TRST, nedelja 10. junija 1956 Leto XII. - Št. 135 (3373) DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638, 93-808, 37-338 UREDNIŠTVO: UL. MONTECCH1 št. 6, U. nad. — TELEFON 93-80» IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: 1JL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico 1-11.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak rum višine v širini 1 stolpca: trgovski 80. finančno-upravn: 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ce»oletna 4100 lin - FLF^; zjiozba Slovenije, Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trsi 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inojunskega tl**, jk ri ZOZ - Trst Ljubljana, Stritarjeva 3-L, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - Izdala Založništvo trzaškeg . DVE VAŽNI RESOLUCIJI VODSTEV PSI IN PSDI Udarec demokristjanski politiki Fanfanijevega „popolnega zapiranja44 Vodstvo PSDI sprejelo resolucijo o vključitvi PSI v občinske odbore - Resolucija PSI ponovno poudarja nujnost izključitve liberalcev Fanfanijeva opozicija odobrava sklep socialdemokratske stranke (Od našega dopisnika) RIM, 9. — Danes sta vodstvi dveh socialističnih strank Italije — socialdemokratske in italijanske socialistične stranke — izglasovali dve resolu-ciji, ki zelo verjetno pomenita važen mejnik na začetku težke poti v ponovno združitev italijanskih socialistov, ki so Se pred desetimi leti razcepili. Kot smo že poročali, je vladalo zlasti veliko zanimanje, pa tudi nestrpnost, za resolucijo Vodstva socialde'mokratov, ki je bila sprejeta na seji, katere so se udeležili tudi socialdemokratski parlamentarci. Sodeč po hudih napadih ministra Rossija ln podpredsednika vlade Saragata na Nenni-jeve ponudbe, so nekateri skoraj upravičeno pričakovali, da bo prišlo do razkola. Drugi so Predvidevali sklicanje glavnega odbora stranke, tretji pa čelo nujnost izrednega kongresa. Ta negotovost in nevarnost sta vladali tudi po današnjem Saragatovem ponovnem napadu na Nennija, vendar pa se je iz Saragatovih zaključnih misli videlo, da je kljub vsemu, zlasti pa kljub fanfanijevskemu demokristjan-skemu pritisku, čutil potrebo in nujnost vsaj rahlega začetka sodelovanja z Nennijem. In res, ko je bila resolucija, ki potrjuje sklep vodstva PSDI, ki je bil sprejet na seji Pod predsedstvom tajnika stranke Matteottija brez Sara-gatove udeležbe, postavljena na glasovanje, je zanjo glasoval .tudi Saragat. Resolucija se glasi: »Vodstvo PSDI je P9 9'D*'r" nem proučevanju političnega Položaja, ki je nastal po njegovem sklepu od 1. junija t. 1., in upoštevajoč resolucije glavnega odbora krščanske denm-kracije ter centralnega komiteja italijanske socialistične stranke, potrdilo ze sprejeto odločitev in sedaj ponovno poziva svoje federacije in sekcije. naj povsod, kjer je to mogoče, predlagajo sestavo odborov, ki bodo pripravljeni izvajati zdravo upravo in odločno socialno politiko, vsem strankam, ki so zastopane v občinskih svetih razen monarhistom in fašistom po eni strani ter komunistom po drugi.« Poleg Saragata sta glaosva-la za reeolucijo tudi ministra Vigorelli in Romita. za katerega se lahko, reče da jc med vsemi socialdemokratskimi ministri v teh dneh s svojimi izjavami dokazal, da ra-*Ume in čuti potrebo sociali-•tične enotnosti v ponovni 2družitvi vseh socialističnih *il v državi. Najhujša nasprotnika socialistične enotnosti v t*SDI, minister Rossi in pop-iejnik Treves, pa med glaso-vanjem meta bila navzoča, govori se. da se je R9SS1 baje zelo skregal z ostalimi voditelji stranKe m demonstrativno odšel, tako da mu ni bilo treba glasovati. To je i-melo za posledico, da je bila Jesolucija voglasno sprejeta-®edaj je torej omogočeno nadaljevanje Matteottijevih po-fajanj z Nennijem. do katerih bo prišlo prve dni tega ted-ka. , Ce predstavlja ta resolucija *e sama po sebi hud udarec ** demokristjansko Fanfanije-vo popolno zapiranje na vse ftrani, zlasti pa seveca na ‘ev0, potem pomeni se hujši ddarec za to nazadnjaško in Jkahronistično politiko piea-d.ie današnje izdaje novinar-. e agencije ANSA, ki tolmači stališče protifanfanijevske , ncentracije v demokristjan-!ki stranki. Agencija sicer ob '»četku članka v katerem se ?zpravlja o odnosih med so-Jmidemokrati in socialisti, zasuje, da med njimi ne bo "rišlo do razčiščenja pred šefovo odborov, vendar nato akole nadaljuje: «Prav zaradi tega, ker se Vprašanje ne more odložiti, dolžnost Krščanske demo-Jfscije da s smislom za real-J°?t podpira tiste rešitve, ki ?ajbolj odgovarjajo koristim °bre uprave. bi se to doseglo pa so Jibogi demokristjanski krogi IjS.otovili, da tradicionalna po-t 'ka centrumaške koalicije, j- popolno zapiranje na vse sko resolucijo. Fanfanijevi nasprotniki v njegovi stranki so torej v ofenzivi proti liberalcem in hočejo povzročiti krizo ne samo v okviru občinskih uprav, temveč tudi v vladi. Sedaj bo moralo torej demokristjansko vodstvo s Fanfanijem na čelu povzeti še potrebne nauke iz neuspeha svoje politike zapiranja. Cen-trumaši bijejo torej obupne bitko, da bi preživeli majske volitve. Centrumaše so začeli zapuščati že jfevilni demokristjani in Fanfani je vedno bolj izoliran skupaj s svojim: ožjimi pristaši in skupaj z Malagodijevifni liberalci. Tudi resolucija centralnega komiteja italijanske socialistične stranke ni nič manj važna, čeprav se tudi v njenih sklepih ponavlja linija, ki jo je nakazal v svojem ptir.i-čilu Nenni. V resoluciji se najprej centralni komite zahvaljuje volivcem in zavezniškim strankam na volitvah: Parri-jevi Unita popolare in Magna. nijevi Neodvisni socialistični zvezi. Nato poudarja, da so volivci potrdili zahtevo po u-smeritvi na ',evo. Novi element je torej perspektiva socialistične enotnosti. Ta enotnost pa ne more biti rezultat umetnih procesov spajanja, temveč le rezultat napornega razvoja skupnih borb za zbliževanje na konkretnih vprašanjih, med katerimi je vprašanje sestave občinskih in pokrajin, odbo- rov že postavljeno v okviru iskanja enotnega gledanja na splošno politiko v državi. Nato resolucija ponavlja, da PSI pristaja na sestavo odborov, ki gredo od krščanske Demokracije do PSI s pogojem, da se odstrani sleherna diskriminacija in da se. prekine sodelovanje z desnico in z liberalci. Resolucija zvrača odgovornost za morebitne komisarske uprave na krščansko demokracijo, ker bi bile takšne uprave nova manifestacija volje KD za monopolom oblasti. Resolucija zaključuje, da mora deseta obletnica republike pomeniti začetek nove faze političnega in socialnega življenja. A. P. Mackiewicz napoveduje povratek na Poljsko LONDON, 9. — Stanislav Mackiewicz, ki je,bil do preteklega junija ’ predsednik »poljske vlade v izgnanstvu« v Londonu, je sporočil, da se bo odzval vabilu varšavske vlade beguncem in da se bo vrnil na Poljeko. Dopisniku agencije «United Press« v Londonu je Mackie-wicz izjavil, da čeprav ni «nič manj antikomunist kakor prej«, je sklenil vrniti se v domovino, ker je prepričan, da ((politika izgnanstva ni nič drugega nego sen«. Ostro je napadel Veliko Britanijo in ZDA in izjavil, da sta ti dve državi večkrat izdali Poljsko v zadnjih letih, ter je dodal: «Imam za svojo dolžnoet vrniti se v svojo domovino in v celoti izkoristiti tamkajšnje nove m boljše pogoje. Verjamem, da bodo novi svobodnejši pogoji v moji domovini v veliko olajšanje za tamkajšnje ljudstvo pod pogojem, da se ti pogoji ne kompromitirajo z nevarnimi izzivanji«. Izrekel je nato u-panje, da bo lahko odpotoval na Poljsko takoj, ko bo dobil od poljskega poslaništva v Londonu vizum. , PO USPELI OPERACIJI PREDSEDNIKA ZDA Vprašanje Eisenhowerjeve kandidature zaradi njegove bolezni zopet odprto Po mnenju zdravniKov bo predsedniK v KratKem času zopet popolnoma oKreval - Ugibanja o morebitnih drugih Kandidatih repu-bliKansKe stranKe - Averell Harriman najavil, da se bo potegoval za Kandidaturo demoKratične stranKe za predsednišKe volitve WASHINGTON, 9. — Predsednik ZDA Eisenhovver je bil to noč operiran zaradi zaprtja na spodnjem delu tankega črevesa. Operacija se je začela ob 2,59 po tukajšnjem času ter je trajala malone dve uri. Predsednika so operirali štirje kirurgi in sicer dr. Leonard Hea-ton, glavni poveljnik vojaške bolnice «Walter Reed«, v kateri se nahaja predsednik, dr. Izador Ravdin, profesor kirurgije na medicinski fakulteti univerze v Pennsylvaniji. dr. Robert Gants, šef kirurškega oddelka bolnišnice «Waiter Reed«, ter dr. Max Smith, njegov namestnik. Navzoča sta bila tudi oba kirurga iz Wa-shingtona dr. Blades in dr. Lyons, iz previdnostnih razlogov pa tudi Dudley White, znani kardiolog. Osebni zdravnik Eisenhovverja dr. Snyder pa je sproti obveščal o poteku operacije predsednikovo ženo. sina in brata dr. Miltona Eisenhowerja, ki so bili v posebni sobi blizu operacijske dvorane. Zdravniška poročila takoj po operaciji so javljala, da je predsednikovo stanje najbolj zadovoljivo. Posebej se je še poudarjalo, da je bilo funkcioniranje srca ves čas med operacijo normalno. Zdravniško poročilo štirinajst ur po operaciji je javilo, da je stanje predsednika popolnoma zadovoljivo. Predsednik je večji del dneva spal in ni bilo komplikacij. Brat Milton je sporočil časnikarjem, da je imel popoldne s predsednikom «normalni razgo- vor«. Dostavil je. da ga je videz brata zadovoljil kakor tudi njegovo duševno stanje. Popoldne je predstavnik Bele hiše James Hagerty, ki se od začetka predsednikove bolezni ni več ločil od njega, razen kolikor je sproti obveščal novinarje, novinarjem sporočil, da po njegovem mnenju predsednik ne bo prekinil opravljanja svojih predsedniških funkcij. Vsekakor pa zakoni, ki so bili v zadnjem času izglasovani v kongresu, ne bodo predloženi predsedniku v podpis pred 15. junijem. V odgovor na razna vprašanja ie tudi izjavil, da v načrtih Ei-senhowerja, da gre na pana-meriško konferenco v Panamo 24. junija in da sprejme indijskega ministrskega predsednika Nehruja, doslej ni nastopila nobena sprememba. Ko pa so ga vprašali, če bo predsednik v sredo sprejel Adenauerja, kot je bilo določeno, je Hagerty odgovoril, da ne more odgovoriti na to vprašanje. General Heaton, ki je operiral predsednika, je na tiskovni konferenci izjavil, da bo predsednik skoraj gotovo lahko sprejel člane vlade in svoje sodelavce v ponedeljek ali torek. Dodal je tudi, da, kolikor zadeva predsednikovo bolezen, ni nikakega razloga, ki bi mu oviral, da ne bi nastopil kot kandidat pri volitvah Rekonvalescenca predsednika bo trajala kakih 15 dni-Cez štiri ali jest tednov pa bo predsednik lahko zopet razvil svojo popolno dejav- ki so Eisenhovverja operirali, so mnenja, da po okrevanju Eisenhovverju ne bo treba prekiniti volilne kampanje. Prof. Ravdin je odločno potrdil, da je predsednik sedaj izven nevarnosti in da so bolečine, ki jih trenutno čuti, povsem normalna posledica kirurškega posega- Od vseh strani prihajajo v Belo hišo brzojavke z željami za skorajšnje okrevanje predsednika Eisenhovverja. Čeprav so zdravniki zagotovili, da ni nikake nevarnosti, da ne bi mogel predsednik v razmeroma kratkem času zopet opravljati svojih predsedniških funkcij ter po okrevanju celo nadalje voditi volilno kampanjo za predsedniške volitve v novembru kot kandidat republikanske stranke, vendar že sedaj ne manjka u-gibanj 0 tem, .ali bo Eisenhovver ree ostal kandidat ali ne. Znano je, da je kandidaturo sprejel s pridržkom, da se mu ne povrne kaka bolezen. Poročila sicer zagotavljajo, da med operacijo ni bi- lo nikakih srčnih motenj, vendar so v zvezi z operacijo že predsednikova leta dovolj visoka. da mu bodo verjetno narekovala temeljit premislek, ali naj po operaciji kandidaturo obdrži. Dejstvo, da je brat Eisenhovverja odstopil kot rektor univerze v Pennsylvaniji, komentirajo mnogi kot znamenje možnosti njegove kandidature. O kandidaturi predsednikovega brata dr- Miltona Eisenhovverja se je v republikanskih PO PRVEM NADALJEVANJU POLITIČNIH RAZGOVOROV V KREMLJU Tito in Hruščev odpotujeta danes na sedemdnevno potovanje na jug ZSSR Z njima potuje tudi Mikojan in vse Titovo spremstvo - Obiskali bodo Stalingrad, Krasnodar, ^o-vorosijsk in Soči - Včeraj so jugoslovanski gostje obiskali generalštabno akademijo »Vorošilov* noet. Tudi ostali zdravniki, krogih govorilo že v septem- Novi poskusi za obnovitev pogajanj o vprašanju Cipra Predstavnik ciprske etnarhije pojde v kratkem na povabilo Noe/e Baker ja v London - Obljuba zvestobe ciprskih županov Makanosu NIKOZIJA, 9. — Vsi grški 1 vraštva, ki ga podpihujejo me-župani in občinski svetovalci' nihi, ki jim je mnogo več do sni, v najvažnejših občinah Več uresničljiva prav za-odgovornosti strank cen- iti' ti {Mi’ ___ o!?1 v prvi vrsti pa zaradi ^stramtve večinskega siste-li* in povezav ter zato že-kl°’ naj bi krščanska demo-Cacija ponovno dala pobudo R. Predvsem programsko kva-sl^acijo. To pumeni, naj m II Vložila strankam centra se-L*vo manjšinskih odborov, ki |' bili sposobni pritegniti s »),°iimi programi potrebne l^ove za odobritev občin-uJb proračunov. In vseeno je, ji kod ti glasovi prihajajo. It, drugimi besedami: tisto, tnt je važno, je, da bi se 1 ^Djšinski odbori predstavili H-inčno opredeljenimi progra-U.1' ki bi morali biti očiščeni <.,sclnosti gospodarske desni-8,1 zlasti pa monopolistične l,?hice. Ljudska volja je nam-t#c 27. maja nakazala prav Potrebo.« >,^i potrebno še posebej po-kn ati, da protifanfanijevska j-bceptracija s tem predlogi podpira socialdemokrat- važnejših mest na Cipru so poslali naeškofu Makariosu na Sejčelske otoke brzojavko s pozdravom ciprskega ljudstva in e sporočilom o njihovem skupnem sklepu, da ostanejo zvesti etnarhiji in da se niti za las ne odmaknejo od politike ki jo je začrtal Maka-rios. Tajnik etnarhije ciprske pravoslavne cerkve Nikos Kra-nidiotis pojde v kratkem v London, kjer bo razpravljal o situaciji na Cipru z nekaterimi člani brnanrkega parlamenta. Tako so sklenili voditelji ciprske cerkve, potem ko je Kranidiotisu poslal zadevno vabilo laburistični poslanec Noei Baker, ki je imel pomembno vlogo kot posredovalec v angleško - ciprskih pogajanjih ki so ee neuspešno končala. Ciprski guverner Harding je včeraj v Londonu izjavil, da goji upanje na pomembno sprememtjo na bolje v ciprski situaciji do prjhodnje jeseni. Potem je zopet ponovil svoje običajno zagotavljanje, da ((teroristi« ne bodo mogli vzdržati njegovega pritiska. Odbil je možnost, da bi vladi svetoval obnoviti pogajanja z Makariosom, pač pa bi svetoval pričeti pogajanja «s skupino odgovornih ciprskih državljanov, predstavnikov vseh slojev skupnosti«. Gradbeni minister Duncan Sandys Churchillov zet, je na nekem političnem zborovanju v Lincolnshiru izjavil, -da se mora britanska vlada na Cipru boriti proti ((kampanji so- politike kot do vere«. Pr: tem jih tudi prav nič ne o-vira, da ne bi bili »sokrivci morilcev, samo da dosežejo svoje politične cilje«. Da je položaj še hujši, pa še atenska vlača aktivno vzpodbuja k neredom in narilju, ko po radiu prenaša sporede, polne zlobe in laži. «Ce ne bi bilo teh ovir, bi Ciper že imel novo demokratično ustavo«, je zaključil Sandys. V povsem drugačnem tonu pa je govoril na socialističnem zboiovanju v Working-tonu (Cnmberland) laburistični poslanec Anthony Green tvood. Priporočil je vladi in britanskemu ljudstvu, naj si izpraša vest glede vprašanj osebne svobode in kolonialne uprave. »Ce Madžarska in Poljska zapirata nadškofe, mi po pravici protestiramo, je dejal Greenwood. Toda kadar Velika Britanija aretira in izžene nekega ciprskega nadškofa, tedaj trdimo, da dela to zaradi zaščite strateških interesov demokracije. Mi po pravici ne odobravamo obstoja taborišč in množičnih aretacij za železno zaveso. toda zaradi obrambe tega, kar imenujemo «svobodni svet«, imamo v Keniji 46.000 aretiranih Afričanov. Po pravici obžalujemo, da je okrog SZ veriga satelitov, toda v istem času zahtevamo v imenu svobode pravico, da s silo primora Guatemalo, da se ukloni. Mi po pravici obžalujemo usmrtitev političnih zapornikov po komunistih, toda molk vlada, ko Velika Britanija obesi na tisoče Afričanov v Keniji. Mi vsiljujemo Jordaniji status an gleškega satelita in smo lepo j naši sovražniki tiho, ko ameriški kapitalizem | Turki.* ne bomo imeli nikoli podpore držav, ki so izven blokov, je zaključil Greer.-wood, in nikoli ne bomo uspeli pripraviti kolonialne naroče do tega, da bi z navdušenjem sprejeli ?:ahodno omiko, če bomo tako nadaljevali.« Francosko zunanje ministrstvo je izdalo sledeče poročilo: Med razgovori, ki sta jih imela 6. in 8. junija grški in francoski zunanji minister, je grški zunanji minister načel tudi vprašanje Cipra. Christian Pineau je izrazil željo svoje vlade, da bi se to vprašanje mirno in v najkrajšem času rešilo med prijateljskimi narodi, člani atlantske zveze. Ministra sta se nato v splošnem pregledu ustavila zlasti pri sredozemskih vprašanjih. Ugotovila sta široko enotnost gledišč o številnih točkah ter potrdila željo, da bi Grčija in Francija nadaljevali v sodelovanju za utrditev miru. Med člane posadke ameriškega brodovja. ki je zasidrano ob Kreti, so razdelili letake. ki napadajo Veliko Britanijo zaradi politike na Cipru. Nato pa se letaki nadaljujejo z besedami: «Ce nam Američani ne pomagajo osvoboditi Ciper, bodo naši sovražniki prav tako, kot so Angleži in bru, ko je bil predsednik prvič resno bolan. Mislilo se je, da bi moglo volivce pritegniti že samo ime Eisenho-wer. Ostavko dr. Eisenhovverja so objavili v njegovi odsotnosti, ko je namreč že odpotoval k bolnemu bratu. Vendar je že prej povedal, da je sklep o odstopu sprejel že pred mesecem in da ni torej v ni-kaki zvezi z boleznijo brata predsednika. Znano Je. ds si je ob zadnji Eisenhovverjevi bolezni podpredsednik Nixon močno prizadeval. da bi predsednika pripravil do tega, da mu prepusti vajeti državnega vodstva. Nixonu, ki se močno nagiba k maccarthyjevski politiki, tedaj to ni uspelo, pač pa je vodstvo oblasti imel v rokah posebni Eisenhowerjev svetovalec Sherman Adams. Tedaj to marsikomu ni bilo najbolj všeč. Ze zaradi tega vlada precejšnja napetost in radovednost, kako se bodo to pot stvari razvijale. Vsekakor pa je značilno, ča je prav danes najavil svojo kandidaturo za investituro demokratične etranke pred predsedniškimi volitvami Averell Harriman, guverner države New York. To svojo odločitev je podal na zborovanju neke sindikalne organizacije. Rekel je, da pojde na zasedanje demokratične stranke v Chicago, kjer bodo volili strankinega kandidata, z namenom, da se bori za načela Franklina. D. Roosevelta in Trumana. Averell doslej sploh ni nastopal na primarnih volitvah kot pretendent za kandidata. Ker je baje dober prijatelj s Trumanom, bi mu lahko njegova podpora na zasedanju v avguetu mnogo koristila. Angleški časopisi, ki so izšli, še preden je bilo objavljeno, da bo predsednik Ei-senhower operiran, so že prinesli razne komentarje. Tako pravi med drugim konservativni «Daily Telegraph«, da bodo lahko volitve dale prav nasprotne rezultate od tistih, ki bi jih dale, če bi Eisenho-wer kandidiral. Neodvisni levičarski list «Daily Mirror« pa pravi kar naravnost, da bi Eisenhovver v lastnem in v interesu Zapada ne smel kandidirati, Nato dostavlja, da se ve, da republikanci nimajo drugega kandidata, ki bi imel vsaj približno podobne možnosti kot Ike. in da bodo demokrati položaj izkoristili. MOSKVA. 9. — Maršal Tito se je danes zjutraj vrnil Iz Leningrada, kjer je bil sinoči na poti na postajo deležen navdušenih pozdravov Lenin-grajčanov, ki so se hoteli pred odhodom od njega posloviti. Na železniški postaji se je predsednik Tito ginjen poslovil po radiu od Leningrajča-nov in izjavil, da je te|ko najti prave besede, da bi se opisalo vse to. kar je preživel v Leningradu. Na železniški postaji v Moskvi, kamor je predsednik Tito prispel danes zjutraj ob 9. uri, so ga pozdravili namestniki predsednika vlade Kaganovič, Pervu-hin, Molotov, zunanji minister Sepilov. zastopnik obrambnega ministra maršal Konjev in druge ugledne osebnosti. Ob 11. uri so se v Kremljti nadaljevali politični razgovori, ki so trajali do 13.15, Z jugoslovanske strani so se razgovo-vorov udeležili maršal Tito. Kardelj. Koča Popovič, Mijal-ko Todorovič, Jakov Blaže-vič, s sovjetske strani pa Bul-ganin, Hruščev, Vorošilov, Mi-kojan, Molotov in Sepilov. U-radno poročilo, ki je bilo objavljeno po razgovoru, ugotavlja, da so med razgovori, ki so potekali v prisrčnem in prijateljskem ozračju, v duhu iskrenosti in popolnega razumevanja, izvršili obširno izmenjavo misli o vprašanjih, ki so bila predmet proučevanja na prvem sestanku. Zastopnika jugoslovanske in sovjetske vlade sta na tiskovni konferenci, kier sta prebra. la uradno sporočilo, obvestila med drugim novinarje, da so med razgovorom razpravljali o splošnih načelih aktualnih mednarodnih vprašanj in o načelnih vprašanjih meddržavnih odnosov, o medsebojnih gospodarskih odnosih in o razvoju socializma v svetu. Uradna zastopnika sta izjavila, da bo morebitni rezultat izmenjave misli o razvoju socializma v svetu objavljen v sporočilu, ki bo objavljeno, ko se bodo razgovori končali. Izjavili so nadalje, da na današnjem sestanku niso razpravljali o sodelovanju med obema partijama. Predsednik Tito je danes popoldne v spremstvu generalov Zežlja in Sumonje, tajnika prezidija Vrhovnega sovjeta Pjegova in armadnega generala Antonova obiskal generalštabno akademijo iiVoroš i-lov», kjer so ga pozdravni maršal Konjev, ki nadomestu-je generala Zukova, armadni general Malenjin in komandant akademije armafini gene. ral Kurasov, ki je seznanil predsednika Tita z organizacijo in delom akademije. Pri prihodu in odhodu v akade- mSiSi;: mijo je bil maršal Tito deležen toplih pozdravov občinstva. Predsednik Tito in njegova soproga sta izročila v spomin na bivanje v Sovjetski zvezi osebna darila Bulganinu, Hru-ščevu in njihovim sojirogam. Kaganoviču. Mikojanu in drugim uglednim sovjetskim voditeljem. Nato so jugoslovanski gostje prisostvovali slovesni predstavi v Velikem teatru. Predsednik Tito bo jutri zjutraj s svojim spremstvom in v spremstvu prvega tajnika CK Kp Sovjetske zveze Hru-ščtva in podpredsednika vlade Mikojana odpotoval na sedemdnevno potovanje v južne kraje Sovjetske zveze. Med drugim bo obiskal Stalingrad, Krasnodar, Novorosijsk in Soči, kamor bo prispel v sredo zvečer. Po tridnevnem bivanju v Soči se bo vrnil z letalom v Moskvo. Oulles o programu za pomoC tujini AMES, 9. — Državni tajnik Dulles je danes govoril _ na univerzi v Amesu v državi Iowa. V svojem govoru je poudarjal nujnost, da se program o ((medsebojni varnosti« ohrani na sedanji višini, ka-1 namesto v izobilju.« kor je predlagal Eisenhower: V svojem govoru je Dulles 40 milijard dolarjev, od ka-1 večkrat poudaril, da je «edmi S Titovega obiska v Moskvi terih 34 milijard za obrambni proračun, 4,9 milijard pa za vojaško in gospodarsko pomoč tujini. V svojem govoru je Dulles govoril tudi o vprašanju nevtralnosti, ki je po njegovem mnenju «postala preživela koncepcija ter tudi, izvzemš: nekatere izjemne okoliščine, nemoralna in kratkovidna koncepcija«. O Jugoslaviji je Dulles izjavil. da so ZDA mnenja, da ie ((previdno« pomagati tej državi, «dokler bo odločena ohraniti svojo dejansko neodvisnost«. »Jugoslavija, je dodal, nima socialne oblike, ki nam prija. Toda maršal Tito se je postavil po robu Moskvi in je zmagal. In tudi če je ta borba danes uglajena, nudi Jugoslavija znaten zgled narodne neodvisnosti v Vzhodni Evropi « V delu svojega govora, kjer je govoril o Srednjem vzhodu, je Dulles poudaril važnost petroleja tega področja za evropsko industrijo in za NATO. «Ce ne bi mogli razpolagati s petrolejem, je dodal, bi to bila tragedija za dežele' proizvajalke, ki v veliki meri računajo na dohodke, ki jim jih petrolej daje. Poleg tega bi bilo potrebno, da bi ZDA' delile z Evropo petrolejske vire na zahodni polobli, tako da bi se znašli v pomanjkanju smoter ZDA v Evropi, na Daljnem vzhodu in Srednjem vzhodu ohranitev miru«. Zukov bolan MOSKVA, 9. — Zvedelo se je da je obrambni minister Zukov bolan. Njegova bolezen pa ni resna. Odkar se je 25. maja udeležil sprejema v argentinskem poslaništvu, ga n so več videli v javnosti. Šepilov obišče Damask DAMASK. 9. — V sirskih krogih izjavljajo, da bo sovjetski zunanji minister Sepilov uradno obiskal Sirijo 2o-junija po svojem obisku v E-giptu. kjer se bo udeležil proelav ob umiku angleških čet s področja Sueškega prekopa. Napovedujejo, da se bo Sepilov sestal s sirkim ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom. Bulganinov poziv Adenauerju naj prispeva k ohranitvi miru Ubjavljenu besedilo pisma Adenauerja - Presenečenje v Bonnu nad kune lerjevimi izjavami ob njegovem prihodu v Alew York - I/ Parizu skrbno proučujejo Bulganinovo pismo ■ Običajna nezaupnost v Waslungtonu Ceylon bo republika COLOMBO, 8. — Ceylonski ministrski predsednik Solomon Bandaranaike je dopisniku agencije »United Press« izjavil, da bo Ceylon verjetno ostal v britanskem Common-wealthu, toda kot republika. Bandaranaike bo odpotoval v London 23. junija, da se udeleži sestanka ministrov Commomvealtha in na tem sestanku bo postavil vprašanje proglasitve republike v Ceylonu ter zahteval umik angleških mornariških oddelkov in letalstva. Tehnično sodelovanje med SZ in ČSR MOSKVA. 9. — Sovjetska zveza in CSR sta se sporazumeli o skupnem izdelovanju strojev za opremo valjarnic, turbin, generatorjev, kotlov, električnih peči ter kmetijskih in tekstilnih strojev. To so sklenili na devetem zasedanju sovjetsko - češkoslovaške komisije za znanstveno sodelovanje. Strokovnjaki obeh držav so se tudi sporazumeli o pogojih za izmenjavo tehnične dokumentacije med SZ in CSR, NEW YORK, 9. — Zahoano-nemšk' kancler Adenauer je danes zjutraj prišel z letalom v New York. Zaradi Eisen-hcwerjeve bolezni je izključeno, da bi se Adenauer lahko sestal z njim. kakor je bilo prvotno določeno. Ob svojem prihodu je Adenauer izjavil, da računa, da se bo sestal z Dullesom in «s številnimi drugimi političnimi in javnimi osebnostmi«. Adenauer je dalje podal izjavo. ki je povzročila presenečenje v uradnih krogih v Bonnu. Dejal je: «Največje vprašanje Nemčije je napraviti iz 17 milijonov Nemcev sovjetskega področja svobodne ljudi. Upam, da bom videl uiesničeno združitev. Kakor se zdi, bi bila združitev sedaj laže uresničljiva, kakor se je zdelo pred časom«. Pismo, ki ga je Bulganin poslal Adenauerju, se nanaša na vprašanje razorožitve. To je danes sporočila agencija Tass, ki je oddajala tudi besedilo pisma. V svojem pismu omenja Bulganin tekmovanje v oborožitvi. zatem razgovore, ki sta Jih imela Adenauer in Buiga-nin in pravi; ((Kakor se boste gotovo spominjali, sta sovjetska in za-hodnonemška delegacija, med našimi razgovori v Moskvi dali veliko važnost razvoju medsebojnega razumevanja in sodelovanja med našima dvema deželama v interesu miru in varnosti v Evropi. To je našlo izraza tudi v besedilu našega skupnega poročila ob zaključku razgovorov. Ker se popolnoma zavedam važnosti stikov med našima deželama v vprašanjih okrepitve miru in varnosti med narodi ter praktično dejanj naših dežel glede teh namenov, želim s tem pismom na četi vprašanje, ki je danes morda na prvem mestu v zavesti narodov vsetfc držav m ki zahteva praktično in takojšnje rešitev. Mislim na vprašanje prenehanja v oboroževalni tekmi, ki upravičeno po- vzroča bojazen narodov za mir in za njih bodočnost. Z gotovostjo se lahko trdi, da sta sovjetsko in nemško_ ljudstvo, ki sta v drugi sveJ tevni vojni tako hudo trpela, še posebno zainteresirana, da se prepreči nova vojna in da se zagotovijo pogoji za miren razvoj«. «Upam, da bo izjava sovjetske vlade o razorožitvi od 14. maja 1946. katere besedilo vam pošiljamo, skrbno proučena in da bo naletela na razumevanje in podporo vaše viade. Moji kolegi in jaz upamo, da bo vlada nemške zvezne republike znala nuditi praktičen prispevek k ohra nitvi miru in varnosti v Evropi in da ne bo dovolila v Nemčiji razvoja, ki bi nasprotoval interesom miru in evropske varnosti in ki bi lahko pospešil tekmovanje v oborožitvi«. Ameriški državni departma je danes objavil besedilo pisma. ki ga je 6. junija poslal Bulganin predsedniku Eisenhovverju. Vsebino pisma je že sinoči oddajal moskovski radio in smo jo že včeraj objavili. V ameriških krogih označujejo to pismo kot poizkus izkoriščanja propagandne strani sovjetske napovedi o znižanju oboroženih sil za milijon 200 tisoč mož. Dodajajo,1 da nota ne pomeni »nič pove-ga« v naporih za sporazum o razorožitvi. Zatrjujejo tudi, da Sovjetska zveza »ni sklenila zmanjšati števila svojih oboroženih sil samo 1 z želje, da zmanjša mednarodno napetost, pač pa zaradi nujne potrebe po delovni sili v industriji in kmetijstvu«. Dalje zatrjujejo, da je Bulganinov poziv za zmanjšanje angleških, ameriških in francoskih oboroženih sil v Zahodni Nemčiji« neposreden poizkus privabiti Zahod v past, ki bi pomenila dejansko odpoved njih obrambnim obveznostim do bonnske republike«. Dalje pravijo, da bi z izvedbo sovjetskega načrta ostale večje sovjetske vojaške sile na meji z Zahodno Nemčijo, medtem ko bi se ZDA umaknile z evropske celine. Tudi v bonnskih krogih nočejo zaostajati za tistimi ameriškimi krogi, ki vidijo v vsakem sovjetskem koraku samo propagandno potezo. Zato o-značujejo Bulganinovo noto kot »diplomatsko ofenzivo, ki ima bolj kot drugo propagandni namen«. V vladnih krogih zatrjujejo, da ponavlja Moskva svoj stari načrt, «da bi izrinila ZDA iz Evrope in zavezniške sile iz Zahodne Nemčije«. Pripominjajo, da če je Sovjetska zveza umaknila 30.000 vojakov s sovjetskega področja Nemčije, jih je tam še vedno pustila 230 tisoč, kar da je več, kakor jih imajo v Zahodni Nemčiji Američani. Britanci in Francozi. Predstavnik Foreign Officea v Londonu je danes izjavil, da je pismo, ki ga je poslal Bulganin Edenu v bistvu enako pismu ki ga je prejei Eisen. hovver. Na vprašanje, naj bi povedal svoje mnenje o Bul-ganinovem predlogu, je predstavnik odgovoril, da sprejema britanska vlada z zadovoljstvom znižanje ohoroženih sil, ki jih napoevduje SZ. mnenja pa je, da nobena stvar ne more nadomestiti sporazuma o razorožitvi. V Parizu pa izjavljajo, da Bulganinovo pismo Molletu skrbno proučujejo izvedenci zunanjega ministrstva. Prvi vtis je. da so argumenti v Bulganinovem pismu enaki argumentom, ki sta jih Bulganin in Hruščev navajala med obiskom Molleta in Pineauja v Moskvi. Znano je, da francoska vlada mnogo daje na vprašanje razorožitve, in je zato Bulga ninovo pismo pritegnilo posebno pozornost pooblaščenih kro gov. poudarjajo pa, da vprašanja ne bo lahko rešiti, in so mnenja, da bodo potrebni še veliki napori, preden pride do kakega sporazuma, Rankovlč o raziskovanjih na jedrnem področju BEOGRAD, 9, — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksandar RanLovič je beograjskim »informativnim novinam« prikazal dosedanji znanstveni razvoj raziskovalnega dela na področju nuklearne energije v Jugoslaviji in ugotovil, da je nadaljnja etapa v razvoju nuklearne e-r.ergije usmerjena na prak-tično uporabo na vseh področjih v znanosti in gospodarstvu. Najprej bodo zgradili ■ prve poskusne nuklearne cen-! tiale, a kasneje, ko bodo obstajale možnosti, bodo začeli graditi popolnejše nuklearne I centrale. Inštituti v 'jubljani, l Zagrebu in Vinči bodb v kratkem mogli oskrbovati domačo industrijo, medicino in znanost z vsemi potrebnim: izotopi. Rankovič je poudaril dosedanje sodelovanje z inozemskimi nuklearnimi inšti. tuti in ugotovil, da je Jugoslavija sklenila razširiti to sodelovanje z vsemi državami, ki želijo sodelovati za miro ljubno izkoriščanje atomske e-nergije. Kralj Pavel odpotoval iz Pariza PARIZ, 9. — Grški kraj Pavel in kraljica Friderika sta sinoči odpotovala z »lakom iz Pariza v Toulon, kjer te bosta vkrcala na grško križarko «Helli», s katero bosi a odpotovala v domovino. Islandska zahteva za umik Cel 2DA bo simceiia Mnotonii KOPENHAGEN, 9. — Island-sKa vlada je sporočila, da namerava čez nekaj dni obvestiti ameriško vlado o sklepu islandskega parlamenta, naj se revidira pogodba iz leta 1951. ki dovoljuje bivanje a-meriških čet na lslanriu v mirnem času. Sporazum določa da se lahko odpove s šestmesečnim odpovednim rokom in da ostane nato še eno leto v veljavi, ta;o da bodo ameriške čete lahko ostale na lsianau še 18 mesecev. NEW YORK, 9. — «Daily Nevvs« javlja, da so v dobro obveščenih krogih mnenja, da bo kraljica Elizabeta dobila in sprejela v kratkem vabilo na uraden obisk v ZDA spomladi prihodnjega leta. Huda nesreča v Madridu MADRID. 9. — Sinoči se je v predmestju Madrida v neki plesni dvorani nenadoma porušil pod, pri čemer je zgubilo življenje 16 ljudi, 36 pa je bilo ranjenih Nesreča se je dogodila v nekem restav-rantu, kjer se je zbralo k poročnemu kosilu okoli 200 ljudi. VREME VČERAJ Naj višja temperatura 19,2, naj-dižja 13.3, ob 17, uri 18,8, zračni tlak 1013,7 raste, veter 5 km, vlaga 58 odst., padavine 12,3 mm, nebo 7/10 pooblačeno, morje skoraj mirno, temperat. morja 21,1. Danes, NEDELJA 1». junija Marjeta, kr.. Rušan ir Sonce vzide ob 4.15 im zatone od 19.54. Dolžina dneva 15.39. Luna vzide ob 5.54 im zatone ob 21.23. Jutri, PONEDELJEK H. junij* Barnaba, ap.. Hrvoje PROTI POSKUSOM RAVNATELJSTVA CRDA ZA ZNIŽANJE AKORDNIH TARIF Stoodstotna udeležba delavcev v stavki v ladjedelnicah in Tovarni strojev CRDA FlOM zahteva od urada za delo, naj skliče sestanek predstavnikov delavcev in podjetja - Danes samo simbolična splovitev ladje Od včeraj zjutraj stavkajo vsi delavci CRDA v Trstu, to je v ladjedelnicah Sv. Marka in Sv. Roka ter v Tovarni strojev, in sicer v protest proti trdovratnemu stališču ravnateljstva v vprašanju akordov- Ce upoštevamo tiste delavce, ki so bili pooblaščeni, da se ne udeležijo stavke, lahko trdimo, da je bila stavka res stoodstotna. V Tovarni strojev je bilo od 1500 delavcev navzočih le 34, pri Sv. Marku od 2500 delavcev 100 delavcev in pri Sv. Roku 12 delavcev od skupnega števila 600 zaposlenih delavcev. V tem številu navzočih delavcev so vključeni gasilci, pazniki in osebje ki nadzoruje naprave. Ob 8. uri zjutraj so se stavkajoči delavci zbrali v Ul. Madonnina 19, kjer so jim sindikalni predstavniki pojasnili nastali položaj. Ogromna udeležba v stavki dokazuje, da so delavci pripravljeni na odločen odpor proti ravnateljstvu, ki bi jim hotelo omejiti njihove pravice ter celo zmanjšati prejemke. Upoštevati je namreč treba, da se vprašanje akordov že nolgo vleče in da se sedanja stavka navezuje na lanskoletno dolgotrajno stavko varilcev pri Sv. Marku. Takrat je ijav-nateljstvo CRDA spričo odločnega enotnega nastopa delivcev nekoliko popustilo, kar pomeni, da bo tudi sedaj potreben odločen odpor delavcev, da se preprečijo načrti ravnateljstva. Zato bo tudi to pot bolj kot kdaj koli nujna enotnost obeh sindikalnih organizacij, zlasti ker je sedaj spor mnogo pomembnejši. ker ne gre samo za 150 električnih varilcev, mar/ec za vse čelavce CRDA na tržaškem področju. Ce bi namieč sedaj delavci popustili, bi to delodajalci izkoristili in postavljali vedno nove zahteve. Pri tem ravnateljstvo CRDA prav nič ne upošteva, da spadajo ladjedelnice v sklop IRI,-ki se vzdržuje z državnim denarjem Prav zaradi tega so poslali ' delavci CRDA včeraj predsedniku IRI Fascettiju v Rim brzojavko, v kateri protestirajo proti kršenju delovne pogodbe in sporazumov o akordih ter obsojajo ravnanje ravnateljstva CRDA. FIOM pa je včeraj zahtevala od urada za delo, naj skliče sestanek cev, ker niso hoteli predstavniki ravnateljstva nič popustiti. Uslužbenci Javnih skladišč so se obrnili na urad za delo, da bi dosegli z ravnateljstvom Javnih skladišč sporazum, ki je še toliko bolj potreben sedaj, ko je v pristanišču mnogo dela in ko bi stavkovno gibanje lahko mno go škodovalo. Zaradi razbitja pogajanj so sindikalne organizacije sklenile, da se neha vse nadurno in prazniško delo. To bo povzročilo precejšnje ovire pri raztovarjanju ladij, ker se bo delovna storilnost znižala za okrog 40 odst. Trdovratno stališče ravnateljstva Javnih skladišč je še toliko bolj nerazumljivo, če pomislimo, da je v pristanišču vladala kriza in da bi bila ravno zato naloga ravnateljstva, da pritegne v Trst čim-več pomorskega prometa. Zato pada vsa odgovornost za morebitni zastoj v pristanišču na Javna skladišča, ki niso hotela sprejeti nekaterih zahtev uslužbencev glede sklenitve nove delovne pogodbe. Delavci rafinerije „Aquila" za znižanje delovnega urnika Tovarniška odbora rafinerije «Aquila» sta poslala rav-teljstvu zahtevo po začetku pogajanj za skrčenje delovnega urnika na podlagi tega, kar se je že uveljavilo v podjetjih Olivetti, Fiat in RIV. V pismu, ki so ga poslali ravnateljstvi}, pravijo med drugim: Kakor je znano, je bil izdan zakon o 48-urnem tedenskem delovnem urniku že leti 1921 ■ Med tem časom je proizvodna lehnologija zelo napredovala in nalaga delavcem mnogo večje fizične in živčne napore. Zato so v industrijsko naprednih državah že skrčili delovni čas na 40 ur na teden. Fred kratkim so znižali delovni urnik tudi v podjetjih Olivetti in Fiat. Pri nas ni skrčenje urnika nobena novost; turnisti namreč vedno delajo 42-ur-harfa je teden. Sedaj mislimo prišel čas, da se skrči delov ni urnik tudi za druge kategorije delavcev, pri čemer pa — mora ostati mezda enaka. Skr- na katerem naj bi razpravljali cen;e delovnega časa ne bi . j —:l C tam l#» . . . . • « . »i __ „ akordnih tarifah. S tem je sindikat tudi dokazal, da se hočejo delavci pogajati glede akordov, kajti trajanje tefia spora bi lahko škodljivo vplivalo na vso proizvodnjo v podjetju. Zaradi stavke ne bodo splovili ladje »Marco U. Marti-nolichi) v ladjedelnici Sv. Marka- Ravnateljstvo je sicer javilo, da bo jutri simbolična ceremonija splovitve, toda ladja bo ostala na suhem na kobilici. Stavka se konča jutri zjutraj ob 6. uri. Ukinitev nadurnega dela v Javnih skladiščih Včeraj so se na uradu za delo razbila pogajanja med ravnateljstvom Javnih skladišč in predstavniki uslužben- povečalo celotnih stroškov za osebje, ker bi delavci v krajšem delovnem urniku bolj intenzivno delali. Sedaj pričakujejo delavci, da bo ravnateljstvo «Aquile» upoštevalo njihovo zahtevo in se začelo pogajati s sindikati o tem vprašanju. Jugoslovansko - italijanska konferenca Za ureditev službe PTT V prostorih trgovinske zbor. nice se je tudi včeraj dopoldne in popoldne nadaljevala mednarodna konferenca med jugoslovanskimi in italijanski, mi predstavniki pošte, telegrafa in telefona. Na tej konferenci, ki ima predvsem posvetovalni zna- IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Ponovno odloženo razprava proti «Corriere Proces, ki ga je sprožit Bartoli, se bo nadaljeval, ko bo znana prva razsodba ustavnega sodišča o podobnih primerih Razprava proti Mariju Dežmanu. odgovornemu uredniku dnevnika «11 Corriere di Trie-ste», katerega je tožil bivši župan Bartoli, češ ca ga je s člankom o njegovem predvolilnem govoru pri Sv. Jakobu razžalil, to zopet odložili za neJoločep čas. to je, dokler ne bo znana razsodba sodnikov ustavnega sodišča, če je člen 57 št. 1 kazenskega zakonika protiustaven. Ta člen, ki predvideva obto-žitev odgovornega urednika kakega lista, pa čeprav je članek napisala kaka druga o-seba je namreč v nasprotju s členom 27 republikanske u-s-tave. ki predvideva, ča je «kazenska odgovornost osebna«. Vprašanje protiustavnosti tega člena je sprožil že v začetku včerajšnje razprave Dežmanov zagovornik odv. Ke-zich, ki je sicer dodal, da so razne razsodbe kasacijskega sodišča v protislovju z njegovo tezo, a da je do tega prišlo v čaru, ko je ležala ustavna listina v m.znih predalih pozabljena in brez veljave. Razne razsodbe tega najvišjega sodišča so govorile, ča si člena nista v nasprotju, se posebno ker obstaja tudi člen 40 kazenskega zakonika, po katerem je odgovoren za dejanja tudi oni, «ki bi lahko preprečil, a ne prepreči dogodek«. Dejstvo pa je, da so podb-na vprašanja protiustavnosti člena 57 sprožili že v raznih mestih Italije m da je to že v diskusiji sodnikov ustavne' kem izreklo svoje mnenje z razsodbo in to bo veljalo v bodočnosti za edino pravilno razlago. «Dokler ustava ni imela svojega predstavnika in branitelja, so bila mnenja različna, a sedaj ko je bilo v ta namen ustanovljeno ustavno sodišče, je treba odločitev prepustiti temu najvišjemu sodnemu forumu«, je zaključil odv. Kezich, ki je predlagal, da bi postopek prekinili in akte poslali kompetentnemu sodišču. Proti tej tezi jč spregovoril odv. zasebne stranke Morgera s trditvijo, da ni mogoče zaradi diskusije o tej zadevi na ustavnem sodišču popolnoma paralizirati delovanje sodnih organov ter je predlagal, da sodišče zavrne zahtevo Dezmanovega zagovornika. Tudi tožilec je bil mnenja, da si člena 57 kazenskega zakonika in člen 27 u-stave nista v nasprotju, a je priznal, da je najbolje počakati na odločitev ustavnega sodišča in do tedaj razpravo odložiti. Sodišče je po več kot pol urni seji sprejelo tezo obrambe, po kateri so razpravo odložili do nadaljnjega, to je dokler ne bo znana razsodba v zvezi s tem vprašanjem, ki zanima ne le novinarje temveč tudi sodne funkcionarje, ki se morajo večkrat baviti s podobnimi problemi. Preds.: Fabrio tož.: Malte-se, zapisn.: Urbani; odv, zas. ga sodišča. Sirijo se tudi go- stranke: Morgera, obramba: vorice, da bo sodišče v krat-1 odv. Kezich- čaj so do sedaj razpravljali c&li zato, da bi razpravljali predvsem o tarifah za telefonske in telegrafske usluge med Trstom in bivšo cono B. kot tudi o okrepitvi zvez med Trstom in Jugoslavijo. Obstoječe naprave so namreč postale zaradi vedno številnej. ših razgovorov nezadostne. V ponedeljek, ko se bo konferenca nadaljevala, pa bodo razpravljali predvsem o pošiljanju paketov in o raznih olajšavah ter izboljšanjih te mednarodne poštne službe. Skupščina pomorščakov Danes ob 10. uri dopoldne bo v Ul, Zonta 2 skupščina pomorščakov, ki jo sklicuje FILM. Obravnavali bodo vprašanje zadruge «Garibaldi» in razna vprašanja upokojencev. Skupščina bivših uslužbencev ZVU V torek bo na sedežu stare Delavske zbornice v Ul. Duca d’Aosta 12 izredna skupščina bivših uslužbencev ZVU, Ki so vpisani v sindikat uslužt bencev vladnega generalnega komisariata. Skupščino so skli. sedanjem položaju in o akciji za ureditev vprašanja teh u-službencev. Zaročenci, pozor! «Zveza julijskega tiska« je skupno z upravo tržaškega velesejma razpisala natečaj za zaročence pod naslovom «U-resničenje ljubezenskega sna«, ki naj nagradi mlada zaročenca, ki zaradi različnih težav nista mogla «uresničiti svojega ljubezenskega sna«. Kandidati naj pošljejo do 20. junija 1956 priporočeno pismeno prošnjo na posebno komisijo (Circolo della Stampa, Ul, Mercato Vecchio 2), v kateri morajo navesti razloge, zaradi katerih se niso mogli poročiti, in objasnijo poklic ter trenutno zaposlitev. ' Nagrajena zaročenca bosta prejela dvosobno stanovanje s kuhinjo, plačano poročno potovanje, manjše denarno nakazilo, poročno obleko za nevesto, spalnico in kuhinjsko o-premo ter spominski album. Svečana razdelitev nagrad, pri kateri bo sodeloval Mike Bongiorno, bo med velesejmom. ^ KRITIKE IN POROČILA^) Narodni plesi in pesmi sinoči na stadionu «Prvi maj» Priznanje zaslužnemu učitelju Janku Gerdolu Uspeh folklorne skupine in Sentjakobčanoi/ Občinstvo, ki se je sinoči u- di tega sploh očmora med deležilo večera narodnih ple- prvim in drugim delom spo- sov in permi in je videlo preč leti prve nastope folkloristov iz Brega, se je lahko prepričalo, kako napreduje ta skupina in kako so marljivi naši Sentjakobčani, obenem pa je počastilo ob njegovi 60-letnici našega zaslužnega učitelja Janka Gerdola, ki je s svojo «Tržaško tamburico« sodeloval tudi na sinočnji prireditvi- Po venčku narodnih pesmi v prvem delu <-poreda se je v imenu Slovenske prosvetne zveze zahvalil zaslužnemu vzgojitelju in prosvetnemu delavcu njen predsednik prof. Budal in mu izročil darilo, nato pa sta se zahvalila svojemu zborovodji in mu podarila lep šopek cvetja še člana ((Tržaške tamburice« in prosvetnega društva «Ivan Cankar«. Tovariš Gerdol se je lepo zahvalil za voščila in vso pozornost ter pripomnil, da vse kar je napravil, je bila le njegova dolžnost, dolžnost slovenskega učitelja. Spored sinočnje prireditve je bil pester in je občinstvu ugajal; le preveč stvari so nakopičili, tako da se je izvajanje zavleklo ssoraj do polnoči. Skraja so bili tudi predolgi presledki med posameznimi točkami in ni bilo zara- vpraJanje sestave trž. obč. odbora Je ni reJeno Podeželski občinski sveti bodo še ta mesec volili župane Zdi pa se, da ne bo nobenih posebnih težaV za izVoliteV pokrajinskega odbora in predsednika pokrajine - Stališče revije „Umana“ Na dnevnem redu mestne politike je še vedno vprašanje sestave tržaškega občinskega odbora. Do sedaj se poznajo le načelna stališča levičarskih strank, ki zahtevajo usmeritev odbora na levo, desničarjev, ki so zaskrbljeni le «za obrambo italijan-štva« in jim »i mar *a glav- dro tudi Krščanske demokracije. Zato je ta rešitev najresnejša in najbolj konkretna za normalen demokratični razvoj mesta. Ob zaključku pa revija omenja še skrajno rešitev, in sicer: ne na levo in ne na desno. Odbor naj bi bil sestavljen na osnovi proporcionalnega števila dobljenih Jutri razprava proti dr. A. Sosiču Jutri v ponedeljek bo pred porotnim sodiščem proces proti dr. Alojziju Sosiču, katerega so obtožili dveh umorov z roparskim namenom. Dogočelc se je pripetil prve dni maja 1945. leta, ko so bile v našem mestu še borbe proti Nemcem. Kakor smo izvedeli je dr. Sosič odločno zanikal in zavrgel obtožbo. Predvidevajo, da bo proces trajal več dni. Branila ga bosta odv. Kezich in Berton. na gospodarska in socialna glasov tako levice kot desni-vprašanja ter Krščanske demokracije, ki hoče nadaljeva- mokracijo. ti po stari poti «štiristran-ske občinske uprave«. Iz teh načelnih stališč ni še razvidno kako bo sestavljen novi občinski odbor. Zato so se v teh dneh začeli razgovori med strankami, ki naj odločijo, na katero stran se bo usmerila KD. Menimo pa, da je treba na vsak način preprečiti sesta. vo desničarskega občinskega odbora ali pa takšnega odbora, ki naj bi užival le podporo fašistov in monarhistov. To bi predstavljalo za mesto in še posebno za tržaško delavstvo nepopravljivo škodo, ker sta znani stališči skrajne desnice in Confindustrie glede najnujnejših gospodai-skih in socialnih vprašanj, ko* tudi njun odnos do slovenskega življa. Novoizvoljeni tržaški občinski svet bi se moral sestati 26 t. m., pokrajinski svet pa naj bi se sestal dan prej, in sicer 25. t. m. Kot smo že omenili in kot smo v preteklih dneh tudi že mnogo pisali, obstajajo velike težave za sestavo novega občinskega odbora. Glede pokrajinskega odbora pa se zdi, da ne bo nobenih težav, ker imajo demokristjani, socialdemokrati in republikanci absolutno večino, in sicer 13 od skupno 24 svetovalcev. Demokristjani računajo, da se socialdemokrati ne bodo upirali takšnemu pokrajinskemu odboru, ker ni liberalcev, s katerimi PSDI noče več sodelovati. V opoziciji pa naj bi ostali komunisti z 8 svetovalci, monarhisti z enim svetovalcem in fašisti z dvema svetovalcema. Pričakujejo tudi, da bo Krscanska demokracija predlagala za predsednika pokrajine prof. Gregorettija, ki je bil v zadnjih štirih letih vodja demokristjanske skupine v tržaškem občinskem svetu. Sicer pa je KD že pri sestavi kandidatnih list namenila prof Gregorettija za svojega kandidata za predsedniško mesto na pokrajini. Saj je bil edini od demokristjanskega vodstva, ki je kandidiral samo na listi za pokrajinske voli-tve Po zadnjih vesteh pa je skoraj gotovo, da se bodo pred koncem meseca sestali tudi podeželski novoizvoljeni občinski sveti. V okoliških občinah je že znano katere liste bodo sestavljale občinski odbor. V teh občinah so povsod zmagale enotne demokratične in napredne liste. Zato obstaja samo še formalno vprašanje imenovanja županov in odbornikov, ki morajo biti izvoljeni na javnih sejah. Glede sestave tržaškega ob-činskega sveta pa moramo za-beležiti še stališče revije «U-mana«, ki jo vodi izvoljena svetovalka na listi PSI-UP za tržaški občinski svet dr. Gru-ber-Bencova. Revija «Umana» je proti sestavi odbora dosedanje štiristranske koalicije, ker bi takšen odbor ošibil tisti del volivcev, v katerih mi ra mesto najti odločno o-poro za gospodarski napredek. Zato bi bila usmeritev na levo najbolj življenjska in to ne samo za zadostitev mestnih zahtev, ampak tudi za zadostitev socialnih zahtev tistega dela prebivalstva, ki predstavlja najbolj zdravo je- Iz žimnice izginilo 105.000 lir Josip Možina iz Trebč št. 49 ni v celem stanovanju našel boljšega skrivališča za svoje prihranke kot posteljo in ni vedel, da je prav ta del pohištva za spretne tatove prvi cilj pri iskanju denarja. Znano je namreč, da ima marsikdo navado skrivati papirnate bankovce pod žimnico in isto je storil tudi Možina, ki je 105.000 lir spravil v majhno vrečico. Ko sta se predvčerajšnjim zvečer odpravila z ženo z doma, je bil denar še vedno na svojem mestu. Ob povratku pa ga nista več našla in zakoncema ni preostalo drugega kot tatvino prijaviti policijskim organom. IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Nepošten mornar obsojen na 7 mesecev zapora Pred kazenskim sodiščem se je moral zagovarjati 19-letni mornar Gustav Rautenberg, katerega so obtožili c'veh tatvin v škodo svojih delovnih tovarišev s parnika «lrej», ki je bil maja letos zasidran v našem pristanišču. Po prijavi sodeč je mladenič ukradel mornarju Bjornu Karls-sonu 70-000, Narmanu Larsenu pa 10.000 lir. Preiskava je ugotovila, da je mladenič pred aretacijo zapravit za svojo zabavo precej denarja. Po izjavah nekaterih je Rautenberg zapravil v nočnem lokalu »Odeon« za pijačo in z «entrunese# kar 150.000 lir. kar je mladenič seveda zanikal sklicujoč se. da so bili z njim črugi pomorščaki, med katerimi je bil tudi Karlsson, in da je vsak plačal zase. Seveda so zaslišali tudi «entreunese» in lastnika zabavišča in medtem ko je slednji pojasnil, da je mornar pustil v njegovi blagajni 100.000 lir, je ženska potrdila, da je zapravil 50.000 lir več. Zanikala pa je, da bi noč prespal z njo. Na podlagi izsledkov preiskave so mladega pomorščaka aretirali in ga prijavili sodišču, ki ga je obsodilo na 7 mesecev zapora in na 7 tisoč lir glooe, vendar z vsemi ugodnosti, ki jih predvideva zakon, to je s pogojnostjo in hrez vpisa obsodbe v kazenski list. Prometna nesreča Zaradi nenadnega premika na levo stran Ul. F. Severo je včeraj okoli 20. ure prišlo do trčenja osebnega avta z dvema ameriškima vojakoma v naproti vozeči filobus proge 17, ki ga je šofiral 28-let-ni Aldo Zivic iz Ul. del Friuli. Filobus je utrpel le malenkostno škodo, medtem ko je bil osebni avto močno poškodovan, zaradi česar so ga morali odpeljati z mesta trčenja z gasilskim mehaničnim vozom. Oba vojaka, pripadnika neke eainice v Vicenzi, in sicer 23-letm Q*orge Mclntire in 20-letni Robert Wren, so z avtom, ki je prvi privozil mimo, odpeljali v bolnišnico, kjer so prvega pridržali s pridržano prognozo, drugega pa s prognozo okrevanja v 10 dneh. Oba bosta ostala pod nadzorstvom zdravnikov II. kirurškega oddelka. S0L5KE PRIREDITVE Zaključne šolske prireditve priredijo osnovne šole v sledečih dneh: danes ob 15. uri osnovna šola v Gabrovcu, skupno z otroškim vrtcem; danes ob 16. uri osnovna šola v Sempolaju, v šolskih prostorih; Na sporedu so igrice, šaljivi prizori, rajalne vaje in šolski pevski zbori. danes °J> 17. uri osnovna šola v Ulici Donadoni; danes, ob 17. uri osnovna šola v Ricmanjih. Osnovna šola na Repentabru uprizori danes igro v štirih slikah «Sirota Jerica« ob 18. uri v šolskih prostorih. * * # Razstave ročnih izdelkov prirede sledeče šole: osnovna šola v Sesljanu danes v šolskih prostorih; osnovne šole v Sempolaju. Slivnem, Gabrovcu in Sale-žu danes, osnovna šola na Proseku danes; osnovna šola v Borštu danes; osnovna šola v Boljuncu danes Razstave so odprte ves dan. osnovna šola v Ricmanjih danes od 9. do 19. ure: osnovna šola v Skednju in osnovna šola pri Sv. Ani danes od 9. do 12. in od 16. do 18. ure; 11. junija od 9. do 11. ure; osnovna šola v Ulici Donadoni, otvoritev ob 10. uri. Učenci in učenke osnovne šole in gojenci slovenskega otroškega vrtca pri Sv. Ivanu vljudno vabijo starše, znance, prijatelje in ljubitelje otrok, na razstavo ročnih del, ki bo odprta danes in jutri od 9. do 12. in od 15. do 19. ure. Slovenska osnovna šola in strokovni tečaj na Katinari zaključuje šol. leto z razstavo šolskih izdelkov. Razstava bo odprta danes in jutri od 9. do 19. ure. Učenci in učenke vljudno vabijo! Danes ob 9. uri bo na šentjakobski šoli v Trstu otvori-tev razstave deških in dekli' ških ročnih del. Razstava bo odprta od danes do torka, in sicer od 9 do 12. ure in od 15. do 18. ure. Slovenska osnovna šola v Rojanu vabi starse in prijatelje mladine na razstavo šolskih izdelkov, ki bo odprta danes, jutri in v torek, v šolskih prostorih v Ulici Montorsino 8. osnovna šola v Stivanu 15. in 16. junija, v šolskih prodorih. reda. Člani folklorne skupine so res vse pohvale vredni, ker so dali vse iz sebe. Razen malenkostnih napak, morda zaradi utrujenosti, so se na splošno kar dobro odrezali, v nekaterih plečih pa so se prav odlikovali. Začeli so s tržaškim okoli-čanskim plesom «Sto l’di», nato je nastopil ženski pevski zbor PD «Ivan Cankar«, ki je zapel tri narodne, sledili sta ((Poskočna polka« in ((Polka z metlo«, ki sta vzbucili močno ploskanje občinstva. Tamburaši so pod vodstvom učitelja Gerdola zaigrali nekaj narodnih, pri dveh je pel Danilo Gomhač; na vrsti je bil nato koroški ples. moški pevski zbor PD «1- Cankar« je nato ubrano zapel pod vodstvom V- Švare tri narodne, mešani pevski zbor pa «V našem selu«. Po spletu belokranjskih plesov so člani dueta in kvarteta PD «Ivan Cankar« zapeli nekaj dalmatinskih, folkloristi so zaplesali «Drmeš», nato je spet zaigral tamburaški zbor, pa je ponovno prišlo folklorna skupina in zaplesala «Ej bože se-ko». Burno ploskanje je nagradilo dolinski kvartet, ki je s svojim igranjem in petjem dueta vžgal občinstvo. Za zaključek sporeda je folklorna skupina zaplesala še splet srbskih kol. O V Ul. Carducci so pokrili novi nebotičnik, ki je visok 56 metrov in v katerem bo 35 stanovanj ter 12 poslovnih prostorov. Nebotičnik so pričeli graditi 21. I. 1955 in bo dokončan do konca leta. Razna obvestila PLES PRI MAGDALENI Na prijazni društveni terasi pri Magdaleni, Reška cesta št. 5, 20 se začeli tradicionalni plesi na prostem, ki so vsako soboto in nedeljo od 20.30 do 23. ure. Svira ta poje znani kvintet »Harlem«. Tržaški filatelistični klub «L. Košir«. Danes redni sestanek, ker bo 3, občni zbor kluba v nedeljo, 17, t. m. ob 10. uri. Iz te ti LETNA SLAVNOST SPD v Trstu priredi 24. t. m. izlet na Slavnik (1028 m). Izleta se lahko udeležijo planinci, ki imajo obmejno prepustnico ali potni list. Darovi in prispevki Ob dvanajsti obletnici tragične smrti dragega moža daruje Ema Tomažič 5.000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. Josipa Tomažiča darujejo bratje Just. Zdenko in Emil Colja ter Karlo Cok 2.000 lir za Dijaško Matico. Ob obletnici smrti Karla Kobala daruje družina Kobal-Jaz-bec 1000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. ■Stefana Filipiča daruje Marija Rijavec 1.500 lir za Dijaško Matico. LOTERIJA BENETKE 58 29 82 69 49 BARI 26 4 13 17 38 CAGLIARI 18 44 47 24 71 FIRENZK 15 54 9 73 29 GENOVA 62 86 27 13 12 MILANO 25 80 14 53 19 NAPOLI 61 57 5 27 74 PALERMO 42 23 73 35 89 ROMA 48 18 72 28 78 TORINO 41 87 47 89 1 OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 9. junija t. 1. se je v Trstu rodiilo 14 otrok (1 mrtvorojen), umrlo je 12 oseb, porok pa je bilo 15. POROČILI SO SE: uradnik cetta Contento, tiskar Carlo Fac-Adolfo Lizzi in uradnica Con-chettin in gospodinja Edida Gher-sevich, agent CP Giuseppe Buri in uradnica Luisa Sci-airelli, mehanik Rodolfo Zaiocaria m delavka Mirella Zoratti. delavec Libero Parma in gospodinja Lu-cia Degrassi, radiotelegrafist Carlo Passerimi in šivilja Nerina Perossa. brivec Otimpio Oian in bolničarka Giustina Zupin, zobozdravnik Mario Gei in šivilja Giuliana Bergamo, brivec Renato Destradi in gospodinja Celestina Cnes, uradnik Arturo Giotto in uradnica Margherita Mi-niussi. risar Bruno Brachetti in uč.teiji-ca Albina Giacommi. mehanik Lucio Luciani in šivilja Lidija Skerlavaj. pomorščak Gio-vamni Petrovich in gospodinja Maria Bessich. delavec Giuseppe Bozzetti in gospodinja Jolanda Benin, zidar Ivan Frankovič in prodajalka Obersnel. UMRLI SO: 65-letni Rodolfo Zorzin, 79-letna Candida Davan-zo por. Ma-rchesan, 73-letni Ric-cardo Guar-omi, 87-letni Josip Vidmar, 74-letni Viktor Cesnik, 65-letna Luigia Colautti por. Pauluzzi. 68-letoi Anton Polisak, 1 dan stara Eufemia Ravenna, 91-letnj Josip Rainer, 59-letni Alojz Fogar. 66-letna Angela Spolveraito vd, Orifici. OKLICI: Mehanik Bruno Furlani in uradnica Renata Pobega, uradnik Giovanni Scaramelia in gospodinja Iolanda Damjani vd. Tomimch, uradnik Mario Brada-schia in učiteljica Maria Vero-nese. mehanik Dario Grudina in gospodinja Imelda Mesesnel, trgovec Dario Marinom in gospodinja Pia Hillebrand. uradnik Vjncenzo Peca m gospodinja Ada Lesini. mehanik Antonio lelich in šivilja Licia Boschetti, pek Luigi Gregori in gospodinja Marija Pečar, rrahanik Giuseppe Raineri in šivilja Graziella Cian, uradnik Lino Marussi m gospodinja Ortensia Duiz, trgovec Mario Modolo in prof. klavirja No-vella Masutti. uradnik Remigio Buirla in učiteljica Norina Degrassi. občinski uradnik Enrico Tremuil in prodajalka Anna Ter-sieh, prodajalec Ennio Raubar in gospodinja Marcella Blason, delavec Renato Mosetti ta gospodinja Ermenegilda Sepulcri vd. Mistron, pomorski kapitan C, i or go Fattoviich in gospodinja Fulvia Corti, šofer Urnberto Braicovich in frizerka Argia Ber-nazza, šofer Luciano Brandolisio in gospodinja Anna Perusco. šofer Giacomo Polese in vezilja Milvia Momdo, mehanik Sergio Scherl in šivilja Maria Gherdina. radiotebnik Fiorenzo Muscovi in gospodinja Libera DelTOrco. mehanik Metodio Ferfilla in gospodinja Anita Fontanot. pomorski kapitan Giacomo Trotta ta uradnica Luoia Volsi. finančni agent Emilio Provenziale in uradnica Olara Fanton, uradnik Carlo Stoccg in gospodinja Anr.a S locira, šofer. Giordano Bencich In šivttja Rlha Vergerio, zidar Antonio Crevattn ta eospodinja Dorotea Trebse, kuhar Stelio Pranzo in uradnica Giorgina Metlica, mehanik Mario Cocolo in gospodinja Auailia Fuilan, uradnik Aldo Leschi in uradnica Maria Pia Bruno-De Curtis, trgovec Giuseppe D’Agnolo m gospodinja Dora Tornim, pomorščak Antonio Battista In gospodinja Liliana Adami, agens PS Giuseppe Corrias in gospodinja Maria Trento, uradnik Mario Zambiasi in gospodinja Maria Anniani. tesar Narciso Tedesco in delavka Clara Čepar, trgovec Oscarre Pieri in gospodinja Lo-redama Magris. mehanik Claudio Banco in gospodinja Ondina Vec-cbiet. trgovec Nicola Ierardi in prodajalka Graziella Levi. špediter Giuseppe Veochietti in go spodtaja Clara Lionetti. težak Gtalio Seri in gospodinja Livia Giraldi. zdravnik Lueiano Rizzo in zdravnica Anna Maria Del-prete. Giuseppe Argentin in Fio-rella Pandullo, brigadir karabinjerjev Sabino D'Albis ta učiteljica Elena Massa, motorist Milo Gaetano m gospodinja Armanda Mantovaoi, ribar Livio Malutta In gospodinja Edda Doratti, mehanik Ferruccio Bordon In delavka Norma De Zanet. operater Rolando Boceia in gospodinja Valeria Babuder, agent policije javne varnosti Germano Vezzio in gospodinja Sara. Mu-stacchi, strugar Corrado Apollo-nio in šivilja Emilia Zuppani. VUG ZA TRŽAŠKO OZEMLJU Danes, ob 17. uri na Kontovelu N. V. Gogolj ŽENI VABILO Uprava Slovenskega narodnega gledališča pričenja z junijem 1956 nov oddelek baletne šole za mladino od 6 let dalje. Vpisovanje ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 16. do 17. ure v prostorih baletne šole. v dvorani na stadionu «Prvi maj«, Vrdel-ska c. 7. Informacije daje tudi uprava SNG. Ul. S. Vito 17, telefon 38-236. vrak dan od 9. do 13. ure. NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2; Godina. Trg Sv. Jakoba 1; Alla Minerva, Trg Sv. Frančiška 1; G. Papo. Kjadin 1095 (Sv. Alojzij); Praxmarer, Trg Unlti 4; Rossetti. Ul. Schiapparelli 58; Signori. Trg Ospedale 8; Tamaro e Neri, Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LE1KARN V JUNIJU All’Alabarda, Ul. Istria 7; de Leitenburg. Trg S. Giovanni 5; dr Praxmarer, Trg Unita 4; Prendini. Ul. Tiziano Vecellio 24; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju. BOTRI, nabavite svojim birmancem uro znamke pri urarni in zlatarni HALA LAN OPČINE, Alpinska 83/1 — tel. 21465 Poleg popolnega asortmaja ur znamke VENUS dobite tddi vrsto priznanih švicarskih znamk. — Velika »zbira verižic, zapestnic in drugih darilnih predmetov. Sprejema vsa popravila ur in zlatnine. snodinj lapetn športnega DANES P PLES i PROSTEM v Praprotu pri Nabrežini Igrala bo izvrstna godba. Preskrbljena domača kapljica in dober prigrizek. Vabimo vse! PREDEN GRESTE na DOPUST naročite se na PRIMORSKI DNEVNIK) Pošljemo vam ga v katerikoli kraj, tudi v inozemstvo. 15-dnevna naročnina L 250,— Telefonirajte na št. 37338 Rossetti. 15.00: ((Ognjena obzor ja«. P. Graves, J. Vohs, Excelsior. 15.00: «Poročil sem se s čarovnico«. F March, V Lake Fenice. 15.00: ((Človek, ki ni nikoli bil«. C. Webb, J. Grahame. Nazionale. 15,00: «Branite me- sto«, W. Pidgeon. J. Hodiak. Filodrammatico 14.45: ((Džungla na ringu«. T, Curtis. E. Bor-gntne. Supercinema. 14.30: «Bratca», P. De Filippo, A Fabrizi. Arcobaieoo. 14.30: »Romar«, Char-lie Chaplin. Astra Rojan. 15,00: «Tihotapka Alina«, G. Lollobrigida, A. Naz-zari, Capitol. 14.30: «Tailoi». R. Milland, M. Murphy. Cristallo. 14.30: »Rigoletto«, A. Silvani. J. Vidor. Grattacielo. 14.30: »Druga ljubezen«, J. W.vman, R. Hudson. Alabarda. 13.30: «Moja sestra E-veline«, J. Leigh. J. Leromon. Ariston. 16.00: «Tri broadwayska dekleta«, M. Champion. D, Rey-nolds. Armonia, 14.00: «Ognjeni skobci«. Aurora. 14.00: »Fant«, A. Sordi, A. Lane. Garibaldi. 15.00: «Jumaški odipor«, S. Havden, J. Page. Ideale. 14.30: «Groza na Skalnatem gorovju«. V. Johnoon, J. - Dru. Impero. 14.15: »Nihče n-i čisto sam«, O. De Havilland. R. Mitchum. Italia. 14.30: «Na Zahodu nič novega«. S. Marco. 14.00: »Rosemarie«, A. Blyth, H. Keel. Kino ob morju. 15.00: »Simfonija ljubezni«, C. Laydu, L. Bose, Moderno. 14.00: «Lord BrummeM«, S. Granger, E. Taylor. Savona. 14.00: «Bož.ja levica«, H. Bogart, G. Tierney. Via:e. 14.30: «Vsiljenka». A. Naz-zari, L. Padovani Vittorio Veneta. 14.00: ((Izgubljeni sin«. E. Purdom. L. Turner. Mladoletnim prepov. Beivedere. 15.00: «S karavano Luna Parka«. Marconi. 14.30 (na odprtem ob 20.30): »Prismuknjeni nečak«, D. Martin, J. Lewis. Massimo. 14.00: «Wichita», J. MacCrea, V. Miles. Novo cine. 14.30: «Grofica lz Ca. stigliona«, Y. De Carlo, G. Marchal. Odeon. Zaprto zaradi popravil. Radio. 14,00: «pokoi 7. konjeniškega polka«, D. Robertson, M. Murphv Venezia. 14.00: »Kralj barbarov«, J. Chandler, J. Palance. Skedenj. 18.30: «Falworthski grb«. POLETNI KINO Arena dei fiori. 20.30: «Krinka in srce«, J Cravvford, M. VVil-. d'ing. Ariston. 20.45: «Trl broadwayska dekleta«, M. Champion, D. Rey-nolčks. Armonia. 19.30: «Ognjeni skobci«. Varietč. Marconi. 20.30: »Prismuknjeni nečak«. D Martin. J. Lewis. Paradiso. 20.15: «Sinovi stoletja«, D. Martin, J. Lewis. Parco delle rose. 20.30: «Sčepec norosti«, D Kaye Ponziana. 20.15: «Ognjeni lokostrelec«, B. Lancaster, V. Mayo. Rojan. 20.30: ((Gospodične, ne ozirajte se za mornarji«, A. Ladd, B Hutton. Skedenj. 20.45: «Falworthski grb«. Stadio. 20.15: «Bela furija«, E. Parker. C. Heston. Valmaura. 20.15: «Krik krvi«, M. Miller. NEDELJA, 10. junija 1958 'I IKe I IMIMIAJA A 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Domači odmevi: 9.00 Kmetiijfska oddaja; 9.30 Glasba za godbo na pihala: 11.00 Franck: Simfonične glasbe; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Lahki orkestri; 15.00 Glas-ba za mase malčke: 15.15 Krek. Koncert za violino in orkester, 16.00 Koncert piamista Gabrijela Devetaka; 16.20 Melodije iz te-vij; 16.45 Massenet: Suiita iz baleta Le Cyd; 17.00 Zbor iz Lo-njerja-Kaitinare1 17.20 Plesna glasba; 18.00 Prokofjev: Aleksander Nevski, kantata: 18.38 Melodij* iz filmov; 19.15 Predavanje; 19-3U Priljubljene melodije; 20.00 SpoP. 20.05 Chopinove mazurke: 20.3» Puccini: «Dekie z Zaipada«. opeta v 3 dei.: po prvem dejanju: Nedelja v športu; 22.45 Večerni ples. •I’ It N T I. 9.15 Priljubljeni operni motivi: 14.30 El campamon; 21.00 Tuffl? Pinelli: »Pogan«, igra v 3 d»J. li o i> i. it Slovenska poročila: 15.15, Italijanska poročila: 7.15, 12-30. 17.45, 23.00. 6.00-7.15 Spored iz Ljubljane; 7.25 Jutranja glasba; 8.00-9.»» Spored iz Ljubljane; 9.00 Kul** tijska ura; 9.20-10.15 Spored “ Ljubljane; 10.15 Operni glasovi, 10.J0 Zena in dom; 10.50 Glasbena matineja; 11.30 Si Sin H*i-«Hoeng-Ho» (Rumena reka), kantata, izvaja vojaška godba kitaj' ske osvobodilne vojske; 12.40 Politični pregled; 13.30-14.15 Spor«* i? Ljubljane: 14.15 Glasba po željah; 15.00-15.15 Spored iz Ljubljane; 15.20 Glasba po željah (“• del); 15.45 Primorski pevski zb> ri; 16.10 Promenadni koncert, 16.30-17.00 Spored iz Ljubljane. 17.00 Ritmi in pesmi; 17.15 ** jugoslovanskega življenja; 17,2» Rimska cesta...: 18.00-19.00 Spored iz Ljubljane; 19.30-22.15 Sp®: red iz Ljubljane: 22.15 Oper®' odlomki: 22.45 Lahka glasba; 23.1U Veseli ritmi. .» i. ti v m a i J A 327,1 m, 292,1 Ul, 212,4 in Poročila ob 5.00. 6.00, 7.0#' 13.00. 15.00. 17.00 19.00. 22.00. 6.00-7.00 Pisan glasbeni spor®?' 8.50 Spored slovenskih narodu1® pesmi ta na-pevov; 9.30 Se pomnite. tovariši... a) Marijan Podobnik: Rapuševa mama - “/ Partizanske pesmi; 10,00 Nedelj' ski simfonični koncert; 11.15 Oddaja za beneške Slovence; U-3J Lahka glasba- 12.00 Pogovor poslušalci; 12.10 Opoldanski Bla^ bemi spored; 14.15 Ze-leli ste poslušajte - I.; 15.15 Želeti ** — poslušajte! - II.; 16.30 Prl meteorologih na Kredarici fr®' portaža): 16.45 Veseli irvterm«*' zo; 17.00 Promenadni konc*rtl 18.00 Radijska igra - Suhovo-K®; biili-n: «Svatba Krečinskega«; l®-9. Glasbena m-ediigra; 20.00 Večern* operni koncert; 21.00 Športna P®^ rečila; 21.15 Popevke ta ritm1'-22.15 Bruno B.ielinski: Konce1*, za klarinet in godalni orkester, Slavko Osterc: Suita. Mali oglasi POUK SLOVENŠČINE za ZS^ nike 'n za izpopolnjevanje; I* sam-ič ali v skupinah; za b! vence in Italijane; Urnik P® . lji. Pride tudi na dom. Iniform« cije po tel. štev. 99-176. KOLESA, moška ln ženska, ijena, po 8.000 lir kolesa 1 prevoz blaga po 24.000 lir. m4 torna kolesa po 50.000 lir, " obroke. Marcon. Ul Pieta 3. Avtoprevozniško podjetJ* KANOBEL MEDARDO Pridvižni kamioni in prikolice Ul. Ippodromo 16, tel. *#-*'* _„VISTA#^ TRST - Ul. GABRI, 15 Tel. 29-656 Bogata izbira naočnikov-daljnogledov, toplomerov in fotografskega material® «UNI0N» Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 ie v TRSTU UL. GHEGA 81 tel. 27512 - 35939 P-oknrator ravnik 1' H Ul. sv Kran-čiška 20/ IIL tel. 37-338 sprejema in serate mal« oglase, osmrtnice od 8. do 12.30 in od 1®-18. ure. OTROCI, POZOR! Poslušajte danes ob 15. uri «Glasbo za naše najmlajše«. Čaka vas lepa pravljica «Petr-ček ta volk« Sergeja Prokofjeva variacije; 11.15 VVagner: Tanm- haeuser, uvod; 11.45 Bo-rodin: Po-loveški plesi; 12.00 Oddaja za najmlajše nato Koncert operne Po hudi in mučni b.°* nas je za vedno zapizst11 dobri 87-letni gospod Jožei Vidmar »2 1 e - - Bival je v naši družini .®* Naj mu bo lahka zemlji0* večni mir. Pogreb bo ^anfaVn® 11. uri iz mrtvašnice £‘ bolnice. DrUŽinHNE ID** VOGRIČ - SCHNE Trst. 10.6.1956. ZAHVALA 2alujoči družini in vsi sorodniki nepozabne Uršule Metlika se globoko ganjeni iskreno zahvaljujemo vsem, so jo spremljali na njeni zadnji poti. Posebno * hvalo izrazamo g. župniku 2ivcu, darovalcem cve.L in nosilcem vencev ter vsem, ki so nam ob tej teZ preizkušnji stali ob strani. Žalujoči ostal* Bazovica, 10. jun;ja 1956. IROSLA V JE VIČ ' el sem sliko z naslovom r*' Kmet orje zemljo, pa-'Jsruje svojo čredo, ri-j. iz morja mrežo, v lv’ Pa se kažejo obrisi ‘ e5a mesta. Po morju pla-arka z razvitimi jadri, "lenem krovu »Čl so se tr-Poglobili v poslovni z eno besedo, utrip Mnjega življenja. Toda ■k Ikar? Kje je tisti, ki je 1 Poleteti k soncu? Še-°r natančneje pogleda, kako iz vode v da-^ sttlita človeški nogi in Pleše po zraku nekaj ! umetnih Ikarovih ^ nekaj trenutki je pagodo. Fant si je pritrdiš — tako pripoveduje Pravljica — in poletel tako visoko, Preveč blizu da je sonca. k 1 žarki so stopili vosek, erim si je Ikar pritrdil na krila, in dečko je •flavil v globino. Zgodile nesreča, prav zdajle '5’aPlja tamle na podobi. , le pa tega niti niso o-L Ke kmet, ki orje zera-,e trgovci, ki jih vodi ... široka cesta v dalj-le kraje, prav tako ne ' ki se je bil zagledal ' nihče ni opazil, da je /Piri. Samo umetnik je 'Plegovo smrt in je pu-1 Podobi spomin nanjo, slika se mi prikrade .P« vsakikrat, kadar se .“"n nekega dogodka. Bi-sPomladi leta tisoč de-dva ali triinštiridese-Pnijski večer se je spu-(nad Varšavo. Poševni ..Shajajočega sonca so ■' tope svetlobe in sen-.*. tazpokano zidovje var-hiš. Redke vojaške u- so se izgubljale v meščanov. Če si ob Hi . fasu s pogledom objel ,vskc uiice, oživele in 'Sne v jasni svetlobi ju-a sonca, se ti je mor-. 5'° za trenutek, da v sploh ni okupatorjev. Samo za trenutek. *em na voga'u Trem-■ Ulice in Krakovskega 'SstJa. Tam je bila postne železnice. Cvi-' Ovijali tramvajski vo-froti predmestju. Mno-1 se zlivale vanje, ljud-,,v'seli na stopnicah, da 4 Voz kot živi grozd. Pe kdaj je pridrvel >ki voz, označen z rde-Ta je bil za Nemce trai vedno prazen. sem čakal, da bi do-'famvaju prostora. Ko 'Nadnje le pričakal še Poln voz, pa je nekaj J Zbudilo mojo pozor-.^ed menoj je stal na 1,1 podstavku Mickie-,spomenik, ves obdan 'ttii cvetjem. Cvetice so ,!|cer skromne, vendar ?ele in dehte'e. Avto-Su se škripaje obračali "'fličanski cerkvi. Deč-,®asno klicaje prodajali ^Adske izdaje listov. ''^ci cigaret in slaščic J"etli pred Generbergo-. blagovnico, ki je vsa " Večernem soncu. Tr-i.*0 s treskom zapirali in postavljali v ,^'ezne mreže. V Hoo-parku je bilo mno-starih in mladih, no->1 ‘lc>P ni bila prazna, u s° se kot oblak čivka-r®li v drevje. Vse je ^ tonilo v modrika- pomladnega večera. % \ \a ijj so si dajali oprav-"k s seboj, s svojimi 'laz pa sem imel pri-,,butek človeka, ki se bil v množici. !*ak]jučju sem opazil je prihajal iz Bad- k ulice. Malce preveč I Po je stopil izza rde-■'štnvajskega voza. ki j,a se je izvil i? sivega . ni več odmaknil oči h‘. ki jo je držal v ro-, j'o mu je petnajst, (bstnajst let. Medtem k,tal, je kdaj pa kdaj k in Spet z naglo kret-i nazaj na teme ko- % Premaknil. Obstal je Pt proti cestišču in s „ Proti pisani to las, ki ‘d. sili- Druga knjiga mu je i''* žepa. Prvo si je ta-j) 0 držal pred oči, ka-'‘itna moči, da hi od-( .°K 1 e d z nje. Najbrž si > posodil od prijatelja ^Pjjžnici, pa ni mogel da bi prišel do doji0 je hotel vsaj v glav-1 JjSleduti že na cesti. II/1? je bilo, ker nisem t^^eti naslova. Od da !i, a podobna učbeniku, 'i, fem dvomil, da bi 'oj BKa učna knjiga zbu i(bsno tantovo zanima-A ba je prebiral pesmi? v, ral knjigo o gospo-t, Kdo ve... je stki na otočku V.de da bi se zmenil ki je oblegala ‘čo. e \ kar naprej zadevali v; tj. Ke vozove, čeprav so K ^^'•nada p« — ali mu kneča odveč ali pa Pomnil da mora dolili se vedno poglobljen iit* Se je premaknil ne-t^kov dalje. Videl sem i,0 je stopil s promet* 'in "ka pred tramvajsko jtyj P naravnost pod dr- Večerni zrak je presekalo sunkovito škripanje zavor gumijasti plašči so piskaje podrsali po asfaltu. Da bi ne povozil fanta, je šofer sunkovito obrnil vozilo in ga zaustavil na vogalu Trem-backe ulice. Ustrašil sem se, ko sem opazil, da je bil to gestapovski avto. Fant s knjigo v rokah se mu je skušal izogniti, toda tisti trenutek so se odprla zadnja vrata, na cesto pa sta skočila dva gestapovca v čeladah. Eden je zamolklo zavpil, drugi pa je s posmehljivo kretnjo pokazal fantu, naj vstopi. Še zdaj ga vidim, kako stoji pred avtomobilskimi vrati, kako skuša dopovedati, da ni kriv. kako kot otrok odkimava v sramežljiv: zadregi. Kar zdelo se mi je, da ga slišim, kako pravi: «Saj nisem storil nič grdega. Saj sem sa-mo...» Pokazal je knjigo, ki je povzročila njegovo nepazljivost. Kakor da bi bilo tem ljudem mogoče kaj dopovedati ali dokazati! Ni hotel v avto, uprl se je z zadnjim refleksom obsojenega življenja. Gestapovec mu je ukazal, naj pokaže izkaznico. Vzel mu jo je iz roke in ga z naglo kretnjo porinil v avto. Takoj za njim sta skočila v avto gestapovca. S treskom so se zaprla vrata, avto pa je zdrvel proti Suhovemu drevoredu. Obrnil sem se. Z očmi sem iskal, ali je bil še kdo priča dogodku, ki se je odigral pred mojimi očmi. Vse. kar sem opisal, se je zgodilo tako bliskovito in vsi ljudje iz te množice pred tramvajem so bili tako zaverovani vsak v svoje misli, da ni nihče opazil, kdaj in kako so a-relirali fanta s knjigo. Ljudje zraven mene so razpravljali, s katerim tramvajem se je najbolje peljati domov. Za električnim drogom sta dva kadila. Ženska s košaro ob zidu je kar naprej ponavljala: «I,imone! Limo- ne! Lepe limone!« Drugi fantje so tekali za tramvajskimi vozovi, čeprav so bili v nevarnosti, da bodo prišli pod kak avto. Mickie\vicz pa je stal na svojem podstavku, cvetje je dišalo, breze in sko-riži ob spomeniku so se komaj zaznavno zibali v rahli sapi. Povsem neopazno je od tod izginil človek. Samo jaz sem opazil, da je Ikar pravkar utonil... Se dolgo sem s*al na križišču in čakal, da bi se ljudje izgubili. Mislil sem, da se bo Mihas — tako sem pri sebi imenoval dečka — mogoče vpnil. Predstavljal sem si njegov dom, očeta, ki ga čaka. mater, ki mu pripravlja večerjo. Nikakor si nisem mogel dopovedati, da njegovi starši ne bodo nikoli izvedeli. kako je umrl njihov sin. Ker sem poznal okupatorja in njegove navade, nisem imel niti malo upanja, da se bo fant rešil iz njegovih šap. Zmračilo se je. Mesto se je pogreznilo v nezdravo, mrzlično spanje. Stopil sem mimo električnega droga, obšel Mickiewiczev spomenik in se peš napotil domov, vso pot pa me je spremljala podoba betočega «Mihasa», kako zmedtno maje z glavo. OB POMEMBNEM USPEHU NAŠEGA TRŽAŠKEGA SLOVENSKEGA GLASBENIKA o njegovi pohvaljeni skladbi UBALD VRABEC «.Odkrilo se je novo ime, ki je bilo doslej neznano. Gre za someščana Ubalda Vrabca, avtorja enega izmed treh del, ki so se u-veljavila. na zadnjem glasbenem natečaju eNagrada tržaškega mesta» (Premio Trieste). Skladba je nosila geslo «1, 2, 3». To notico je v sredo 6. t. m. poslalo v objavo tržaškemu tisku mestno županstvo. Zraven je dodalo še nekaj glavnih podatkov o skladatelju: kdaj se je rodil, kje študiral, kod živel in kaj je delal kot komponist. Vest nas je po pravici povedano nekoliko presenetila. Ne morda zato. ker bi dvomili v Vrabčeve ustvarjalne zmožnosti, pač pa zaradi . . . «odkritja». Kdo v Trstu vendar ne pozna Ubalda Vrabca? Kdo, ki se količkaj zanima za glasbeno življenje, pa bodisi Slovenec ali Itali-jan, naj ne bi vedel za Vrabca? Ce bi sporočilo ne nosilo nadpisa «Comune di Trieste«. bi. se splačalo razjeziti se nad tako ignoranco, tako pa je morda primernejši pomilovalni nasmešek na račun tistih. ki tiščijo glavo v pesek, da ne bi videli in vedeli tega, kar nočejo videti in vedeti. Konkretneje: da žive v Trstu Slovenci ne samo kot okoliški kmetovalci, te- žaki in kvečjemu še kot mali trgovci, temveč da žive v Trstu Slovenci tudi kot kulturni ustvarjalci na nivoju Slovenskega narodnega gledališča, slikarja Spacala, likovnega umetnika Pertota, glasbenika in komponista Vrabca in drugih iz sedanjosti in preteklosti. Pa pustimo tovrstno polemiko in stopimo raje k Vrabcu, da nam sam kaj pove o svoji skladbi z značko «1, 2, 3» in kar je s tem v zvezi. Sprejel me je v svoji delovni sobici v središču mesta. Sobica kot mnoge druge: starinsko pohištvo, pisalna miza s kupom notnega papirja, polica s knjigami in mapami, nad njo steklena posoda z zlatima ribicama (blažena molčečnost), v kotu seveda klavir. Vedel je, po kaj sem 'prišel, ker sem ga že prei obvestil o mojem namilili. Pomagal sem mu premagati skromnost in mu zastavil prvo vprašanje: Tržaška slovenska javnost je s ponosom in zadoščenjem sprejela vest o tvojem uspehu na glasbe nem natečaju. Ali bi mi hotel nekoliko obrazložiti tvojo skladbo pod geslom «1. 2, 3», ki je dobila priznanje? «Gre za skladbo, ki sem ji dal naslov «Ciklus». Ponazo-ruje človeško življenje v treh delih: detinstvo, mlade-ništvo in zrelost oziroma delo. Napisal sem jo že pred vojno, a sem jo pozneje sproti predeloval kot se je pač razvijal moj glasbeni o-kus. Napisana je v kontra-punktnem slogu za veliki simfonični orkester in njena izvedba traja približno pol ure. Prvi del je nekak scher-zo — prikaz otroške razposajenosti, otroškega joka, petja, trme če hočeš. Tempo je živahen, kompozicija neurejena. posamezni pasi se ponavljajo v različnih zvezah in spojinah. Prevladujejo lahki instrumenti. Drugi del je nekakšna serenada. Začenja se s sanjarjenjem ob luni, ki se preliva v hrepenenje po ljubezni, r erotiko, v strast z viškom in — Slikar Georges Braque v svojem ateljeju v Parizu končuje v sladki utrujenosti, nekakšnem nabbandonu». V njem prevladujejo violine v začetku, nato lahka lesena pihala, proti koncu viole in čeli, na višku tudi tromboni. Tre tj) del je neke vrste «fugatto». V začetku la-pidaren. epski v urejenem težkem ritmu udarjanja kladiv, se stopnjuje do viška, do zmagoslavja ustvarjenega človeškega dela, ki samo sebi poje himno ob spremljavi zvonov in mogočnih zvokov trombonov». Na mojo prošnjo je tov. Vrabec svojo obrazložitev skladbe spremljal tudi na klavir. Predrzno bi bilo od mene. če bi hotel dajati strokovno sodbo o partituri, a imel sem točen občutek, da je Vrabec svojo kompozicijo globoko doživljal. da je ni ustvarjal kot hladen teoretik, temveč kot človek, ki mu je dano svojo misel in svoje čustvo u-metnisKO izraziti v Harmoniji glasov. In kaj te je privedlo do tega. da si se odločil udeležiti se natečaja «Premio Trieste« in ravno s tem svojim delom? uKo sem prejšnja leta spremljal ta glasbeni natečaj po tisku in bral ter nato v nekaterih primerih tudi slišal, kar je bilo nagrajeno, sem se opogumil tudi jaz. Spomnil sem se na to svoje delo, ga potegnil iz mape, skoraj v celoti na novo tako formalno kot tudi instrumentalno predelal in v skladu s pravili natečaja predložil pod siglo za katero sem izoral številke ul, 2, 3». Vedel sem, da na tem natečaji, sodelujejo skladatelji iz vse Italije m si zato po pravici povedano — nisem drznil upati na poseben uspeh, kaj šele na eno izmed dveh vsekakor izdatnih denarnih nagrad.» Kdo pa so bili člani žirije? >- - w; W to. " ■ v : * ' w'' r" ’ ■? , HP&*-3#£a3E3fr3 :'>.l? :■• • • * G -i-' P :• • 4 11 ■ " • • H5 4^ Š J: *' X N ^ ' Te dni so zopet oživela riževa polja v Piemontu in Lombardiji, in sicer ponajveč v pokrajinah Vercelli, Novara in v Lomnellini. Na deset tisoče plevic («mondin») je prišlo iz Emilije, južnega dela Benečije in iz vzhodnih lombardskih pokrajin na močvir-nata področja, kjer se prideluje riž, ter se pridružilo «do-mačinkam». Trdo in naporno ter tudi nezdravo je delo teh plevic, med katerimi so mlada dekleta v večini. Kakšno je njihovo življenje, smo svoj čas delno videli tudi v filmu «Grenki rižu. Ko se pripeljejo z, vlaki v središča, kjer se prideluje riž, jih odpeljejo s kamioni in včasih tudi z avtobusi na posamezna posestva («cascine»), kjer se začne naporno delo ob skromni prehrani, ki jo dopuščajo nizki prejemki. Čeprav je življenje teh plevic in presojevalk riža vedno trdo, je letos zaradi krize, ki je zajela pridelovanje riža, še težje, ker skušajo letos veleposestniki prevaliti vse breme zgrešene gospodarske politike na te revne žene in dekleta, ki se vsa leta v pravih rojih selijo, da si vsaj kaj malega prislužijo. Kot je zna- FILATELISTIČNE ZANIMIVOSTI Novosti Italijanska poštna uprava je dala v zadnjem mesecu v promet dve novi seriji. Prva in «Slovenska pesem)). Tudi tu je na prvem mestu narodni motiv. Vendar pa smo mnenja, da je Zvan bolj uspešen v prozi kot v poeziji. S. M. Pirata objavlja dolg spis o ((Nastanku ladij». Ne moremo razumeti, zakaj si je nadel psevdonim pirata, saj bi dobil tudi lep slovenski izraz za to besedo. Jurko va objavlja preprosto, a občuteno in lepo pesmico «Gorica)). Njegov stil je lahek brez nepotrebnega patosa in izraža zelo lepo to, kar pesnik misli. Vrniti se moramo k Zva-nu: ta objavlja še kratko poročilo o listu, ki izhaja na u-čiteljišču «Pot v pomlad)), sledijo kratki orisi nekaterih ganskih mest in trgov (Gorica, Tolmin, Vipava, Kobarid), številko zaključujejo uganke. politično orientacijo, marveč poizkus ščuvanja na ljudi drugega mišljenja, kar smo v našem časopisu takoj ožigosali. Izdajatelji in uredniki lista so uvideli nesmisel takih prispevkov in mi to z zadovoljstvom ugotavljamo, kajti težko nam je izraziti tako — čeprav potrebno — kritiko neke dijaške iniciative. No, duhovi so sc pomirili in upati smemo, da se v prihodnjem letniku ne bodo več ponavljale take polemike, ki ne koristijo nikomur. Ob koncu želimo še nekaj: da bi v prihodnjih letih zasledili še podpise letošnjih mladih sodelavcev ((Naših del)), ki mnogo obetajo. . — emve— I Letališče je bilo zasnežena livada. Ko se je letalo spustilo, se je dvignil oblak snega Živko je izstopil, a otrple noge ga kar niso hotele nositi. Mraz ga je. ščipal v nos in grlo, Vsi udje so mu ledeneli. Živko je spoznal, da ni napravljen za to mrzlo deželo. Pohitel je v čakalnico in se ogrel pri velikit trebušasti peči. Topli zrak ga je kar omamil. Spustil se je na klop in začel razmišljati, v katerem mestu je. Ledenburg? Ne, nad čakalnico ni pisalo tako. Moral je nekaj ukreniti. Vstal je in odšel iz čakalnice. Po sredi ulice je bila gaz, sneg ob straneh je segal Živku preko glave. Od te gazi so držali ozki prehodi na obe strani in skozi nje je opazil, da so si vse hiše močno podobne. Mraz ga je zopet začel grizti v gola kolena. Spoznal je, da ne more večno tako hiteti po cesti. Zaustavil je prvega človeka, kt ga je srečal, in izmrmral Sandovo ime. Neznanec pa ga je samo ravnodušno pogledal in odhitel dalje. Malo naprej je zagledal gručo eskimskih otrok, ki so postavljali sneženega moža. Ko so zapazil\ čudnega dečka, golonogega iv slabo oblečenega, so se zastrmeli vanj, Živko jih je začel ogovarjati, a je opazil, da ne razumejo njegovega jezika. Dopovedoval jim je: ((Sand... mali Sand... Ledenburg.)) Nekdo izmed paglavcev mu je pokazal jezik, in zalučal vanj kepo. Nato je prasnil v smeh. Manjši otroci so se mu pridružili. Živku je šlo na jok. Čutil se je o-samljenega in ponižanega od tega smeha. Toda večji dečki so planili na posmehljivce. Očitno se jim je smilil tuji deček, tako sam in ves pomodrel od mraza. * * * Živko je obrnil nase mogočno oko in izginil. Vedel je, da bi mu dečki zdaj pomagali, a čutil se je preveč ponižanega po njih smehu, da bi kaj vprašal. Napotil se je dalje po zasneženi cesti. Premrlih udov skoraj ni več čutil. Naproti mu je prihajal star možak, ves zavit v kožuh in s pipo v ustih. Obrnil je od sebe mogočno oko, da ga je deda lahko opazil in začel vpraševati: aLedenburg... mali Sand?)) Ded je vzel pipo iz ust in se odhrkal: ((Ja, Ledenburg. Sand...)). Se nekaj j? govoril v neznanem jeziku iv Živku se je vzbudilo upanje. Ded je pokimal Živku, naj mu sledi. Zavila sta v nizko hišo. Prijetna toplota jima je buhnila nasproti iz izbe. Ko sta se vrnila na cesto, Živka ni bilo več spoznati. Prelevil se je v malega Eskima. Pred vrati so čakale sani, pred katerimi so poskakovali veliki, kosmati psi. «Hujaaa/» je zaklical ded in kakor blisk so šinili po cesti Kraguljčki so zacingljali. Vozili so se med gorami, ob malih jezerih in skozi posrebrene gozdove. Nazadnje je ded obrnil k Živku svoje dobrodušno, nasmejano lice. Pokazal je z roko nekam predse: ((Ledenburg!)). Ustavila sta se pred majhno zasneženo kočo in ded mu je s kretnjami pokazal, da bosta tu prenočila. Sandova hiše je stala ravno nasproti. Ko je hitel čez cesto, se je Živko nečesa domislil. Potegnil je mogočno oko iz žepa in pogledal navodila. Cisto na dnu je pisalo: ((Pritisni trikrat na gumb/» Živko je napravil to in glej: va leči so se zaporedoma zvrstile vse tri izgubljene barve. Mogočno oko je zopet dobilo vse svoje čudovite moči. Neviden je tiho vstopil v Sandovo hišo. Ustavil se je v mali predsobi in prisluhnil Dečka in lastovice «Prekratka je ta lestev. Poišči drugo in jo prinesi. Pohiti.« je dejal Branko Mirku. «Kje naj jo dobim. Saj sem še to komaj našel.« «Eh, ti! Počakaj, bom šel s tabo.« Naša dva junaka sta v počitnicah, ko sta bila pri dedu na vasi, stikala za ptičjimi gnezdi. Staknila sta vsako, naj je bilo na vrhu najvišjega in najtanj šega topola. pod streho dedove hiše lastovičje gnezdo. Nekaj dni sta lastovico samo opazovala, kako krc-ži po zraku ko majhno letalo. Dotlej se nista še dotikala lastovičjih gnezd. Kako to, da ne, tega niti sama nista vedela. Ko sta «napadala» gnez da, sta s posmehom opazovala stare vrabce, kako be-že in puščajo svoje mlade. Potem sta opazila, kako se je eden izmed njiju, verjetno mati, vrnila k praznemu gnezdu, nekajkrat začivkala, ko da bi se začudila ali pa nekaj vprašala, potem pa je spet odletela lovit mušice. «Kako neki jim je, ko najdejo prazno gnezdo?« je Mirko vprašal. «Kaj pripoveduješ! Ko da bi ti kaj vedeli,« ga je grobo zavrnil Branko. Tako, torej, prvi letnik je zaključen. Prvi poizskus je rodil svoje sadove. Zdi se, da se je Ust precej razširil med dijaki, in kar je najbolj važno, dobili smo nekaj novih mladih sil, ki se bodo brez dvoma še oglasile. V' zadnji številki pogrešamo neko malenkost, ki jo bodo v prihodnjem letniku brez dvoma popravili: to je kazalo celega letnika. Poleg tega smo letos zasledili v nekaterih delili tega lista ne samo določeno Zlasti brezsrčen je bil Branko, ko je šel na lov na vranja gnezda. Teh je bilo največ v topolovem gozdičku pri reki. Zjutraj, ko je bila po travi še rosa, sta Branko in Mirko tekla v topolov gozdiček. Najprej sta se malo igrala. Preskakovala sta posekana debla z mesta in z zaletom, potem pa je začel Branko ko maček plezati na gladka in tanka topolova debla. Na vrhu je vriskal, kolikor je mogel glasno. «Juhu-hu huhu, ju-huuu!« Vrane z drugih topolov so zaprhutale s krili in se razletele na vse strani. Branko je potem poskušal vreščati ko one in je kričal za njimi: «Ej, ve norice!« Tisto poletje pa sta našla Nekega dne pa, zgodaj zjutraj, ko so gnali paftir-ji živino na paso, je Branko nagovoril Mirka, da bi izvlekla lestev iz skednja. Privlekla sta majhno lestev, jo pristavila h gnezdu ter pobrala iz njega mlade lastovičke. Lastovičje matere ni bilo doma. Potem sta lestev spet odnesla v skedenj, sedla na hišni prag ter razmišljala, kaj bi naredila z mladiči. Prav tedaj pa je priletela lastovica s polnim kljunom hrane za svoje mladiče. V velikem lahnem loku je letela v gnezdo. Vznemirjen oster žvižg je zbodel dečka. Pogledala sta proti gnezdu. Lastovica je žalostno čiv- kala 'n obletavala gnezdo. Tedaj se je spustila naravnost proti dečkoma. Čivkala je, ko da bi ju prosila in ju rotila, letajoč tik ob njunih glavah. Kdaj pa kdaj je s krili udarila ob steno ali vrata, ob katerih sta dečka sedela - Potem je zadela z vso močjo ob steno in se zgrudila dečkoma k nogam. Obležala je ko mrtva. Le čivkanje je kazalo, da je še živa. Branko je vzdrhtel in vzel lastovico v roke. Ko je videl, da je ranjena, jo je dal Mirku. «Pazi nanjo!« Stekel je po lestev. Potem je dal mladiče skrbno v gnezdo, jim prinesel polno pest krušnih drobtin in jim jih nasul poleg gnezda. Ni pa vedel, da lastovice ne jedo drobtinic. «Vendar tudi ptice nekaj vedo in čutijo,« je potem mislil, ko je gledal v oživljeno gnezdo. B. N. Izza nekih vrat so se u pritajeni glasovi. 0 neslišno vstopil. Mali Sand je lelal na veliki, z rezbarijami^ okra postelji. Izpod pouesenth palnic je za trenutek zasijalo oko in takoj zopet ugasni o v žalosti. Pri postelji Je visok, brkat človek tn « dlanmi stiskal senca —1 doi? oče. V sobi je bil beluh v fraku in lakastih • Ijih. Zavihal si je b™ spregovoril s hvalisavim som. Iluzionist — c,rk“* z„ rovnik. Živko se je san peč in od tam opazoval, * > se bo zgodilo. Vedeli > . mora »čarovnik* nekje vati stvari, ki jih bo »pričaral*, zato je na mogočno oko proti njem■ . se bil zmotil. “Čarov™, imel v žepu zajca. ju ^ ga Sand in njegov oče s ^ videla. «Čarovnik» ji™a J vsej zal prazen klobuk j,0 iz verjetnosti razlagal, da ca njega potegnil živega q njega potegnil * _iflVo. Mali Sand je dvig™. J* da «... nerazuinl)lV » _ toliko hvali Bilo mu je. se čarovnik toliKo gj. tem, kar vsi vidijo, daJaroV. j sto navadna prevara. fc ( nik je vtaknil roko v in pri tem govoril. * b0 y raumel, da razlaga, bujca jt zdajle pričaral iz b zcjca. Hitro je obrnil f pri mogočnem očesu jg|rl meril. Čarovnik je v, jn privlekel roko iz klo 11 jo zmagoslavno dviga1 ■ — v roki ni bilo nič. Sandovemu očetu so tresla ramena in tudi ^ so se ustnice razprle ^ro!). maj viden nasmešek. * nik» je prebledel D° j„ čutil zajca v svoji ro .. čutil zajca v svoji jn vendar ga ni bilo « ^ ti ljudje tu se mu se v ^ h ti io inf IViomu ki SO . I h&jejo! Njemu, ki s0 p/je- j ' čudovali trije kontinen >• ,-u I 1 mu - slavnemu čarov«*^ hiromantu in okultistu. . .til je stekel v kot sobe i ^ «l»v vlekel dolgo sabljo. ^0 se J1*! je ustavil sredi sobe Poj e ustavil sredi soo ^ ugledal v strop. do ,aanil, l1®1 vsi utihnili. Živko je »-o* m tulim. - SjfflT da je zdaj na vrsti P0^ sablje. Možak jo )e p gsi . ■ j .. c n pokaz . u. M :a 1 j> I, suuije. lviozuk jv J se psi l naokoli po sobi, da s° ^fa. j lahko prepričali, da le, sfg(ji i repa jekla. Nato se le ^0. jHiv sobe razkoračil in nagn ij.o u • -----------. ie sabl)» vo vznak. Dvignit J in jo nato počasi sp ustom. A kaj je t0*.., 'se je’ roka je prazna. b\jo, a ičd h Pljeg°v‘ da bo pogoltnil ^ zdaj — nič. . j ,e- Mali Sand je P0** j, presti na posteljo, a bil ^ slab in omahnil je . -jj blazino. Hitro je Pr’s 0 in mu podprl glaV'C°m£lil"^ se je prav narahlo «« ,flI pd Čarovnik pa je P°® flj svojem nosu: po sabC . _ . x„tl jV ji' k sle- suujKiu nosu; po “- . ^ 5UO' du. /n vendar jo ču 1 besen jih ustih, v grlu! ’e v /jot, je dvignil roko. P^ar,'ter pre' pobral svoje stvari Otroški umetniški centri Veste, kje je Florida? To je predel v Severnih ameriških državah. Florida je poznana tudi po velikem otroškem in umetniškem centru. Tam je velika umetniška šola za 0-troke. Tudi v drugih mestih Amerike so take umetniške šole. vendar se šola v Floridi razlikuje od njih po tem. ker je brezplačna. Pravico do brezplačnega šolanja imajo vsi otroci v starosti od šest do dvanajst let. V dveh letih je šlo skozi to šolo pet sto u-čencev. Prvo leto je bila šola kar v avtomobilu, ki je potoval od mesta do mesta in se u-stavljal le za en dan. V avtomobilu so bila spravljena učila in pripomočki: barve, papir, stojala, mavec in drugo, pa so učitelji v tem dnevu dajali otrokom potrebne nasvete, kako naj ravnajo z barvami kako naj slikajo in kiparijo. Zdaj pa ta šola ni več na avtomobilu. Dobila je primerne prostore v glavnem mestu Floride, ima več oddelkov in lahko sprejme veliko število učencev. Pouk je smotrnejši. Otroci ne slikajo samo s tempero, marveč tudi z o-ljem, pastelom in delajo a-kvarele. Vsako soboto prireja otroški umetniški center obiske razstav in otroci se seznanijo z različnimi vejami likovne umetnosti. ter r—„00,0 —■~ heanil. plašen in srdit P° g\a- Oče je držal Sand° ^ ;f vo in bil presrečen, ^ ji videl njegov nasmeh. ^jet še vedno strmel v vr naSpieh je izginil «čarovniks. 0 g oči je že ugasnil in so bile zopet žalostn . j(), Kaj storiti? V s°st'N sv* bi je bil krotilec * n e odPr jimi »učenci«. Oče j-jpro’’ ’ vrata. ?,ivko se je ^ b0 1?s* Zdelo se mu je. dobro, če se mali šc enkrat nasmeje, V sobo je stopU in t vitek človek v Škot r0Ki bičem v roki. V dr ■ ^bro ■ je držal majhen barl,Jl j nj'r" To je bil krotilec. ‘ , j Ji *ii >1C J" '»I 'll V % ti S K St S* *»b, '4 % A v jr; u 11 krotilec. ‘,{elc. je tekel majčken P , jero* - • • zaklic«1 ivig. «Foksi!y> lec. Psiček je je ;edel j« >t Nt S 'ki ‘te irr.. rsi(CK J* tf-of!*- ... nil prednji tački ^sjček l dvignil obroč stekel ter ikočil skoz' .eU. S Uganko P Tista nevesta, ki ie vsa bela rano spomlad' nam zacvetel3' , kmalu bo, krI’a v lica rdela. Kaj sta doživela Marko in Metka ra i t i Td, m ITU nM \ M Zato sta smela oditi iz uletmstva in se vodnika sta dobila, ki jima je pokazal pot prav do zelenice Ker. Tam sta našla dr. Groma In Domanlja. Dr. Grom Ju Je pozdravil prav prijazno, rekoč: •Torej tu sta spet. Kako Je bilo pri Tuaregih? Čemu mi Je Ras Omar vrnil odkupnino, katero sem bil odposlal za vaju?« Marko ni dosti zaupal dr. Gromu, se manj pa gospodu Domaniju. ki ga Je gledal prav lokavo. Videti je bilo kako nestrpno in radovedno čaka na odgovor. Zato je povedal le, kako so ju ujeli Tuaregi in kako je naposled Rasa Omarja preprosil, da ju je zopet spustil. Na vprašanje, kje biva Has Omar, je odgovoril, da si kraja ni mogel zapomniti in da ga niti ne bi več našel. Dr. Grom je poslal nato otroka spat, naročil pa je Marku, naj se Javi drugega jutra kar zgodaj pri njem, ker bo morai nekam na kratko pot. »Oglasov ne plačuje trgovec, ki oglase naroča tudi ne kupec, ki pri tem trgovcu kupuje. V fesnlB plača oglase konkurent, ki sam ne ogIa®a jtftj N St s; (H«rh Ribarič Ivan IMPORT ♦ EXPORT VSEH VRST LESA IN TRDIH TRST — ULICA r. CRISPI M — TKL. ULICA DELLE MILIZIE 11 — 'l*u POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI V VS0 inozelV PRIMORSKI dnevnik Po volitvah ^podeželskih občinah | DOLINA V vseh podeželskih občinah, a«°r smo že objavili, so ®>8gale enotne demokratične '*t«. Po obstoječem zakonu !a Občine z manj feo 19.000 volivci, bodo te liste dobile j tretjini mest v občinskih v prihodnjih dneh se sestali novi občinski da izvolijo župane in finske odbore, ki bodo i-I Im nal°S° upravljati štiri j ** naše občine. Volivci v ] podeželskih občinah so j? Volitvah pokarfli svojo po-j ‘ično zrelost in narodno zabost; skoraj vsi so šli na j *®ia in oddali svoj glas itjkolj naprednim in demo-listam, ljudem, ki j Učijo, da bodo znali dobro javljati občine in zagovar-naše socialne in narodne fhvice. I 50 za nami> Z(*ai Pa ik?-nove občinske svete in "“Oče občinske uprave odgo-■ orno delo. Toda, kakor so že is, volilno kampanjo mno-■° govorniki poudarjali, bo ji lo novih občinskih uprav lite usPeano le- oe bodo vsi ®ni podprli in sodelovali z j. vinii upravitelji, bodisi z »sveti in opozorili, z zdravo jvitiko in predlogi, če bodo a‘no sledili življenju in raz-U« svojih občin ter delova-1 občinskih svetov in uprav. '8v gotovo bi bilo v tem t Sledu zelo koristni zbori pivcev, na katerih bi se lah-Pogovorili občani s člani ' inskih svetov in uprav. hbena občinskih svetoval-m’ so Ran j jr' Valentin Jercog, Avgu-:(d Strajn, Nikolaj Kosmač •bistina Jercog vd. Ota. i y občini Milje ima občinski i t 3o članov. V novem ob-■ 'tv m svetu bo 17 svetoval-i i,, liste «Frausin», 9 sveto-, c'v hste Krščanskp demo- • tic'je, 1 svetovalec republi- • ;,pbe liste in 3 svetovalci e j.e italijanskih socialdemo- , Jtov Odkar je sedež šupanstva v novem poslopju med Dolino in Boljuncem, je v naši vasi opaziti nekaj manj prometa. Občani iz drugih vasi, ki so prihajali na županstvo zaradi svojih opravkov, so se večkrat ustavili in pokramljali s svojimi znanci; pa tudi iz Trsta pride včasih kdo na županstvo po službeni dolžnosti, idor pa zdaj pride na županstvo, ne prihaja več v našo vas. Zaradi tega se pritožujejo nekateri vaški gostilničarji, ker imajo manj klientov. Poskrbeti bodo pač morali, da bodo na kakšen drug način pridobili nove goste, zlasti izletnike. Dolina se sicer še ni uveljavila kot izletniški kraj in nekateri trdijo, da nima za to pogojev. Drugi pa trdijo, da bi se dalo marsikaj napraviti, da bi tudi v Dolino prihajali izletniki iz mesta in da bi tudi kakšna tržaška družina prišla sem poleti na letovanje. Poleg tega pa bi morali uveljaviti in popularizirati naše vaške običaje, kot mlaj itd., ki bi prav gotovo privabili še več gostov iz drugih krajev. Ne mislimo na bogve kakšen razvoj turizma in si ne delamo utvar; nekaj pa bi se vendarle lahko doseglo. Ne glede na pritožbe gostilničarjev in možnosti razvoja turizma ter nekaj več korakov, ki jih moramo zdaj Do-linčani napraviti do novega sedeža županstva, pa moramo priznati, da so vsi občani zadovoljni z novo stavbo, saj je res lepa in dostojna. Pa tudi kraj, kjer so jo zgradili, je primeren. Nekateri že predvidevajo, da bodo tam blizu polagoma zrasle nove hiše in da bodo za nekaj let Dolina, Kroglje in Boljunec ena sama velika vas, največja na Tržaškem. * » * Davčni urad iz Milj, ki ima v zakupu pobiranje davkov tudi v dolinski občini, sporoča, da bo davkar pobiral davke v Borštu v ponedeljek 11. t. m. od 13.30 do 18. ure, v Dolini pa v torek 12. t. m. od 13.30 do 16. ure. • Davkoplačevalci1 naj ne pozabijo prinesti s seboj svoje davče pole. SLIVNO Naši šolarji so pred zaključkom šole na Telovo nastopili na odru z igrokazi, petjem in deklamacijami ter dokazali, da ne obiskujejo šole zaman. Sebe, starše in druge so zadovoljili s svojim uspelim nastopom. Vsi pa smo občutili, kako težavna je takšna prireditev v teka tesnem prostoru. In to se ponavlja iz leta v leto. Najboljša učilnica v privatni hiši ne more zadovoljiti potreb današnje šole. kaj pa šele zasilna tesna soba brez zadostne svetlobe in zraka. O napredku kot ga nujno zahteva današnja stvarnost, ne moremo v takem primeru govoriti. Občina je v zadnjih štirih letih zgradila šolo v Nabrežini in Sempola-ju, ki sta bili res potrebni. Sedaj bo morala skrbeti za rešitev tega perečega vprašanja tudi v nekaterih drugih vaseh. Novi občinski svetovalci so nam kot kandidati Liste občinske enotnosti oblju- bili, da se bodo med drugim zavzeli tudi za postavitev nove šole pri nas. Mislimo, da so dani za to potrebni pogoji in ni razloga, da bi občinski svet ne držal svoje obljube. Pri zatiranju koloradskega hrošča imamo za potrebno o-pozoriti kmetovalce na zatiranje plevela pasjice (spada v vrsto krompirja), ki temu hrošču zelo prija in rad tam leže jajčka. Nasvet za zatiranje s prahom DDT in 10-od-stotno modro galico je zelo priporočljiv, ker je ta način borbe zelo uspešen proti hrošču in strupeni rosi. KONKONEL Pretekli teden smo spremili na zadnji poti Franca Ferlu-ga, Francla z Vršiča, kot so mu rekli po domače. Kot je bilo tiho njegovo življenje, tako tiho nas je tudi zapustil. Vse življenje ni poznal drugega kot delo. Nikjer ni silil v ospredje, vendar je rad pomagal tam, kjer je bilo to potrebno. V svojih mlajših letih se je zanimal zlasti za prosveto. Bil je med ustanovitelji «Višave». Kako je bil v vasi priljubljen, je pričal pogreb. Domači pevski zbor mu je za slovo zapel ža-lostinko. Bil je tudi reden či-tatelj ((Primorskega dnevnika«. Naj mu bo lahka domača zemlja, preostalim pa iskreno sožalje! S T I V A N Odkar gradijo avtostrado, bi našo vas lahko imenovali Medcestje, sebe po zgledu Me-zopotamcev pa Medcestance. Ce ne bo zaslužka, nam bo cestni promet brezplačno kratil čas. Seveda si želimo, da bi do tega nikoli ne prišlo, ker nas kot izrazito proletarsko vas že samo nekaj brezposelnih spravi v materialno stisko. A ta strah je naš stalni gost, ker je gospodarstvo zelo nestalno in nam ne more nuditi nobenega jamstva. Zdi se, da imajo takšne skrbi celo naši novi sovaščani, čeprav uživajo prednosti, od katerih smo mi izključeni. U-metno vbrizgano izselitveno navdušenje, prepojeno s sanjami o zlatih gradovih, se je močno poleglo in namesto njega se vedno bolj oglaša domotožje. To je toliko hujše, ker se tega ne upajo javno o-čitovati. O ti ubogo delovno ljudstvo, kako si nesrečno! In to po krivdi svojih vodnikov, ki bolestno sovražijo nas in prav toliko tudi tega človeka. Ko smo pri zadnjih občinskih volitvah storili svojo dolžnost kot Slovenci in delovni ljudje, smo imeli pred očmi svoje narodne in socialne zadeve. Vemo, da občinski možje ne bodo mogli čarati čudežev, ker ni za to pogojev, pač pa se bodo po svojih močeh zavzemali za splošne občinske zadeve in naše krajevne potrebe. Je naša splošna želja, da bi nas vsako toliko seznanili s potekom svojega delovanja 'n nam čimprej sporočili, da je tudi vprašanje gradnje naše nove šole končno ugodno rešeno. PREČNIK Gorjansko je naša najbližja sosedna vas onkraj državne meje. Je to rojstni kraj Karla Streklja, slovenskega jezikoslovca in zbiratelja narodnih pesmi. Učil je na vseučilišču v Gradcu, kjer je umfl leta 1912 v svojem 53. letu. To, kot tudi, da je mnogo pisal o našem kraškem narečju, da je zbral in uredil slovenske na- Seno kai dobro kaže rodne pesmi i. dr., smo slišali in izvedeli v nedeljo ob odkritju njegoveča spomenika v Gorjanskem. Te za nas tako pomembne slavnosti se je u-deležila naša in mladina iz drugih tukašnjih vasi; sodeloval je tudi naš šempolajski pevski zbor in tako počastil spomin tega našega znamenitega in zaslužnega moža, ki je tako ljubil svojo kraško rodno grudo in njen rod. Tudi mi smo nanj ponosni. Zadnjega nedeljskega opomina za pravočasno košnjo sena se bomo po možnosti držali, se pravi, če bo ugodno vreme in bomo dobili delovne moči. Saj vemo, da je le takšno seno nekaj vredno. Zamuda bi nam prinesla toliko večjo škodo, ker kaže tudi letos precej dobra senena letina. S A L £ Z Volitve, ki so bile tudi v naši občini precej vroče, sicer niso ovirale, da bi bili o-pustili svoja opravila, vendar so ukradle kakšno uro. Nočemo ponavljati o demagoški propagandi političnih nasprotnikov tudi pri nas. Eno govorijo, drugo delajo. Kljub njihovemu kaj malo častnemu blatenju, izredno močni propagandi in agitaciji od posameznika do posameznika ter kljub njihovemu prepričanju v zmago, je večina glasovala za napredno listo. Duhovi so se že umirili in se bodo, upamo, še bolj. Ce je vsakdo ravnal po svojem prepričanju, svobodno mu! Prava demokracija veleva spoštovanje političnega prepričanja poštenega nasprotnika. Ce bomo to upoštevali, ne bo težko skupno prizadevanje za napredek občine. Kot delovno ljudstvo imamo ene in iste skupne interese. Vsi pridelki v splošnem dobro kažejo. Največ" polagamo na trto. ki se lepo razvija in kaže dober nastavek. Krompir bo skoro nadoknadil zamujeno. To bi še pospešili, če bi mu sedaj pognojili s kakšnim dušičnatim gnojilom (.čilskim solitrom ali amonijevim sulfatom), in to z o-krog 19 kg na vsakih 1000 tov. mertov. Skoro se bomo lotili košnje, ki bo tudi letos dobra. Naše pridne in delavne gospodinje pa skrbijo za svoj pridelek, rade bi spravile na trg čimveč graha, fižola, buč i. e., kar Tržačani zelo cenijo. Seveda je vmes vprašanje cene. Koliko bi mogla pri tem pomagati zadružna gospodarska organizacija s primernim skladiščem V mestu! Njene prednosti so nam, žal, še zelo tuje. Potrebno bi bilo, da bi o tej in drugih zadevah razpravljali na kmetijskih sestankih. DOBERDOB je skoraj uničila v teh krajih oljke, toda polagoma so iz korenin zrasli novi poganjki, kmetje pa so se opogumili in nasadili vsako leto več drevesc, tako da je bilo zadnja leta prav razveseljiv pogled na nove oljčne gaje in kmetje so se veselili vedno večjega pridelka. Oljka ne obrodi hitro, treba je čakati nekaj let, ko pa začne, poplača kmetov trud, če ne pritisne zima. Letos pa je zima zares pritisnila in ni prizanesla oljkam, ki so do mraza zelo občutljive. Po takem mrazu je kmete v Bregu zelo skrbelo, kaj bo z oljkami, ko je vse drugo drevje, razen smokev in oljk, začelo brsteti in so bili povsod obupani. Med zelenjem in cvetjem je bilo od daleč videti rjave, od mraza ožgane oljke. Pravili so, da skoraj nobena oljka ni vzdržala in da ne bo več let v vsem Bregu niti litra olja. In to prav zdaj, ko so sklenili v Ricmanjih postaviti novo o-ljarno, ki so jo že nekaj let res potrebovali in pričakovali. Marsikaterega kmeta je prijela jeza, da bi vse posekal in nikdar več sadil oljke. No, zdaj pa se spet vedri, Saj ni prav tako hudo, kot se je skraja vsem zdelo. Spet se vrača dobra volja. Ko je poletno sonce pred dnevi lepo segrelo zemljo, so tudi oljke oživele, žal pa ne vse. Kot da bi se še bale mraza in neljubih presenečenj, so rjave veje začele zeleneti. Dobro znamenje! To pomeni, da niso zmrznile, da bodo še obrodile. Tudi iz Istre poročajo, da oljčni nasadi spet zelenijo in da so kmetijski strokovnjaki že dali kmetom navodila, kako naj ravnajo z oljkami. Tudi naši kmetje bi želeli, da bi jih kmetijski strokovnjaki o-biskali, si ogledali oljke in dalj potrebne nasvete, kako bo treba oljke obrezovati in jih škropiti, da bodo novi poganjki močni in da bo upati, če ne v tem letu, vsaj v prihodnjih na nov pridelek. Toda do sedaj ni še nikogar blizu, da bi dal kmetom potrebna navodila in nasvete. Ne vemo, če se strokovnjaki pri Kmetijskem nadzorništvu za to sploh nočejo zanimati, ali če jim zadeva še ni znana. Vsekakor je to dokaz, da Kmetijsko nadzorništvo nima pravega stika z našimi kmeti. Pričakujemo, da se bodo gospodje pri Kmetijskem nadzorništvu zganili, obiskali vasi in si ogledali nasade ter dali vsa potrebna navodila in nasvete kmetom. Se nikoli ni bilo na krom-piriščih toliko koloradskega hrošča kakor letos; upali smo, da ga je mraz odpravil, toda vse je bilo zaman. Po krompirjevih nasadih kar mrgoli hroščev, ki nam prinašajo veliko škodo. Večina kmetov škropi krompirišča enkrat tedensko; bi ne bilo napak, da bi to storili tudi dvakrat v tednu, toda preveč je ostalega dela, da bi se kmetje lahko ukvarjali samo z uničevanjem koloradskega hrošča. Letos smo prodali na gori-ški in tržaški trg precej belušev (špargljev), katere smo začeli v Sovodnjah gojiti šele zadnja leta. Letos so bili tudi precej dragi, ker ni bilo o-stale zelenjave, ki je pomrznila, toda pripomniti moramo, da imamo s šparglji mnogo dela, preden jih lahko odpeljemo na trg. Grah prodajamo naravnost štandreškim trgovcem, ki ga vozijo v Trst. kajti na goriški trg ga prodajamo le v malih količinah. Cene grahu pri prodaji na debelo se vrte od 50 do 60 lir, kolikor nam pač nudijo prekupčevalci, ki ga vozijo na tržaški trg. Prihodnji teden bomo imeli najbrž sejo občinskega sveta, na kateri bodo svetovalci obravnavali važna vprašanja, ki zadevajo našo občino, posebno pa pričetek nekaterih javnih del. V sredo smo pokopali 53-letnega domačina Leona Cotiča, ki je zapustil 4 otroke. Pokojnik je bil zaveden mož. ki se je vse življenje kot delavec trudil za obstoj svoje družine. AVTOPREVOZNIK PODJETJE FRANC LIPOVEC vsakovrstni prevozi z osebnimi luksuznimi avtomobili Fiat 1400 za tu in inozemstvo GARAŽA: Ul. Timeus 4, tel. 90-296 STANOVANJE: Ul. F.Severo 6. tel 33-113 TVRDKA KNEZ UIOLTER NABREŽINA vam nudi: Šivalne stroje Singer Kadioaparate Philips Kolesa l.egnano • VVolslt in druga Prvovrstne štedilnike, motorje in motorna kolesa ter nadumestne dele Dalje sprejema naročila in odpošilja omenjene predmete kot darila za Jugoslavijo po znižanin cenah INFORMACIJE se dobijo pri Knezu Walterju Nabrežina, tel, 22-522 in pri Rebuli v Trstu Ul. Torrebianca 12. JNaročniki! KUPUJTE pri TVRDKAH, ki oglašaj« v našem listu! BREO S O VODNI E P ALKlSČE Dopisi iz naših krajev 'itb četice Pogozditev - že staro in novo poglavje 1 k ■ '■[j pravite o sedanjem lt-1, "»šega Krasa? Ati se vam i( *di pomlajen in prenovili Kot je v zimi turoben I«? Vročih suhih poletjih o-se v mokrih poletnih i>ih bohoti v zelenju, kot thu ne manjkali najbolj-(Aoji za razvoj njegovega V.hstva. Tako je letos že !(v)e leto, Izletnikom to nje-H 0 sveže lice izredno ugaja Se v njegovi prirodi odlič-lid Počutijo. Osvežujoč vonj tj Enovrstnem cvetju in o-jiie*hačiini P° borih jih o-I *e*esno 'n duševno, li J82iti je, da je gozdno drev-nekaj letih ponekod, zl.a-k v devinsko-nabrezinski ob-K hiočno zakrilo kamnita K izvzemsi one značilne K-* vrhove z izpranim in IC^enim skalovjem, kjer i-a 'j0 domovinsko pravico le A J**ji in mahi ter morebiti kili *tšna siromašna skriven A1 rašeljika. Ta zeleni za-iC bo naši gmajni je izraz " izboljšanih socialnih )ij'*r. Posebne zasluge ima i« gaber ki ga lahko ! k?1*'0 k prvim zastopnikom S>*a gozdnega drevia. Je grm. ker je skromen m i (a^hotno razraste v nešteto lj j c Celo na najslabsi gmaj-(ii! *preminja tla v humus Ka) nekaj let pustili popolno J temu samorastiu, bi ]ii|^1 pri nas kraške sdžun- Seveda so določeni predeli, ki kličejo po smotrni pogozdi-tvi z bolj primernim drevjem. Prednost gre že preizkušenemu boru. Znaten odstotek pušč gre h kraju celo za najnižjo kulturo — gmajno, njena gospodarska vrednost je že tako skrčena, da ne more več služiti svojemu namenu — paši. Cez nekoliko deset let bo izginilo še zadnje prgišče zemlje in od zemljišča bo ostal le — davek. Popolnoma nerentabilnega zemljišča pa si ne zeli nihče. Zato pa je treba taksne parcele rešiti popolne onemoglosti. To pa je mogoče le s po-gozditvijo Napredni kmetje ze resno razmišljajo o tej zadevi, ker jim ni vseeno, kako bo v bodoče z njihovo zemljo. Kolikor jim razmere dopuščajo, rešujejo to vprašanje s saditvijo primernih dreves. Zavzemajo se za akacije, češ da je to drevo za nase prilike in svojih prednosti zelo prikladno, ker hitro raste, .-ma uporaben les za količje, izboljšuje zemljo, ker je dušik nabirajoča rastlina in je njeno listje tečna krma. Zadnje čase postaja vedn-1 bol) upoštevan brest, menda ameriškega izvora, ki naglo raste in napravi lepo krono, zaradi česar je zelo priljubljeno drevoredno drevo. Omeni h smo le nekaj dreves; gozdni strokovnjak bi nam znal povedati kaj več in dati ustrezen nasvet. Pač pa se nam zdi ponovno poudariti, kakšen gospodarski napredek bi pomenilo, če bi na primernih mestih senožeti in gmajne sadili plemenite orehe. ki bodo stalno ohranili svojo guspodarsko vrednost. Z razmeroma majhnimi izdatki bi mogli z njimi zvišati vrednost (dohodek) zemljišča. Neki kmet trdi, da imamo na naših senožetih in celo na gmajni ugodna mesta za kaki — sadno drevo, ki ni izbirčno in zahtevno ter redno rodi. O tem ni na našem Krasu izkušenj, vsaj ne zadostnih. Želeti bi bilo, da bi o tem spregovoril kakšen strokovnjak-sad-jar. Res je vredno premisliti, kaj bo z našim manj vrednim kraskim svetom, če ga bomo prepustili njegovi usodi in gospodarili tako negospodarsko — pravimo tudi roparsko — kot to delamo ze stoletja? Stalno bo izginjalo in končno izginilo še to prgišče zemlje. Ali bomo potem kmetovali na izpranih skalah? Ce so sredstva in možnosti za o-bogatitev tal, zakaj bi se jih ne poslužili? Je pa resnica, da ni to zadeva le kmetov, ampak tudi najširše skupnosti — države. Njena dolžnost bi bila temeljito proučiti vprašanje pogoz-ditve našega Krasa ter nuditi našim Vmetom vso ustrezno moralno in materialno pomoč. V Bregu, zlasti v BorStu, imajo polno češenj; zato smo tokrat 0h"kaii to prijazno vas za našo nedeljsko reportažo. Boršt, ki spada pod dolinsko občino, ima svojo župnijo. osnovno šolo. otroški vrtec, poštni urad, železniško postajo, dve trgovini, pekarno in tri gostilne, šteje skupno z Zabrežcem in Hrvati približno 160 hišnih številk in 600 prebivalcev. Vaščani se v glavnem u-kvarjajo s kmetijstvom, nekateri pa so zaposleni v Trstu. Pod Borštom je manjše naselje Zabrežec, visoko na pobočju hriba pa so Hrvati. Ze samo ime tega malega naselja dokazuje, da se je tu pred leti naselila družina iz Hr-vatske. Starejši domačini vedo povedati, da so pred leti in leti Brežani imelj tesne stike s Hrvati, ki so iz Slo-vonije dobavljali živino Trstu in so se v teh krajih u-stavljali. Boršt je priljubljena izletniška točka, saj pelje od tod pot v Glinščico, kamor zelo radi zahajajo Tržačani Nad vasjo, ob vhodu ▼ Glinščico, so na malem griču še vidni ostanki razvalin srednjeveškega Mokovega gradu, ki je bil porušen 12. oktobra 1512. Nato so blizu razvalin sezidali gostišče, ki ga je požar uničil leta 1946. S tega griča je prav lep razgled na Glinščico in Breg, tja do Tržaškega zaliva. Sredi vasi je star vodnjak z značilnim napisom. Ker vsi vaščani nimajo še vode v hišah, morajo gospodinje po vodo k vodnjaku. Ce se jim ne mudi, se poleti za hip ustavijo v hladni senci m pokramljajo s sosedami. Češnje, to Je veselje zlasti za mlaiše, ki imajo zelo radi ta prvi domači žlahtni sad. Tudi letos so češnje dobro obrodile, čeprav so precej zamudile zaradi pozne zime. Kmetje dobro vnovčijo, avoj pridelek, nabiranje češenj pa je zelo zamudno, zato morajo pri tem vsi pomagati. Zmaga in Lilijana sta že nabrali polno košarico češenj. V Bregu imajo poleg znane folklorne skupine tudi glasbeno šolo v Borštu, katero o-biskuje mlad naraščaj iz teh krajev, ki imaio ze znano glasbeno tradicijo. Pred dobrim tednom so mladi gojenci prvič Javno pokazali, česa so se že naučili. Na sliki dva Izmed nastopajočih, Zoja in Jadran. Nad vasjo, blizu železniške postaje se dviga čudna stavba. Kaj Je to, radovedno sprašujejo izletniki. Tam je že pred 2« leti o-bratovala apnenica. Zdaj ne deluje več in nekateri domačini pravijo, da bi bilo "rav in koristno, če bi jo spet obnoviti. (Foto Mario Magajna) Po desetletnem moledovanju se je doberdobska občina le spomnila na potrebe prebivalcev pri Devetakih in Vižintinih in končno postavila pet cestnih svetilk, ki 0b večerih razsvetljujejo pot številnim potnikom in domačinom, ki se vračajo iz Gorice proti domu. Toda pri tem je občina pozabila, da je tudi pri nas na Palkišču potrebna postavitev cestnih električnih svetilk, za katere že dovolj dolgo časa prosimo odgovorne ljudi. Ko je bila pred 14 dnevi pri nas živinorejska razstava, sta ostalih obiskala tudi namestnik goriškega prefekta in pa predsednik pokrajinskega sveta. Obema zastopnikoma oblasti je delegacija domačinov nakazala potrebo po gradnji asfaltirane ceste skozi Doberdob, ki postaja vedno bolj prometna in obenem ne odgovarja več higienskim pravilom, saj je večina stanovalcev tudi v tem vročem letnem obdobju zaradi prahu primorana po ves dan držati okna zaprta. Takrat je predsednik pokrajine skupno s podprefektom izjavil, naj se delegacija oglasi na prefekturi in naj samemu prefektu prikaže težave doberdobskih prebivalcev. Doslej pa se do-berdobsko županstvo na žalost še ni potrudilo, da bi v Gorico odposlalo delegacijo, ki bi od prefekta zahtevala večje zanimanje za potrebe doberdobske občine. Na tak način ni čudno, če se ne uresničijo najvažnejše zahteve občanov, ki so doslej lahko ugotovili le to, da županstvo še od daleč ni izpolnilo tistih obljub. ki jih je dalo svojim volivcem, in da je res škoda, da tudi v Doberdobu ni prišlo do upravnih volitev kakor drugod po državi. V Bregu, to je od Ricmanj do Mačkolj, je precej oljčnih nasadov. Huda zima leta 1929 IMPEXPORT TRST. ULICA C. BAT TISTI STEV. 23-1 NAD. Tel. 44-208 - Telegr. IMPEXPORT - TRIESTE UVAŽA: IZVAZA: Vsakovrstni les, drva za tekstil, kolonialno blago kurjavo, gradbeni material in raznovrstne stroje SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE AVTOGARAŽA ..Roiano" THST -ROJAN - UL MOHERI ST. 7 — TEL 35-601 privatno tel. 27-240 — (Zadnja postaja filobusa »t. 5) Prostori za parkiranje avtomobilov In motornih koles — Odprto t udi ponoči — Prevoz potnikov z osebnimi avtomobili na vse kraje, tudi v inozemstvo Mehanična delavnica in črpalka bencina AGIP SIMlf: MARIJ in BliHAlARIIA OPČINE • Narodna ulica 48 PREDSTAVNIŠTVO motociklov „CIMATTI“ in „ATftLa“ S temi motocikli ee lahko vozi brez patenta in evidenčne tablice Dobite tudi nadomestne dele ».■■■■»wn.ia.li... ni.umu I M 1/6'ERAJŠMJl SEJI PUHHAJIMSBLGA M/EU Odvisnost cele vrste ustanov od Trsta ustvarja videz začasnosti naše pnhražine V Rimu čakajo na tržaško stališče glede podreditve gvadeškega in tržiškega 'sodnega okolišu v pravno pristojnost tržaškega sodišča Na včerajšnji seji pokrajin-, pripraviti na pristen doma- skega sveta je predsednik Cu- či način. Domačini upajo, ča lot prebral dolgo poročilo % bo vreme ugodno in dotok zvezi z znanim osnutkom pra-1 turistov velik, posebno pa vosodnega ministrstva, s katerim se skuša tržiška in grade-ška pretura odcepiti izpod ju-risdikcije goriškega sodišča. Poročilo obravnava zgodovino nastanka naše pokrajine ter .njeno številčno in površinsko velikost. Nadalje ugotavlja, da pripadata gradeški in tržiški okoliš v sodnem ter upravnem pogledu od nekdaj pod Gorico. Odcepitev dveh pretur ne bi bila v skladu z upravno razdelitvijo ter bi bilo s tem prekršeno načelo, po katerem se mora sodni okoliš ujemat: z upravno mejo. «Razen zad njih 25 let, ko sta bili okrožji vključeni leta 1923 k Trstu sta bila Tržič in Gradež vedno pod goriško in gradeško gradiščansko grofijo«, je dejal Cu-lot. Na koncu avojega poročila je še pripomnil, da bi bilo nepravično zmanjšati našo pokrajino, ker bi bilo v nasprotju s tradicionalno organizacijo ter z načeli o harmoniji sodnih in upravnih okolišev, obenem pa bi škodovalo pokrajinskemu gospodarstvu. Glede svojega rimskega obiska je predsednik Culot dejal, da v vladnih krogih niso nič sklepali glede stališča Gorice, ki ga je zavzel odbor, ki je organiziral splošno stavke z dne 22. maja, ker čakajo še na tržaško stališče. Svetovalec leve opozicije Po-letto je izrazil mnenje, da bi bilo treba na eni izmed prihodnjih sej proučiti vsa vprašanja, ki se nanašajo na zad nje dogodke v zvezi z našo pokrajino, da bi se razčistile razne govorice, ki krožijo v javnosti, kakor je na primer glede letališča, ki predstavlja samo eno izmed številnih vprašanj. Ce bi kakšna ustanova, kot n. pr. goriška trgovinska zbornica, pred meseci proučila to vprašanje, tedaj bi bilo mogoče r.astoriti ustrezne korake v zaščito goriškega letališča z ustanovitvijo konzorcija. . Tudi drugi svetovalec opozicije Bcrgamas je dejal, da je cela vrsta vprašanj, ki bi jih bilo treba rešiti. Tako je na primer znano, da so zveze industrijcev, trgovcev in obrtnikov že od leta 1945 dalje podrejene tržaškim zvezam, da je prav tako s hranilnico, konzorciji in drugimi ustanovami Vse to je ustvarilo v javnost vtis, da gre za začasnost naše pokrajine. Pokrajinska uprava bi morala ta vtis zabrisati z vrsto gospodarskih, političnih in kulturnih ukrepov, ki bi pri ljudeh ustvarili prepričanje, da je Gorica pokrajinsko središče in da se pokrajinska uprava zanima za svoje področje. vine Pitassi na Korzu Verdi. Ob 17. uri pa si bomo na občinskem igrišču v Ul. Ba-iamonti lahko ogledali tekmo-z dejstvom, da je j vanje psov - nemški volčjaki. Tekmovale bodo čve skupini policijskih psov iz Avstrije, ena skupina policijskih psov iz Trsta, ena skupina psov iz Jugoslavije in skupina domačih psov, ki jih predstavljajo privatniki. Tekmovanje psov, ki so v večini nemški volčjaki bo brez čvoma zelo zanimivo in bo na igrišče, če bo seveda vreme dobro, privedlo veliko Goričanov. Vstopnina na razstavo znaša 200 Nadižo 48-letna Antonia lir, na igrišče: na tribuno 200 Petričič poročena Birtič iz' lir, na ostali prostor pa 150 Podarja. Birtičeva je že zna- hr- na zaradi stalnih prepirov, --------- ki jih ima z možem Emili-!« I i/ • . jem Birtičem; že večkrat e vUnOVIlIK KOfTIj311C UITI3KfHI pokazala namero vzeti si živ-! s r I/ i i -i i ljenje. Tokrat ji je na mostu ^t)0 pfOll Kdt0llSK6(I)ll (jldSU računajo letos na Stupici odprt obmej-ni blok, skozi katerega bodo prišli na praznovanje tudi stari znanci in prijatelji z onstran meje. Zaradi prepirov v družini hutela skočiti v deročo Nadižo Pretekli teden je hotela na mostu v Premariaccu, kamor je prišla po opravkih, skočiti Potresni sunek v Nadiških dolinah Iz Čedada poročajo, da so tako prebivalci Čedada, kakor tudi prebivalci ' vasi v Nadiških dolinah v četrtek ob 19.30 začutili lahek po tresni sunek, ki je trajal le trenutek in ni povzročil nobene škode. Potres so občutili ljudje, ki so bili bodisi v zaprtih prostorih, kakor tudi na cesti ali na polju. v Premariaccu to preprečil mestni stražnik, ki je Birti-čevo opazil v trenutku ko se je nagnila na most. Danes na občinskem parku mednarodna razstava psov Danes od 8.30 do 17. ure bo v občinskem parku za občinsko palačo mednarodna razstava psov, ki bo po številu razstavljenih živali presegla vse dosedanje. Iz raznih evropskih držav in Italije so pripeljali na razstavo 177 psov iz 43 različnih pasem, med njimi so foxerji, setterji, ovčarji iz raznih krajev, levrie-ri, dobermanni itd. Posebna komisija, ki jo sestavljajo 4 italijanski in dva tuja sodnika bo na zaključku razstave razdelila med nagrajence lepa darila, ki smo jih imeli priliko videti v izložbi trgo- V petek bi se moral na goriškem sodišču vršiti proces proti uredniku »Katoliškega glasa« 49-letnemu mons. Frančišku Močniku iz Gorice in 42-letnemu duhovniku Alojzu Škerlu z Opčin, katera je tožil 39-letni duhovnik Marjan Komjanc z Gorice zaradi članka, ki je bil objavljen v «Ka-toliškem glasu« dne 16. 2. 1956. . Do procesa pa ni prišlo, ker je tožitelj Komjanc tožbo umaknil, s čimer se je sprijaznila tudi tožena stranka. IZ OSLAVJA Nov avtobusni urnik Od 4. t. m- je stopil na progi Gorica - Pevma - Oslavje v veljavo naslednji avtobusni urnik: Ob delavnikih; Odhod <• kolodvora v Gorici ob 7., 8. 10.,* 12.40 in 14 20. Ochod z Oslavja ob 7-30, 8.30.* 10.30,* 13-25, 14.50, 20.30. Ob nedeljah in praznikih: Odhod s kolodvora v Gorici ob: 14-, 15-,* 16.30, 17.30,* 19.10, in 20.* uri- Odhod z Oslavja ob: 14.30, 16..* 17., 18.30.* 19.40 in 20.30*. *) Vozi do gornjega konca Oslavja. ft J::::::::' ■■M ■ i : v. i.i:i» uspeh iiitnumiim: i»i,ai \i,\i: v rit,sni Waterpolo: Italija-Romunija 3:1 Nov jugosl. rekord Jeričevičeve Lepa afirmacija Jugoslovana Jegcrja na 400 ni prosto DEŽURNA I,EK ARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbani - Alba-nesi. Korzo Italia 31, tel. 24-34, odprta podnevi in vso noč. Dar revnim šolarjem v Sovodnjah Šolsko ravnateljstvo iz Sovodenj se zahvaljuje Janku Cotiču, ki je daroval 2.000 lir šolskemu patronatu za revne šolarje. PRIZIVNA RAZPRAVA PROTI VIDEMSKI RAZSODBI De bor Ino zad cem pr oščen ed be je p nešl lartizanskim (im sodiščem Ustavijo naj se procesi proti odporniškemu gibanju Priprave za domače slavje v Šempetru Slovenov V Šempetru Slovenov so tudi letos kot vsa druga leta že ustanovili poseben odbor, ki bo skrbel za čimbolj prijetno domače slavje, ki sovpade s praznikom Sv. Petra in Pavla. Iz vseh krajev Nadiških dolin, pa tudi iz Vičma, Gorice in drugod pridejo na ta dan v Šempeter mnogi ljudje, domačini na nakup orodja in drugih potrebščin za domače gospodarstvo, meščani pa na izlet in na dobro «gubanco», ki jo znajo samo v Šempetru Po enournem posvetovanju je beneško prizivno sodišče o-prostilo partizana Gaiottija in Borsija zaradi pomanjkanja dokazov, medtem ko je za o-stale potrdilo obsodbo videmskega porotnega sodišča. Nač Gaiottijem, Borsijem, Fantinijem in Giarettijem je videmsko sodišče izreklo sodbo in jih obsodilo na 14 let zapora, Piccinija pa na devet let, ker so 4. junija 1945. leta odpeljali mestnega stražnika Angela Chioprisa, o katerem je bilo splošno znano, da je bil zagrizen fašist. Kakor se je pozneje izvedelo, je partizansko sodišče Chioprisa že trikrat obsodilo na smrt. Po osvoboditvi so ga na njegovem stanovanju aretirali in ga odpeljali v gozd, kjer so kazen izvršili. Tri leta se o njegovi usodi ni nič vedelo; šele potem je žena z zasebnim poizvedovanjem ugotovila moževo smrt. Na razpravi v Benetkah so priče prikazale kazniva dejanja umorjenega fašista ter položaj, v katerem je bila takrat videmska kvestura. Wal-ter Clocchiatti je potrdil, da je nesel poročilo poveljnika Giarittija na kvesturo, Siva Angelo pa je izjavil, da je takrat kot voditelj političnega urada policije dal povelje partizanoma Borsiju in Gajotti-ju za aretacijo Chioprisa, da ga odpeljejo v Fojdo na izpraševanje. Državni pravdnik Cimegot-to je zahteval potrditev obsodbe, vendar je sodni zbor po temeljiti proučitvi spoznal, da partizanski borci, ki so se borili v gozdovih za svobodo proti fašizmu ne zaslužijo, da jim tako plačujejo njihove žrtve. Kljub temu pa obsodba še vedno ne predstavlja dejanja, po katerem bi lahko sodili, da se je gledanje na odporniške borce kakor tudi na vso rezistenco spremenilo. Še vedno se skuša najti kriminalna stran za dejanja, ki so bila izvršena v veliki osvobodilni borbi. Se vedno se kličejo pred sodni zbor borci, ki eo tvorci današnje republike, saj je znano, da se že dolgo časa vodijo priprave za proces proti pripadnikom bivšega briško - beneškega o-dreda- Demokratična javnost zahteva ukinitev procesov proti partizanom in prenehanje z vsakovrstnimi merami v skladu s prilikami, ki jih italijanska justica uporablja proti odporniškim gibanjem: čas je že, da se proti njim uvede samo ena mera, in sicer prenehanje vsakega kazenskega preganjanja. A B N O CORSO. 15.00: «Moja žena je za nabor«, cinemascope, T. Ewel in T. Nordh. VERDI. 15.00: « Stražnik, nadstražnik. brigadir in maršal« cinemascope, A. Sordi, E. De Filippo, G Cervi in A. Fabrizi. CENTRALE. 15.00: »Čakam te«, M. Pariš. VITTORIA. 15.00: «Stavka žena«, cinemascope v barvah, J. Craine. MODERNO. 15.00: «Daljna zemlja«, J. Stevvart, C. Cal-vet, R. Roman. TRST, 9. — V pokritem bazenu CONI je bila sinoči velika mednarodna plavalna prireditev s sodelovanjem italijanskih, jugoslovanskih, švicarskih in avstrijskih plavalcev ter waterpolo reprezentanc Italije in Romunije. Po predstavitvi vseh nastopajočih in po izročitvi šopkov rož s strani italijanskih plavalk plavalkam ostalih držav, kar so gledalci, ki so skoraj popolnoma napolnili tribune, toplo pozdravili, so bile na vrsti najprej plavalne discipline in na koncu uradno meddržavno srečanje obeh že omenjenih vvaterpolo reprezentanc. V plavalnih disciplinah do- seženi rezultati so povprečni z izjemo novega jugoslovanskega rekorda, ki ga je postavila Jeričevičeva na 100 metrov prsno s časom 1’22”2 (prejšnji rekord 1’22”8) kljub temu, da je plavala brez konkurence. Rezultati: 100 m hrbtno ženske: 1. Gontersu eiller (Šv.) 1T8”8, 2. Trittner (Avs.) 1’19”4, 3- Novotny (Avs.) 1’20”1, 4- Mar-tinelli (It.) 1’20”2, 5. Faici- ga (It.) 1 ’20”4, 6. Valle (It.) 1'20”9, 7. Stapic (Jug.) 1’22’T. 400 m prosto moški: 1. Je-ger (Jug.) 4’49"2, 2. Elmi (It-) 4'49’'3, 3. Schober (Avs.) 4’54”8, 4. Fridlir. (Šv.) 5'09”6 (nov PO 13. ETAPI K60*HE DIRKE PO iTfttlJI Albam prvi v San PeUegrinn a Gaul v splošni klasifikaciji Naš tedenski pregled (Nadaljevanje s 3. strani) ja se tudi, da bodo novi odnosi med obema državama temeljili na podlagi neodvisnosti in da novi sovjetski roditelji to poudarjajo, ker imajo pred očmi tudi zahodni svet in zahbdno delavsko gibanje. Potovanje sovjetskih voditeljev v Beograd pred enim letom je bilo prvi javni ko rak, da razčistijo napake in odstranijo posledice pogubne Stalinove politike, ki jo jasno razkrinkuje nedavno objavljeno poročilo, ki ga je imel Hruščev na XX. kongresu KP SZ. Zato je tudi razumljivo veliko navdušenje, s katerim sovjetsko ljudstvo pozdravlja maršala Tita, kjer koli se pojavi. Titov obisk v Mosfcui je za sovjetsko ljudstvo jasen dokaz, da je preteklost mrtva in da se začenja nova doba ter da bodo sedanji razgovori odločilno vplivali na Sovjetsko zvezo na podlagi enakopravnega sodelovanja, Ti razgovori pa bodo tudi nov prispevek k u-reditvi vprašanj v Evropi zaradi vloge, ki jo imata obe državi, in zaradi ugleda, ki ga Jugoslavija uživa v sve tu. Kakor pred dnevi Eisen-hotoer, je tudi ameriški zunanji minister Dulles poudaril, da je bil maršal Tito deležen v Sovjetski zvezi tako prisrčnega sprejema prav zaradi tega, ker je znal ohraniti neodvisnost svoje države. Končno bodo moskovski razgovori pozitivno vpliva Ii tudi na enakopravno sodelovanje socialističnih sil v svetu v današnjih pogojih in to sodelovanje v veliko ko-1, rist za utrditev miru in socializma. Danes zadnja etapa in zadnji upi Magnija na roza majico SAN PELLEGRINO, 9. — V današnji 19. in predzadnji etapi «G;ra» Trento - San Pei-legrino je zmagal v finalnem sprintu Albani, ki je 191 km dolgo progo prevozil v času 4.53T7”. Startalo je 43 kolesarjev, to je vseh 41, ki so včeraj prišli na cilj v regularnem casu m povrhu se De Santi in Caine-ro, ki sta prišla včeraj na cilj izven maksimalnega časa, a sta bila kljub temu ponovno vključena v dirko. Prvih 40 km je bil tempo precej počasen. manj kot 34 km na uro. Nagrado na letečem cilju v Riva del Garda je pobral Ruiz, roza majica Gau! pa je vozil med prvimi v skupini. V bližini Limone sta potegnila Ulia-na in Filippi, katerega je dohitel Sorgeloos. Nato so vstopili v akcijo Baffi, Scudella-ro in Pintarelli. Gaul je vse te poskuse skrbno nadzoroval. Tedaj je potegni! Favero, katerega pa sta pri Garganu dohitela Tognaccini in Chiarlo-ne. Kmalu sta se pridružila še Albani i;i Giudici. Pri Gardo-nu sta prvi petorici začela slediti Guerrini in Pad-jvan. Medtem je začelo močno deževati. Leteči cilj v Salo je osvojil Albani. Povprečna hitrost se je nekoliko zvišala. Po ponesrečenem poskusu Guerri-nija in Radovana so začeli slediti ubežnikom Bartolozzi, Sorgeloos in Couvreur. Pri Ga-vardu je imela vodeča peto-rica l’5o” naskoka pred zasledujočo trojico in 2’20” prel glavnino. Skozi Brescio je vozil prvi Albani, glavnina z roza majico pa je imela 2’45'” zaostanka. V tem trenutku je vstopil v akcijo Magni, ki si je z nenadnim potegom zagotovil 50 m prednosti. Toda roza majica se ni pustil presenetiti in se mu je takoj približal. Ko je Magni spoznal, da ne more nic proti Gaulu je odnehal, medtem ko je vodilna petorica nadaljevala svojo pot. V Bergamu je imela 1 ’17” naskoka pred že prej omenjeno trojico zasledovalcev, 2’18” pred Fantinijem in njegovo skupinico in 3'28” pred glavnino. Na ravnici med Bergamom in San Pel-legrinom je glavnina dohitela Fantinija in njegove, ni pa mogla uloviti vodilnih, med katerimi je na cilju zmagal Albani. Jutri je na vrsti zadnja etapa in zadnja priložnost za Magnija. da sleče Gaulu roza majico. Toda izgledov nima velikih, kajti Gaul je danes pokazal, da je budno na straži. Vrstni red na cilju 19. etape Trento - San Pellegrino (191 km): 1. Albani v času 4.53 17”, 2. Favero isti čas, 3. Tognaccini i. č. 4. Giudici 4.53’20”, 5. Chiarlone 4.53’24”, 6. Couvreur 4.55’9”v5. Sorgeloos i. c., 8. Bartolozzi i. č., 9. Piazza 4.55’46”, 10. Benedetti-.4.55’55”, 11. Ba-rozzi, 12. Uliana 4.55 58”, sledijo 13. Monti, 14. Guerrini, 13. Padovan, 16. Fantini, 17. De Santi, 18. Gaggero, 19. Co-letto Angelo, 20. Zamboni, 22. Maule, 23. Godio, nato vsi ostali razen Filippija. Splošna klasifikacija po 19. etapi: 1. Gaul 98.26'03”, 2. Magni 3’27”, 3. Coletto Ag. 6’53”, 4. Maule 7 25”, 5. Moser 7’30”, 6. Fantini 8’46”, 7. Brankart 9’21”, 8. Monti 10’54', 9. Bartolozzi 18’14”, 10. Couvreur 18'41”, 11. Gaggero 27’33”, 12. Padovan 28T8”, 13. VVagtmans 31’40”, 14. Sorgeloos 42’22”, 13. Giudici 45’54”, 16. Baffi 1.08’46”, 17. Albani 1.16 30", 18. Benedetti 1.18’37”, 19. DE SANTI 1.23’38", 20. Scudellaro 1.27’48”. švicarski rekord), 5. Fernan-delli (It.) 5’27”7. 200 m prsno moški: 1. Laz-zari (It.) 2’44”8, 2. Grilz (It.) 2’44”9, 3. Masteri (It.) 2’48”8, 4. Sacchi (It.) 2’49"8, 5. A-lessio (It.) 2’54”8. Jugoslovan Pandur ni star-tal. 100 m prosto ženske: 1. Valle (It.) 1’08”9, 2. Novotny (Avs) 1’10”5. 3- Mežnar (Jug.) 1’12”1, 4. Dakupil (Avs.) 1’14”8, 5. Martinelli (It.) 1’14”8. Vmesne točke programa so izpolnili mladinci in na koncu Tržačana Ghetz in Ca-priella z ekshibicijskimi skoki z 10 m, za katere sta bila deležna velikih aplavzov. Sledila je mednarodna vaterpolo tekma med reprezentancama Italije in Romunije. Ko sta se ekipi z jugoslovanskim sodnikom Vučetičem na sredi postrojili ob bazenu sta bili najprej odigrani romunska in italijanska himna, nakar se je po medsebojnem pozdravu in izročitvi cvetja ter zastavic začela tekma, ki se je končala z zasluženo zmago Italije z rezultatom 3:1 (2:0). Reprezetnanci sta nastopili v naslednjih postavah: Italija: Marcotulli, Rubini, Marciani, Gionta, Dannerlein, Pedersoli, Pucci. Romunija: Deutsch, Hospo- dar. Zahan, Simon, Nagy, Bor di, Szabo. V prvem delu sta dosegla gole za Italijo Dannerlein v 6’55” in Pucci v 9'32”. V dru- I gem delu so Italijani najprej z Danneileinom v 2’08” povišali razliko na tri gole, v 8’42" pa je zmanjšal razliko kapetan romunske ekipe Hospodar. Italijani so prekašali svoje nasprotnike tako v plavanju kot v tehniki ravnanja z žogo Bili so tudi močnejši v obrambi. Romuni so pokazali manj kot se je pričakovalo. Jugoslovanski sodnik Vučetič je sodil precizno in objektivno. Danes zvečer se bosta reprezentanci ponovno srečali v prijateljskem dvoboju, ostali del programa pa bodo dopolnile plavalne točke z mednarodno udeležbo. Košarka v Pragi PRAGA, 9. — V nadaljevanju evropskega košarkarskega prvenstva za ženske so bile danes odigrane naslednje tekme: Švica - Škotska 63:50, Danska-Nemčija 34:30, Romunija - Holandska 61:49, Poljska - Avstrija 92:44. TENIS MANCHESTER, 9. — V finalu teniškega prvenstva severne Anglije, je danes Drob-ny presenetil z zmago nad Avstralcem Hoadom z rezultatom 2:6, 6:3, 7:5. OOgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Trst Kino v Križu predvaja danes 10. t. m. ob 16. uri film: POSLEDNJI MOST KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes 10. t-ob 17. uri in v ponedeljek 11. t. m. ob 17. uri Lux barvni film: TEODORA letni kino vŠkedilij predvaja danes 10. t- m-v zaprtem prostoru ° 16. uri in ob 20.30 na prostem Universal Mm- V ponedeljek 11. *• Jfj ob 18.30 uri Rep“blie barvni film: CIGANKA Igrajo: George Sand»rs Jannette Mac Donald 1» Nelson Eddy NOGOMET Macžarska-Portugatska 2:2 LIZBONA, 9. — Pred 60.000 gledalci se je današnja nogometna tekma med Madžarsko in Portugalsko končala neodločeno 2:2 (0:1). V prvem polčasu so v polju prevladovali Madžari, ki pa so Pili pred golom zelo neodločni. 1. minuto pred koncem so prišli v vodstvo domači. Vratar liku je izgubil žogo, katero je srednji napadalec Portugalske A-guas porinil v mrežo. Madžari so izenačili v 6’ drugega polčasa s Kocsisem. 7’ nato je branilec Lantos z ostrim strelom s 25 m povedel Madžare v vodstvo. Domači so izenačili v 20’ s Vasquesom nakar so se zaprli v obrambo in obdržali rezultat. Kine na Cnčinffll predvaja danes 10. t. m. z začetkom ob 15. uri v zaprtem prostoru in v ponedeljek 11. t. m. ob 1*- u Cinemascope barvni film: Vitezi okrogle mize ROBERT TAYLOR, AVA GARDNER in MEL FERR£B Zelo velik uspeh! Danes 10. t. m. bo otvoritev kina na prostem ob s filmom: HčITKateHari * iz- igrajo: MILLY VITALE in FRANK LATIMORE Pustolovsko življenje vohunke, ki tvega iz ljubezni ustrelitev. V ponedeljek 11. t. m. predvaja isti film ob 20.30 urf RADIO SOSSI - OPČINE - TRG MONTE RE k - PRI ŠOLI - TELEFON 21154 - 21155 Prodaja radio in televizijskih aparatov najboljših znamk z enoletnim jamstvom. Za gostilne in druge javne lokale znaten popust Izvršujemo vsa popravila in dajemo enoletno jamstvo. Pri nakupu novih, prevzamemo stare aparate pod najboljšimi pogoji. PRODAJA PO NAJ-NIZJIH OBROKIH V l/ašnm interesu, prodno nabavite apdta^ obiščite našo trgovino! 0000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000.30000600000000000000OOOOO' Vladimir Bartol« MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretjaknjiga) Romantika in platonika sredi vojne 97. = Četrto poglavje« Alamut: privid, spočetje, rojstvo in usoda Zmaja «H. b. S. 30.IX. 38. — Sinoči je počila napetost, možje so se v Miinchenu sporazumeli. Na račun CSR, toda mir je bil zaenkrat ohranjen. — Vse te zadnje dneve sem popolnoma pozabil, da je izšel moj veliki tekst, da me je moj demon le privedel do njega, da sem po 11 letih zagrizene borbe le ostvaril svoj načrt. Razpoloženje je bilo grozno. Jaz nisem smel oditi, čeprav sem čutil, da bi vse propadlo, da bi bil ogoljufan za svoje delo, morda da bi tik pred rojstvom velike slovenske kulture, ki bi vstopila v svet, slovenski narod propadel. — Zdaj, kljub vsemu, veliko olajšanje. Nekoč, da, pred 10, 8 leti bi bil razočaran. Takrat nisem imel še ničesar izgubiti. — Moja odpornost je bila po realizaciji tako obsežne zamisli zrahljana, trenutno, demon j» zasanjal, in jaz, nebogljen brez njega, sem ostal sam. Zdaj bo treba misliti na «Ibn Tahirjeva potovanja«. Potem na »Hasanovo smrt«. — Spet bo zaplalo življenje, spet se bo začelo delo. Spet se bo, upam, strahoma upam, oglasil demon. Občutek imam, da sem jadrnica sredi morja v brezveterju. Vsa jadra so upadla, čakam. Ko bo spet potegnila sapa, moj bog, to bo spet veselje. Spet nemir, spet svet, spet novo življenje, nove izkušnje. Zdaj jnora priti čas potovanja. Zdaj čutim, da sem še mlad. Da je še mnogo spečih sil v meni. Hasan je zaživel in stopil v svet. Nihče več ga ne more izbrisati. Dš., to je silna, velika zmaga. Omnia in numero et mensura. —» Komentar k beležki: Da bi zbral potrebne izkušnje za drugi del trilogije o Alamutu, za «Ibn Tahirjeva potovanja«, sem se mislil vkrcati na kako tovorno ladjo v Dalmaciji in odpotovati z ostankom honorarja in z novim predujmom na Bližnji in Srednji vzhod. Toda fašistična diktatorja sta grozila z vojno in zato »nisem smel oditi«, ker bi bilo sramotno, da bi slovenski pisatelj zapustil svoj narod, ko je ta v nevarnosti. Napetost tistih dni tik pred Mttnchenom je bila grozna in zato sem sprejel tudi jaz prvi trenutek kapitulacijo v Miin-chenu kot olajšanje. Toda že naslednji dnevi so me poučili, da je Evropa prišla iz dežja pod kap. Prenehal sem misliti na odhod iz države, a tudi, da bi nadaljeval s trilogijo, za katero bi bil moral zbrati material zunaj meja. Napravil sem pisateljski kompromis: zatekel sem se ponovno v Kamnik in se lotil pisanja romana »čudež na vasi«. In ker me že več let niso klicali na orožne vaje, sem zaslutil, da so pri mojih večnih selitvah izgubili moj naslov. Javil sem se iz Kamnika vojaški komandi in bil nato trikrat zapored klican na vežbe, dokler me pri zadnjem vpoklicu m zalotila v Bosanskem Brodu vojna vihra. 27. Beležka: «8.XI.38. Značilno za razpoloženje v javnosti glede Alainuta je to, kar mi je včeraj povedala M. K. o dekletih v Domu visokošolk: Vse zapovrstjo požirajo roman. Toda druga drugo sprašujejo, kaj katera misli o njem. In nobena si ne upa izreči svoje sodbe. Vsaka se boji, da bi se blamirala. Prva kritika utegne biti odločilna za daljšo dobo. In ta, zelo se bojim, ne bo pozitivna, čujem, da oba Pr jeva strahovito zabavljata čezme. M i je žal, da je napisala ono o priliki Al Arafa. Zbrala sta okrog sebe kup mladih ljudi (visokošolk), ki vsi z isto besnostjo in j sovraštvom bijejo po meni. Ž. je zadnjič prišel od njihove mize (v kavarni) k moji, povedal, kako so govorili o Alamutu, da je šund,... in hotel s tem pokazati svoje posebno junaštvo, da je kljub temu prisedel k meni... » Moja bojazen glede prve kritike, ki bi vplivala na popolnoma dezorlentirano javnost, ki je roman sicer požirala, a je spričo nečesa v slovenski literaturi tako popolnoma novega vendar pričakovala poučitve iz pristojnih ust, se je izkazala za neupravičeno. V Kulturnem pregledu »Jutra« je izšla 16.XI. 1938 izpod peresa njegovega urednika toplo pisana, priznavalna in inteligentna ocena, ki je kakor svetel žarek posijala v avtorjevo spričo tihe in zagrizene kampanje zoper roman za-mračeno srce. Božidar Borko, ta najbolj tihi, najbolj skromni, najbolj nesebični in obenem najbolj razgledani mentor vseh slovanskih literatur, posredovalec drugim slovanskim narodom naše, nam njihove literature, ki sega s svojimi prikazi tudi v ostalo evropsko in svetovno slovstvo, mi je letos, ko slavi svojo šestdesetletnico, izrazil svojo kar najodločnejšo željo, da se o njegovem jubileju ne piše. In kakor mi je žal, se moram ravnati po prijateljevi želji, ki naj mi bo sveta. Vendar ni bila ta recenzija prva. Nekaj dni prej (12.XI. 1938) je objavil dr. Milan Rakočevič, Črnogorec, v beograjski «Pravdi« obsežno oceno z malce za avtorja nevarnim naslovom «Ničeizam Vladimira Bartola«, ki izraža avtorju Alamuta sicer najvišje priznanje, je inteligentno napisana, a gre vendarle mimo nekaterih bistvenih stvari dela. Neopaženo je namreč ostalo, da avtor v romanu ne govori skozi usta nikogar, razen morda kdaj skozi izkušnje Ibn Tahirja, in da ima modrovanje fedaijev vrh obzidja trdnjave prav tako svoj prav, kakor imajo svoj prav deklice v vrtovih ali Hasan vrh stolpa. ooo čita' Zmota verskih gorečnežev ali naivnost deklic se izkaze ^o telju šele v primerjanju z dejstvi, s Hasanovo zavestno’ in prevaro. Avtor je samo kronist njihovih čustev, hJ saflio bolečin in dvomov, njihovih misli in dejanj, kakor Je tihi prisostvovalec pogovorom misijonarjev in učiteljev, . ^ nastopajo v javnosti ali zasebno. Če bi stal avtor “ »ničeanskem« stališču, potem bi bil moral «zaničevati v-žico«, kakor jo zaničuje Hasan. Kdo so v Alamutu Pre r3jU, nikl »množice«? Nedvomno mladi gorečneži, dekleta v v vojaki, učitelji itd. A glej zlomka! Kaj niso v roman«v p ti zaslepljenci, ti mladi gorečneži in ta mlada d . e ’ ez-služijo ciljem, ki jih ne poznajo, prikazani z največjo h jjjl nijo in najbolj sončno! če bi bil pisal delo «ničeanec«, pe čutil do teh zaslepljencev vendar prezir! Ne, te z« j ara« Hasanove žrtve, s katerimi je čutil avtor kot s svojim1 jun in sestrami, saj se je uvrstil — pa čeprav nehote —' gjStr Tahirjem mednje, so tista obsodba Hasana in njegovega ma, ki zaleže z dejanjem več, kakor bi zalegle vse at ^jl-psovke, ki bi jih izrekel na račun vrhovnega poglavarja cev. Toda naša literarna javnost je bila takrat se z gV0-pod vplivom nesrečne Cankarjeve muze, ki je mislil P rjgv4 jem specifičnem pisateljskem karakterju, da je * nud®111 dolžnost bolj učiti kot prikazovati, neposredno s0 . naIneSt0 skozi usta svojih junakov pamet v politiki in morah, n da bi prepustil čitatelju, da to sam razbere iz sameg* ves janja. Mislim, da si je avtor ostal v tem pogledu sk° roman dosleden: čitatelj ne bo niti na enem sameI^,0 zasledil, da avtor prezira ali zapostavlja katero koli •*- v0j»K1’ Rože v vrtovih, gazela In gepard, deklice, skopljencu g9lji mladi gorečneži, podpoglavarji in učitelji in končno' ejen strašni Ibn Saba, a tudi njegovi nasprotniki, vsi so kot avtorjeve kreature njegovo polno razumevanje e0rsk‘ njegove ljubezni. In če bi bil takrat še zelo mladi crrTaS10vf! filozof in pisatelj, pisatelj dr. Rakočevič hotel že v »i označiti nekakšno avtorjevo filozofsko stališče, poterri točneje pogodil, če bi bil namesto »Ničeizem VI- &•* »Spinozizem«. /Nadaljevanje !ied