bil res navaden drvar, a gospodar, kateremu smo delali, izbral me je kmalu za nekakega nadzornika. Ker znam pisati, zapisujem mu delavce, kdaj kteri vstopi ali izstopi, koliko ima za-r služka, koliko je prejel od gospodarja na račun, in ra-,. zun tega Se nadzorujem, kafro se drva spravljajo iz gozda. Moj posel se ne jenja z zimo, ampak tudi Črez poletje bom imel zaslužek. Prosim Vas tedaj prav lepo, da mi ta denar shranite, kakor veste in znate. Tukaj ni, da bi človek ve£ denarja pri sebi nosil. Materi lahko vse po pravici poveste, in če morda potrebi* jejo kaj, le dajte jim, kolikor zahtevajo. Skoz njih roke tudi oče lahko kaj dobi-jjo»;jtko je potreba': Pozdravite oba, a očetu recite, da sem jih velel po kom drugem pozdraviti."
Nato so sledili Se pozdravi na Mravljo samega in vso njegovo družino. Mravlja je bil tega pisma tako vesel, da se n| vedel kam dejati. Bolj ga je veselilo, kakor če bi bilo teh sto in petdeset goldinarjev njegovih. "Saj ni tako napačen fant, kakor sem mislil,,r ponavljal je vedno zopet sam.sebi. "Krivo sem ga so-di|f Zdaj mi je vse jasno. Očeta je hotel sramote obvarovati, pa je sam noter zagazil. To bo Veseljakovka srečna in vesela! Saj ji privoSčim, ubogi žen if Dosti hudega presto-ji, zakaj bi ne imela enkrat tudi vesele ure?"
Tako je govoril Mravlja sam pri sebi in sklenil, da nakupi tudi za Veseljakove nekoliko potrebnih rečij, kajti vedel je dobro, pri čem so. Hitel je z »nakupovanjem morda bolj, kakor bi bil, ako bi ne bil Jernejevega pisma nosil s seboj. Sam je bil vesel in kot dobra duša je hotel Čim prej tudi druge razveseliti. Hitel je tedaj domu, kolikor je mogel. Ko pa je, domu priŠedSi, vse nakupllene stvari zložil na mizo, zdelo se je njegovi ženi vsega preveč.
"Nikar se ne boj, saj ni vse naSe," reče, ko ga začud-njena vpraša, zakaj je toliko nakupil.
"Čegavo pa?"
"Veseljakovo," odgovori on.
"Ali ti je naročil kaj? Nič nisem videla, da bi bil s teboj govoril zjutraj."
"Saj tudi ni. Dnigače je ta
k
stvar. Na, Ančika, čitaj to pismo. Potem vam bo vse jasno."
IzrekSi, izroči starejši hčeri Jernejevo pismo. Morda tudi to ni bilo brez pomena, da je ravno njej veleL čitatl. Ančika uboga in čita, med tem ko jo drugi posluSajo. Ko je prečitala, bili so nekaj trenutkov vsi tiho. še le črez nekaj časa izpregovori gospodar, ki je tako rekoč vsem na obrazu bral, kak vtis so napravile Jernejeve vrstice na nje: "Dober fant, kaj ne, ki se tako spominja svojih starišev. Krivico smo mu delali ; gledati moramo, da jo popravimo. No, in zdaj veste tudi, zakaj sem nakupil nekaj več, kakor je treba za nas. Vem, da ga pri Veselja-kovih ni beliča pri hi§i. Prišlo jim bo tedaj prav, ako jim nekaj tega odstopimo. Da bi Veseljakovka sama pošiljala v trg, to je zdaj skoro že prepozno. Ako ne bo zadovoljna, da sem to storil na svojo roko, bomo pa sami porabili. Nič mi ne bo žal teh par desetič. Ali zdaj je treba, da stopi kdo po njo. Veseljak ne sme nič zvedeti o denarju. Domeniti se treba, kako in kaj. Marjana, kar stopi ti sama tjakaj! Reci ji, da bi jaz rad nekaj govoril z njo, in da jo prosim, naj pride malo semkaj. Pa reci ji, če le mogoče, tako, da Veseljak ne bo slišal."
Žena takoj uboga moža ter stopi k Veseljakovim. Črez malo minut je bila z Veselja-kovko zopet tukaj.
"Kaj mi imaš takega povedati," vpraša Veseljakovka Mravljo. Bila Je nekoliko v zadregi, ko je videla toliko stvarij razloženih po mizi. Zdelo se ji je, kakor bi ji hoteli razkazovati, kaj so vsega nakupili, akoravno se ji Mravljevi doslej nikoli niso videli bahati.
"No, ali ste že kaj nakupili za veliko noč?" izpregovori Mravlja. Veseljakovka za-rudi. "Tedaj se hočejo vendar le bahati ?" hiisli si. Z glasom, kteremu se je videlo, da izvira iz nekake nevolje, odgovori ; "Mi ne moremo tako, kakor vi! Morali bomo z manjšim biti zadovoljni."
"No, no, kaj bi takisto! Lej, to ni vse naše!" reče Mravlja. "Bil sem v trgu in mislil sem si, zakaj bi tudi za vas ne prinesel kaj s seboj. Ne bode vam treba vsaj pota delati."
Veseljakovka ga strmeč pogleda. Zdaj je bila prepričana da se norčuje iz nje. Z užaljenim glasom ga tedaj zavrne:
"Mravlja, od te strani te še nisem poznala! Ali sem te kdaj že prosila miloščine? In če me enkrat Bog tako daleč poniža, da jo bom morala, tako predrzna ne bom, da bi te prišla prosit mesa in takih stvarij, ki vse niso za beraški želodec. Zahvalim te tedaj za tvojo ponudbo!"
IzrekSi, hoče oditi. Ali sedaj poseže Mravljevka vmes: "Pojdi, pojdi P' reče svojemu možu. "Kaj bi toliko časa skrival! Povej ji, kar imaš povedati. Saj mora biti res že nevoljna!"
"Počakaj no, Neža!" pokliče Mravlja Veseljkovko nazaj. Napak si me razumela. Ne ponujam ti miloščine. Iz tvojega denarja sem to za te kupil, in vpraša se le, ali ti je prav. Poslušaj! Ana, čitaj še enkrat tisto pismo!"
Dekle uboga in prečita še enkrat Jernejevo pismo, katero je Še vedno držala v roki. Veseljakovka je bila vsa iz sebe od prevelike sreče. "Ali je mogoče?" vzklikne in si obriše solze. "O ti ljubo
moje dete tif Nam poSilja, sam morda pa strada! Hvala
Bogu, da je zdravi Iž kake stiske nam je pomagal i Tega ne veste Še, da naiti je Per-havec — tako se je imenoval krčmar, kateremu je bil Veseljak dolžan — pretil z bobnom. Zahteval je obresti, a kako naj mu lih plačamo? Sedaj pa mu lahko zamalimo usta za nekoliko časa. Samo kako ttf ukreniti, da ihoj mož
>	ne zve za denar? Saj veste,
-	kakšen je. Ne sme g? videti okroglega."	*
"Ravno to je, zaradi česat
1 cem te sem poklical" pripo-
>	mni Mravlja. Kaj boš javila
•	o svojem možu, saj ga pozna-
I m o vsi. Dober človek je, sa-
-	mo slabosti ima. Kaj hočemo, I
kdo jih pa nima? Domeniti
•	se moramo tedaj zdaj, kako se spravite iz stiske, ne da bi
i prišel on na sled, odkod je
>	prišla pomoč."
"Veš kaj," meni Veseljakovka, "nič drugega mu ne porečem, kakor da sem jaz tebe naprosila, in da si mi
1 posodil ti. Saj vem, da bi te bil tudi on že rad prosil, a ne upa si več. Pomagal si nam že tolikokrat, in vedno se bojim istega časa, kedar boš hotel imeti tudi ti svoje nazaj. Vem, da ni tako malo!"
"Molči, molči," tolaži jo Mravlja. "Kaj boš tistolTvoj mož mi res ne bo nikdar vrnil, vsaj prostovoljno ne; toda Jernej ne pozabi tudi svojega očeta dolgov ne. Sicer pa jaz za tisto lahko počakam. Nič se mi ne mudi, hvala Bogu. Če misliš, da je tako prav, ako rečemo 1 tvojemu možu, da sem denar jaz posodil, naj pa bo. Koliko pa potrebujeta?"
"Tistih obrestij, ki jih zahteva Perhavec, je menda tri in trideset goldinarjev. Daj mi tedaj morda pet in trideset goldinarjev, drugo pa shrani. Pa vračunaj si toliko, kolikor si izdal za me. Prav hvaležna sem ti, da si mi to nakupil, saj drugače bi bili imeli zelo žalostne praznike."
Mravlja ji odšteje pet in trideset goldinarjev in reče: "Sto goldinarjev bom dal pri prvi priliki v hranilnico, ostalih petnajst goldinarjev pa obdržim, da boš imela za male potrebe. Kedar boš kaj potrebovala, pa se zglasi."
Na velikonočno nedeljo Veseljak ni bil malo iznenad-jen, ko postavi žena tako dobro kosilo predenj, razun tega pa tudi še polič vina. Če-mernost, ki se ga je bila nekaj časa sem^ lotila, mine ga kmalu, in radoveden začne izpra$evati Ženo, odkod vse to. Ko mu pove, d^ ji je Mravlja posodil denarja, in sicer toliko, da se bodo tudi tiste obresti poravnale Perhavcu, ni mogel Veseljak prehvaliti, kako dober človek je ta Mravlja. Bil je tako zadovoljen in vesel, da niti temu ni nič ugo-varjal, ko mu je žena rekla, da bo ona sama šla Perhavcu plačevati obresti.
"Le ti pojdi le!" reče ji; "saj tako ne maram več videti tega človeka. Dovolj me je Že osleparil pri tistem svojem vinu!"
Velikonočni ponedeljek pa, ko se je bil Veseljak po dobrem kosilu malo vlegel in zaspal, stekla je njegova žena k Mravljevim, in pri tej priliki So pisali Jerneju pismo, ki je bilo tako lepo zloženo — pisala ga je Ančika — da ga J9 bil on gotovo vesel, ko ga je prečital.
X.
Poletje se je bilo nagnilo, in bližala se je zopet jesen. Jernej je bil že ;opet poslal jeden stotak Mravlji, da ga shrani, a bil je tudi toliko previden, da je pisal sedaj posebej tudi še očetu, ker bi se bilo moralo temu vendar le čudno zdeti, da ni od njega nobenega glasu. Drugi drvarji so bili prišli na pomlad domu, a v Kot je malokteri zašel, in Veseljak tudi ni dobil prilike, da bi bil koga vprašal po svojem sinu; kajti tisti, ki so hodili po zimi drvarit na Hrvatsko, bili so
s
Mravlja pravil, da Je slišal, da se Jerneju dobro godi, a vendar-ga je bilo začelo že nekoliko skrbeti za sina. Se-daj je pa bil popolnoma poto-lažen. RajšNri bil seveda Še videl, ako bi bil sin kaj denarja poslal domu, kajti včasih ga je hudo žejalo. A ker je imel slabo vest in je svojega sina dobro poznal, kako varčen je, slutil je takoj, zakaj je rajši samo ooljubil, da prinese nekaj denarja domu, kedar se vrne, nego da bi ga bil poslal "Boji se, da bi mu ga ne zapravil, zato ne pošlje nič," reče sam pri sebi. "Saj ima tudi prav!"
Kakor vidimo, bil je Veseljak previden mož, ki je svoje napake spoznaval, in ki tudi nikomur zameril ni, če mu jih je očital, bodi si naravnost, bodi si prikrito. Udal se je v božjo voljo in čakal, kdaj pride sin z denarjem domu. Da dobi nekaj tudi on v reke, o tem ni dvojil in v tem pričakovanju je bil za sedaj zadovoljen. Bilo je sploh videti, kakor bi bil Veseljak krenil nekoliko na drugo pot. Včasi ga je res mikalo, zlasti ob nedeljah, v kako pivnico — stara navada je železna srajca, katere ni tako lahko sle£i — toda ker denarja ni bilo, ni hpdil več na upanje moledovat pijače, kakor se je to večkrat dogodilo prejšnje čase. Perhavec bi mu j bil nemara sedaj zopet kaj upal, ker je bil obresti dobil, : toda Veseljak jni hotel poskušati svoje sreče. Bil se mu je tudi zameril ta Perhavec, ker ga je bil začel ravno k praznikom tako pritiskati. Kdo je bil porok, da bi ga, ako bi se na novo kaj zadolžil, ravno tako ne prijel zopet prihod- ; njo veliko noč? Temu pa se je hotel Veseljak na vsak način izogniti, zato je rajši do- | ma "sline požiral".
Z Grabežem se ni dalo od tistega časa, odkar se mu je bila prošnja za sinovo opro- ; stitev zavrnila, nič več govo- : riti. Že prej oduren, izogibal se je, sedaj še bolj vsakega človeka. Mislil je, da ga vsakdo zasmehuje in mu privošči njegovo nesrečo. Zlasti do Mravlje je imel nekak srd. Zavist ga je morila, da se : onemu vse posreči,v sam pa' da pada iz jedne nesreče v drugo. Zdelo se mu je, kakor da bi mu bil Mravlja vsega kriv. Nič več ni tedaj hodil, pb nedeljah na klop pod,1 Mravljevo hruško posedavat. ! Še če ga je pozdravil, odgo- ' varjal mu je nerad. Mravlji pa je to hudo delo. Dober čfovek je bil in nikomur ni nič hudega želel. Obžaloval je svojega soseda zaradi drugih nesreč, zlasti pa tudi za- j radi tega, ker se mu ni posre-j] čilo dobiti sina domu. Sedaj i1 bi ga bil res prav krvavo po-j j treboval. Sam je slabel od ] dne do dne bolj, tako da niti poslov ni mogel več nadzira- , ti; kjer so pa posli prepušče- J ni sami sebi, ondi gre vse navzkriž. Mravlja se mu je tedaj večkrat približa val. Tolažil bi ga'bil rad ter mu svetoval to in ono, toda Grabež ■ ni bil pristopen. Ko je izpre- 1 govoril nekoliko besedic z njim, pa mu je ušel. Primeri- i lo se je celo, da mu" na njegovo vprašanje niti odgovora • ni dal, ampak obrnil mu hr- ! bet ter izginil v hiša
"Ne vem, kaj bo z Grabe- 1 žem," rekel je Mravlja večkrat svojim; "tako čudno se j vede, da me prav skrbi: Mož mora biti hudo bolan, da je tako strašno čemeren in od- s uren. In izgleda tudi. tako slabo, da se le čudim, kako še more okoli laziti. Ne vem, i ali bo Marko doslužfl svoja tri leta.? Če se kako kaj ne predrugači, bode kmalu gos- i podar. ]
Mrak je že legel na zemljo nekega jesenskega dne, in j pri Mravljevih so se vsedali ravno k večerji, ko se zasliši . elasen krik od Grabeža sem. Vsi skočijo po koncu, in t Mravlja hiti sam venkaj, da i bi se prepričal, kaj ima pome- « niti ta krik. Pa kaj vidi? <
januarske razprodaje
- i " Točno ob ia. uri v soboto dop. 13. jan. pričnemo razproda jati vso zalogo
ženskih, dekliških in otročjih klobukov. NaSa zaloga je prevelika, da bi hranili do
druge jeseni in treba je prostora kot denarja, da si nakupimo za spomlad veliko in
lepo izbero.
■ 'JI
"Cene govorijo!" — Priditp pogledat kakšne vrste klobuke lahko kupite po naši ponudbi. Trenutek je za vas, da si nakupite dobro blago, ki se vam nudi skoro zastonj.
Ženski klobuki	Dekliški
in otročji klobuki
brez primere v delu, vzorcih in cenalt. in čepice, izdelane okusno in iz dobre* Vredni od $3.50 dO $7.50 in še več, se- ga blagjk. Vredni do $5.00 in še več sedaj samo:—	daj samo:—	1
$yo 50c
• * ■*'
j/' •	■■,	' .	- - - r - T- . - -. *'
Niti za en dolar vrednosti & ne bo prihranilo. Vse se mora prodati in .sicer takoj. Nikdar v zgodovini Clevelanda se ni žrtvovalo toliko dobrega blaga po takih vnebovpijočih cenah kot sedaj.	^ ,
Vsi imate priliko da si izberete. Razprodaja se vrši ves teden.	Y -
OD SOBOTE 13. JAN. DO SOBOTE ao. JAN.
GRDINA'S SHOPPE
6111 St. Clair Ave.	I
' '	'	-' •'J'rosSKw^B
Kjer se vedno dobro in ceno kupuje.
1V jI
Grabež je tekel, kolikor so ga mogle nositi stare noge, s toporiščem v roki za raztrganim človekom, katerega je bil prepodil iz veže. Kričala sta oba, da je bilo res grdo slišati. .
(Dalje pritaodnjli) . -O-
Kletka za kanarčka mora biti dovolj prostorna, da se ga ohrani zdravega in čilega. Veliko* izbero In nizke cene ima (Lunka, 1090 E. 66th St (Adv.)
CMIM^0
*
Dovoljeno po Jugoslovana« tladl, d«
6426 Jugoslovanov
lahko pride v Ameriko »ačenll 1. Ju-'li|a. Cunard proga e najhitrejša za i vale rojake, da pridejo aem. Skoro , 1 vaak dan pride kak parobrod Iz Evro-J ; pe. Čunard proga Je uredila izvratno I prevozno alužbo za izaeljence iz Ju- ] gosiavije, vodi Jih kompantje zaatop-nlk, Jugoslovan, torej ni neprilik.
Mi nc raiunamo posebej za to.
Za druge nasvete ae obrnite fta zastopnika v tem mestu.	<)
V NAJEM SE DA HIAA s 5 sobami, v slovenski naselbini. Vpralajte na 1192 E. Slat St. v trgovini. (4)
POOL ROOM, s cigarami, aladko in kislo pijačo, 4 aobe a pohlitvom se proda poceni. 6221 St. Clair t ve. (4)
SOBA SE ODDA a kopal i Mem za I sli 2 fanta. 1148 Norwood Rd. (4)
SOBA SE ODDA v najem za 1 ali 2 fanta. Kopiliifie. 1148 Norwood Rd.
........ ,i ■ ..... i f
ODDA SE V NAJEM BOBA za 1 ali 2 fanta. Elektrika, kopaUICe. «401 • Bonpa ave. zgorej._ !__ (S)
STAREJŠA ŽENSKA, tudi vdova z enim otrokom, dobi takoj delo za hiftna opravila. Vprala se na 1148 Norwood Rd.	_(5>
ODDA SE SOBA za peClarja ali peftla-rico z vso pripravo. Proda se tudi več ilvalnlh stroiev, novi in stari,« prsv poceni. 1017 E. «th Pl. (5) ^
PRODA SE primerna peč na plin, nekaj premoga in drva- Vpraša se de i 7. ure zveCer na 1202 Norwood Rd.
MIKNIC>rNAPRODAJ z dobrim prometom .Lepa prilika za Slovenca. Polzve se v opravi tega Usta. (5)
Ako je vaš kanarček prenehal s petjem, je gotovo nekaj v neredu i njim. Brezplačen na^ svet vam da Lunka, 1090 E. 66th St (Adv.)
1	'4
' 11 '" " 1 1 ... OTVORITEV ...
Cenjene gospodinje!
Naznanjam vsem ny>jim prejšnjim od jemal- I cem in vsemu občinstvu, da dem otvoril v novem < M Ogrinčevem poslopju na
6412 Si (M-Ave. I
. . i NA NOVO UREJENO
grocerijo
Vsa zaloga blaga je popolnoma sveža in postregel vam bom tako, da boste lahko zadovoljni z ,. blagom kakor tudi s cenami. $e vam toplo priporočam
Louis PRIJATELJ, |
641a ST. CLAIR AVE. J^ -
Kanarčki %r|
"Kanarček poje—iirgott	m |
in alajia vam življenj« daL"	71
Imam najizbornejie pevce. Velika isbera. Cene ja- l ko primerne.
PRODAJAM
piVe vrste hrano in druge potrebščine za vzdrževanje! ptičev.	r	^ C* i > -1
f)	V zalogi imun veli- 1 J
agjdba^L k*fabero kramfli gfl
lili KLETK Mm I
Lunfa,
I	1090E.66THST.
_L__.......