/»o*
]\'0. 109
/Imeri$k/i Domovi^/i
{%: um E
"■ mi
AMCRICAN IN SPIRIT K>R€IGN IN LANGUAGE ONLY
'sa:
v y '	V-	'•
Serving Chleaga, Milwaukeii, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORN^NG^NGV^SPAPCB
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenia, »jr, Pueblo, EockSprings
CLEVELAND. OHIO, TUESDAY MORNING. AUGUST 1, 1978
LETO LXXX — vol. LXXX

Kajenje na sploino škodljive ženskam enako kol moškim
Preiskave zadnjih let so dognale, da je kajenje na splošno enako škodljivo o-bema spoloma, toda ženskam je v določenih okoliščinah nevarnejše. WASHINGTON, D.C. — Tajnik za zdravstvo, prosveto in socialno skrbstvo Joseph A. Calif ano Jr. je pretekli teden objavil novo, deseto poročilo o nevarnosti kajenja tobaka, ki se posebej posveča nevarnosti kajenja za ženske. Leta 1964, ko je bilo objavljeno znano poročilo o kajenju kot povzročeval-cu raka na pljučih, ni bilo dovolj podatkov o škodi, ki jo kajenje tobaka povzroča pri ženskah. Od tedaj je bilo dovolj Priložnosti za dodatne študije, katerih dognanja so v sedanjem Poročilu.
Kajenje povzroča ali vsaj pospešuje vrsto bolezni, poleg raka na pljučih tudi bronchitis, emphysemo in razne vrste bolezni krvnega obtoka in srca. Zadnje poročilo ugotavlja, da grozi kadilkam na splošno ista Nevarnost kot kadilcem, toda 0he so izpostavljene še posebnim nevarnostim.
Ženske, ki jemljepo pilule Proti spočetju, s kajenjem povečujejo nevarnost srčne kapi, nosečnice, ki kadijo, so v povečani nevarnosti poroda mrtvega nil zaostalega, bolnega otroka. Cim več nosečnica kadi, tem tež-le so posledice za njenega otro-kn- Poročilo trdi, da je zveza nred kajenjem nosečnice in te-^esnim ter duševnim razvojem njenega otroka.
Tobačni institut, ki brani ko-risti tobačnih plantažnikov in t°bačne industrije, je označil Poročilo zveznega tajništva o škodljivosti kajenja za “pri-stransko in polno pomanjkljivc-• •. sestavljeno v podporo o-Sebnih stališč J. M. Califana”.
Novi grobovi
Joseph R. Comely
Preteklo soboto je bil ubit v avtomobilski nesreči v severovzhodni Pensilvaniji 36 let stari Joseph R. Comely, mož Josephine, roj. Stanisa, oče JosephaI	ne bo no_
Jr., Johna in Michelle, zet
Poštarji bodo verjetno
le odobrili sporazum \
WASHINGTON, D.C. — Četudi je posvetovalni svet poštarskih unij odklonil novi triletni delovni sporazum, sta tako pošt- j na uprava kot unijsko vodstvo prepričana, da bo sporazum
Brežnjeva v So»je!iJI
Franka Stanise. Pogreb bo iz Belding-Webster pogrebnega zavoda na 175 S. Broadway, Geneva, v sredo ob 1. popoldne v Unionsville Church of Christ, nato pa na tamkajšnje pokopališče. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, od 2. do 4. pop. in od 7. do 9. zvečer.
Theresa G. Papesh V St. Alexis bolnišnici je včeraj zjutraj umrla Theresa G. Papesh, roj. Kenik v Brezovem dolu v fari Ambrus v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA pred nekako 66 leti, žena Anthonyja, mati Anthonyja, Donalda, The-rese Golden, Dorothy Gotch, Margaret Billick (Columbus, O.) in pok. Josepha, 14-krat stara mati, sestra Mary, Rudol-pha, Franka, Johna, Edwarda, pok. Josepha in pok. Wiliiama. Dolga leta je bila zaposlena pri Richman Bros. Bila je članica Društva Mir št. 10 ADZ, Društva sv. Jožefa št. 146 KSKJ in Podr. št. 15 SŽZ. Pogreb bo iz
benega poštarskega štrajka.
Precej naj bi k temu pripomogla odložitev glasovanja o štrajku, ki je hotela izvesti včeraj krajevna organizacija poštarjev v New Yorku, pa ga je morala na zahtevo sodišča odložiti.
Nenadna smrt 60 let starega Člana Politbiroja, ki bi naj bil predviden za naslednika Brežnjeva. je u-stvarila novo negotovost.
i«
j Iz Clevelanda | in okolice
Smrl Kulakov* imedto SOVJETSKA ZVEZA VODI
v strateškem orožju? .
Šolski odbor hoče	\ ,
j več podatkov—
Posebna študija agencije obrambnega tajništva ZDA j £Ciski odbor je včeraj odložil trdi, da je Sovjetska zveza v 10 od 13 strateških oro- odobritev $400,000, ki jih hoče žij pred ZDA ali pa na tem, da jih prehiti. Obramb-1 no tajništvo se s to oceno ne strinja, vsaj uradno ne.
Rodezijske sile spet udarile v Mozambik
MOSKVA, ZSSR. — Fjodor Kulakov je bil s 60 leti naj mlaj-Ai med 14 člani Politbiroja, vodstva Komunistične partije ZS-| SR. V njem so splošno gledali ! naslednika bolehnega L. I. Brež-jnjeva doma in na Zahodu. Ku-; lakov je nenadno zadet od srene kapi 17. julija umrl.
1 Njegova smrt je uničila načrte o rednem nasledstvu Brež-
Rodezijske sile SO udarile V njeva kot vodilne osebe v Polit-
sosednji Mozambik m u-ničile nekaj gverilskih o-porišč, od koder so vodili napade na Rodezijo.
SALISBURY, Rod. — Črni gverilci Roberta Mugabeja, enega od vodnikov Rodezijske pa-triotične fronte, imajo svoja c-porišča v Mozambiku. Rodezijske oborožene sile so v zadnjih letih ponovno udarile preko meje in skušale ta oporišča uničiti.
Večinoma so bili ti napadi uspe-Fortunovega pogrebnega zavoda li z ozirom na postavljene cilje na 5316 Fleet Avenue v četrtek 1 napadalcev, ob 8.15 zjutraj, v cerkev sv. j Zadnji tak napad je bil lani v Lovrenca ob 9., nato na Kalva-r novembru, ko naj bi bilo uniče-rijo. Ure kropljenja so danes od nih okoli 1,200 gverilcev. Tako 7. do 9. zvečer in jutri, v sredo, je vsaj trdilo rodezijsko vladno od 2. do 5. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
Nov rekordni dohodek General Motors
Corporation
DETROIT, Mich. — General Motors Corporation je v drugem četrtletju 1978 imela 1.11 *hjona dolarjev dobička, 1% ^ee kot v prvih treh mesecih eta. To je nov rekordni doho-ki je spravil to družbo na Prvo mesto vseh podjetij ne le v ;DA, ampak na vsem svetu. Na rugem mestu je Exxon, na retjem pa Royal Dutch.
Arafat napadel Carterja
^ HAVANA, Kuba. — Vodnik alestinske osvobodilne organi-2acije Yassir Arafat je tu na Vetovnem festivalu mladine h študentov” napadel predsed-ZDA, ki se sicer tako vneto „ V2erna za človekove pravice, vm°lči pa k njihovemu kršenju lužnem Libanonu”, kjer naj bili Izraelci pokončali na ti-°Ce libanonskih civilistov.
Whitlam iz politike
SYDNEY, Avstral. — Bivši j reclsednik vlade in vodnik de-^avske stranke Gugh Whitlam, bj je bil leta 1957 zrinjen z o-v asti> se je sedaj umaknil iz po-^e, četudi ima šele 63 let, in aPovedal, da se bo posvetil pi-knjig.
Muslimani na Filipinih raztegujejo napade
MANILA, Filip. — Musliman-
verni tečaj 12. maja >1926, je imel nesrečo pri svojem drugem :ŠMh medcelinskih raket.
poletu dve leti kasneje z zrako-
poročilo.
Sedanji napad naj bi se začel v nedeljo in se včeraj nadaljeval. Pri njem naj bi kot v preteklosti sodelovala vojna letala.
To je prvi napad, odkar je prišlo v Rodeziji do “notranjega'plovom Italia. Ker je sam prvi ski uporniki, ki so se že ponov- 'sporazuma” in so bili'v vodstvo odletel z ledene plošče “na pri-no “pomirili” z vlado, so razširi- države sprejeti trije črni vod-(zadevanje” ostalih ponesrečen-li svoje nastope v preteklih ted- niki. Novo državno vodstvo je cev in ker so ga obdolžili, da je nih na nova področja Južnih Fi- pozvalo Patriotično fronto, naj zakrivil nesrečo, je bil odstav-lipinov.	konča svoje bojevanje, ker je Ijen.
biroju in v vodstvu Sovjetske zveze. Zahodni opazovalci, ki so napovedovali, da bo Kulakov prevzel mesto Brežnjeva tekom prihodnjih nekaj let vsaj začasno, če ne za daljšo dobo, sedaj tehtajo novi položaj in posledice smrti Kulakova za Zahod.
Kot naslednike Brežnjeva vi-
De-
WASHINGTCN, D.C.
fense Nuclear Agency, ustanova vj.]0 medcelinskih raket in bomb-
Ocramcnega tajnžšva, je pedala nfkov, v sposobnosti kopnih med-poročilo o študiju odnosov stra- celinskih raket za uničenje sov-teškega orožja ZDA in Z;:R. V ražnifcevih medcelinskih raket v njem precenjuje posameure si-	oporiščih in v sposobnosti
stame orožja in prihaja do odgovoriti učinkovito po presta-zaključka, da je Sovjetska zve- nem prvem napadu, za v 10 od 13 orožij, ki jih studi- Poročilo krije razdobje od ja obravnava, na tem, da ZDA 1960) ko so bPe ZDA vodilne v prehiti ali pa jih j-e celo že pre- vseh orožnih sistemih, pa do le-hitela. ZDA za enkrat še vodijo ta 1932, ko bodo Sovjeti vodilni v medcelinskih raketah z -več- v tq ccj jg oro:mih sistemov, bombnimi glavami in v strate- ZDA bodo obdržale leta 1982 ških bombnixih, a še tu se Sov- prednost 3:1 v celotnem številu jetska zveza prizadeva, da bi jedrskega orožja, najbolj spre-ZDA čim preje ujela.	! daj so ZDA v medcelinskih ra-
Poročilo je pripravila Santa Fe ketah v jedrskih podmornicah. Corporation iz Alexandrie, Va., kjer pa naj bi se Rusi resno prize Defense Nuclear Agency, a-, zadevali za razvoj večbembne gencijo Obrambnega tajništva, glave, ki bi bila uporabna na ki je odgovorna za jedrsko oroz- medcelinskih raketah v niiho-
---„—	13e- Poročilo je po vesteh iz Ob- yjk jedrskh podmornicah, pa so
dijo sedaj 64 let starega Jurija ! rambnega tajništva vznemirilo ge d'aleg od ciija<
Andropova, vodnika sovjetske vlado, ki se boji, da bi utegnilo j Leta 1982 bodo Rusi verjetno tajne policije, 55 let starega spodkopati v Kongresu in v jav- j:rn,eli v rabi že novo SS-11 med-Grigorija Romanova, partijske- dosti podporo za sedanja poga- celinsko raketo na kopnem, ki ga vodnika iz Leningrada, ter 3ania m Zf! bližajoči se sporazum jj. naj lyia sposobna ponesti vo-Vladimirja Ščerbinskega, 60 let s Sovjetsko zvezo o omejitvi drkovo bombo z jačino do 2 me-starega vodnika partije v Ukra- jedrskega strateškega orožja. galon, Rusi naj bi imeli tudi jini.	I N Obrambnem, tajništvu pri- prednost v sposobnosti za uni-
-------o-----	J znajo poročilu njegovo akadem- čenie nasprotnikovih raket v
sko vrednost, pa izjavljajo,- da utrjenih silosih. Poročilo govori ne kaže stališč vojaških vodnikov ZDA. Ti sodijo, da prednost sovjetskih medcelinskih raket v potisni sili odtehtata kakovost in večja točnost ameri-
Gen. Umberto Nobile omrl star 93 let
RIM, It. — Gen. Umberto Nobile, ki je kot prvi preletel Se-
; Poročilo pravi, da je Sovjetska zveza v 60-ih letih dosegla enakost v številu kopnih medcelinskih raket in v-večbcmlbnih glavah za te, v teži, ki jo lahko medcelinske rakete z oporišč na kopnem ponesejo na sovražne cilje
Islamske- države južne in “cilj boja dosežen”, saj bo dobi-| Šele po drugi svetovni vojni j in v skupni vsoti eksplozivne mo-Prednje Azije pritiskajo na Fi-	la Rodezija s koncem leta vlado	so mu vrnili generalski čin, na-
lipine, naj se pomirijo z islam-	črne večine. Poziv je ostal brez	kar pa se je dal upokojiti in se
skimi upprniki, zato pričakuje-	odmeva in boj se nadaljuje z	po kratkem nastopu v politiki
jo, da bo skoraj prišlo do novih	vso ljutostjo, ko ji nasprotujoči	umaknil iz javnosti. Napisal je j kost ah	celo prednost	na	področ-
med uporniki in	črni skupini hočeta priboriti	vrsto knjig, v katerih je skušal | jih.	kot	je	število	raket	v	jedr-
ci medcelinskih raket, kopnih in onih v podmornicah.
Zdaj so Sovjeti dosegli ena-
razgovorov vlado v Manili.
vodstvo v novi vladi Rodezije. opravičiti svoja dejanja.
tkih podmornicah, celotno šte-
RAZHOD LR KITAJSKE IN ALBANIJE JE SPROŽIL ISKANJE NOVIH STIKOV MED ALBANIJO IN ZAHODOM, PA TUDI MED ALBANIJO IN S0VJETIJ0
bremenski prerok
^jše. Naj višja temperatura 82 . (28 C). Verjetnost dežja 20% anes in jutri.	/ i
Albanija je majhna in zaostala država na zahodnem Balkanu, soseda Jugoslavije in Grčije, nastala na pritisk Avstro-Ogrske po prvi balkanski vojni Dunaj, ki je bil tedaj v sporu z Beogradom, ni maral pustiti Srbiji dostopa do morja preko Albanije, ki je bila v srednjem veku del Srbije vse tja do osvojitve po Turkih.
Med obema velikima vojnama je prišla Albanija pod vpliv Italije, ki jo je uporabljala za pritisk na Jugoslavijo in Grčijo. Ob koncu druge svetovne vojne so se podobno kot v Jugoslaviji polastili tudi v Albaniji oblasti komunisti. Komunistična režima v obeh državah sta tesno sodelovala in Jugoslavija je dajala kljub svoji lastni stiski v onih letih obilno pomoč Albaniji. Tega je bilo konec, ko je prišlo do spora med Stalinom in Titom ter je bila SFR Jugoslavija pognana iz Ko-minforma. Albanija je postala tedaj naj zvestejši zaveznik Stalina v boju proti Titovi Jugoslaviji.	_	___ „
V naslednjih letih je dobivala Albanija obsežno gospodarsko pomoč iz Sovjetske zveze, zato pa je tej odstopila otoček Saseno v Valonskem zalivu za pomorsko oporišče. Enver Hodža, vodnik komunističnega režima v Albaniji, je bil najzagrizenejši sovražnik Jugoslavije in naj doslednejši stalinist.
Ko je po Stalinovi smrti prišel na vodstvo v Sovjetski zvezi Hruščev ter začel opuščati najhujše zlorabe stalini-stinega sistema in končno tega samega razkril z obsežnim govorom na seji Centralnega komiteta Komunistične partije ZSSR, je to sprožilo v Tirani hudo nejevoljo. Podobno nejevoljo je nov režim v Moskvi povzročil tudi v Pekingu. Tako je naravno prišlo med Tirano in Pekingom do sporazuma in zavezništva.
Moskva je udarjala po Tirani, ko je hotela udariti po Pekingu, dokler spor med njo in Pekingom še ni bil očit, Peking pa je odgovarjal z 'napadi na Beograd, pa mislil pri tem Moskvo, katera se je
po Stalinovi smrti na prizadevanje Hruščeva pomirila z Beogradom.
Albanija je bila od leta 1961 pa doslej edini zevznik LR Kitajske v Evropi, sedaj sta se ti dokončno razšli in Tirana je koncem tedna objavila obsežno pismo, v katerem podrobno razlaga, kako je do preloma prišlo.
V dolgi dobi zavezništva je LR Kitajska dala skupnd po ameriških računih okoli 5' bilijonov dolarjev gospodarske pomoči. Te sedaj ne bo več in Albanija se bo nujno znašla v hudi gospodarski stiski. Da se bo pri tem razgledovala po novih prijateljih in podpornikih, je razumljivo. V Pekingu ne izključujejo možnosti, da bi se Tirana pobotala z Moskvo, če bi ji ta nudila večjo gospodarsko pomoč. V talem slučaju bi Tirana verjetno Moskvi zopet dovolila uperabo otoka Saseno za oporišči sovjetski vojni mornarici, :<ot je to bilo med leti 1948 in :961.
Taka ponovna povezava Albanije in Sovjetske zveze pa
ne bi šla na noben način v račun Zahoda, pa tudi ne v račun Jugoslavije. Jugoslavija pri tem ne more storiti veliko, ker so v Tirani na Beograd hudi ne le iz partijskih, ampak tudi iz nacionalnih vzrokov, jezi jih tudi novo prijateljstvo med Beogradom in Pekingom, do katerega je prišlo po Maovi smrti in katero je posebno očito po lanskem obisku Tita v Pekingu.
Albanija ima stare vezi z Italijo, članico NATO, ki bi lahko posredovala pri svojih zaveznikih boljše stike z Albanijo in morda tudi za gospodarsko pomoč, če bi jo na ta način mogla držati pred povezavo s Sovjetsko zvezo. V te načrte so vključene tudi ZDA, ki bi rade Albanijo o-hranile vsaj nevtralno, kot je bila doslej kot zaveznica LR Kitajske, če jo že ne morejo pridobiti na svojo stran. Enver Hodža je eden najbolj zagrizenih in pravovernih komunistov Stalinove zvrsti.
Naslednji tedni , utegnejo biti v zvezi z Albanijo zelo zanimivi in morda tudi ne brez kakih presenečenj.
tudi o boljši sovjetski odrambi pred jedrskim napadom.
----o—--
Zadnje vesti
DETROIT, Midi. — Mestni avtobusi, ki jih uporablja dnevno preko 180,000 ljudi, so obstali, ko so začeli mehaniki opolnoči stavko.
CHICAGO, 111.— Narodna zveza raznašalcev pošte je včeraj na svoji konvenciji tu odklonila pretekli mesec doseženi sporazum o novi triletni kolektivni delovni pogodbi. Unijski vodniki pravijo, da to glasovanje ni obvezno, da pa utegne imeti večji vpliv na splošno glasovanje o novem sporazumu.
TOKIO, Jap. — Ameriški dolar je na japonskem denarnem trgu včeraj zdrsel na 188 jenov, kar je nov najnižji tečaj po drugi svetovni vojni. Zlato je na londonskem trgu doseglo včeraj novo redordno ceno $204.12 za unčo.
MOSKVA, ZSSR. — Kristina Onassis se je včeraj poročila civilno s sovjetskim državljanom Sergijem Kausovim. Nihče od nevestinih sorodnikov ni bil navzoč, bila pa je tam ženinova mati, pri kateri v stanovanju v Moskvi bo novil par živel, dokler ne najde lastnega stanovanja. Novopo-' ročenca sta se podala na dvotedensko poročno potova-j nje v Sibirijo.
WASHINGTON, D.C. —Držav-tajhištvo je prvič javno
dr. C. W. Leftwich kot plačilo stroškov v prvih mesecih dela njegovega oddelka za končanje segregacije šol v Clevelandu. Predsednik odbora A. Pinkney je izjavil po seji odbora, da bo odbor denar odobril, kakor hitro bo imel v rokah dodatne podatke in pojasnila.
Sodišče odložilo odredbo F. Battistija—
Prizivno sedišče ZDA je odložilo izvedbo odredba zveznega sodnika F. Batistija državnemu avditorju Ohia, da izplača 14.4 milijonov dolarjev državnih sredstev za nabavo avtobusov za prevoz šolarjev v Clevelandu. Ko smo že v avgustu, še vedno ni gotovo, ali bodo začeli šolsko leto v rednem času in ali bodo začeli prevažati šolarje ali ne. Zaenkrat ni za to niti avtobusov niti izvežbanih voznikov za nje. Zopet pred volivce—
Komisija okraja Cuyahoga je sklenila v novembru znova predložiti posebno davčno naklado za zdravstvo in socialno skrbstvo 3.3 tisočinke, ki so jo volivci v juniju odklonili. Naklada naj bi prinesla 27.1 milijonov dolarjev letno.
Kampanja za odpoklic In proti njemu živahnejša—
Nasprotniki župana D. J. Ku-cinicha so pospešili svojo propagando za njegov odpoklic, on in njegovi podporniki pa svoj napor za ponovno in povečano podporo županu med volivci Clevelanda. Nihče se ne upa prav napovedovati izida volitev, ki so določene za 13. avgust, za ki so določene za 13, avgust. Za enkrat naj bi bili izgledi 50:50. Zadušnica—
V četrtek, 3. avgusta, bo v cerkvi sv. Vida ob 6.30 zjutraj sv. maša za pok. Margaret Yartz ob 14. obletnici njene smrti.
Libanonska vojska
bo šla na mejo Izraela
BEJRUT, Lib. — Vlada je objavila svojo namero poslati enote nove državne vojske v južni del Libanona, kjer bi naj vzdrževale red in čuvale mejo proti Izraelu skupaj s četami Združenih narodov.
PARIZ, Fr. — Ko je francoska policija včeraj pripravila terorista, ki je vdrl v poslopje poslaništva Iraka in tam držal več ur osem talcev, do predaje in ga hotela odvesti, so nenadno začeli na njo in na njenega jetnika streljati iraški stražniki. En francoski policijski častnik in en stražar iraškega poslaništva sta bila mrtva, nekaj drugih oseb pa ranjenih. Nastop stražarje v iraškega poslaništva je “nera-
zumljiv” in v nasprotju z mednarodnimi določili, je izjavil načelnik pariške policije, kritiziralo egiptskega predsed- MOSKVA, ZSSR. — Tajna poli-
no
nika Sadata zaradi njegove zavrnitve nadaljnih neposrednih razgovorov z Izraelom. Državni tajnik Vanče bo kljub temu odletel prihodnjo soboto na Srednji vzhod in v osebnih razgovorih z Izraelcem Beginom in Egipčanom Sadatom dognati točen položaj, nakar bo vlada ZDA sklepala o moiebitnih novih korakih pri iskanju miru na Srednjem vzhodu.	j
cija je včeraj pet ur zasliševala F. J. Cravvforda, zastopnika International Harvester, v zaporu Lefortovo, kamor ga je pozvala. Po vrnitvi v poslaništvo ZDA je izjavil, da so v glavnem ponavljali stara vprašanja. Naročili so mu, da se danes vrne k nadaljevanju zasliševanj. Dolžijo ga nezakonitega posla z devizami, kar pa on odločno zanikava.
Ameriška Domovina
/»•/vi t inu— moa'ir
Kot Broz Tito SO se tudi drugi vodniki komunistič- Ških Slovencev s sodelovanjem
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
James V. Debevec — Owner, Publisher
Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July
NAROČNINA:
Združene države:
S28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesečo Kanada in dežele izven Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3' mesece Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year.
nih držav, zlasti Poljak Gierek in Madžar Kadar, pomi-rili^s Cerkvijo in se šli poklonit njenemu poglavarju v. Večno mesto, v prepričanju, da je to dobro in koristno za nje in njihove režime.
Kadarkoli premišljujemo o vatikanski politiki, o politiki Katoliške cerkve, ne smemo pozabiti, da ima ta za seboj dvatisočletno skušnjo. Rodila se je t mogočni Rim-ski državi, ki je krščanstvo skušala zatreti z vsemi raz-položljivimi sredstvi, pa je v tem boju po manj kot 300 lean podlegla. Bila je v boju z drugimi mogočnimi cesar-stvi in kraljestvi, katerih ni več, ona pa je obstala ter je večja m močnejša kot kdajkoli.
Second Class Postage Paid at Cleveland, OMo

No. 109 Tuesday, Aug. 1, 1978
Vatikan išče izboljšanje položaja katoličanov v komunističnih državah
ii.
Temelj za novo “vzhodno politiko” Vatikana je položil papež Janez XXIII. v prepričanju, da pri tedanjem položaju odprt, neposreden in trdovraten boj s komunističnimi silami ustvarja številne mučence in pričevalce za Kristusa, pa sta v ja istočasno milijone vernih jv težke preskušnje, ki jih prenekateri ne prestanejo uspešno. Odločil se je zato za staro pot iz prve dobe krščanstva, ko tj ni nastopalo toliko javno, ko je mirno iskalo novih pripadnikov in v manj kot 300 letih pridobilo toliko vernikov, da je cesar Konstantin Veliki priznal^ krščanstvu polno versko svobodo in ga na smrtni postelji sprejel tudi sam.	_
Ljudje v komunističnem svetu, ki gredo jkozi komunistični vzgojni sistem in so izpostavljeni vsakdanji, brezverski in protiverski komunistični propagandi, postopno začutijo duhovno praznoto in se začno ozirati o-koli sebe in iskati svojemu življenju stvarni smoter m vsebino. Krščanstvo je duhovno enako močno, kot je bilo v svojem začetku, njegov nauk najboljša osnova za človeško.družbo in sožitje ljudi.
Papež Janez XXIII. je sprejel hčerko in zeta sovjetskega vodnika Nikite Hruščeva leta 1963 ter s tem pokazal novo prožnost Katoliške cerkve v odnosih do komunističnih držav. Njegov naslednik papež Pave} VI. je, četudi sicer v notranjih zadevah Cerkve nekaj konserva-tivnejši od svojega prednika, nadaljeval njegovo politiko do komunističnih držav.
Ko je v Jugoslaviji umrl kardinal Alojzij Stepinac, so v Beogradu začeli misliti na uradno pomiritev s-.Katoliško cerkvijo, ko jim je odprt boj z njo dotlej doma in v svetu toliko škodoval. S “protokolom” je Jugoslavija priznala Katoliški cerkvi omejeno svobodo in dobila obljubo, da se bo Cerkev izogibala vsaki politični dejavnosti. Predsednik Josip Broz Tito je osebno obiskal sv. očeta v Vatikanu. Trenja med Cerkvijo in državo so kljub “protokolu” ostala in se pojavljajo vedno znova v bolj ali manj vidni obliki.
Pogajanja med Vatikanom in Madžarsko so privedla do odhoda kardinala Mindszentyja iz političnega zatočišča v ameriškem poslaništvu v Budimpešti v Vatikan, od koder se kardinal ni več vrnil v svojo domovino. Vatikan je dobil pravico do imenovanja škofov na škofijah, ki so bile že leta brez njih, in Katoliška cerkev na Madžarskem je po smrti kardinala Mindszentyja dobila novega vodnika ki je režimu sprejemljiv.
Omejenejše sporazume je Vatikan sklenil z Vzhodno Nemčijo in Romunijo. Ni prišlo do nobenih dogovorov z Albanijo in Kitajsko, vendar LR Kitajska v zadnjem času tudi v tem pogledu spreminja svoje stališče in katoličanov ne nadzira več tako ostro, kot jih je nreje.
Ko išče Vatikan znosnejše odnose s komunističnimi režimi, so vodniki Katoliške cerkve v komunističnih državah često negotovi glede koristnosti nove “vzhodne politike” Vatikana.
Njen najodločnejši nasprotnik je kardinal Josip Sli-pyj, vodnik katoličanov vzhodnega obreda v Ukrajini, ki je prebil 18 let v sovjetskih zaporih in prisilnih taboriščih. Nekoč je dejal, da mu “je ljubša ruska ječa kot ta-kozvana rimska svoboda”.
Tudi poljski pri mas kardinal Štefan Wyszynski je precej kritičen o politiki, ki jo vodi Vatikan do komuni-nih držav. Po njegovem je ta politika Vatikana “premehka”.
V Vatikanu odgovarjajo na te očitke, da je papež Pavel VI. prav tako nepopustljiv in odločen v pogledu nauka, kot so bili njegovi predniki, da se zaveda komunistične brezbožnosti in komunističnega boja proti veri m posebej še proti Katoliški cerkvi. Zaveda se tudi tveganosti nove poti, četudi se je stara pokazala kot neučinkovita.
.?a.De^ Pavel VI. vidi v razgovorih z yodniki komunističnih držav priložnost postopno doseči vsaj večjo, če že ne polno svobodo za katoličane, pa tudi za vse druge kristjane. Prenekateri na Zahodu upajo, da se bo komunizem postopno le unesel v svojem boju proti veri in CerKvi, ko postaja bolj in bolj le o rodi e ohranjanja obla-. 1 wivilegmani plasti kot pa revolucionarno gibanje, ki je obetaio spremeniti državni in družbeni red po vsem svetu.	/
Komunistični, vodniki postopno spoznavajo, da n jihov boj nroti veri in Cerkvi ni uspešen, ko vidijo kako raste potreba po duhovnem, kako se kažejo skoraj v vseh komunističnih državah znaki verskeera preporoda.
Nekateri, poznavalci razmer na Zahodu in na'Vzhodu napovedujejo kar naravnost, da je treba pričakovati krščanski preporod ne na zmaterializiranem Zahodu ki je predan uživanju, ampak na Vzhodu, ki v svojih stiskah išče rešitev v duhovnem, v povratku k veri.
Mojneistu žisprnksi taiams ialafašieu ¥ spomin
Rev. Malavašič s prijatelji.
GENEVA, O. — Prvič v tej za Mohorjevo $10. deželi, avgusta 1951, smo se ta- I Sledeči so pa namenili pol za boriščniki iz Trofaiacha sestali Alojzij evišče in pol za Mohor j e-z bivšim župnikom. Veseli smo vo:
bili njegovega obiska. Pri lurški j Mr. in Mrs. Maks Ovnič, Ge-Mariji na Chardon Road smo'neva, O., $30; Družina Franca imeli pete litanije. Bilo je res Rihtarja, Cleveland, O., $20; Mr,
prijetno srečanje, kot enkratna ena družina. Ob tisti priliki je ta posnetek fotografije. Po končanem sta nas dobra Povirkov ata in mama povabila na svoj* vrt v Euclidu na malico — in presenečenje, k pogrnjenim mizam. Bog naj jima dobroto obilno poplača!
V zadnjem dopisu je bilo objavljeno, če želi kdo od prijateljev in znancev kaj darovati v pokojnikov spomin: za Alojzije-višče v Gorici ali za Mohorjevo v Celovcu. Poslali so sledeči:
Rev. F. Gaber, Beroun, Minn., za Alojzij evišče $25; Mr. in Mrs. Stefan Zorc, Pueblo, Colo., za Alojzijevišče $10; Mr. in Mrs. Matija Grdadolnik, Cleveland,
' in Mrs. Viktor Tominc, Cleveland, O., $20; Mr. in Mrs. Roman Švajger, Cleveland, O., $25; Mr. in Mrs. Jernej Zupan, Madison, O., $20.
Denar bo ga. Ovničeva izročila poverjenikom omenjenih u-stanov.
Naj bo omenjen še stavek iz dopisa č. g. Gabra, ki pravi o pokojniku: “Premlad in prehitro je mož, umrl, bil je tih, zelo skromen in silno delaven.”
Za konec pa še hvala Vsemogočnemu, ko nam je v tistih težkih časih poslal tako dobrega dušnega pastirja.
Milica Ovnič, Geneva Roman Švajger, Cleveland Jernej Zupan, Madison
Mohorjeve družbe. Vso skrb za potna dovoljenja je imela ga. Corinne Leskovar, ga. Ana Gaber je pa ob ponedeljkih poučevala slovenščino tiste, ki so v njej bolj na “šibkih nogah”, še to: Ob priliki tega edinstvenega poučnega potovanja bodo lahko videli tudi igro Miklova Zala in Škofjeloški pasijon ter slišali koncert pevskega zbora Gallus.
Predavali bodo profesorji slovenske gimnazije v Celovcu. U-pamo, da bodo odnesli domov trdno zavest: Slovenci smo, slovenska Koroška je zibelka slovenske kulture, Slovenija je neskončno lepa, še lepša pa bo, ko. bo od tam izginil komunizem. Fantiči in dekliči, dobro se imejte, in ko boste prišli nazaj, vas bomo poslušali z odprtimi usti in ušesi.
*
Dvajset naših n a d e b u dnih mladincev je odpotovalo na Koroško. Velika večina teh se je udeleževala pouka v slovenski šoli, sodelovala pri ŠARC folklorni skupini, brala berila pri slovenskih mladinških mašah. Naj jih naštejem: John Bur j ek, Toni Gregorič, Vanda Gregorič, Mary Hozian, Bogdan Ju dni č, Anton Kaluža, Robert Kaluža, Sonja Kocinec, Andrej Krivograd, Tomaž Krivograd, Sonja Kučič, Ludvik Leskovar, Joyce Matkovič, Andrej Remec, Helena Rozman, Pavel Rozman, Leopold Šeme, Dale Trinko, Naomi Trinko, Michele Vlahovič —
osem deklet, 12 fantov.
*
Ko je bil p. Klavdij Okorn na počitnicah, smo imeli prav dobrega župnika, ki ga je nadome-stoval. Bil je to kustos slovenskih frančiškanov p. Atanazij Lovrenčič, tudi “Toti Štajerc”. Prav zadovoljni smo bili z njim.
TURINSKI PRT
Tuirinski prt ali Sv. sdndon je veliko platno, dolgo 4,36 in široko 1,10, vse en kos. V sredini tega prta se vidi s prostim očesom zelo zbledela podoba človeškega telesa, z ranami na rokah, nogah in na desni prsni strani. Na celotnem dolgem prtu je dvojna človeška podoba, sprednja in hrbtna stran, ker je bil mrlič po vsej dolžini zavit v prt. Prt je zelo izrabljen, skoro preperel in sedaj prišit na svileno podlago in navit okrog lesenega valja. Hranijo ga že 400 let v katedrali v
pa vediio manj, ker so se zaradi spremembe zraka pri prenašanju vedno bolj bali večjih okvar in poškodb.
Lata 1898 je “sveti prt” prvič fotografiral advokat Seooindo Pia. Ob tedanjem primitivnem fotografiranju je odkril odtis6 ran na rokah, nogah in na desni prsni strani. Takoj so se zače^ okrog Sv. sindona prava tehnična raziskovanja, ki so se zaključila leta 1973. Strokovnjaki so iedaj z najmodernejšimi apai a i odkrili celo cvetni prah, ki !e
Turinu in sicer v posebni kapeli bil v miri in dišavah pred skoi o
Iva tisoč leti. Prof. Maks ravnatelj znanstvene policij6 v Ziurichu, je po dolgem času dognal, da je cvetni prah v dišava, tega turiinskega prta s cvetlic m
mm mm sv. mma in okolice
CHICAGO, 111. — Dvajset na- |ci sami, naše dekliče in fantiče ših mladincev je 19. julija od-J pa strah, kako bo, ko ne bo blizu potovalo na počitniški tečaj na Koroško. Bili so tedni pripravljanja in razgovarjanja. Starši so jim razlagali to in ono, povedali tudi marsikaj o lepoti Slovenije in da je slovenski del Koroške zibelka slovenstva.
dobre mamice in ne bodo smeli iti v hladilnik po okusni sendvič. V ušesih jim je še zvenela *z Ljubljane, je prišel na o-beseda: lepo se vedite in bodite blsk ka™k Smerkolj, kijao na disciplinirani...	! Barag°vem dnevu v Marquettu,
Mich., zastopal ljubljanskega metropolita dr. Jožefa Pogačni-
Stanko Mašie, ki uživa svoj zasluženi pokoj v Domu za stare ljudi v Ewanstonu, bo obhajal 31. avgusta svoj 91. rojstni dan. Čestitamo in Bog daj, da bi dočakal še več let in da bi se mu življenjske sile okrepile.
*
G. Ludvik Jelenc in njegova dobra žena Mara sta odpotovala na Aljasko. Morda bosta tam lovila tjulne in mrože. Nazaj se bosta vračala preko Kanade. Mnogi, ki gredo na počitnice, štejejo samo kilometre, katere so prevozili. Ko jih pa vprašaš, kaj so videli, povedo samo to: “Lepo je bilo!” Naš Ludvik je drugačen. Zna prav lepo opisati lepoto in značilnost krajev, katere je videl. Bomo ga poslušali.
“Sindone”, ki jo je leta 1694 zgradil arhitekt Guarini.
V Janezovem evangeliju je zapisano, da sta Jožef iz Arimateje in Nikcdem s Pilatovim dovoljenjem snela Jezusovo telo s križa in ga zavila v veliko platno, ki sita ga prej prepojila z mira in raznimi dišavami kakor so takrat Judje pokopavali mrliče. Tretje jutro, to je na prvo veliko noč sta Peter in Janez našla prazen grob in velik mrtvaški prt, zložen ob zglavju.
Cb /tem praznem grobu se začne velika zgodovina krščanstva ki z njim tudi zgodovina prta, ki ga sedaj splošno imenujejo “sveti prt” ali “Sveti sin-dcn”, premnogi pa kar “turinski pnt”. V m e,avtentičnem ali apokrifnem evangeliju iz prvega stoletja je zapisano, da sta Peter in Janez našla ‘sveti prt” v Jezusovem grdbu in na njem sledove Jezusovega telesa.. Zgodovina priča, da so prvi krščanski škofje v svojih spisih omenjali prave človeške odtise na prtu, v katerem je bilo zavito Jezusovo telo pred vstajenjem.. Cesar Konstantin jev četrtem stoletju poslal izvedence iz Carigrada v Jeruzalem, da bi dognali prave podatke Jezusovega fizičnega te lesa.
rastlin, ki rastejo samo v
Jeru-
zalemu in okolici še danes. D? j -je odkril, da je vsaka podmena izključena. V tem mrtvaškem prtu je bilo zavito pravo telo na križu umorjenega, ki je bilo pr-" rmrtio vse krvavo, ne umito i prav zato se vidijo odtisi, ker y6 je kri ubitega pomešala z nit in dišavami. To se vidi predvsem cb ranah na rokah, nogah ^ desni prsni strani. Prof Frei je pred petimi leti dal sadečo izjavo: “Ne vem, če j6 ’ 1 -v talinskem piltu zavito l®0 Jezusa Kristusa, vem pa gotovo, da je to prt iz Kristusovega ca-in da je bil prav ta prt izpo= vij en v Jeruzalemu, v Turcij , ^ Franciji in sedaj v Italiji v d° oenih dobah kakor potrjuje zg° dovina.” Zadnjič v našem 6a. so tuPinski prt izpostavili 6 1933 db 1900-letnici Jezusov smrti in Vstajenja.
Naj omenimo še to, da £°	^
poslali najboljše fotografij8 Finskega prta v intenpianetm1 ^ laboratorij v Pasadeno v Sev6' \
Ameriki, kjer so s preč
iznim>
Pio raziskavah so prinesli, aparati dognali isto kakor str8
kovnjaki v Evropi.
Mladi so imeli seveda tudi svoja gledanja. Kar niso si mogli predstavljati, kako bo tam v Celovcu, v Slomškovem domu. ki ga je Mohorjeva družba velikodušno dala na razpolago tej nadebudni mladini, katera je zrastla med mestnimi zidovi blizu nebotičnikov. Kaj bo le neki tam? Nekateri so si ta počitniški tečaj predstavljali kar po svoje. To bo “zabava”! Saj drugega biti ne more. Ko so dobili v roke program o teh “počitnicah”, ki naj bodo ne le počitnice in “hec”, ampak tudi študij ob predavanjih in ob številnih izletih, so se pa le zresnili, zlasti, ko so od mame ali očka zvedeli, da bo tam doma tudi disciplina. Hm, disciplino? Ameriški otroci je niso vajeni kljub strogosti očeta in mame,.
Dobil sem v roke program.
Kar začudil sem se pestrosti programa. Koliko zanimivega bodo ti mladinci videli in slišali.
Kar zamikalo me je, da bi se pomladil in šel z njimi, seveda, če bi našel strica, ki bi mi “posodil” denar.
Odpotovali so v sredo popol- _ dne z O’Hare letališča. Seveda j Goršeta. so tekle tudi solze, na obeh stra- j
Izstopili ' so v Monakovem (Munchenu), od tam so se od-peljali z busom preko Salzburga v Celovec. Monako vo je vredno , ogleda. Ima mnogo zanimivosti (tudi Soinograd). V Slom-
ka. Pri Sv. Štefanu je opravil slovensko sv. mašo.
*
“Prijetno je poslušati ženske, posebno kadar molče.” (Z. Sim-
j čič, Prebujenja.)
# /
Vroče je, moj hladilnik je
škovem domu, ki je last Mohorjeve družbe, bo njihov glavni štab in tudi stanovanje. Poleg predaVanj bodo lahko tudi šli' plavat na- Vrbsko jezero. Igrali )vedno vprežen kakor konj v p.o-bodo odbojko in še druge igre. ] batnih mesecih. V ročina me zde-Dekleta so povabile čč. sestre, puje. Nerad se spravim h “kav-da se jim pridružijo pri kuha-i sarbu”- Slovenski rojaki, kjer-
nju. Imeli bodo razne izlete: Gospa sveta, Knežji kamen na Gosposvetskem, -polju, Visoka Ojstrica, Sv. Vid ob Glini, šli bodo tudi na Krko. Poromali bodo na Svete Višarje, v Celovcu si bodo ogledali razne muzeje. Čez Ljubelj bodo odpotovali v Slovenijo, na Bled, Brez-
koli ste že, doma ali na počitnicah, lepo pozdravljeni!
“Toti Štajerc”
IVERI
Dva mesecp lahko živim od dobrega komplimenta.
podatke, ki so v celoti isti kakor so danes odkriti na torinskem prtu, sindonu imeirovanem.'
V vsem prvem tisočletju po Kristusu so vzhodni škofje in patriarhi pošiljali raznim odličnikom na Zahod “jeruzalemski prt”, to je na platno slikano podobo Jezusa v grolbiuJ Vedno pa so pri tem poudarjali, da hranijo v Jeruzalemu pravi “sveti prt”, ki so ga okrog leta 1000 slovesno prenesli iz Jeruzalema v Carigrad. Francoski kralj Ludvik VII. se je Ihta 1147 odpravil v Carigrad, da bi. tam počastil Jezusov prt aM sindon.
Leta 1204 so vojaki četrte križarske vojske zasedli Carigrad in med drugim prenesli “sveti pirit” v Francijo; poveljnik križarjev, neki Oton, je “sveti prt” izročil v varstvo škofu v mestu Besancon v južni Franciji. Odslej naprej je ta prt v najbolj skrbnem varstvu raznih škofov'- in kraljevskih dinastij v Franciji in sedaj v Italiji že 400 let.
Tu omenimo, da je pred prenosom v Italijo ogenj kar dvakrat 'resno poškodoval “sveti prt”, prvič leta 1349 in drugič 3. decembra 1532. ko je zgorela ■r- folnica v mestu Chambery. Zgodovina pereča, da sb peškodo-v ant prt sestre klarise dobro popravile; bil pa je poškodovan samo na robovih in zgibih, ker o ga v Franciji hranili vedno v zloženi obliki v srebrnem sarkofagu. Pege ob. telesu mrliča so danes na' fotografijah svetli znaki zašitih mest na robovih in zgibih.
Za prenos v Turin je zdnimiv ta zgodovinski dogodek: ko je
Po teh ugotovitvah os‘;arl^.i0
nas zadnje vprašanje: ali 36
v ta prt res zavito telo kr^z3rie”
Jezusa Kristusa ali pa koga cQ
gega izmed toliko Judov, }1	.
jih Rimljani pred dva tisoc ®
pred smrtjo mučili in baT!b'aif
križali? Naš odgovor je sle
1. Zgodovina turiinskega
je taka, kakor smo jo po ve
dostojnih podatkih opisali x;^ve.
ja danes zanimanje številni 1
tovnih znsansitvendkiov. Nas
letOlJ
celo veda sindonologlja n v septembru bo v Turinu ^ . narodni seminar, kamor imeli dostop vsi znanstven tudi neverni, kakor v Lurdu-.2. V ta prt je bilo zavito nam telo človeka, ki so ga pred sin ^ bičali, ga na križ^, pribi®) n' n sulico prebodli desno prsno^st-med šestim in sedmim rcOJ-
vse kakor je v evang<J;)^ula. pisano o smrti Jezusa iv 3.
J6
ti Jezus;
Znanstveniki so leta
jleta 1578 prenehala velika kuga Twain j v Milanu, se je svetniški škof
, , ,.	. ,	,	. ,.	, .v ;	j Karel Borontejski napotil
je, ogleda i si boe o rojs.no ll')0 , se ti bo nasmehnila sreča, ne IFrancijo, da bi tam v mestu
zaupaj tega zavistnežu, kajti na-j ObEmbery spokorniško počastil kopal si boš sovražnika.	j “sveti prt”. Tedanji savojski
LESSING j kralj Emanuel Filibert je hotel | svetniškemu škofu prikrajšati potovanje in je za to
1973
•nagrmadili še veliko	j.
jejo. da J6 t0 ■' kupil Jožef iz AGo_ maieje in vanj zavil mmvo
podov o telo.	Pnii®
Svata Cerkev ni P° za<Une končnih dognanjih dala n° ej uradne izjave, pač pa se naogj0 hrani turinski prt z nJ-A skrbjo in sam sveti oee Pave je s privoljenjem savojs. 6 ^ nanstvu dovolil, da letos za 400-letmco prta” v Turinu vršiti javu° čenje in to kar celih sest n-c d 27. avgusta do 8. cktoy^’ r0-
krat bo nad štiri marjev, ki so že nap
milijone ^^treh
neh. Starše je morila skrb. kako bo z njimi, ko bodo njih otro-
Franceta Prešerna, na Vrhniki ! rojstno hišo pisatelja Ivana,
Cankarja. Pogledali balo v Rož- i no dolino, v Podjuno in Ziljsko j
dolino. Šli bod6 tudi na zeleno j Primitivec ocenjuje tvojo obleko, j naporno
Štajersko, v Maribor, Au.j, Or- čevlje in srajco, če je dobro zli-iporial “sveti prt” v glavno mesto mož. Videli bodo	slavno	zdravi-	kana —	modrec	ocenjuje	tisto, jSavoje Turin. Tu je bil slovesne
li^če Radenci in	pili radensko	kar imaš	v glavi.	j izpostavljen 12., 13. in 14. okto-
slatino. Obiskali bodo kiparski |	F. BEVK bra 1578. Cd- takrat naprej do
muzej našega kiparja Franceta j	«	(danes ta prt skrbno hranijo v
^	Če želite	pozabiti	vse vaše	tego- Turinu in sicer najprej v kraljevi
Ta izlet, odnosno tečaj	bo tra-	be, si	nataknite premajhne ski palači, od leta 1694 naprej
jal.od 19. julija do 21. avgusta, čevlje. Organizirala ga je Ligs Ameri-:
pa v katedrali. Prvotno so ga RAYMOND DEVOS velikokrat izpostavljali, pozneje
delo turinski prt v ^azciat.■’:kj0m-metrov za nepredirnim £ ® ^ Ali bomo med temi mno zij tudi mi? Če druga remanto , zveličanje niso nujno p-1, getovo pa vedno duhovno ^ koristna, velja to predv,-■‘sveti prt” v Turinu.
K- G-
O LAŽI
— Polovica ljudi ne druga polovica laže.
ve,
kak0
Hei'ker
— Laži so iostuje samo ena, pa na tisoče.
i ^3.
tako plodne—-^ ,e
Gold°ni
J

Slovenski dan župnije sv. Vladimirja v Montrealu
MONTREAL, Que. — Cerkveni odbor naše župnije prireja na našem letovišču vsako poletje Slovenski dan. Letos je bilo to slavje v nedeljo, 2. julija. Bog nam je naklonil čudovit dan, tako da smo bili vsi veseli.
Slovenski dan je praznik naše narodnosti, je potrditev naše zavesti, da smo Slovenci. Zato se vsi Slovenci, ki živimo v Montrealu in okolici zberemo skupaj.
Spored Slovenskega dneva se je začel že v soboto zvečer s sv. mašo. Sledila je razstava narodnih noš, ki nam jo je pripravil g. Vinko Petkovšek in njegova žena. Razstavljene so bile fotografije različnih narodnih noš. Dalje vzorci za izdelavo noš, sklepanci, nakit ter gorenjske aube. Ena izmed teh je dragoceno delo ge. Marije Zupančič iz Clevelanda. Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali razstavljene predmete.
Zvečer ob 9h nam je g. Petkovšek predaval o zgodovini slovenskih narodnih noš in pojasnil predavanje s skiopti enimi slikami. Po končanem predavanju in v kar precej hladni noči smo se razšli in s tem zaključili predvečer Slovenskega dne.
G. Petkovšku smo hvaležni za vse, kar nam je povedal in prikazal o slovenski narodni noši.
V nedeljo so nas že zgodaj zjutraj prebudili sončni žarki. Ljudje so prihajali z avtomobili, tako da je bilo že pred pričetkom sv. maše vse živo. Lopa se je napolnila do zadnjega kotička. Ob enajstih je pričel sv. daritev č. g. Jeretina, naš župnik, ob asistenci misijonarja jezuita g. Jožeta Grošlja. V razlagi evangelija je poudaril važnost vere v življenju narodov, še posebej slovenskega. Ljubezen do naroda je kot družinska ljubezen velika vrednota, a ne absolutna in večnostna. Vendar si vera in narodnost ne moreta in ne smeta nasprotovati, ampak se dopolnjujeta in podpirata. Skupno petje pri božji službi je vodila naša sestra Miranda Kavčič.
Po končani sv. maši je bilo dovolj pripravljenega v kuhinji. Naše vrle kuhadice so nam spekle izvrstno pečenko in zelo o-kusen golaž. Na razpolago je bilo tudi dovolj “hot-dogs” in vsakovrstne pijače.
Popoldne ob dveh se je pričel spored akademije. Priredila jo je Slovenska sobotna šola. Za začetek je 'g. Petkovšek pripeljal večjo skupino narodnih noš, ker je slovesnost še posebej popestrilo. Predsednik cerkvenega odbora g. Jože Časar je v kratkem govoru pozdravil vse navzoče in razložil pomen Slovenskega dne.
Nastopili so otroci Slovenske sobotne šole s priložnostnimi deklamacijami, s petjem in govorčkom. Po kratkem odmoru so naši šolarji zaigrali igrico; z njo so ponazorili, kako moramo biti pazljivi nad vsem. kar ogroža naš mali družinski in veliki narodni dom!
Vse točke programa so pod vodstvom sestre Miranke Kavčič naši najmlajši odlično' izvedli ter bili deležni obilnega a-plavza.
Za zaključek je kot glavni govornik misijonar g. Jože Grošelj lepo povedal, kako naj na
mora ljubiti In ostati zvest Ka- j nadi, mora sprejeti in vzljubiti vprašanju, kaj je za človeka njene Lepote in vrednote, njene bolj pomembno, vera ali narod-	*n nieno prihodnost,	raynih
nost. Kot kristjani tu nimamo , nac^can slovenskega pokolenja kaj izbirati: naš odnos do Boga Pa mora imeti v svoiem srcu nedvomno je in mora biti tista ) Prostor za svoj° staro do-osrednja os, okoli katere se vrti sovino, Slovenijo, mora jo Iju-vse naše življenje, ves naš ob
PABERKI IZ
stoj. Kaj pa narodnost? Mnogi kristjani so imeli v preteklosti težave, kako vskladiti to dvoje: vero, ki nam narekuje ljubezen do vseh ljudi, in narodnost, ki nas na poseben način veže na| določeno skupnost. Mnogi kristjani so zato dojemali narodnost kot nekaj sebičnega, vase zaprtega in zato poganskega. Znani slovenski pisatelj Alojz Rebula pravi, da je kmalu po svojem spreobrnjenju tudi tako mislil. Potem pa je začel razmišljati, če narodnost le nima nekaj globljega pomena v božjem načrtu. Počasi je prišel do prepričanja, da je narodnost nekaj, kar pripada slehernemu človeku in ki se ne bo razgubila niti v večnosti. “Slovenci se bomo zveličali kot Slovenci in v božjem kraljestvu, kjer bo vse stvarstvo poveličano in spremenjeno, bomo verjetno videli, kako se bo tam nekje med novo in spremenjeno Hrvatsko, novo in spremenjeno Madžarsko, novo in spremenjeno Avstrijo ter novo in spremenjeno Italijo zablestela tudi nova in spremenjena Slovenija.” Tako pravi pisatelj Rebula, ki je zdaj prepričan, da
in da
WINNIPEG, Man. — Mesec maj je bil zelo razgiban in poln prireditev. ' Najvažnejši sta bili Proslava Materinskega dne in Prvo sv. obhajilo.
Že dolgo ni bila cerkev ih nato dvorana tako nabito polna, j kot je bila za Materinski dan.
biti in varovati njene vrednote, ki so oblikovale njegove pred- , nike in ki oblikujejo tudi misel- j Proslava je povezala razne veje nost in čutenje njega samega, ina^e skupnosti, tako da so vsi
pa naj se tega zaveda ali ne.
Ena takih vrednot je slovenski jezik. Vsi vemo, da je dvojezičnost velika beseda v tej deželi, v Montrealu pa še prav posebno, Kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš, pravi star pregovor. Razumeti in govoriti slovensko v tej deželi in na tem kontinentu ne prinese boljše službe ali več zaslužka. In vendar bi se otroci slovenske krvi morali naučiti tudi jezika svojih staršev in prednikov. Če ne zaradi drugega, že zaradi njih samih. Vsi vemo, kako moderno je danes reči: “Razumeti samega sebe”. “To understand oneself, to be oneself.” Če nekdo hoče poznati svoje izročilo, mora poznati svoj jezik.
Veliki slovenski pesnik Alojz Gradnik je bil doma iz Medane na slovensko-italijanski meji. Njegov oče je bil Slovenec, mati pa Italijanka. Ko je pesnik razmišljal o sebi in svojem življenju, je spoznal, kako pomembno nje.
prinesli svoj delež k uspehu in materam pripravili zares lepo čestitko. Po zadnji maši smo se zbrali v dvorani, kjer so možje pripravili in skuhali zelo okusno kosbilo. Vse matere so dobile nageljček in brezplačno kosilo. Računajo, da je bilo podeljenih preko 250 kosil. Po kosilu je bila PROSLAVA, ki so jo pripravili učenci sobotne šole pod vodstvom zelo skrbnih in požrtvovalnih učiteljev in učiteljic. Tudi ta del je žel navdušeno priznanje. Bilo bi predolgo, ako bi hotel našteti vse, 'ki so vložili veliko truda in dobre volje, pa tudi talentov, da je uspeh bil popoln. Naj omenim, da so tudi letos učenci 4. skupine sami priredili, režirali in uprizorili igrico v angleščini ‘Mother for Mayor’, ki je praktično pokazala, da je naj večja, najodgovornejša in tudi najlepša naloga matere: skrb za družino in otroke. Vsem u-čiteljem, otrokom in staršem gre iskrena zahvala in prizna-
maja, za tri
smo
nove
je bilo zanj, da sta se po njego-1 V nedeljo, 13.
.,	.	,	,	. vih starših dve kulturi takore- imeli tudi volitve
je naro nos ai oz ji m a ]e j.0v zj-j- Z(jrug^j v n-jem sa_ člane cerkvenega odbora. Izvo-ne smemo zlorabit! ah odvreči, mem Jz tega spoznanja je vzkli. ijeni so bili gg. Anton Korošec,
prav kakor ne smemo zlorabiti svojega zdravja, svojega razuma in svojih talentov, ki naro. jih je Bog dal.
Večina od nas je zapustila Slovenijo prostovoljno. Nekateri ste odšli, kot navadno rečemo, “S trebuhom za kruhom.” Kanada je obetala boljši in zanesljivejši kos vsakdanjega kruha. Drugi ste odšli zato, ker ste hoteli živeti v deželi, kjer si “ljudje prosto volijo vero in postave”, kot pravi naš Prešeren. In spet drugi smo prišli sem, ker nas je pripeljala “uka žeja”, se pravi,' prišli smo zato, da se tukaj učimo od drugih narodov.
Kar je skupno nam vsem, je, da smo se vsak po svoje odpovedali svoji stari domovini in da le redki med nami resno računajo na vrnitev v stari kraj. Dalj ko človek živi v novi domovini, več korenin ga priklepa na novo zemljo in manj možnosti je, da se bo kdaj za vselej vrnil. Ne bom našteval teh “korenin” in “koreninic”, vsak sam jih najbolj pozna. Omenim naj le glavno vez, ki izseljence najbolj priklene na novo domovino: otroci^ ki so se rodili in odrasli tukaj v tej deželi, ali kot navadno pravimo drugi rod izseljencev.
Iz mojega izkustva in srečanj v zadnjih štirih letih vem, da so Slovenci rojeni v Kanadi najprej in predvsem Kanadčani. Zvestoba in ljubezen do domovine, to je zanje ljubezen do 'Kanade. Toda, kot vsi dobro vemo, v Severni Ameriki ni dovolj, da si samo Američan ali Kanadčan, vedeti moraš tudi za svoje “korenine”, svoje poreklo.
Človeško srce je tako široko, da je v njem dovolj prostora za več kot samo eno ljubezen. Prav kot ima vsak izmed nas v svojem srcu dovolj prostora za ljubezen do očeta in za ljubezen
tujem čutimo do svojega naro- do matere, za ljubezen do svojih
da.
Dobesedno je takole povedal:
la ena od njegovih najlepših pe-(Stane Matjašič in Franc Pore-sfi, v kateri pravi, kako se je v doš. Triletna doba je pa potekla njegovih žilah zlila kri sloven-1 gg. Albertu Časarju, Janezu skih puntarjev z vročo krvjo .Gimplju in Matiji Sobočanu, italijanskih trubadurjev in pre- Starim odbornikom se iskreno prosto gorečnostjo Frančiška A-1 zahvaljujemo za požrtvovalno siškega.	[delo, novim pa izrekamo iskre-
Slovenci v Kanadi smo v po- j no dobrodošlico, dobnem oziru zlitje stare in no- Zadnjo nedeljo v maju je 12 ve domovine. Poznamo slabosti otrok naše župnije prvič pristo-in vrednote obeh. Zato je prav,'pilo k SVETEMU OBHAJILU, da se zavedamo tega edins'tve- Zelo lepo je bilo videti, kako so nega položaja in naša dolžnost zbrano skupaj s starši najprej je, in še posebno dolžnost naše- sodelovali pri sv. maši, nato se ga mladega rodu, ki odrašča v pa tudi prvič v življenju okrep-Kanadi, je, da približamo in se- 1 znanimo ta dva svetova med j ■—**“
seboj, in tu se mi zdi, da smo* živeli iz vere in po veri: in dali Slovenci po svetu zanemarili boste Kanadi tisto, kar najbolj svojo dolžnost. Nekdo je izraču- potrebuje: vestne in poštene dr-nal, da na severnoameriških u- žavljane. niverzah uči kar 250 slovenskih	*
profesorjev. Vsi ti ljudje dobro poznajo svojo novo in svojo staro domovino. In vsi so sposobni pisati knjige. In vendar po knjižnicah zaman iščemo res dobro knjigo o Sloveniji, v angleškem ali francoskem jeziku, in potem se pritožujemo, da nas po svetu ne poznajo. Tudi če nas hočejo poznati, nas ne morejo, vsaj iz knjig ne... In po drugi strani, ali ni naša dolžnost, da se učimo od Kanade in od nje sprejmemo vrednote, ki so v veljavi v tej deželi in ki jih lahko posredujemo rojakom doma in po svetu.
Pa še tole. Skozi 1200 let je krščanstvo oblikovalo slovensko kulturo in izročilo. Danes hočejo brezverci izriniti krščanstvo, to je nekaj zastarelega in preživelega. Žal ne samo doma, ampak tudi v tej deželi. Slovenci, ki odhajajo v svet navadno, ponesejo s seboj trdno in živo vero. Ohraniti to vero in jo posredovati svojim otrokom, je gotovo naj večji dar, ki ga Slovenci priseljenci morejo dati svojim otrokom-Kanadčanom.
France Prešeren pravi v neki svoji pesmi.' da je imel dve materi: slovensko, ki ga je rodila, in nemško, ki ga je dojila in vzgojila. Bil je hvaležen obema in, da se oddolži obema, je pisal
prijateljev in za ljubezen do svojih sorodnikov:	prav tako
ima vsakdo v svojem srcu do-Dr?.gi rojaki!	j volj prostora za ljubezen do
Dva nagiba sta nas danes!svoje domovine, v kateri živi, pripeljala semkaj, da praznuje-’ dela, se veseli in trpi do svoje pesmi v slovenskem in nem-mo Slovenski dan: naša narod-1 stare domovine, v kateri so ži- škem jeziku. Slovenci v Kanadi na zavest, k nam pravi, da smo veli njegovi starši in njihovi imate tudi dve materi: Slove-Slovenei, in naša vera, ki nas,predniki iz roda v rod. Vsak nijo in Kanado. Bi se radi svoji dela kristjane.	• ; Kanadčan, tudi tisti, ki je šele novi materi oddolžili z darom?
Ne mislim se ustavljati pri pred kratkim pristal v tej deželi, Dajte ji sinove in hčere, ki bodo
S tem govorom je bil program končan. Vsem nastopajočim, govorniku in skupini narodnih noš se je predsednik cerkvenega odbora Jože Časar lepo zahvalil.
Nepričakovano - in prijetno presenečenje je bila podelitev plaket vsakemu članu skupine narodnih noš kot priznanje za sodelovanje. Plakete so krasno ročno delo rezbarskega mojstra Vinka Petkovška. Prav lepa hvala za ves njegov trud.
Na sporedu je bilo tudi tekmovanje v odbojki. Zanimanje je bilo tako veliko, da je bilo vse živo okoli tega prostora. Prav nič drugače ni bilo na dveh novih balinarskih igriščih. Tudi tukaj so tekmovali za nagrade. Kamorkoli si pogledal, je bilo vse živahno in veselo. G. Bran-ko Sotelšek je s svojim priljub- j Ijenirn ansamblom zabaval ple-; salce in vsi so iadi poslušali pri- j ljubljene zvoke instrumentov in | prijetno petje.
Pozno v noč smo se, počasi in precej utrujeni razšli na svoje domove.
Med mnogimi udeleženci sta | bila tudi Ivan Vičič in njegova žena Kristina iz Toronta. Ivan je s svojimi dovtipi zabaval druščino. Upam, da bosta imela oba v prijetnem spominu letošnje srečanje z nami.
Tako smo končali letošnji Slovenski dan, ki bo prav gotovo lepo zapisan v cerkveni kroniki.
T. Koritnik
WINN3PEGA
čali z nebeškim kruhom. Morda je zanimivo, da je bilo deset fantkov in samo dve deklici. Po maši in slikanju jim je v dvorani ga. Bedernjak postregla z o-kusnim in izdatnim zajtrkom. Pridružila se jim je tudi ga. Viki Matjašič, ki jih je tako skrbno in vestno pripravila, ter gg. Ciril Čarga in župnik. Vsem bo ta dan ostal v lepem spominu.
11. junij je bil znamenit dan, saj je prišel sam nadškof George kardinal Flahiff, da je 34 kandidatom podelil zakrament sv. birme in jih tako dokončno sprejel v našo krščansko skupnost. Cerkev je bila tako polna, da je marsikdo še ni videl tako polne. Tudi obredi so bili lepi ter so potekali gladko. Maša in obredi so bili v angleščini, vendar so vsi imeli v rokah knjižice, da so lahko odgovarjali v angleščini ali slovenščini. Tako so lahko vsi aktivno sodelovali. V začetku je g. župnik pozdravil kardinala, nato pa mu je g. Stane Matjašič predstavil kandidate ter mu podaril knjižico, v kateri je bilo navedeno, zakaj kandidati želijo sprejeti sv. birmo in kako živijo svojo vero. Vsak kandidat je moral namreč napisati prošnjo, zakaj želi birmo prejeti ter kaj je njegova vera. Pri obredih ne smemo pozabiti na cerkveni pevski zbor, ki je v svojo nalogo izredno dobro opravil ter žel tudi kardinalovo priznanje in pohvalo.
Pri obredih smo se zopet zbrali v dvorani, kjer so nam kuharice pripravile izredno dobro kosilo. Tudi dvorana je bila polna do zadnjega kotička, saj so birmanci želeli imeti ob sebi ne samo starše in botre, ampak tudi ostale sorodnike. Tudi ta dogodek bo ostal še dolgo v spominu ne samo tistim, ki so sodelovali pri obredih, v kuhinji ali v dvorani, ali ki so prinesli pecivo (in prinesli so ga toliko, da ga bomo nekaj lahko uporabili še za folkloramo), temveč tudi ostalim, ki so na kakršenkoli način prisostvovali. Kardinal nam je že naslednji dan poslal pismo, v katerem izraža svoje veselje, da je bil z nami ter navdušen zagotavlja, da je vzdušje v cerkvi in v dvorani naredilo nanj globok vtis. Med ostalim gre posebna zahvala u-čiteljem g. Stanetu Matjašič, gdč. Mileni Fonda in ge. Mariji Poredoš, ki so se dve leti trudili, da so otroke primerno pripravili na ta veliki dogodek v njihovem življenju.
Sobotna šola se je uradno končala s šolskim piknikom, ki smo ga imeli v soboto, 17. junija, na slovenskem zbirališču. Na žalost je bila udeležbo učencev bolj skromna, verjetno zaradi dežja, ki je padal ponoči. Toda tisti, ki smo prišli, smo imeli izredno lep dan in otroci se kar niso mogli nahvaliti, kako prijetno so se imeli. Zahvala gre slovenskemu klubu, ki nam je brezplačno dal na razpolago prostor in ki je postavil že precej priprav, da bi se tudi otroci na- zbirališču dobro počutili in razvedrili, pa tudi staršem in o-stalim, ki so žrtvovali svoj čas in trud.
Rad bi se zahvalil tudi ostalim učiteljem, ki do sedaj še niso bili omenjeni. To so gdč. Marija Knavs in'Jolanda Jasnič ter g. Stane Galič. Vsem iskrena hvala !
Kot črn oblak se je na našo skupnost spustila tudi žalostna novica, da je 24. maja umrl po dolgi in težki bolezni član naše skupnosti g. Gabrijel Žen. Na smrt je bil dobro pripravljen in okrepčan s sv. zakramenti. Po-
/esti iz Slovenije
Načrti avtne industrije
Predstavniki slovenske avtomobilske industrije — IMV iz Novega mesta, TAM iz Maribora, Tomos iz Kopra in Cimos iz Nove Gorice — so 6. junija predstavnikom črne in barvnfe metalurgij e razgrinj ali srednj ero čni razvoj. Ti naj bi jih v teh načrtih podpirali z rednim in cenenim dobavljanjem surovin.
IMV bi po teh načrtih povečala proizvodnjo na 100,000 vozil letno, Cimos na 32,000, poleg
82.000	delov za francoskega Citroena, TAM naj bi naredila
15.000	tovornjakov in 1,700 av tobusov, Tomos pa naj bi povečal proizvodnjo na 240,000 kosov. Večino produkcije bodo skušali prodati na tujih tržiščih, predvsem na zahodnih.
Kdo še čaka na delo
V Sloveniji, trdi ljubljanski list, skoraj ne poznajo več brezposelnosti. Dela pravijo, da ne manjka, brez njega so le taki, Id nimajo nobene poklicne usposobljenosti in taki, ki jih delovne skupnosti označujejo za dela manj zmožne. Za uspo'scbljanje za delo obstoji posebna služba, ki je lani usposobila strokovno 1,423 oseb, od katerih pa je bilo stvarno nato zaposlenih le Sol ali 60%. Zanimiv je podatek, da je bilo med onimi, ki so se prijavljali za usposabljanje ,900 starih izpod 18 let.
Folklorne skupine v Mariboru
V Mariboru je bilo množično srečanje folklornih skupin. Na srečanju, ki je bilo v „Unionski dvorani4' je sodelovalo 16 folklornih skupin. Za srečanje je bilo veliko zanimanje, saj je bila dvorana premajhna za vse, ki so se želeli udeležiti te zanimive revije folklornih skupin.
Posebno sta navdušili folklorna skupina: KUD „Jcže Herman-ko“ in akademska folklorna skupina KUD „Študent“ iz Mari bora.
Tamburaši v Markovcih
Tu je bila že tretja revija tamburaških orkestrov. Nastopili so tamburaši iz Apač, Cirkovce, Gorišnice, Vdtomarcev in Ptuja, gostoval pa je tudi tam-buraški orkester „Bistrica“ iz Reteč pri Škofji Loki.
Ljudski nastop v Brežicah
Ljudski pevci, godci in plesalci so se zbrali na 6. srečanju v brežiškem gradu. Nastopili so plesalci iz Obreža, Adlešičev, Mojstrane, Novega mesta, Starega trga in Gornjega Petrovca, pevci iz Zagorice, Vrhoplja in Slovenj ega Plajberka ter godca iz Hotedršice in Zagorice.
Gradbenega materiala manjka
Na Tolminskem, kjer je dovolj gramoza in peska, je ravno pomanjkanje teh gradbenih ma-teralov glavni krivec za zastoje pri zidavi. “Čakalna doba” tram celo dve leti in je menda laže kupiti tovornjak cementa kot pa peska.
Pravijo, da je temu krivo neresno poslovanje vodnogospodarskega podjetja “Soča” iz Nove Gorice, ki je po zakonu edino, ki lahko črpa oziroma dovoljuje črpanje materiala z rek. Naprave so pogosto v okvari, delavcev nihče ne nadzoruje in zato delajo — počasi.
Predstavništvo jugoslovanske Gospodarske zborni?1.: v Celovcu
V kereškem glavnem mestu so odprli predstavništvo jugcslo-vamke Gospodarske zbornice, k: bo pristojno za Koroško, Zgornjo Štajersko, Tirolsko in Predari-• kc. Obe strani upata, da se bo z c dpi-.jem .tega. predstavništva pospešila menjava in cedelovan-
lovanje rešili nenehnega nem-čurskega pritiska, ki traja že sto let.
Če bo jugoslovanska stran pri svojih gospodarskih in poslovnih stikih z Avstrijo pritegnila v večji meri koroške rojake, bo poleg gospodarskih koristi ne le podprla slovensko narodno skupnost na Koroškem, ampak bo tul di v precejšnji meri zajezila nemškutarsko gonjo, ki duši ne samo koroško-slo venske ljudi, ampak tudi izrecno slabša sožitje ob meji in hromi obojestransko sodelovanje.
Priznanje slovenskemu pisatelju
Eno letošnjih literarnih priznanj, ki jih podeljuje “Dunajski umetnostni sklad” (Wiener Kust-fonds), je prejel tudi pisatelj Lev Detela. Nagrade so bile slovens-no podeljene v četrtek, 6. julija, v dvorani denarnega inštituta Zentralsparkasse.
Ob tej priložnosti so brali tudi iz del avtorjev, ki so jih nagradili. Lev Detela je v nemščini septembra izdal roman “Spoštovanje vzbujajoče kretnje vladanja”. Pripravil je že tudi novo literarno delo ter pravkar piše novo daljšo prozo.
CLEVELAND, O.
MALI OGLASI
Arcade Ave. Income Proberty by Owner
This updated, well maintained property consists of the following: 1st floor 2 bedrooms with walk-in closets, paneled living« room, paneled dining room, large kitchen and full bathroom with shower. Fully carpeted and air-conditioned. 2nd floor, 2 bedrooms, living room, dining room, large kitchen, full bathroom with shower and large sunroom, 3rd floor, "2 bedrooms, living room, kitchen and full bathroom with shower, carpeted thru-out and ' air conditioned. Full basement with fruit cellar. All utilities separated. 2 car detached garage. Asking $48,700 or best offer. For appointment call Milan, days 687-57S6, nights 488-7156. Principals only.
(109-iu);
Slpvenec išče 1-2-3 sobe s ku-linjo v slovenski naselbini med E. 55 in St. Clair do E. 70 St. Kličite 1-466-3908 ali pišite: Louis Kukovič 275 So. Broad-vray, Geneva, O. 44041.
(109-113)
ŽIVLJENJE NA DEŽELI Naprodaj je ranč hiša, stara 2 leti, na enem akru, vzhodno od Chardona. Zemljo nasadite po vaši volji.
Joe Sveč Realtor Urad 12 milj vzhodno od Chardpna na Rt. 6 Telefon 474-4S61
(109-110)
Repairs of All Kind Interior and Exterior. — Call ROC DUSHAJ at 881-0683 after p.m. I talk Croatian and Slovenian.
(104-111)'
Naprodaj
Dve hiši, 5 stanovanj, 3 garaže, vse ograjeno. Vsako stanovanje ma svojo klet. V okolici E. 45 St. med St. Clair in Superior Avenue. Kličite tek 662-2313 po 5.' popoldne.
—(105-109)
HOUSE FOR SALE
Euclid, Indian Kills, spacious 2 bedroom ranch, eat-in kitchen, dining room with french doors to patio, 22 ft. living room, rec. room with wet bar, large shaded lot. By owner. $59,9C0.
Call 486-9683
(106-110)
Help Wants 4
je mad cccednjhna državama, ko-kopaji smo ga na Green Acres v jrCški slovenski rojak: pa. da bi soboto, 27. maja, ob zelo lepem : tskšno sr delov an j e tudi njim pri- fFull številu pogrebcev. Vdovi ge. Ani I neslo večji gespedavri i napraSel
Žen izrekamo iskreno sožalje!
B. B.
'in bi se z večjim vključevanjem j v meddržavno gospodarsko sede- f
Help Wanted
Young and strong man for Warehouse and Truck Work, time.
Ohio Furniture 6321 St. Clair Ave.
(106-1 Of)),
aiUKISKS DOMOVINA, AUGUST 1, 1978
Mg>aBEiau--B>gy-w

BREZ DOMA
Hektor Malot
Eil je črn od glave do nog in lastne trgovine, kjer lahko de-miti malo ni bil podoben mojemu lavci dobijo vsega, česar potre-nekdanjemu tovarišu, s katerim sem delal na vrtu in ki je nosil snažno srajco z zavihanimi rokavi, izpod katere so se belile močne prsi.
“Remigij je,” je dejal, okreniv-ši se k možu, ki je korakal ob njegovi strani.
Bil je to mož kakih štiridesetih let, doibrodušnega obraza, ki je bil zelo podoben očetu Acquinu, kar pa ni bilo nič čudnega, saj, je bil njegov brat.
Takoj sem uganil, da je to stric Gaspard.
“Že dolgo smo te pričakovali,” je dejal prijazno.
“Bot iz Pariza v Varses je zelo dolga.”
“Tvoje noge pa so kratke,” je pristavil smeje se.
Kapi je bil presrečen, da je spet našel Alekseja. Svoje veselje je izražal na ta način, da je na vso moč vlekel rokav njegovega jopiča.
Medtem sem pojasnjeval stricu Gaspardu, da je Matija moj prijatelj in tovariš, da je zelo dober deček, ki sem ga že prej spoznal in ki sem ga zdaj zopet našel.
bujejo za vsakdanje življenje. Za rudarje so te trgovine zelo koristne. Tukaj dobijo dobro blago po razmeroma nizki ceni. Nobene nevarnosti ni, da bi delali dolgove, ker jim odvzamejo od plače to, kar je treba ža nabavo živil. Kakor pa ima vsaka stvar tudi svojo slabo stran, tako je tudi tukaj. Ženske dobijo v trgovini vsega, zato doma nič več ne delajo. Medtem ko so njihovi možje in sinovi pod zemljo, v naglici pospravijo stanovanje, nato pa hodijo k sosedam na 'azgovor, kjer pijejo kavo ali čokolado. Ko pa pride večer in se moški vrnejo iz rudnika, seveda ni nikjer večerje. Tedaj stečejo v trgovino in kupijo prekajenega mesa ali kaj podobne ga. Res da se tako ne godi povsod, vendar pa ni tako redek pojav. To je bil tudi vzrok, da v družini Gaspard ob najinem prihodu ni bilo juhe na mizi. Pozneje sem spoznal, da ta večer ni bil samo izjema. Njen račun v trgovini je bil precej velik in glavne stvari, ki jih je kupovala, so bile: prekajeno meso, kava in

Povedal sem mu, da zna izvrstno čokolada. Stric je bil zelo dober
igrati na kornet.
“To pa je gospod Kapi,” je dejal stric Gaspard. “Jutri je nedelja. Ko si dobro odpočijete od dolgega potovanja, nam boste visi trije pokazali svoje 'Umetnosti. Aleksej nam je pripovedoval, da je Kapi bolj moder kakor kak učitelj ali igralec.”
Kakor sem bil v zadregi pred Aleksejevo teto, tako sem se dobro počutil pri stricu. Bil je v resnici brat očeta Acquina.
“Pogovorita se, dečka; gotovo si imata mnogo povedati. Medtem pa se bom jaz zabaval z Matijem.”
Dovolj bi imela, če bi se hotela pogovarjati ves teden. In še bi si ne povedala vsega. Aleksej je hotel vedeti, kako sem potoval, jaz pa sem hotel vedeti, kako se je privadil novemu življenju. Drug drugega sva spraševala, ne da bi si utegnila tudi odgovarjati.
Šli smo počasi in drugi rudarji so nas prehitevali. Hodili so v dolgi vrsti, ki je segala od enega konca ulice do drugega. Bili so vsi črni, pokriti s prav takim prahom, kakršen je pokrival cesto.
Ko smo prišli do- stričeve hiše,
človek in je ljubil -mir. Pojedel je vse, kar mu je žena pripravila in se ni nikdar pritoževal. Če je kdaj naredil kako; opazko, je to storil z nenavadno obzirnostjo.
“Velik čudež je, da še nisem postal pijanec,” je dejal in si napolnil kozarec. “Jutri zvečer nam napravi juho za večerjo.”
“Kje naj pa vzamem čas za to?”
“Ali je čas nad zemljo krajši kakor pod njo?”
“Kdo vaju bo pa krpal? Saj vse uničita.”
Stric je z nasmehom pogledal svojo obleko, ki je bila vsa črna od premoga in tudi precej raztrgana.
“Res sva oblečena po kraljevsko.”
Večerja je bila kmalu pri kra.-ju.
“Dečke,” mi je dejal stric, “f boš spal z Aleksejem.”
Nato se je okrenil k Matiju.
“Tebi bomo pripravili ležišče v pralnici. Nekaj slame in sena se bo že dobilo.”
Aleksejev stric je v rudniku s krampom kopal premog, Aleksej pa je na majhnem rudniškem vozičku odvažal premog s
se nam je stric približal in dejal: kraja, kjer so ga kopali,, do ja-“Dečka, večerjala bosta z na- ška, od koder je posebno dvigalo
mi.”
Še. nikoli nisem bil kakega povabila tako vesel, kajti med potjo sem se ves čas spraševal, ali ne bo treba iti dalje, ko do-speva do vrat, in se ločiti od Alekseja. Tetin neprijazni spre jem mi je vsiljeval to boiazen.
“Remigij je prišel,” je dejal stric, ko je vstopil v hišo. “in še prijatelja je privedel s seboj.”
“Videla sem ju že prej.”
“Toliko bolje. Večerjala bosta z nami.”
Bil sem zelo vesel, da me je stric povabil k večerji, da sem tako mogel ves večer ostati pri .Alekseju, a nič manj nisem bil vesel zaradi večerje same. Odkar sva z Matijem zapustila Pariz, nisva nikjer imela poštenega kosila ali večerje. Navadno sva se zadovoljila s samim kruhom. Sicer sva mnogo zaslužila in bi si mogla privoščiti marsikak dober grižljaj, vendar pa tega nisva storila, ker sva se trudila, da bi prihranila čimveč za ,kraljevičevo kravo'. Matija je bil zelo dolber in plemenit deček ter se je prav tako veselil dneva, ko bova mogla kupiti kravo, kakor jaz.
A tudi pri stricu Gaspardu naju ni čakala pojedina. Res sva po dolgem času udobno sedla za mizo, a juhe, kakršne sem se nadejal, ni balo od nikoder. Rudniške družbe so skoraj po vseh rudniških krajih ustanovile
odnašalo vozičke na vrh.
Čeprav je bil Aleksej šele malo časa v rudniku, je že vzljubil tc življenje. Rudnik, v katerem je delal, se mu je zdel naj lepši in naj zanimivejši. Pripovedoval mi je s tako vnemo kakor popotnik, ki prihaja iz daljnih krajev in ki je našel pozornega poslušalca.
Na kraj, kjer sta delala s stricem, je vodil dolg rov, na čigar koncu so bile dvojne stopnice in še lesena lestva. Tu je bilo prvo nadstropje rudnika, ki je bil tukaj globok petdeset metrov. Po stopnicah in lestvah je bilo mogoče dospeti v drugo nadstropje, v globino osemdesetih metrov. Naj večja globina rudnika je bila dve sto metrov in tudi do te globine je vodila cela vrsta stopnišč in lestev. Aleksej je delal prav na dnu rudnika. Da je dospel do kraja, kjer je delal, je moral narediti trikrat toliko poti kakor tisti, ki bi hotel priti na vrh zvonika cerkve Notre-Dame v Parizu.
(Dalje prihodnjič)
Les uvažajo
Slovenski statistični zavod je 15. junija objavil podatke o lanskem poseku di-evja in o uvozu lesa v Slovenijo. Po teh podatkih so lani posekali 3.24 milijonov kubičnh metrov lesa, kar je 7.2 odstotka več kot leta 1976. Posek se je povečal v zasebnih gozdovih za 11 odstotkov, v družbenih pa za 3.4%. Po zadnjih podatkih — so iz leta 1969 — je v Sloveniji 62.9 odstotkov gozdov v zasebni lasti.
Slovenska papirna industrija raste in zato kljub zvečani sečnji ni dovolj lesa. Treba ga je uvažati, in sicer iz ostalih delov Jugoslavije pride v Slovenijo
203.000	kubičnih metrov, iz uvoza pa 280,000.
Razen tega uvozijo še kakih
250.000	kubičnih metrov lesa za mehansko predelavo in 60,000 kubičnih metrov eksotičnega afriškega lesa. Izvoz žaganega lesa na tuje pa je znašal 220,000 kubičnih metrov.
Načrt zastaja
l Strokovnjaki so tudi pripravili načrt za obnovo magistrata in delavci podjetja Universal so ga 13. junija že obdali z opažem. Prenovili bodo fasado, stopnišča, hodnike, arkade in urni stolp, naredili pa bodo tudi nekaj prezidav, s katerimi bod dobili nekaj novih pisarn.
Pevski tabor v Šentvidu pri Stični
Na pevskem taboru se je zbralo 24. in 25. junija 121 pevskih zborov. Na zaključku je 3.800 pevcev zapelo Furmansko, Deč-vo, Juhe in Drumeljco, s spremljavo orkestra pa še dve drugi pesmi.
“Foto antika” v Ljubljani
V preddverju P 1 e č n i kovih Križank so 11. junija člani slovenskega fotografskega društva pripravili razstavo in sejem starih fotografskih aparatov in o-preme, ki so ji dali naslov “Foto antika”.
Vreme razstavi ni bilo naklonjeno — deževalo je kot iz ška-Srednjeročni program ‘Tazvo-jfa, vendar so ljubitelji fotogra-
dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo so pripravili “Tri medigre” Miguela Cervantesa. Igrajo pa kar na prostem, na tovornjaku na raznih ljubljanskih ulicah.
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
Sončna energija
Zajemanje sončne energije je v Sloveniji v velikem razmahu — vsaj na papirju. Vendar ko-lektorjev in ostalega, kar sodi k sistemu ogrevanja s sončno e-nergijo, še ni mogoče tako enostavno kupiti, kot na primer kotel za centralno ogrevanje. Nekaj že ponujata Loška tovarna hladilnikov in mariborski “Cevovod; na proizvodnjo enostavnih naprav pa se pripravljata novomeška IMV in velenjsko Gorenje.
Kranj išče nov grb V galeriji Prešernove hiše so 9. junija odprli razstavo osnutkov za novi grb kranjske občine.
ja kmetijstva” precej zaostaja. Kakor že dve leti nazaj tako tudi letos ne bodo izpolnjene naloge in obveznosti, ki “so si jihirin. zadali delovni ljudje”.
V glavnem krivijo neugodne vremenske razmere, precej zaostajajo pri melioracijah in komasacijah. Že sedaj je vidno, da ne bodo mogli meliorirati
fije kar pridno sklepali kupčije, mnogi pa so prišli vpraševat za vrednost svojih fotografskih sta-
Obnova koče na Dobrči
Pred tremi leti je na Dobrči (1520 m) v Karavankah pogorela Kostanjčeva koča. Sedaj so do'tržiški planinci s pomočjo Pla-
leta 1980 15,000 hektarjev v se-jninske zveze kočo na novo pozi-verovzhodni Sloveniji, kakor so dali in jo slovesno odprli 11. ju-načrtovali, ker so menda preče-.! ni j a. nili svoje zmožnosti.	j	——
---	! Mežica čistejša
Iznajdljivost	S Stopetnajsti občni zbor Slo-
V Sloveniji je 47 SOZD-ov venskega zdravniškega društva (Sestavljenih organizacij zdru- se je 9. junija preselil iz Slovenj ženega dela) in od tega jih kar Gradca v Mežico, kjer so ugoto-38 nima urejenih ‘samoupravnih vili; da ni več tako onesnažena, aktov’, kakor jih zahteva novi kot so mislili. Saj so se v Žer-zakon o podjetjih. Pa tudi pO(jav> kj®r stoji topilnica svinca,
drugih organizacijah ni dosti bolje. V glavnem so pravilniki, poslovniki, sporazumi in podobno “preplonkani”, saj so podobni kot jajce jajcu vzorčnemu primerku ali pa aktu sosednje organizacije. In višek je dosegla neka “Osnovna organizacija Zveze komunistov Slovenije” v občini Ljubljana-Center, ki je predložila v odobritev svojega statuta kar fotokopijo vzorca, ki ga je pripravila konferenca ZKS.
7, dokom love ribe
Izolski ladijski dok včasih le sameva. Pa so prišli na idejo, da bi lahko z njim lovili — ribe. Poskus je menda presegel pričakovanja.	i
Ponoči so ga potopili, osvetli-
zgodaj zjutraj ga dvignili in t°varna zajeli nekaj ton rib. Hudomuš- Krško, neži celo predlagajo, naj bi dok postal “temeljna organizacija združenega dela” podjetja Delamaris.
vrnile ptice.
Do nedavnega so Mežiško dolino imenovali dolino smrti, sedaj pa se Mežičani potegujejo za naslov Dolina dimnikov. Rudnik izpusti v zrak dnevno le 140 kg prahu, prej pa, ko še ni imel posebnega filtra, pa kar 5 ton.
To dolino poznajo tudi v tujini, saj so strokovnjaki iz raznih dežel preučevali življenje, ko še ni bilo problemov svinca v zraku v svetu, kot ga pozna sedanji ‘avtomobilski” rod.
Gledališko srečanje v Krškem
V Krškem je bilo 21. srečanje amaterskih gledaliških skupin Slovenije, pokrovitelja prireditve sta bila Agraria Brežice in celuloze in papirja
Ni zadovoljen
Slovenska Drama je Jtot zadnjo premiero zaigrala Ruplovega “Botra Andrasha”, veseloigro, ki je prirejena po znanem “Dundom Marojem” dubrovniškega renesančnega pisca Marina Držiča.
Kritik Jože Brej v-Javoršek ni bil z izbiro igre Mirka Rupla preveč zadovoljen, češ da je slogovno nejasen in igralsko neubran. Pravi, da je čudno, ker se dozdaj nihče ni uprl osnovnemu smislu Ruplove predelave Držičevega besedila.
Rupel je Botra Andraža prestavil v baročno dobo z jezikom^ Janeza Svetokriškega, Brejc pa pravi, da bi bilo pravilneje renesančno okolje. (Morda ga moti tudi leto krstne predstave Botra Andrasha — 1941.)
ZA SMEH
Po družinskem prepiru ona: “Priznajva, da sva oba neumna! Posebno še ti!”
Huda ura v Lendavi
Lendavsko občino je zadela 7. junija huda vremenska nesreča. Oblak se je utrgal nad Lendavo, Mostjem in Dolgo vasjo, kot o-reh debela toča je neusmiljeno klestila polja in vinograde.
Po enem tednu je občinska komisija ugotovila, da letine ne bo in da vinogradi še vsaj dve leti ne bodo kaj prida rodili. Potrebni bodo hitri ukrepi za ublažitev škode, treba bo tudi omogočiti preskrbo s krmili, da ne bo preveč trpela živinoreja.
Robbov vodnjak v muzej
Robbov vodnjak pred Ijubij ubij anskim Magitsratom bodo spravili v muzej, na njegovo mesto pa bodo postavili dvojnik, ki ga. bo izklesal akademski kipar Marjan Keršič. Seveda pa “Veš, o Neži bi ti lahko veliko bo trajalo še nekaj let, predno povedala.”	,bo mogoče original spraviti v
“Kaj pa?”	' j muzej, da bi ga laže zaščitili
“Skoda besedi!”	pred škodljivimi vplivi okolja.
Svojevrsten oder
Kulturna izmenjava
Dogovor o izmenjavi koncertov med pevskimi, zbori iz Ljutomera, Murske Sobote in Rogaške Slatine, predstavlja zanimivo novost, saj na ta način z medsebojnim gostovanjem popestrijo kulturno življenje v teh mestih.
Srečanje oktetov v šentjernerju
Šentjernejski oktet je pripravil tradicionalno srečanje oktetov. Kar 32 se jih je odzvalo povabilu, prepevali so 30. junija in 1, julija. Po samostojnih nastopih so člani oktetov pod vodstvom Antona Nanuta zapeli še štiri zborovske pesmi.
Čitateljem na področju Veh kega Clevelanda priporočamo zv novice iz Slovenije poslušanj' slovenske radijske oddaje “Pe smi in melodije iz lepe Sloveni je” na univerzitetni postaj WCSB 89.3 FM vsak dan od po nedeljka do četrtka ob 6. zve čer in ob nedeljah od 12. d'
1. popoldne, ki jo vodita dr. M-lan in ga. Barbara Pavlovčič Novi naslov postaje je: 1990 F
Študentje zadnjega letnika 221 St., Euclid, Ohio 44.117.
LET YOUR LIFE INSURANCE WORK FOR YOU
American Mutual has a new concept which combines your life Insurance with an exciting new benefit program. This program includes low interest certificate loans, low interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations in Ohio. For further information, just complete and mail the below coupon.
To: American Mutual Life Assoc. 6401 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
My date of birth is..............
Name .....................:...
Street ......................
City................ State...
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
•	Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta, vsote so neomejene nad $1,000.
« Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavaroval nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv nos ti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd., nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev ča otroke.
•	SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
« ZAPOMNITE Sl — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST!
Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N. Chicago St., Joliet, 111. 60431).
AMELIA MRAMOR, društvo št. 85, Ael. 282-8530 1926 Nantucket Dr., Lorain, Ohio
GLORIA KREPEL, društvo št. 191, Tel. 944-6587 29377 Vinewood Dr., Wickliffe, Ohio
ANTHONY CEK, društvo št. 219, Tel. 481-0992 506 Trebisky Rd., Richmond Heights, Ohio
ČE SE SELITE
Izpomite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. NI potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
tv:
)

6117 St Clair Ave.
Cleveland, Ohio 4410?
Moj novi naslov:
MOJE IME:
Moj stari naslov:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
ABC - CHARTER POLETI CLEVELAND	LJUBLJANA
od $439.00 (+ tax) naprej... ZAHTEVAJTE POPOLNI PROGRAM
MIHELIN TRAVEL
4110 St. Clair Ave. — Cleveland, O. 44103 Tel. (216) 431-5710
GOVORIMO SLOVENSKO!
GRDIN9VA POGREBNA ZAVODA
1053 East 62 £4 17010 Lake Shore OKd.
431-208*
531-6300
mmmm trgovina s pohištvom
15301 Waterloo Road
631-1235
R&D SAUSAGE COMPANY
15714 WATERLOO ROAD CLEVELAND, OHIO 44110
PREKAJENO MESO — MESO ZA ZMRZOVALNIKE Na debelo in na drobno Posebne cene pri velikih nakupih BILL IN ANGELA RATAJC, LAST.	692-1832
PROTECT YOUR SLOVENIAN HERITAGE AND ETHNIC VOICE ADVERTISE IN THE AMERICAN HOME newspaper