LETO m, STET. US ETDBUm, TOREK, 24. KXJI 1959 10 SLOVENSKI Izdaja časoplsno-zaJožnlško podjetje Slov. poročevalec — Direktor: Rudi Janhuba — Glavni In odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Tiska tiskarna »Sl. poročevalec« — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5, telefon 23-522 do 23-52« — Uprava Ljubljana, Tomšičeva S-1L, telefon 23-522 do 23-52« — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica S, telefon 21-836, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-232 — Poštni predal 29 — Tekoči račun Narodne banke «01-»T«-1S1 Mesečna naročnina 200 din TEŽAVE PRI PRIPRAVLJANJU ČETVERNE KONFERENCE Se kraj in dan konierenee nista določena Moskovska »Pravda« obtožuje zahodne sile, da hočejo s tehničnimi ovirami preprečiti konferenco — V Londonu čakajo na sovjetski odgovor, na skupno zahodno povabilo, ki je bilo poslano že 10. maja. Stockholm, 25. maja (AFP). roča iz Pariza, da je v franco-švedsko ministrstvo za zima- sksh krogih vzbudil presene-nje zadeve je danes sporočilo, čenje današnji uvodnik moda švedska vlada ni dobila ni- skovske »Pravde«. Pisec ob to teh krogov ne bi bil ugoden ZDA, ki so ga bile poslale sovjetski zvezi' 10. maja. Iz odločilnih krogov se je zvedelo, da se bo diplomatska dejavnost, če bo Sovjetska zveza sprejela povabilo zahodnih sil, naj bi se udeležila konference štirih, verjetno nadaljevala takole: V Moskvi bodo razgovori med zahodnimi veleposlaniki in sovjetskimi funkcionarji o kraju, dnevu in kraj, ker bi bila ob času čet- trajanju četverne konference, vernega sestanka vojska oku- Poleg tega bodo posvetovanja pacijskih sil še v Avstriji. Di- »na precej visoki stopnji« med kake ponudbe, naj bi organi- žuje zahodne sile, da hočejo s plomatski krogi menijo, da bi zahodnimi silami, da bodo zirala četverno konferenco v Stockholmu. V sporočilu pripominja, da bi sklicanje take konference v glavnem mestu švedske povzročilo zelo velike težave, posebno glede nastanitve delegacij in gostov. Agencija France Presse po- da bi bil primeren, po mnenju tehničnimi ovirami preprečiti bilo kako švicarsko mesto naj-četverno konferenco. Franco- primernejše za konferenco, ski krogi poudarjajo, da je Ogibljejo pa se slehernega ponavadi pred vsako konfe- prepira, s tem pa tudi po lemi-renco posvetovanje o dnevu in ke o tem popolnoma tehnič-kraju sklicanja. Dunaj, za ka- nem vprašanju četverne kon-terega meni Sovjetska zveza, fereece. zavzele enako stališče do vprašanj, obravnavanih n® četverni konferenci. Zahodna Nemčija pred četverno konferenco Zahodnonemški veleposlaniki v Londonu, Parizu in Washingtonu so pozvani v Bonn na posvetovanje Bonn, 23. maja (Tanjug) Vladni zastopnik je danes na tiskovni konferenci sporočil, da v Bonnu ne pričakujejo nika-ke spremembe stališča zahodnih sil v politiki do Nemčije. To izjavo so razumeli kot na-daljni dokaz, da zahodnonem-ška vlada ameriških izjav o možnosti vzpostavitve nevtralnega pasu v Evropi, v katerega bi spadala tudi Zahodna Nemčija, s pogojem, da bi zajemal tudi nekatere vzhodnoevropske države, ne jemlje resno. Hkrati pa izpričuje zaskrbljenost za-hodnonemške vlade, ki so jo bili povzročili glasovi o tej možnosti zadnje dni. V tej luči je treba gledati tudi na sestanek kanclerja Adenauerja z zahodnonemškimi veleposlaniki v Londonu, Parizu in Washingtonu, ki jih je bil poklical nujno v Bonn za konec tega tedna na posvetovanje. Po uradnih podatkih bodo na posvetovanju govorili o novem obdobju zahodnonemške zunanjepolitične dejavnosti po ratifikaciji pariških sporazumov. V diplomatskih krogih so prepričani, da bo kancler vprašal tri zahodnonemške veleposlanike, na kakšen odmev bi naletela na Zahodu njegova zamisel, da bi preprečili sleherno mogoče presenečenje v politiki katerekoli velesile na Zahodu do Nemčije. Ogrodje kanclerjevega načrta je namen, da bi v pospešenem roku povzročil v Bundestagu izglasovanje prvih vojaških zakonov, nakar bj lahko začeli sestavljati prve prostovoljske enote zahodnonemške vojske. Adenauer namreč meni, da bi sestavljanje prvih zahodnonemških vojaških odredov zelo utrdilo postojanke Zahodne Nemčije tako proti Zahodu kot proti Vzhodu in Kancler dr. Adenauer izključilo sleherno možnost, da bi na bližnjih četvernih razgovorih dajali kakršnekoli obljube na račun Nemčije. London. 23. maja (AFP). V britanskih uradnih krogih niso preveč zaskrbljeni ob pisanju »Pravde«, ne skrivajo pa presenečenja. da so na moskovski strani načeli vprašanja, o katerih so se bili že sporazumeli ministri za zunanje zadeve štirih velesil. V Londonu dalje pravijo, da se bo mogoče o dnevu, kraju in trajanju zasedanja četverne konference dogovoriti pozneje po diplomatski odgovor na skupno pova-sk iodgovor na skupno povabilo Francije, Britanije in Rlagovna izmenjava med Jugoslavijo in Brazilijo Beograd, 23. maja. (Jugopres) Kot je zvedel Jugopres, se bodo trgovinski razgovori med Jugoslavijo in Brazilijo pričeli v drugi polovici junija v Riu de Janeiru. Na osnovi trgovinskega plačilnega sporazuma, sklenjenega med obema državama junija lani, bodo ob tej priložnosti obnovili blagovno listo za prihodnje leto. V dosedanji blagovni listi je trgovinska izmenjava znašala 18 milijonov za vsako stran in pričakujejo, da se bo obseg izmenjave tudi letos gibal v tem okviru. Sprejem pri predsedniku republike Beograd, 23. maja (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je danes opoldne v Belem dvorcu sprejel izrednega in pooblaščenega veleposlanika Francije g. Francoisa Couleta, ki je prosil za sprejem. Navzoč je bil tudi državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič. Trgovinska pogajanja s Finsko in Švedsko Beograd, 23. maja. (Tanjug) Trgovinska pogajanja s Finsko zaradi zaključitve letnega sporazuma o izmenjavi se bodo začela 3. junija v Beogradu. Vodja finske trgovinske delegacije bo g. Aldar v. Heirot, vodja oddelka za vzhodne države v ekonomskem oddelku finskega zunanjega ministrstva. V Beogradu se bodo 15. junija začela tudi' pogajanja za za-ključitev letnega trgovinskega sporazuma s Švedsko. Švedsko delegacijo bo vodil baron v. Flaten, vodja odseka za vzhodne države v ekonomskem oddelku švedskega zunanjega ministrstva. Lani je jugoslovanski izvoz v Finsko dosegel vrednost okoli 700.000 dolarjev, v Švedsko pa nad 2 milijona. Uvoz Jugoslavije iz Finske je lani znašal nad milijon, iz Švedske pa nad 3.4 milijone dolarjev. Obisk načelnika grškega generalnega štaba Beograd, 23. maja (Tanjug). V Beograd je prispel danes načelnik grškega generalnega štaba general Konstantinos Dovas. Z njim so prispeli generalna majorja Grigorios Keceas in Konstantinos Exarhakos, kontraad-. mirai Konstantinos Casos in podpolkovnik Hristos Papada-tos. Načelnika generalnega štaba so sprejeli na zemunskem letališču načelnik generalnega štaba JLA podpolkovnik Ljubo Vučkovič, poveljnik jugoslovanskega vojnega letalstva generalni podpolkovnik Zdenko Ulepič ter drugi visoki zastopniki JLA, grški veleposlanik v Beogradu g. Philon Philon in grški vojni ataše polkovnik Anastasios Korinas. Generala Dovasa in čla- Balkonska zveza Ja odraz interesov in želja narodov Jugoslavije, Grčije in Turčije Odhod nemških parlamentarcev člani delegacije so obljubili, da se bodo zelo zavzemali za dobre odnošaje med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo Beograd, 23. maja (Tanjug). — »Prepričan sem, da je maršal Tito trdno odločen prispevati k zmanjšanju napetosti med Vzhodom in Zahodom,« je izjavil daneä na zemunskem letališču pred odhodom iz Jugoslavije vodja zahodnonemške parlamentarne delegacije in predsednik Bundestags g. Eugen Gersten-maier. Člani zahodnonemške parlamentarne delegacije, ki so bili v naši državi teden dni kot gosti zvezne ljudske skupščine, so odpotovali danes opoldne z letalom iz Beograda. Na letališču so se od njih poslovili podpredsednik zveizne ljudske skupščine Vladimir Simič, poslanci ljudske skupščine, zastopniki državnega sekretariata za zunanje zadeve ter član: zahodno-nemškega veleposlaništva. VREME Vremenska napoved za torek: Lepo sončno vreme z delno oblačnostjo. Temperature ponoči v severni Sloveniji okoli o, drugje med 2 m 6, na Primorskem do U, čez dan med 10 in 13. na Primorskem do 23 stopinj C. V severni Sloveniji še nevarnost slane. V prvi polovici tedna bo še lepo sončno vreme z delno oblačio zlasti podnevi topleje. Danes dopoldne ob 10. uri je člane zahodnonemške delegacije sprejel predsednik republike Josip Broz-Tito, ki se je z njimi precej časa pogovarjal. V razgovoru z novinarji je vodja delegacije g. Gerstenmaie,r izjavil. da je bilo srečanje s predsednikom Titom zelo prisrčno in odkrito. Dejal je, da se predsednik Tito zaveda pomena nemškega problema v okviru sedanjih mednarodnih vprašanj. O bivanju v Jugoslaviji je g. Gerstenmaier dejal, da so člani delegacije močno prevzeti od gospodarske graditve v Jugoslaviji. Ne glede na, strankarsko pripadnost se bodo vsi člani delegacije zavzemali za to. da bodo vsi problemi med Nemčijo in Jugoslavijo, zlasti pa gospodarski. čim hitreje rešeni v obojestransko zadovoljstvo. Ruski prevod Čosićevega romana Beograd, 23. maja (Jugopres) Sovjetsko založniško podjetje za inozemsko književnost je vneslo v svoj načrt izdajo dela jugoslovanskega pisatelja Dobriče čosiča (»Daleč je sonce«). Prevod čosičevega romana bo izšel prihodnje leto v Moskvi. ne njegovega spremstva je pozdravil načelnik generalnega štaba JLA podpolkovnik Ljubo Vučkovič, nato pa je general Dovas pregledal častno četo. Načelnik grškega generalnega štaba vrača obisk, ki ga je bil lani napravil grškim oboroženim silam načelnik generalnega štaba JLA. Pred odhodom v Jugoslavijo je izjavil, da njegov obisk ni uraden in ni zvezan s kakršnimkoli drugim dogodkom. General Dovas je izrazil zadovoljstvo, da je imel priložnost še enkrat obiskati Jugoslavijo. Glede vojaškega sodelovanja treh balkanskih držav je Dovas dejal, da načelniki generalnih štabov na občasnih sestankih sprejemajo sklepe za izvajanje v vseh treh državah. Poudaril je, da je sodelovanje treh balkanskih držav na vojaškem področju plodno, da se razvija v duhu medsebojnega razumevanja in da glede tega v bistvu ni nikakih sprememb. Na koncu je pripomnil, da je Balkanska zveza odraz interesov in želja narodov Jugoslavije, Gr- Balkcnsku posvetovalna skupščina Beograd, 23. maja. (Jugopres) V skupščinskih krogih so z zadovoljstvom sprejeli vest o ratifikaciji sporazuma o ustanovitvi bol. posvetovalne skup. v turškem parlamentu. Neki visoki funkcionar zvezne ljudske skupščine je uredniku Jugopre-.sa Izjavil, da pričakuje Beograd skorajšnjo ratifikacijo tega sporazuma tudi v grškem parla- čije in Turčije in da je pomembno orodje miru na Balkanu in na vsem svetu. Brzojavka norveškega kralja predsedniku Titu Beograd, 23. maja (Tanjug) Predsednik republike Josip Broz-Tito je prejel brzojavko od norveškega kralja Haakona VIL, v kateri se mu prisrčno zahvaljuje za čestitke ob norveškega narodnem prazniku. Protokolarni obisk novega turškega veleposlanika Beograd, 23. maja. Predsednik zvezne ljudske skupščine Moša Pijade je sprejel danes na protokolarnem obisku novoimenovanega veleposlanika Turčije g. Sadija Kavura. 16 pionirk »Partizana — Narodni dom« je včeraj odpotovalo v Beograd, kjer bodo maršalu Titu za rojstni dan zaplesale »Pionirsko rajanje« I POSVETOVANJA KOMISIJE ZA REFORMO ŠOLSTVA Za enotno osemletno šolo Učni program v osemletkah naj bo namenjen predvsem za pridobivanje splošne izobrazbe BEOGRAD, 23. maja. Dopoldne se je v Beogradu začel razširjeni sestanek Komisije za reformo šolstva, ki je bila lani ustanovljena pri prosvetnem odboru zvezne ljudske skupščine. V razpravi je bilo naglašeno stališče, naj bi Kile enotne osemletne šole temelj obveznega šolanja v Jugo slaviji. Osemletne šole naj mladini omogočijo, da se z dobljenim znanjem aktivno vključi v življenje skupnosti. Opredeljevanje učencev v razredih na bolj nadarjene in manj nadarjene, svobo dna izbira predmetov v višjih ra zredih osemletne šole in formira-nje tipov osemletnih šol je bilo samo v škodo enotne vzgoje mia dine. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta tov. Rodoljub Colako-vič Je prisostvoval današnjemu sestanku komisije in poudaril, da se mora mladina vzgajati.v duhu spoštovanja fizičnega dela, kakor tudi potrebo fizične vzgoje mlad ine v splošnih izobraževalnih šolah. Razprava na današnjem sestanku je pokazala, da so se mnenja o obveznem šolanju pri nas že dovolj izkristalizirala. Enotna osemletna šola naj bo taka, da bo dala najširše temelje za izobrazbo vseh državljanov, ne pa samo pripravo za nadaljnje šolanje. Sola mora mladino vzgajati karakterno in ji dati tisto izobrazbo, ki ji bo omogočila kasneje aktivno udeležbo v družbenem življenju. Prav posebno je bilo v razpravi naglašeno, da 'mora osemletna šola dati izključno splošno izobrazbo, ne pa nekakšno strokovno znanje. Mladina mora v šoli dobiti ne samo abstraktno izobrazbo, temveč predvsem osnovne pojme o pridobitvah sodobne znanosti, tehnike, itd. Diferenciranje učencev na manj nadarjene in bolj nadarjene in svobodna izbira predmetov v višjih razredih osemletke bi samo škodovalo enotni vzgoji mladine. Razprava je nadalje pokazala, da se njeni udeleženci ne strinjajo s predlogo» o formiranju več tipov osemletnih šoi z različnimi programi, od- visnih od gospodarskih in drugih okoliščin v posameznih krajih naše države. Tako diferenciranje bi po -mnenju -diskutaji-tov bilo v škodo obvezni enotni vzgoji mladine. Ko je govoril o obveznem osemletnem šolanju, je predsednik komisije dr. Miloš Zanko dejal, da po njegovem mnenju sedanje osemletne šole — kljub doseženim rezultatom — ne ustrezajo našim potrebam, ker imajo v svojem programu mnogo stvari iz nižjih gimnazij, ki pripravljajo učence za nadaljnje višje šole. Tov. Milijan Neo-ričič pa je. dejal, da doslej ni bilo posvečeno dovolj pozornosti enotni vzgoji naše mladine, kar ima lahko negativne posledice. Tov. Radovan Papič pa je naglasil, da bi morale enotne osemletne šole naši mladini dati predvsem možnosti, da dobi določene poglede na svet in 3a se na ta način usposobi za razumevanje dogajanja v prirodi in družbi. Med ostalimi udeleženci je govoril tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta tov Rodoljub Colakovič, ki je poudaril, da je enotna osemletna šola najprimernejša oblika obveznega šolanja. V to šolo bi morala hoditi vsa naša mladina, ki naj se v njej pripravi za življenje. Osemletna šola mora dati mladini pravilen odnos do fizičnega dela, na katerega se v današnjem šolskem sistemu še vedno gleda s podcenjevanjem. Tov. Colakovič je naglasil tudi pomen fizkulturne vzgoje v šolah za splošno izobrazbo. Sestanek komisije za reformo šolstva se nadaljuje. M. P. Titove štafete se bližajo Beogradu Priprave za izdelavo načrta zveznega družbenega plana Beograd, 23. maja. V zveznem zavodu za gospodarsko planiranje so se začele priprave za izdelavo načrta zveznega družbenega plana za leto 1956. Sedaj proučujejo elementarne postavke plana in osnovne probleme gospodarstva v celoti. Pričakujejo, da bodo te priprave trajale dva do tri mesece, zatem pa bodo prešli na planiranje posameznih področij. Zborovanje slavistov v Skopijo Skoplje, 23. maja. Ob pri- njim razvojem makedonskega sotnosti okoli 200 zastopnikov jezika. Poudaril je, da je ma-slavističnih društev iz vse dr- kedonski knjižni jezik postal žave se je danes začelo v jezik literature, ki čim dalje Skoplju prvo posvetovanje ju- bolj zavzema določeno mesto goslovanskib slavistov. Začet- v jugoslovanski književnosti, ku posvetovanja v Domu JLA Slavnostni del posvetovanja so prisostvovali tudi podpred- je bil končan s pozdravi go-sednik republiškega izvršnega stov in zastopnikov republi-sveta Krsta Crvenkovski, ških slavističnih društev. De-predsednik republiškega sveta lovni del posvetovanja na kaza prosveto Dimca Levkov in terem bodo razpravljali o po- rektor univerze v Skoplju dr. Marin Katalinič. Ko je otvoril to posvetova-mentu. Omenjeni funkcionar je nJ®. J® predsednik Društva za izrazil upanje, da ne bo dolgo makedonski j e21 k Ablaze Ko- uku materinskega jezika in literature v srednjih šolah, bo v Ohridu od 25. do 28. maja. Skoplje, 23. maja. Predsed- Beograd, 23. maja. V zadnjih dneh in tednih je več sto tisoč državljanov in državljank Jugoslavije nosilo štafetne palice s pozdravnimi pismi predsedniku republike za njegov 63. rojstni dan. V sredo, 25. maja bodo zastopniki vseh ljudskih republik, JLA in graničarjev izročili predsedniku republike osem štafetnih palic s pozdravi in izrazi ljubezni iz vse naš« države. V imenu ljudstva Srbije mu bo izročila štafetno palico Vera Marič, ena izmed najboljših te-lovadkinj, ki je na lanskem svetovnem tekmovanju v Rimu zavzela 39. mesto in drugo med našimi tekmovalkami. Sedaj je študentka inštituta za telesno vzgojo. Tudi štafetno palico ljudstva Hrvatske bo izročila znana športistka Milka Babović, ki je jugoslovanska rekorderka v teku na 40 m in 100 m ter v teku na 80 m z zaprekami. Na zagrebški univerzi študira kemijo. Gimnazijskä učitelj Milan Smerdu iz Novega mesta bo izročil štafetno palico v imenu ljudstva Slovenije. Čeprav je vojni vojaški invalid, je danes načelnik okrajnega odbora društev »Partizan« v svojem kraju. V imenu ljudstva Bosne in Hercegovine bo izročil predsedniku Titu štafetno palico Rudolf Sefarin, ki je odšel v narodnoosvobodilno vojno že kot šestnajstletni mladenič. Že 1945 je postal član Zveze komunistov Jugoslavije in je aktiven kot telovadni vaditelj. Štafetno palico Makedonije bo izročil delavec tovarne kromovih spojin iz Jagunovca, Afrémov Cekovskä.* Bil je sin siromašnih kmečkih staršev in je bil po sodelovanju pri mno- do konstituiranja balkanske n&ski poudaril, da ima namen, nik Narodnega sobranja Make- gih mladinskih delovnih akci- -1___XX: 1 ?__________________ _ Tin itn fkKlilc#» « lc5»rfwimi Ki C «a T n-»«»«» TToIìcattciV] ia errvro- iaVi XJ T\ZTa VTKIVU. DR avtOHlOKil- skupščine, ker so priprave za njeno ustanovitev v vseh treh prestolnicah pospešili. »V Beogradu ne dvomimo«, je poudaril na koncu »o pomembni vlogi, ki naj jo balkanska posvetovalna. skupščina odigra v nadaljnjem razvoju trojnega sodelovanja.« najti oblike, s katerimi bi se slavista organizacijsko povezali. Ker je bilo posvetovanje sklicano obenem z desetletnico sodobnega makedonskega književnega jezika, je Komenski v kratkih potezah seznanil njegove udeležence c seda- donije Lazar Koliševski je sprejel zastopnike prvega posvetovanja slavistov Jugoslavije, ki se je začelo danes popoldne v Skoplju. Gosti so seznanili pied-sednika Koliševsikega s problemi, o katerih bodo razpravljali na posvetovanju, ki se bo nadaljevalo v Ohridu. j ah v Mavrovu, na avtomobilski cesti, progi Banja Luka-Do-boj izvoljen za predsednika upravnega odbora svoje tovarne. Bivši borec Titove garde Laki-čevič bo izročil štafetno palico ljudstva Cme gore. Ko je bil osemnajst let star, je bil kurir partizanskih enot, 19 let star pa je postal predsednik mladinskega aktiva v svoji vasi. Sodeloval je pri graditvi mladinskih prog Šamac-Sarajevo in Nikšič-Titograd. Sedaj je direktor gradbenega podjetja »Boka« v: Kotoru. V imenu JLA bo izročil pozdrave vrhovnemu komandantu major Joka Torbica, prejšnji borec I. proletarske brigade, ki je ob neki priliki med vojno zajel celotno ustaško četo s komandantom na čelu in 40 nemških vojakov. Končno bo zastopal graničarje ob izročitvi štafetnih palic kapetan I. klase Luka Obrado-vič, ki je že kot petnajstleten deček delal za narodnoosvobodilno gibanje, s šestnajstimi leti pa je postal borec II. krajiškoga odreda. Sabac, 23. maja. Danes ob 16. je prispela s hidroavionom v Šabac štafeta jugoslovanske vojne mornarice, ki je včeraj odšla iz Podgore. Ob pomolu savskega pristanišča, ji je bil prirejen slavnosten sprejem, Id. mu je prisostvovalo okoli 3000 državljanov in pripadnikov JLA. Obenem je prispela tudi štafeta kajakaške zveze Srbije ter Bosne in Hercegovine, kakor tudi štafeta brodarskih društev iz Bosne in Srbije. Štafeta Jugoslovanske vojne mornarice bo ostala v Šabcu do 25. maja, ko bo odšla v Beograd s oklopnim motornim čolnom ruškega vojnega brodovja. Titograd, 23. maja. Nosilci štafete Črne * gore so prehodili danes poslednjo etapo v republiki. Danes so odšli z Bijelega polja in so zvečer prišli v Pri-jepplje, kjer so štafeto prevzeli mladinci iz Srbije. Štafeta LR Slovenije se bliža Beogradu ZAGREB, 23: maja. Glavni štafeti LR Hrvatske in t,R Slovenijo sta danes nadaljevali pot proti Beogradu. Po slovesnem odhodu iz Daruvara sta prispeli okrog U. ure v Pakrac, kjer jih jo sprejela velika ntr^-ica liudl s predstavniki oblasti in organizacij. Popoldne Je prihod štafet« napovedan v Slavonski «’Požegi« Strokovna družbena kontrola in cene v gradbeništvu Vprašanje cen gradbenih favo najtežji. Boljši položaj v material, polproizvod in pro- Graditi se začne, čeprav je Novi tarifni pravilniki-začetek dela za novi tarifni sistem Noto mesto, 23. maja. Včeraj je bila v sindikalnem domu v storitev je danes prav gotovo pogledu gradbenih inšpektor- izvod, tako da bi vsak proč z- premalo finančnih sredstev na V našem gradbeništvu najbolj jev je v Sloveniji, Hrvatski in vajalec odgovarjal, oziroma razpolago, čeprav niso pri- pereče. Tega problema pa ni Srbiji. jamčil za standard. Nadalje ie pravljeni projekti in ni revi- mogoče reševati samo na osno- Toda tudi v teh republikah treba predpisati obveznost, da diran investicijski program, vi razprave v posameznih eko- se dogajajo napake, ki jtih projektanti že pri samem pro- Pod parolo, da je objekte^ tre- nomsih instrumentih in vpit- lahko na osnovi pregledov, ki jektiranju določijo način in ba zgraditi v določenem času, Novem mestu razširjena konte vih teh instrumentov na cene jih je izvšila gradbena 'im- obseg preiskave materiala, najprej kršijo vse gradbene renca sindikalnega aktiva no- Itd. Cerna gradbenih del je od- špekcija ljudske republike Sr- polproizvodov, ki se vgrajuje- predpise, potem ko zmanjka vomeškega okraja, na kateri so viiSD\a od mnogih elementov, lje, ocenimo kot pomanjklji- jo. kakor tudi konstrukcij in denarja pa še vse finančne obravnavali sklepe in zaključ- Zavisi tako od cen gradbenih vosti. ki prilično vplivajo na pa posameznih elementov kon- predpise. ke III. kongresa Zveze sindi- materialov in vseh proizvodov ekonomiko in kvaliteto grad- strukcije. Ti predpisi naj bi Glede na težave v delu grad- katov Jugoslavije in tarifno tea- polproizvodov naše indù- benih del. Skoro povsod so na- rešili tudi vprašanje honori- benih inšpektorjev, bi bilo politiko v zvezi s potrjevanjem sinje, ki se vgrajujejo v grad- leteli na nekvalitetno opeko, ranja. oziroma povrnitve vseh nujno potrebno izdati pred- tarifnih pravilnikov. Konferen- bene objekte. Ce vemo, da slabo izdelan beton, nepravi!- stroškov okrog preiskav v tem piše o inšpekicjah ne samo ce 60 le udeležilo okol; sto sin- znaša cena materiala povpreč- no doziranje agregata itd. In- smislu. Dalje bi bilo treba po- gradbenih, temveč o vseh teh- dikalnih aktivistov, no 50 odstotkov prodajne cene špekcija je zaradi tega izvrši- oblastitj gradbeno inšpekcijo, ničnih inšpekcijah, ne da bi ® sklepih in zaključkih III. gradbenega objekta, potem la preglede v nekaterih tovar- da sme kontrolirati kvaliteto čakali na izdajo gradbenega kongresa Zveze^sindikatov ^Ju- jasno lahko rečemo, 'da ta del nah gradbenega materiala in proizvodnje materiala za vgra- zakona, za kar bo treba še ¥”1- cene ne zavisi od gradbenih pa v nekaterih betonarnah, ievanje pri vseh proizvajalcih, najmanj dve leti. Razmere na kolektivov temveč zavisi ne Vsi ti pregledi in napake, ki Ko govorimo o problemu kva- terenu in na splošno v grad- samo od celotnega gospodar- so se pokazale, pa govorijo o litete, pa moramo na žalost beništvu pa zahtevajo predpi- ekega sistema in posameznih tem, da je neobhodno potreb- ugotovili, da delo na standard- se in spoštovanje predpisov, . . instrumentov temveč od pro- no izdati predpise, ki bi ure- zaciji gradbenega materiala, skratka družbeno in strokovno ° ufmerjanju mladine v poki- daktivmosti dela precejšnjega dili kontrolo kvalitete vseh vrst polproizvodov in tudi proiz- tehnično kontrolo kajti edino !ie ‘."J5 n?logaf , 0C1t! m:a" Razširjena konferenca sindikalnega aktiva v Novem mestu svetov, o delu odbora za zaščito dela, o delavskem in druž- sindikalnih svetov v novih občinah. Delegati so ostro kritizirali tudi nameščanje ljudi r podjetjih mimo posredovalnic« za delo, pri čemer pogosto dobe zaposlitev ljudje iz bogatih benem upravljanju, o tečajih kmetij, ki zaradi tega često za družbene probleme in o delu za strokovno, kulturno in politično razgledanost delav- včasih dolgo" čakajo na zaposli-cev, o vzgoji vajencev, o na- tev. ostajajo zanemarjene, ljudje brez vsakega premoženja pa daljnem delu pri uvajanju novega tarifnega sistema itd. Ugotovljeno je bilo, da morajo sindikalne organizacije posveti- ta razpravi je sodeloval tudi zvezni ljudski poslanec, sekretar okrajnega komiteja Zveze komunistov Slovenije za novo- goslavije je poročal prof. Julij Titel, o tarifni politiki pa tajnik okrajnega sindikalnega sveta Nace Murgelj. V razpravi, ki je sledila, je bilo govora dinskih referentov ter komisij o organi-sindikainih V. T. NOVI PREDPISI .ne cene za plače grad- naj bj postavili pred proizva- omenjenih pomanjkljivosti in tehničnih predpisov na podanih podjetij; iz tega vidimo, talce obveznost o izdaji »ate- tudi kršenja predpisov nepra- ročju gradbeništva, da produktivnost dela gradbe- sla« za vsak podan gradbeni vilna imvestiicijska politika, nih kolektivov sicer jasno prav tako vpliva na ceno gradbenega objekta, toda ta vpliv je pri Sedanjih pogojih znatno manjši od ostalih elementov, ki vplivajo na ceno gradbenih del. Jasno je, da bi gradbena podolja z mehanizacijo del iah- Obisk japonskega generalnega direktorja ptt v Sloveniji ti največ pozornosti delavske- meško skupnost komun, Jože mu m družbenemu upravljanju, Borštnar ter govoril 0 krimina_ lu in o prihodu naj višjih predstavnikov Sovjetske zveze v Eeograd. Glede kriminala je poudaril zlasti potrebo, da je treba prelomiti z miselnostjo, da izigravanje predpisov v korist občine, okraja ali kolektiva ni kriminal in da je treba povečati družbeni prezir do gospodarskih kriminalcev, glede prihoda najvišjih sovjetskih predstavnikov pa je poudaril zlasti velik pomen tega dogodka za Jugoslavijo in za ves svet. Za nadaljnji razvoj pecilnega sistema novi tarifni pravilniki .pa pomenijo šele začetek dela za uvedbo novega tarifnega sistema. V pogledu zdravstva so važni preventivni ukrepi za preprečevanje obolenj in namerava zato odbor za zaščito dela v kratkem zdravniško pregledati vse vajence in vse mlade delavce do 22. leta ter vse delavce pri podjetju »Kremen» in na drugih zdravju nevarnih mestih. V okraju je 664 delovnih invalidov, do katerih pa imajo podjetja često še vedno zelo nesocialne odnose. Delav-Pretekli teden je prispel v Ju- sk° upravljanje je še šibkoJn goslavijo na prijateljski obisk slabo razvito zlasti v manjših generalni direktor p. t. t. Japonske g. Ichiro Mathui. Poleg osta- obrtnih podjetjih, strokovnemu usposabljanju delavcev pa je V zvezi z Izvajanjem tn utrje- bcsta prispevali k nadaljnjemu utrjevanju novega sistema. Z izvajanjem teh navodil bodo banke po eni, komisije za plače pa po drugi strani lahko delavcem in uslužbencem. o povečala svojo produktiv- vanjem novega plačilnega si-nost tooa ta povečana pro- sterna v gospodarstvu je zvezni auklivnost ne bi v znatni meri izvršni svet izdal »Navodilo o vplivala na znižanje cen grad- izplačevanju akontacij na plače benih dei, ker so cene grad- gospodarskim organizacijam« in benih strojev precej visoke — »Navodilo o podatkih, ki jih sistematično spremljale izpla-gradbeni stroji so pa proizvod morajo gospodarske organizaci- čila plač, tarifno politiko, do-»ndustrije, da ne omenjamo je pošiljati komisijam za plače cen gradbenih strojev iz uvo- v gospodarstvu« (Uradni Ust Sta. FLRJ, štev. 21 od 18. maja 1955) Res je tudi, da z mehaniza- Obe navodili, zlasti pa navo-cijo r.e bi divgnili samo pro- diio, po katerem morajo gospo-duktivnost, temveč bi zelo p' - darske organizacije pošiljati večali kapacitete gradbenih podatke komisijam za plače, podjetij, kar je glede na seda- podjetja delo za utrjevanje no-plačilnega vega plačilnega sistema, kakor tudi za njegov hiter razvoj in izpopolnjevanje, lahko močno pospešila, kar ho v korist samim ilxhdirlSo3!„VseÄÄ treba posvečati pozornost, ker je vil v Postojni, kjer si je ogledal stopnja strokovne usposoblje-pošto in Postojnsko jamo, v sobo- nosti delavcev v novomeškem okraju na splošno še zelo nizka. Prav tako je število vajencev kjer ga je sprejel direktor p.” t. t.’ glede na potrebe rastoče indu- to pa je v spremstvu generalnega direktorja p. t. t. Jugoslavije tov. Mllanoviča prispel v Ljubljano, Z-ek. nji položaj naše socialistične izigradnje največje važnosti. Graditi moramo namreč ogromno stanovanj, moderni- Ustanovitev sekcijg za sadje in povrtnino Beograd, 23. maja. V Zvezi mati naše ceste, izvršiti še trgovinskih zbornic Jugoslavije mnogo melioracijskih del in ------ — izgraditi še nove in nove hidrocentrale. Kadar se razpravlja o cenah gradbenih sioritev, pa se običajno pozablja na enega nič manj pomembnii-h problemov je bila danes ustanovna skupščina sekcije za sadje in povrtnino, ki bo skrbela za pospeševanje prometa s temi kmetijskimi pridelki. Sekcija bo obenem vplivala na podjetja za promet s sadjem in povrtnino, gradbeništva to je na strokov- da bi razvijala dobre poslovne no družbeno kontrolo. Ta še ”’~'x ~ vedno ni na tisti višini, ki običaje in moralo, kakor tudi _____ _ odgovornost do potreb skupno- bi zagotovila solidno ceno sti z urejevanjem tržišč. Generalni sekretar Zveze trgovinskih zbornic Jugoslavije Risto Bajalski je poudaril v razpravi, da je povpraševanje gradbenih del v najširšem smislu. Pod strokovno d ružbeno kontrolo razumemo revizijo investicijskih programov, glavnih projektov, strokovno ieh- po sadju v naši državi znatno nični nadzor nad izgradnjo od veS3s kakor proizvodnja. Zato strani investitorja in pa gradbeno inšpekcijo. Te službe lahko prihranijo mili,jarde dinarjev narodnega dohodka. Revizija investicijskih pro- je potrebno, da podjetja za promet s sadjem in povrtnino čim-več sklepajo dogovore o gojitvi in dobavljanju ten pridelkov, ne pa. da se samo usmerjajo gramov je prav gotovo v* po- na zbiranje morebitnih tržnih slednjih dveh letih v naši dr- Presežkov, žavi znatno napredovala. Toda še vedno grade tu in tam Sekcija si je zadala kot eno izmed prvih nalog, da vsestran- objekte, katerih investicijski sko prouči stanje tehničnih programi niso bili revidirani ali pa je na primer ob priliki revizije manjkal najvažnejši ~odatele — o surovinski bazi. % Gradnja beograjskega sejmišča sredstev za promet s sadjem in povrtnino in da bi na ta način pred začetkom glavne sezone I prometa s temi pridelki zado-.omisije za revizijo glavnih stila naiboli nujnim potrebam, projektov so v dosedanjem delu pray tako dokazale, da je njihovo delo zelo pomembno, čeprav se tudi pri tem še dogajajo napake, ki zmanjšujejo učinek njihovega dela. Delo gradbene inšpekcije pa ni dovolj učinkovito. V prvi Tradicija Beograjskega sejma ■vrsti _ zaradi pomanjkanja se bo kmalu nadaljevala. Na predpisov o gradbeništvu in desnem bregu Save, pod sedajva zaradi pomanjkanja ka- njo železniško postajo Senjak, drov. predvsem strokovno že pripravljajo teren za grad-rnočnih^ kadrov. V raznih kra- njo velikih razstavnih dvoran. jih_ naše države je gradbena Po idejnem načrtu bo imelo ünstpekd'.ja različno organizi- sejmišče površino okrog 200.000 rana in različno močna. Toda kvadratnih metrov ter bo na Mamo mesta in okraje, kjer njej zgrajenih več razstavnih paviljonov, restavracij ,in drugih potrebnih zgradb. Na ta način bo Beograd poleg razstav- seganje in preseganje norm in podobno. Gospodarske organizacije bodo v skladu z določbami izdanih navodil izpolnjevale obrazec P za banko in obrazec N za komisije za plače. Posebno pozornost zasluži obrazec N, ki ga bodo gospodarske organizacije pošiljale komisijam za plače. S pomočjo podatkov, ki bodo vneseni v pet tabel tega obrazca, bodo komisije za plače lahko ugotavljale, kolikšen del neposrednih proizvajalcev dela po normah in kolikšen po času; koliko od teh je delavcev in koiiko uslužbencev; koliko jih dela v proizvodnji in koliko v režiji; kakšno je sorazmerje med višje in nižje kvalificiranimi delavci ter višje in nižje strokovnimi uslužbenci itd. Podoben pregled bodo komisije za plače in seveda same gospodarske organizacije dobile nad gibanjem plač za delo po učinku in po časn, v nadurnem delu, kolike časa je bilo porabljenega itd. Za preverjanje realnosti norm, njihovega doseganja in preseganja pa bodo služili podatki o izpoljnjevanju norm, iz katerih bo razvidno, koliko delavcev dela po normah in v kakšnem odstotku posamezne skupine delavcev te norme dosegajo ali presegajo. Podjetjem, oziroma gospodarskim organizacijam bo s tem dana možnost za znanstveno in načrtno proučevanje svoje lastne proizvodnje. Z vestnim izpolnjevanjem navedenih obrazcev in zbiranjem točnejših podatkov bodo sploh nimajo inšpektorja in v nekaterih republikah več kot polovica inšpektorskih mest ni _ ___^ ______ zasedenih. Tako imajo na pri- nih prostorov dobil tudi nekaj potrebnih večjih dvoran za množične politične sestanke, športne in umetniške prireditve, mer T Bosni vn Hercegovini od 91 mest gradbenih inšpektorjev zasedenih samo 47. od teh 47 pa 24 mladih tehnikov ki jih zdaj v Beogradu pri-brez zadostnih izkušenj, na manjkuje. Na bodočem sejmišču trenutno niveliraj o in nasipavajo teren. S pomočjo modernih strojev je nekaj sto delavcev že nekaterih mestih, kjer bi moral delo opravijaii gradbeni ir zerdi- pa i zvršu jejo ta posel gTadibeni pcslovod je in celo „ -. ___, ed ministrarteli i uradniki. Pri- nasulo okrog 100.000 kubičnih msr te republike je prav go- metrov zemlje. Za tem bodo Proslova desete obletnice osvoboditve v Biljah Nova Gorica, 23. maja. Ljudski poslanec Milo Vižintin iz Nove Gorice je v Biljah na včerajšnji proslavi v počastitev desetletnice osvoboditve ob prisotnosti bivših borcev in aktivistov ter predstavnikov množičnih organizacij, vojnih vdov ln zastopnikov občinskega ljudskega odbora izročil odlikovanje narodnega heroja Ivana Su-l!ča-Cara njegovi najbližji sorodnici Fani Frančeškin, ki ga jo vzgojila v zavednega Slovenca in borca za pravice delovnega ljudstva, zatem ko ga je njegova mati triletnega prepustila v varstvo teti. ker je morala sama iskati zaposlitev v tujini. Izselila se je v Egipt Ivan Sulič-Car je padel junaške smrti 26. decembra 1944 pri misenskera letališču, boreč se sam proti štiridesetim italijanskim karabinerjem. Po hudem boju, v katerem je podleglo več okupatorjevih vojakov, je padel tudi sam. Fašistični zločinci so njegovo truplo onečastili in razkazovali po okolici z namenom, da bi zadušili ljudsko vstajo, kar pa je med tukajšnjim ljudstvom zbudilo še večji odpor in večjo borbenost za boj proti okupatorju. Slavnostna izročitev odlikovanja je bila združena s kulturnim sporedom. Nastopala sta domači pevski zbor in šolska mladina z recitacijami. Ljudski poslanec Milo Vižintin je govoril še o deseti obletnici osvoboditve in o povojni graditvi v naši državi ter o trenutnih političnih dogodkih doma in po svetu. —jp Gospodarske vesti Bolgarija Je podpisala trgovinski sporazum s Češkoslovaško za tekoče leto. Novi trgovinski sporazum predvideva znatno večjo izmenjavo med obema državama. Češkoslovaška bo dobavljala Bolgariji opremo za električne centrale, kmetijske stroje, motorna vozila, metalna in kemične proizvode, Bolgarija pa bo dobavljala prehranbene proizvode, rude, tobak itd. Zabodnonemški izvoz v ZDA je v prvem tromesečja tl. dosegel vrednost 82,800.000 dolarjev, kar je za 25,3% več, kakor v istem obdobju lanskega leta. Prav tako se je povečala trgovinska izmenjava Nemčije s Kanado. Izvoz v Kanado je dosegel v prvih treh mesecih t.L vrednost 9,900.009 dolarjev. Uvoz pa 13.100 milijonov dolarjev. Avstrijsko ministrstvo za trgovino je določilo izvozne kontingente za rezan les za mesece junij, julij in avgust v količini Slovenije Jože Gerbec. Japonski gost st Je ogledal prostore nove poštne palače v Cigaletovi ulici, zlasti so ga zanimale tehnične naprave ln se je dlie strije zdaleč premajhno in je treba vključevanju mladine v uk posvetiti vso pozornost. V najkrajšem času bo prišlo do časa pomudil v novi avtomatski združitve okrajnih sindikalnih centrali ter si natanko ogledal svetov Novo mesto in Cmo-vlsokofrekvencne, telegrafske ln avtomatske telefonske naprave. Z zanimanjem sil Je ogledal tudi obratno ambulanto, sindikalne oro-store ln prostore pošte Ljubljana 3.0 o katerih se je zelo zadovoljivo Izrazil. V razgovoru Je poudaril, da ga uspehi Jugoslovanskih narodov zelo presenečajo ln navdušujejo, posebno pa ga kot strokovnjaka melj, nato pa do formiranja ŠAH Zasmehovanje ali izigravanje? Ze ponovno je bilo postavljeno jasno načelo, da storilec kaznivega dejanja ne more ostati na vodilnem mestu in da je treba enkrat za vselej onemogočiti, da bi ljudje, ki so bili obsojeni zaradi kriminala v gospodarstvu in sploh nečastnega dejanja, ponovno prišli na taka delovna mesta, kjer bi mogli nadaljevati svs-je škodljivstvo. Toda še se dajdejo ljudje, ki v zasmeh vsej pošteni javnosti še vedno protežirajo take ljudi in vsemu navkljub izigravajo jasno Udeleženci šahovskega prvenstva Slovenije so imeli včeraj prost postavljena načela. dan, ki so ga Izkoristili za nadaljevanje prekinjenih partij: Preinfalk — N. Tomšič remi, Misura — J. Tomšič remi, ing. zanimajr> uspehi p. t. t. službe, Levačič — Lešnik 1:0 brez nada-ki niso majhni. Posebno pa Je ljevanja, J. Tomšič — Z. Gabrov-g. I. Mathui izrazil presenečenje šek 1:0 (v 65. potezi), Benedičič — J. Tomšič 0:1. Pred zadnjim kolom, ki bo da- nad lepo urejenimi poštnimi lokali. zlasti v Sloveniji, in svoje veliko zadovoljstvo nad skTbjo, nes (z začetkom ob 14.30) in v ka- ki jo posveča vodstvo p. t. t. delovnim pogojem svojih uslužbencev. Med svojim obiskom sl je Japonski gost ogledal tudi Litostroj. Po kosilu se je odpeljal na Bled, kjer je preživel nekaj nr v počitniškem domu ptt uslužbencev točke itd. in se v nedeljo zvečer vrnil v Preostala Beograd, od koder bo nadaljeval svojo pot proti domovini. terem bo najvažnejša partija med Pucom ln Z. Gabrovškom, je stanje na tabeli naslednje: Z. Gabrovšek 8, Puc 7, Bajec 6.5 (iz 12 partij), Kržišnik 6, Grosek in Preinfalk 5.5 (1). Benedičič, Stupica, J. Tomšič in Mišura 5-3 prekinjena partija med Preinfalkom in Groskom bo odigrana še danes dopoldne. VI. študijsko zasedanje Mednarodne federacije kmetijskih strokovnjakov v Dobrni V Dobrni se bo v sredo, 25. 689.400 ms." Poleg tega so na raz- maja začelo šesto študijsko za-polago še velike količine reza- sedanje Mednarodne federacije nega lesa za izvoz, ker so viharji v avstrijskih gozdovih precej dreves podrli. Izvozne kontingente so povečali zaradi tega, ker imajo velike zaloge rezane- kmetijskih strokovnjakov, ki bo trajalo do torka 31. maja. V sredo dopoldne bo svečani začetek zasedanja, nato pa takoj prvo predavanje »Zgodovina in ga lesa ter ga ne morejo plaši- ustroj zadružništva in zadružne v- r» Tl n« 4. ■ .7.- XX-- _ _ ... . oblike v Jugoslaviji« dr. Miha] rati na domačem tržišču. Italijanska trgovska mornarica Ima 4270 ladij, s s skupno la Vučkoviča z razpravo. Popoldne bodo udeleženci obiskali 4,086.417 bruto registrskih ton. in si ogledali kmetijsko zadrugo za nafto, 646 tovornih ladij in nafto, 646 tovornih ladij 124 poltovomih ladij. Obisk slovitega alpinista uredili dohod na sejmišče. Ta dohod seka železhiški progi, ki vežeta Beograd z Nišem in Sarajevom, prav tako pa bo treba rešiti tudi vprašanje prometnega vozla pri »Mostaru«. Da bi uredili to vprašanje, imajo v načrtu premestitev sedanjih železniških prog v dolžini 600 m ter ureditev novega trga pri postaji Senjak. Novi trg bo imel površino okrog 20.000 kvadratnih metrov ter ne bo samo uredil dohod na sejmišče, temveč bo obenem rešil tudi vprašanje sedanjega trga pri »Mostaru«, ki je sedaj preobremenjen. Po preselitvi proge bodo zgradili tudi nov most preko železniške proge, ki bo vezal novi trg in sejmišče. Priprave za izvedbo teh del že tečejo. Gradijo dohodne poti in steze, urejajo kanalizacijsko in vodovodno omrežje. Na samem terenu že zabijajo stebre, na katerih bodo ležale razstavne dvorane. Za ta dela je določenih okrog 300 milijonov dinarjev. Vendar je dograditev sejmišča odvisna od pobude gospodarskih podjetij, saj bodo vse investicije finansirane s sredstvi, ki jih bodo dala podjetju za gradnjo sejmišča na razpolago gospodarska podjetja. I. S. Sodelovanje sindikatov radarjev iz Jugoslavije in Zahodne Nemčije Reka, 23. maja. Na razgovorih v Opatiji so se zastopniki sindikata rudarjev iz Zahodne Nemčije in Centralnega odbora sindikata rudarjev Jugoslavije sporazumeli o izmenjavi strokovnjakov in rudarjev. Nemčijo bodo obiskali zaradi iamenjavnih Izkušenj in specializacije naši rudarski zdravniki in inženirji, kvalificirani in visokokvalificirani rudarji. kakor tudi rudarski nadzorniki. V Jugoslavijo bodo iz Zahodne Nemčije -poslali sitrokov-njake-rudarje zaradi proučevanja družbenega sistema ln delavskega samoupravi] anj a. v Zrečah. V četrtek dopoldne in je na programu drugo predavanje, dr. Emila Ceferina »Zadružna zakonodaja v Jugoslaviji«, nato pa takoj tretje »Odnos zadružne organizacije in države« inž. Vojina Popoviča. Popoldne je na programu obisk kmetijskega gospodarstva v Slo- Ljubljana, 23. maja. V Ljubljano je prispel danes znani svetovni alpinist, Avstrijec Herman Buhi, zmagovalec Nanga Parabata. Kot gost matičnega planinskega društ- .._ t .sni. va v Ljubljani, bo imel v Ljub- venskih Konjicah in Ločah, ijani, Celju, Kranju, Tržiču in na Jesenicah predavanja o svoji uspešni ekspediciji 1. 1953 na vrh Nanga Parabata, visok 8125 m. V petek dopldne bodo udeleženci poslušali predavanje »Sistem kreditiranja v kmetijstvu in zadružništvu Jugoslavije«, nato pa predavanje »Zadružna trgovina, izvoz in uvoz«. Na prvem bo predaval dr. Aleksander Peci-Popovič, na drugem pa dr. Oto Radan. Popoldne bodo obiskali in si ogledali zadružno podjetje »Hmezad« v Žalcu. V soboto dopoldne bo šesto predavanje »Zadružni tisk in propaganda in vzgoja kadrov« prof. Vaša Gajiča, v nedeljo pa bo celodnevni obisk Kmetijske šole, Sadjarskega inštituta in Zadružne kleti v Mariboru. V ponedeljek je na programu zaključna razprava o vseh referatih, popoldne pa bodo udeleženci obiskali Agroservisno postajo v Šempetru, obenem pa si bodo ogledali tudi tamkajšnje arheološke izkopanine. Zadnji dan zasedanja, v torek 31. maja, pa bodo obiskali še veterinarsko bolnišnico in tovarno močnih krmil v Ljubljani. Zopet sneg In toča na Gorlškei Pomoč Rdečega križa po toči prizadetim v Brdih Nova Gorica, 23. maja. Okrajni odbor Rdečega križa v Gorici je poslal v Goriška Brda, ki so bila v zadnjem neurju močno prizadeta zaradi toče, 1617 kg živil v vrednosti 450.000 dinarjev. Ta vih popoldanskih urah z Jugozahoda bližala lokalna nevihta in so v okolici Vipolž že padala med dežjem prva ledena zrna. Na naši strani in v Furlaniji onkraj meje so postaje za obrambo proti toči obstreljevale oblake med 13. in 14. uro. Kakor se kaže, je bila zapadel sneg ponekod S do (cm visoko. Nagli prodor hladnega zraka, ki je zajel ves Balkan, je Tak primer se je zgodil tudi pri podjetju »Elektro-Kr-ško«. Pred novomeškim okrožnim sodiščem so bili po tridnevni podrobni razpravi obsojeni zaradi gospodarskega kriminala direktor tega podjetja Emil Vojtkovsky na 4 leta, materialni knjigovodja Bojan Agreš na 1 leto in računovodja Anton Piltaver na eno leto strogega zapora in na povračilo škode v znesku nad 300.000 din. Da bi v podjetju napravili red in onemogočili nadaljnje izigravanje pozitivnih zakonskih predpisov, je Elektrogospodarstvo Slovenije priporočilo za računovodjo Elektro-Krško priznanega strokovnjaka za računovodstvo tov. Ivana Kušarja, Ta je res 18. aprila t. I. nastopil službo, začel prevzemati posle in že tudi sestavljal načrt za korenito reorganizacijo celotnih administrativnih poslov. Toda 6. maja je prejel naslednji dopis: »Dne 27. aprila 1955 je bilo na seji upravnega odbora sklenjeno, da ostane stanje osebja v računovodstvu nespremenjeno. S tem je torej odločeno, da Vas ne sprejmemo v delovno razmerje. — Pers. št. 974 Gliha Julij, direktor.« Na leto dni strogega zapora obsojeni računovodja Anton Piltaver se je namreč pritožil zoper razsodbo okrožnega sodišča v Novem mestu in upravni odbor podjetja očitno ni imel nujnejšega dela, kakor da je sklenil, da »ostane stanje v računovodstvu nespremenjeno«, to se pravi, da ostane zaradi gospodarskega kriminala in izigravanja zakonov na leto dni strogega zapora obsojeni računovodja Piltaver na svojem mestu, od Elektrogospodarstva priporočeni strokovnjak pa naj pobere šila in kopita, da ne bo »motil« njihovega poslovanja. To je tipičen primer prote- izzval padec temperature tudi v Uranja in zaščite strokovnja- ka za izigravanje zakonskih predpisov. Kaj pravi k temu delavski svet? Kaj je storila Äp^,raa5end0pakct0?iSpirt sindikalna podružnica? Mar ture je bil v Bosni ln Hercegovi- bosta to mirno gledala in CO- nižinskih krajih Bosne in Hercegovine. Davi so na Sarajevskem polju zabeležili temperaturo —3 stopinje, medtem ko je bila v kontingent prve pcunoči vse- obramba uspešna proti lokalni ni od 10 do 15 stopinj. Kratko- pustila, da Še nadalje šarijo buje predvsem olje, sir in mast. Te dni bodo poslali v Brda še 50 zavojev po 9 kg živil. Razdelili jih bodo med najpotrebnejše, ki so skoraj ob ves letošnji pridelek. Pomoči bo deležno okoli 500 družin iz občin Dobrovo, Kojsko in obmejnih kanalskih občin, ki so blizu Brd in so bile prizadete zaradi toče. Po izjavah kmetijskih strokovnjakov cenijo gospodarsko škodo zaradi toče nad 702 milijona dinarjev. 810 družinam je toča uničila 80 odstotkov pridelkov. Med njimi je tudi mnogo družin, ki so ob ves pridelek. Razen tega je toča povzročila 40 do 80 odstotkov škode nad 300 kmetijskim gospodarstvom. Skupno z organi ljudske oblasti Izdelujejo strokovnjaki poseben elaborat o gospodarski ogroženosti Brd. ki ga bodo poslali v proučitev višjim gospodarskim organom za čimboljšo rešitev težkega položaja v Goriških Brdih Poleg prve pomoči za omiljenje gospodarske škode, ki so jo bili Brlel že deležni, pričakujejo še posebno pomoč v obliki investicij za melioracije in zboljšanje zemljišč. kakor tudi za razširitev komunalne dejavnosti, kar naj bi Jim omogočilo poleg stalno zaposlenih še zaposlitev zaradi toče prizadetih, ki so v skrbeh, kako se bodo preživeli do prihodnjega pridelka Njihovo zaskrbljenost povečuje še strah pred novimi nevihtami, da jim te ne bi uničile še tistih malo pridelkov, kar Je ostalo po zadnjih neurjih. Ze včeraj popoldne se jim j« v pir- nevihti, saj ni bilo večjih padavin v obliki toče. Svinčenosdvi, krpasti oblakt so se pomaknili dalje proti jugu oziroma morju. Proti frontalni nevihti, ki je prihrumela 19. t. m. od severozahoda čez Korado in povzročila katastrofalne posledice, ki Jih Brici ne pomnijo, pa obramba proti toči ni bila uspešna, čeprav so izstrelili okoli 350 raket. Po tej nevihti je bilo vse te dni na Goriškem zelo mrzlo in je včeraj zjutraj spet snežilo v okolici Črnega vrha in Predmeje. Sneg je pokril tudi zelene travnike, pašnike in gozdove na pobočjih Čavna, Nanosa, Kurija in drugih vrhov. jp Slana na Ptujskem polju Maribor, 23 maja. S Ptujskega polja poročajo, da je v noči od 22. na 23. maj slana skoro popolnoma uničila fižol, kumare, paradižnik in deloma tudi vinsko trto. škoda ni povsod enaka, ker niso vse lege in višine enako prizadete. Rž pričenja cveteti in obstoja bojazen, da tudi njej ni bilo prizanešeno, vendar pa škode še nd opaziti. -jp Mraz in sneg t Bosni Sarajevo, 23. maja. Sinoči je observatorij na Bjelašnici zabeležil minimalno, temperaturo —10 stopinj pod ničlo, kar je redkost v tem času leta. Tudi na drugih gorah v Bosni je naglo padla temperatura. Na Bjelašnici, Tre-skaviri, Jahormi ln Trebe viču je trajni mraz ponoči po mnenju strokovnjakov ne bo vplival na kmetijske posevke. v podjetju ljudje, za katere je sodno ugotovljeno, da so gospodarski škodljivci? R. O. Republiško tekmovanje stenografov in strojepiscev V nedeljo Je bilo v Ljubljani republiško tekmovanje iz stenografije in strojepisja, ki ga je priredila Zveza stenografov in strojepiscev Slovenije v počastitev desete obletnice osvoboditve in prvega povojnega kongresa stenografov in strojepiscev, ki bo prihodnjo soboto ln nedeljo v Zagrebu. Na to tekmovanje je prišlo 27 najboljših stenografov in strojepiscev, ki so v predtekmovanjih po posameznih društvih i«n delovnih kolektivih dosegli republiško normo. V tekmovanju iz stenografije so kar trije tekmovalci dosegli hitrost pisanja 300 zlogov na minuto in si s tem priborili pravico udeležbe na zveznem tekmovanju v Zagrebu, medtem ko je pri strojepiskah zmagala Vida Nedoh iz Celja. Pisala je 6.65 čistih udarcev v sekundi pri prepisovanju neznanega teksta in 9.48 čistih udarcev na sekundo pri znanem tekstu. Stenografi se nekateri znani poklicni stenografi, ki bi s svojo udeležbo prav gotovo poostrili borbo za prva mesta. V zvezi s temi tekmovanj j zasluži posebno priznanje Josip Jurca, ki se je kljub svojim 74. letom udeležil republiškega tekmovanja in s tem dal zgled in vzpodbudo vsem mlajšim stenografom. Najboljšim tekmovalcem so bile razdeljene denarne nagrade v znesku 45.000 dinarjev in druge nagrade, ki so jih prispevala nekatera podjetja in sindikat državnih uslužbencev. Vredno je tudi omeniti tekmovanje iz stenografije ln strojepisja, ki je bilo dva dneva pred republiškim tekmovanjem pri okrajnem ljudskem odboru LJub-ljana-okolica. katerega se je udeležilo skoraj 30 tekmovalcev. Posebno skupino so pri tem tekmovanju tvorili starejši »mladinci in mladinke«, ka so s svojo udeležbo bodo kakor smo že omenili, še dali zgled mlajšim. Tudi tu so enkrat pomerili na zveznem tek- bili dosežen! lepi rezultati in je movanju Strojepisci pa niso do- zato sindikalna podružnica zma-seglt mednarodne norme in je govalce nagradila Podobno tek-sedaj odprto vprašanje, kdo bo movable je bilo tudi v I.itostroiu s.e Ste^°Ef£ kl 6e ®a 3' udeležilo nad 40 tek-skega tekmovanja niso udeležili roovalcev. __ '0L. _ docjocti Novi nemiri v Severni Afriki N 0 V I C F V SLIKI *jaSRax žt*rt5LW” \ Obojestransko obotavljanje? V članku »Pravden, ki je na Zahodu vzbudil precejšnje zanimanje, je precej resnice, le da je morda preveč enostransko prikazana. Res je, da so sledile zahodnemu predlogu o bili ranjeni štirje vojaki. V Tunisu je včeraj bomba porušila sedež stranke Neo- Posvetovanje francoskih, britanskih in ?e,ko vojsko postajo so ameriških predstavnikov naj bi preprečilo »vmešavanje od zunaj«. V Parizu se nadaljujejo francosko-tunizijski razgovori, destur. policija misli, da je pri katerih bo sodeloval tudi predsednik nekega paka^nke stan tunizijske vlade Destur. ki je nasprotoval fran- cosko-tunizijskemu sporazuma Pariz, 23. maja (Reuter), če v tujini. Časopis zahteva 0 notranji avtonomiji Tuni-Sinoči so bili v vsej Severni razgovore z britanskimi in zije. Afriki nemiri in atentati. V ameriškimi predstavniki, na inverni konferenci izjave, da bližini Maroka sta bila ran je- katerih naj bi se pojasnil po- , Iz Panza Izročajo da so se jz treba z Rusi govoriti s sta- na dva francoska vojaka, v ložaj v Severni Afriki in tu- danes popoldne nadaljevali tiles moči (Eisenhower), da je mestu pa ubit en Evropejec, di vmešavanje od zunaj. »Ko francosko-tunizijsti razgovori. treba doseči zmanjšanje so- Vojaške in policijske patrulje bi se naši zavezniki sporazu- Predsedoval je minister za vjeiskega pritiska na države so križarile po Batni in Alži- meli in delali kot zavezniki, lunizijo in Maroso rierre ju-V:hodne Evrope (Dulles) in da ru. V Batni so uvedli po izro- bi se neredi že zdavnaj ne- 'V-. Gre za dopolnilno konven-se britanski konservativci v panju neke trgovine in neke- hali* pripominja časopis. C1,;° ° zdravstveni siuzm, 01- ..... ” V planinskem pogorju Aure- yi nem letalskem prometu in su je 60 upornikov napadlo železniškem prometu v Tum-francosko vojaško postajo v ziji. volilni kampanji hvalijo s to ga avtobusa policijsko uro. V uspešno — upajmo — diplo- Casablanci je v tovarni ke-• 'at.sko akcijo. Vse to seveda mičnih izdelkov nastal požar. r.? more vplivati dobro na Desničarski »Aurore* trdi pričakovanja na uspeh četverne konference, še posebno, če so ameriški državniki svoje besede mislili resno in če se róso z njimi le zavarovali pred očitki svojih senatorjev, da so kompromisarji, kakor to zagotavljajo nekateri opazovalci. Vendar pa ne gre za to. Svetovno javno mnenje pričakuje, celo zahteva »sestanek velikih štirih, in sicer ne zate- da bi že takoj prvič uredili vse svetovne probleme, ampak, da bi se vsaj pogovorili o njih, kar bi že precej prispevalo k obojestranskemu razumevanju. Če so nekatera stališča Zahoda za Sovjetsko z ezo nesprejemljiva, potem ; res tudi obratno. Z obojestranskimi očitki pa se tega antagonizma ne bo dalo od-s'raniti, še manj pa pripra-V ti tla za uspešno posvetov a-r.je »velikih«. V članku »Pravde« pa je tudi očitek, ki je nerazumljiv. Cre za polemiko okoli kraja, hier nai bi se državniki se- Kejiranu. Francoske vojaške Predsednik tunizijske vlade oblasti so poslale nad upor- Tahar ben Amer bo verjetno nike tri letala. Pri napadu na v četrtek prispel v Pariz. V Južnem Vietnamu še m miru Xahar ben Amer, predsednik tunizijske vlade Saigon, 23. maja (AFP) V zahodni Košinšini se povečuje napetost in nekateri opazovalci se boje, da bi prišlo do skorajšnjih sovražnosti med vladnimi silami in enotami ločine Hoa Hao. Južnovietnamske oblasti bodo popolnoma reorganizirale svoje sile na tem področju. Rekvirirale bodo mnogo letal civilnega letalstva za prevoz v Scktrang, južnovietnamško vojaško in letalsko oporišče, 150 km jugovzhodno od Sajgona. Poročajo tudi, da je 30 km jugovzhodno od Sajgona prišlo do resnega spopada med enotami ločine Bin Ksijen, ki jih vodi general Van Vijem, ter nekim bataljonom narodne vojske. Obe strani sta imeli baje velike izgube. Iz britanskega zunanjega'ministrstva se je zvedelo, da je nega Vietnama, ki pravi, da namerava strmoglaviti poglavarja vietnamske države Bao Daja. Pooblaščeni britanski krogi menijo, da to sporočilo ne bo prav nič vplivalo na stališče britanske vlade. V njenih očeh ta odbor »nima nikake vladne podlage« in njegovi sklepi potemtakem nobene veljave. Britanski pooblaščeni krogi opozarjajo na to, da Velika Britanija priznava državo Vietnam, ima z njo diplomatske stike in priznava Bao Daja kot poglavarja južnovietnamske države. danes, da v Severno Afriko tihotapijo orožje čez mejo Li- predsednik britanske vlade An-Moskva zahteva, naj bi bije in Španskega Maroka. Iz- thony Eden prejel brzojavko sestanek na Dunaju, kjer ziivači neredov imajo pomaga- »revolucionarnega odbora« Juž-za to vsi pogoji, ne pa v Krišna Menon o svojem posredovanju Hongkong, 23. maja (AFP). Vodja indijske delegacije v Združenih narodih Krišna Menon, ki je včeraj prispel v Hongkong iz Pekinga, je izjavil, da predsednik kitajske vlade Cu En Laj želi prijateljske Na VIII. zasedanju svetovne zdravstvene organizacije OMS v Mexico Cityju so našemu predstavniku dr. Andriji Štamparju podelili nagrado ustanove »Leon Bonarđ«. Med razpravljanjem o delovanju svetovne zdravstvene organizacije je Jugoslovanski predstavnik Moma Markovič poudaril, da so na pobudo te organizacije številne dežele začele izvajati zelo pomemben zdravstveni program. Opozoril je tudi na dejstvo, da bo v sedanjem položaju popuščanja mednarodne napetosti OMS lahko prispevala k praktičnemu izvajanju koeksistence med deželami z različnim družbenim sistemom. V dobi atomske energije pa bo glavna naloga OMS, da bo izgladila prepade, ki obstojajo med bolj in manj razvitimi deželami. To bo nova in važna odgovornost. (Na sliki: od desne na levo dr. Andrija Stampar, Moma Markovič in dr. Voja Djukanovič v Mexico Cityin. Dokaz ugodnega razvoja Indijsko mnenje o obisku iz ZSSR f) ElJ'fOffìi New Delhi, 23. maja. (Tau- vestjo, da je prava pot koeksà-jug). Ugledni indijski časopis s ten ca, ne pa nadaljevanje predsednik seznanil z najno-»Handut iz Madrasa piše davi, hladne vojne. vejšim razvejem in odzivu \ da Indija pozdravlja obisk Časopis »Statesman* po- evropskih prestolnic na dogod-sovjetskih voditeljev. V uvod- zdravlja pot predsednika Ne- ke. Za vse to so dani pogoji, nku razglablja o pomenu obi- hruja v Jugoslavijo. Sovjetsko piše časopis. Nehru in 'Lito sta ska sovjetskih voditeljev v zvezo in Avstrijo, poudar- navezala tesne prijateljske Beogradu. Po mnenju časopisa jajoč, da bo njegov obisk dal stike in Indija upa, da bo tudi pomeni ta obisk dobrohotno priložnost, da se bo indijski v Avstriji našla prijatelje, spremembo v dosedanji sov- I o~a.ni, kot to predlaga Zahod. Toda tudi za to ne grel Če b; bila dobra volja na obeh srraneh, potem bi moralo biti vprašanje kraia sestanka najmanj važno. Človek dobi vtis, da so velesile predlagale, oziroma sprejele zamisel o četvernem sestanku samo, da bi ugodile javnemu m.nenju, ki zahteva naj ne ostane zomu-nir Stavka britanskih pristaniških delavcev Napovedana je tudi stavka železničarjev London, 23. maja (Reuter). Monetom se je sešel danes z Davi je začelo stavkati 15.000 zastopniki transportne komisi-prisianiških delavcev petih je in ie skušal doseči spora- , „„ w naj večjih britanskih prista- zum glede plač železničarjev, a —trt ena priložnost za niše. Stavkajoči zahtevajo zvi- da; bi preprečil to stavko. izboljšani° svetovnega polo- sanje plač in priznanje pravi- Stavka pristaniških delavcev žaja, da pa se njim samim ce do sodelovanja v industrij- je popolna v Birkenheadu, prav nič re mudi, da bi se skih vprašanjih. Stavko orga- kjer ni prišlo na delo 2.400 de-resno pomenile o tem. kaj bi nizka združeni sindikat pri- lavcev. V Hullu stavka nad ti-bTo storiti, da bi svet svo— staniskih delavcev. soc nakladalcev, C-lani sindi— bodmje zadihal. __af Predsednik britanske vlade kata transportnih delavcev so Eden je opozoril stavkajoče, sicer prišli na delo, nočejo pa da k ° ustavitev obratovanja v prevzeti del, ki jih redno is&.-i JlWwi pristaniščih povzročila velike opravljajo njihovi tovariši, ki V nedeljo se je končal zad- motnje v britanskem gospo- sedaj stavkajo. V Manchestru n ft teden volilne kampanje v darstvu. Stavkajoči pa so davi stavka 1300 pristaniških delav-Velirci Britaniji, ki je poteka- vziic temu ustavili delo. Pri- cev. Zaradi stavke počiva sela ob precejšnji apatiji voliv- staniški delavci Londona. Li- dem ladij v prekopu, ki veže cev. Pa tudi sami protagoni- verpoola Birkenheada, Man- Manchester in Liverpool. : i so se komaj nazadnje iztr- chestra in Hulla upajo, da se - g^-i iz gentlemanskih okvirov jim bodo pridružili tudi pri- MorimtrRiint ukreni parlamentarne debate in iz- staniški delavci drugih britan- Weaiwroom UKrepi menjali nekaj priimkov, ki da- skih pristanišč. Sfl ZaSSltO lZSBljSnCSV ; io volilnemu boju tisto zna- Konec tega tedna bo začelo Ženeva 23. maja (ALP). Ka-c'.e.o barvo. Attlee je ugotovil, stavkati tudi okrog ”0.000 že- kor je danes sporočil Medna-da je Churchill kameleon, v lezničarjev. Minister za delo rodni urad dela, bo medna- „II Lavoratore“ o sovjetskem obisku v Jugoslaviji Trat, 23. maja. Današnji »II Lavoratore* je objavil resolucijo, v kateri je centralni komite italijanske KP na Tržaškem fetski politiki. Uspeh take kom ference, nadaljuje časopis, je lahko samo ugoden. Obiski zveze z ZDA. Govoreč na ti- drugim državam bi utrdili za-skovni konferenci, je Menon upanje v koncepoijo koeksi-pripomnil, da je med bivanjem stence. v Pekingu dobil vtis,_ da si kd- Delhijski »Times of India* tajska vlada iskreno želi, da bi vidi v tem obisku manifesta-sedanja napetost v svetu po- cijo ugodnega Tazvoja v Evro-pustila. Pripomnil je, da za se- pj. Azijski optimizem, ugotav-daj ne bo odpotoval v Severni 1 j a časopis, je našel svoje po- zavzel svoje stališče do sovjei-Vietnam in da ne ve, če bo trdilo v evropskih dogodkih, sko-jugoslovanSkih razgovorov v spet potoval v Peking. Ko so ki jih je mogoče razlagati s Beogradu. V resoluciji pozdrav-ga vprašali, če namerava odpo- stvamejšim stališčem in za- Ija napovedane sovjetsko-jugo-tovati v Washington in London, je indijski delegat odgovoril, da glede tega nima nikakih načrtov in da bi mu morale ZDA tn Velika Britanija najprej poslati povabilo. Jutri bo Krišna Menon odpotoval v Delhi, kjer bo predsedniku indijske vlade Nehruju podal izčrpno poročilo o svojem poslanstvu. Grški protest Mrzli val v Avstriji Dunaj, 23.' maja (AFP) Avstrijo je zajel mrzli val. Davi so imeli temperaturo pod ničlo, v planinah pa je zapadel sneg. Zametel je več prelazov. Pot na Grossgloekner je na nekem klancu popolnoma zasnežena. Atene, 23. maja (AFP) Ministrstvo za zunanje zadeve Grčije je izročilo včeraj britanskemu veleposlaništvu v Atenah protestno noto proti ravnanju brianr nh oblasti na Cipru z grškimi letalci, ki so se vrnili s Koreje. Grška vlada protestira, ker britanske oblasti niso dovolile tem letalcem, da bi zapustili letališče v Nicosiji in se napotili v mesto. V noti poudarja, da so bile grške ekska-dre podrejene Združemu poveljstvu v Tokiju, ne pa grškemu zameno je dobil od živahnega IVinnieja »pisanega politikanta«, statistiki. opazovalci, komentatorji in drugi politični r dci pa so objavili, da utegnejo »konservativne svinje« TELEGRAMI obrambnemu ministrstvu, in da so potemtakem lahko pristale na vsakem britanskem letališču brez prejšnjega obvestila. Zastopnik grškega ministrstva obrambe je izjavil, da namerava zahtevati od sredozemskega poveljstva severnoatlantskega pakta, naj odpove taktične vaje, ki bi morale biti v grških vodah. Sodijo, da bo ta korak odziv na protibritansfco razpoloženje javnosti, ker so britanske oblasti tako ravnale z grškimi letalci. Pri teh vajah bi morale sodelovati tudi britanske bojne ladje z vzhodne strani Peloponeza. slovanske razgovore kot prispevek k mednarodnemu pomirje-nju ter piše, da je zboljšanje odnosov med ZSSR in Jugoslavijo v interesu obeh držav in vseh tistih, ki se bore za sodelovanje med narodi z različnim socialnim sistemom. V istem odstavku pa resolucija opozarja na določene elemente in tisk, ki bi hoteli .popačiti namer beograjskih razgovorov, »da bi vnesli zmedo med delavce m minirali enotnost naše partije.* V resoluciji poudarja, da ni nobene potrebe popravljati dosedanje delovanje partije ter da ns tedo spremenili svojih načel dosedanje politične linije in delovanja. V isti številki napada »Primorski dnevnik«, ker propagira za USI ter piše, da ne more priti do nobene normaHzacije med italijansko KP in »elementi tipa Magnacuchi« (Magnan;, Cuchi, voditelja USI-Zveze neodvisnih socialistov.) S. L. narodna konferenca dela proučila mednarodne predpise za WASHINGTON, 23. maja (AFP). Komisija za atomsko energijo Je Takoj, ko je bilo objavljeno, besedilo avstrijske državne pogodbe, so začeli zahodnonemški listi, kj so pod vplivom velike industrije, očitati avstrijski vladi, da je pri sklepanju državne pogodbe s sovjetskimi predstavniki sebično nastopala ter popolnoma omaloževala mnoge gospodarske interese svojega najbi.zjega soseda Zahodne Nemčije. Med Bonnom in Dunajem se je tako razprl teman oblak, kajti v Zahodni Nemčiji se čedalje bolj poudarja mnenje, da bo morala Zahodna Nemčija za avstrijsko samostojnost mnogo žrtvovati. V avstrijski državni pogodbi je upoštevano samo tako imenovano malo nemško imetje v vrednosti do 10.000 dolarjev, medtem ko bo več vredno imetje po državni pogodbi pripadalo Avstriji. Razni listi, ki so v zvezi in pod vplivom zahodnonemški h industrijcev, so poudarjali, da je to velika Spor med Bonnom in Dunajem „ . ... ----—-, r . . — PARIZ, 23. maja (AFP). Davi se sporočala, da bo v kratkem obja- Napcveaan Obisk norve- zaščito delavcev, ki se izseiju- Je na sedežu UNESCO v Parizu vlla načrt uredbe, po katerem bo- Šksua slrnkovn'nkn jejo V nezadostno razvite dr- zaC&i sestanek posvetovalnega od- do ameriški industrije! dobivali s auvavvujuau Predlagano Drvo n ri noro- bora za pripravo konference o . ,- . ,-p . . _a, • 1 re ammano prvo priporo- uporabi atomske energije v miro- Beograd, 2». maja (lanjug). čilo vsebuje več bistvemh do- ljubne namene. \ictor: Aneurin Bevan) ocine- Te dni bo prispel v Beograd ločb. ki naj zagotove zaščito Marseille, 23. maja (AFP). s': lepo zmago s sto mandati g. Rudolf Regsted vodja odse- delavcev izseljencev in njiho- Davi se je v Marseillu začel med-večine. ka za vzhodne države v eko- vib družin med odhodom, ° aporab' 'ftJa Ne tabelah političnih tota- nomskem oddelku ministrstva vrnitvijo in v času pred zapo- znanstveno središče pod pokrovi- kratorjev kotirajo stave o izi- za zunanje zadeve Norveške, slitvijo. Tu je mišljena tudi tedjstvom mednarodne komisije za du volitev 5:1 v korist kon- G. Regsted, ki je sedaj v Bu- pravica izseljencev do repatri- akustlko- serva*ivcev, anketa »News karešti kot vodja trgovinske acije. Drugo priporočilo vse- , D,E ,ClliE’ 23- “Ma Ckroniclat je pokazala, da bo delegacije na pogajanjih z Ro- buje predpise v zvezi z zaščito da « bili prejšnjo noč TS petdeset odstotkov volivcev munujo, se bo v Beogradu po delavcev izseljencev v dobi štirje višji oficirji čilske vojske. ! : sovaio za torijevce, sedem- govoril o možnosti podaljšanja zaposlitve. Po tem načrtu naj °*>tožeiu so, da so pripravlja» inštirideset za laburiste, osta- trgovinskega sporazuma z Ju- bi zagotovili tudi stalno zapo- ,lp„ nek je negotov. goslavijo. sHtev za te delavce. Washington. 23. mala _______j pa ne bodo dobivali tudi državlja- &T ^ u Je \ Beograd ni, ki delajo za kako tujo vlado podpredsecmik italijan&ko-jugoslovanske trgovinske zbor-nice dr. Emilio dala Volta. V Beogradu se bo z zastopnika zvezne zunanjetrgovinske ali tuja podjetja. TOKIO, 23. maja (AP). Prihodnji ponedeljek se bo v Tokiju začela konferenca o vplivu atomskega Izžarevanja na človekov organizem. Na konferenci bodo prebrali zdravniške ugotovitve pri žrtvah eksplozije atomskih bomb v Nagasakiju in Hirošimi leta 1945 ter poročilo o posledicah atomskega izžarevanja na ribiče, na ustanovni skimščin,' tii.ro-ki so bili izpostavljen! Izžarevanju s vodikove bombe, ki je eksplodirala na Pacifiku marca lani. Trst, 23. maja. Deset jugoslovanskih novinarjev je popoldna na povabilo Združenja piemontskega tiska prišlo na desetdnevni obisk v Severno Italijo, kjer si bodo ogledali razne tovarna in gospodarske ustanove. V delegaciji, ki jo vodi direktor zagrebškega »Vjesnika« Palavršič, so novmarji iz vseh jugoslovan-zbornice in prizadetih podje- republik in predstavniki tij pogovoril o trgovinski za- menjavi. Verjetno je da bo ~ dr. Dala Volta sodeloval tudi gos avl:)1' lista »Voce del Popolo«, glasila italijanöke manjšine - Ju- S. L. slovansko-italijanske zsbomčce, ki bo 8. junija v BeogTadu. Ustavne spremembe v Južni Afriki? _____j ___... krivica, in pod vplivom takega ja laburiste tednik »New Sta- pisanja je tudi vodja nemške tesman and Nation«. Tak je trgovinske misije avstrijski h-.i položaj v zadnjem parla- ZVezni vladi izjavil, da vlada v Če pa bi konservativ- Bonnu z določili avstrijske drči dobili veliko večino, ute- žavne pogodbe ne more biti zapnejo prezzi odati tisti torijew- dovoljna. ski elementi, ki jim razgovori Potem so začeli tudi drugi na najvišjem nivoju ne dišijo, zahodnonemški listi, ki niso ne- _ ki jim ni do Butlerjeve umer- poredno odvisni od industrij- risiti in ko bo zdaj plačala ru-jene gospodarske politike, k» ceVj poudarjati, da je bila a V- gkim koristnikom veliko odkup-mislijo, da varnost Britanije strijska državna pogodba skle- nino, je pač zelo neumestna za-zahteva podreditev željam njena brez vsakega ozira na hodnonemška zafiteva, naj bi američkih republikancev, svari tnterese najbližjega soseda. Ta- avstrijska vlada že danes raz-»Stafesman«. ko so pisali tudi potem, ko sta ložila, kako je pripravljena Odločili bodo trije odstotki avstrijski leancler ing. Raab in oškodovati nemška podjetja in neodločnih... državni sekretar dr. Kreisky nemško imovino na svojem izjavila, da se hoče dunajska vlada čim prej sporazumeti z bonnsko vlado glede odškodnin za nemško premoženje v Avstriji, prav tako kakor je tudi že izrazila svojo pripravljenost za razgovore z Jugoslavijo, čeprav je bilo po državni pogodbi celotno avstrijsko imetje v Jugoslaviji brez odškodnine prepuščeno Jugoslaviji. Po avstrijskih cenitvah, ki jih tudi zahodnonemški ekonomisti še niso mogli doslej negirati, je vrednost nemškega imetja v Avstriji približno 4 milijarde nemških mark, kar ustreza obsegu enoletnega avstrijskega državnega proračuna Ta številka pa je fiktivna, ker še ni nobenih stvarnih podlag za točno vrednotenje. Največji del tega imetja pa je bil v sovjetski zasedbeni coni in spada tako v kompleks podjetij USIA (uprava sovjetske imovine v Avstriji), ki jih bo avstrija zdaj po sklenjeni državni pogodbi šele prevzemala in jih bo morala tudi odkupiti s 150 milijoni dolarjev. Od tega, v USIA vključenega nemškega imetja, ni imela Avstrija nobenih ko- področju, od katere pa pravzaprav dolgih deset let ni imela nobene koristi. Zahodnonemški listi, ki so pod vplivom nemške velike industrije, trdijo, da je Avstrija pri sklepanju državne pogodbe popolnoma pozabila na Nemčijo, ne pomislijo pa, da je bila Avstrija zadnji ir. najšibkejši partner med petimi podpisniki državne pogodbe ter da ne zasluži nobenega očitanja tudi zaradi tega, ker še ni mogla priti do tega, da bi izrekla svojo zadnjo besedo o rešitvi vprašanja odškodnine za nemške imovino v Avstriji v okviru državne pogodbe in morda tudi izven njega. Se bolj se čudijo na Dunaju zaradi pisanja nekaterih zahodnonemških časopisov zaradi tega, ker se je tudi vlada v Bonnu doslej vedno pokorila »višji sili« in je bil zahodnonemški kancler dr. Adenauer popelnoma zadovoljen, ko je morala Zahodna --------------» ~ v Capetown, 23. maja (Reu-Nemčija resignirati na 20 mili- ter). V predstavniškem domu jard nemških mark vredno ružno-afriškega parlamenta se nemško imetje v ZDA. bo danes začela debata o pred- Zaradi očitkov, dà je Avstrija l0®1* zakona o razširitvi sema-sebično ravnala nasproti Za- ta- ^ *a<^a s* namerava s .pove-hodni Nemčiji pri sklepanju Čanjem števila senatorjev od svoje državne pogodbe, pre- na zagotoviti dveiretjui-vladuje zdaj na Dunaju mne- ®ko večino v obeh domovih, nje, da imajo taki očitki tudi Zastopniki opozicijske stranke politično vsebino, kajti vlada v pravijo, da bi hotela vlada s Bonnu mora vedeti, da ljudstvo tem zakonskim predlogom po svoje tolmači zunanjo poli- pravzaprav spremeniti doseda-tiko. Med ljudstvom Zahodne njo ustavo in uvesti enostran-Nemčije je čedalje bolj v ski sistem. Vladna nacionali-ospredju vprašanje: Zakaj naš stična stranka ima tudi sedaj Adenauer ne doseže tega, kar večino v obeh domovih paria-je dosegel avstrijski Raab? menta. Palača Bundestag* v Bonnu Ljudje, ki se tako vprašujejo, so deloma pod vplivom socialnodemokratske opozicije, ki kritizira bonnsko vlado zaradi tega, ker zavrača vse poskuse neposrednih in posrednih razgovorov s Sovjetsko zvezo, pri katerih naj bi se izkazalo, kaj bi bilo sploh mogoče doseči za združitev obeh Nemčij in za bodočnost združene nemške države. Zahodnonemška javnost pa kritizira svojo vlado tudi zato, ker ne poudarja dovolj svoje neodvisnosti v odnošajih z zahodnimi silami, na katerih pomoč pa ni mogoče še popolnoma računati v vsakem primeru. Sedanji spor med Bonnom in Dunajem zaradi odškodnin za nemško imovino v Avstriji v zahodnonemški javnosti ne bo našel odmeva, ki ga morda bonnska vlada želi, pač pa bo še bolj poudaril dosedanja razlikovanja med Adenauerjem in Raabom. -tg. Izredna gospodarska pomoč Italiji Rim, 23. maja (AFP). Danes sta predsednik italijanske vlade Mario Scelba in ameriška veleposlanica v Rimu Clara Luce podpisala sporazum, v katerem so ZDA odobrile Italiji izredno pomoč 50 milijonov dolarjev. Glede te pomoči se je bil predsednik Italijanske vlade dogovoril, ko se je mudil v Washington!. Sekretar krščansko demokratske stranke Fanfani je v govoru, k! ga je imel v Marseillu kot gost kongresa francoske republikanske strapke, izjavil, da bo italijanska zunanja politika usmerjena k mirni koeksistenci v svetu. Po • njegovih besedah pa je pogoj za koeksistenco utrditev solidarnosti zahodnih sil. Od tovarne topov do moderne tovarne avtomobilov Kragujevac, maja. Na poti v Kragujevac smo srečali desetine kamionov s tremi krogi, na katerih je bilo napisano »TAM«. Srečali smo tudi nekoliko svet-losivih osemtonskih kamionov 2 oznako »FAP«. Poleg tega pa je mimo nas zdrvel svetlomodri avtobus z istoimensko oznako. Prav preden sem si ogledal Se eno izmed naših avtomobilskih tovarn, sem imel dejansko na poti v Kragujevac defile naše avtomobilske industrije — pregled naporov, ki smo jih vložili, da bi v tej industrijski panogi dosegli čim večji uspeh. V beležnici sem imel zapisano: Trenutno je v naši dežel; nad 600 -azličnih tipov motornih vozil. Na vsakih 600 prebivalcev pride komaj eno vozilo. Po številu vozil so za nami le še Turčija in Albanija ... Veliko naših industrijskih podjetij, tovarn ali rudnikov ne more oskrbeti pravočasnega prevoza ker jim primanjkuje prometnih sredstev. Avto-mcto zveza je zahtevala ukinitev uvoznega faktorja za avtomobile, ker bi se s tem povečalo število motornih vozil in ker je to v interesu našega gospodarstva sploh. 'Poleg mamk »TAM« in »FAP« na avtomobilih se bo kmalu pojavila še nova znamka, in sicer »Crvena zastava« To je znamka tovarne avtomobilov v Kragujevcu. Tovarna »Crvena zastava« je začela f proizvodnjo topov že med srbsko vstajo. Ta značaj, to je tovarne orožja, je obdržala skoraj vse do današnjih dni, dokler se tej proizvodnji ni pridružila tudi še proizvodnja avtomobilov. In tako bo iz tovarne kmalu vsak dan na tekočem traku izšlo desetine potniških avtomobilov, kamionov, kamr>-netov, traktorjev in drugih vrst motornih vozil. Začetek proizvodnje je sicer še skromen. To je dejansko šele priprava za obvladovanje proizvodnje. Toda kljub temu tovarna danes izdela 5 avtomobilov tipa »I. 400 A« na dan. Kmalu pa se bo to število povečalo, tako da bo tovarna v eni izmeni izdelala 2f) vozil, tako da bo tovarna lahko krila trenutne potrebe naše države po potniških avtomobilih in kamionetih. In še en po J 3 -tek: tovarna sedaj montira iz uvoženih delov ter je samo nekaj delov na avtomobilu, ki so domačega izvora. Toda že konec leta bo že 35t« sestavnih delov domače proizvodnje, bodisi same tovarne »Crvena zvezda«, oziroma naših drugih tovarn. POT DO PRVEGA VOZILA Dva meseca je po prašnih, razritih in izlokanih poteh Srbije. Hrvatske, Črne gore in Makedonije potovala kolona 12 terenskih tipov »Jcepa«. Mnoge evropske in ameriške firme so se borile za prestiž. Kolona je prevozila nad 5000 km in tako je padel izbor na »Fiat«. Poleg dobre kvalitete samega vozila je bilo pomembno pri izboru tudi dejstvo, da so bili pogoji za pridobitev licenc zelo ugodni. Tovarna je pod pogojem, da se odkupi 200 terenskih vozil, brezplačno odstopila licenco in dovolila, da se licenca razširi tudi na druge domače tovarne. S terenskih vozil Je tovarna potem prešla na potniška vozi- la. Najprej sl je tovarna zagotovila licenco za proizvodnjo avtomobilov tipa »I. 400 A« pod istimi pogoji kakor za terenska vozila, potem licenco za potniški avto »I. 900 A«, za kamionet z nosilnostjo 1.4 tone ter licenco za ljudsko vozilo tipa »Campagnola« ter traktor goseničar, v kratkem pa bo tovarna dobila še licenco za proiz- O tem vpraSanju se zelo mnogo razpravlja. Priznati je treba, da niso majhni napori raznih organizacij, tako Rdečega križa za prepričevanje ljudi o škodljivosti alkoholizma kot raznih zdravstvenih ustanov za zdravljenje alkoholikov. Vendar pa je storjenega še vse premalo in predstavlja danes alkoholizem prt nas še vedno veliko družbeno zlo. Zamislimo se samo nad tem, koliko milijard poženemo letno po grlu, koliko prometnih in raznih drugih nesreč je zakrivil alkohol, koliko družinskih tragedij je povzročil alkohol in kako marsikje negativno vpliva na vzgojo mladine, koliko škoduje zdravju, delovni storilnosti... Prav zaradi tega mislim, da smo storili mnogo premalo v boju proti temu pojavu. Tu ni dovolj samo to, da prepričujemo ljudi o škodljivosti alkoholizma in dajemo možnost zdravljenja kroničnim alkoholikom. Za uspešno borbo proti alkoholizmu moramo uporabiti tudi oblastvene ukrepe. Ne na tak način, kakor so morda v 17. stoletju zdravili alkoholike in kot je to pred nedavnim predlagal nek ljubljanski odbornik; da bi namreč pijanca privezali na osla in ga vodili po mestu... Tako razpravljanje pač ne spada v našo dobo in zato je potrebno spregovoriti o drugih stvareh. Kljub temu, da se že precej časa razpravlja o zakonu o vinu in da se je v zvezni Ljudski skupščini poudarila potreba po čimprejšnji izdelavi tega zakona, ga še vedno ni. Zato je tudi možno, da danes pod raznimi imeni vin in žganih pijač prodajajo najrazličnejše alkoholne pijače. Zanimivo bi bilo na pr. ugotoviti, koliko kraškega terana vodnjo malega avtomobila tipa »Fiat 600«. Prvi potniški avtomobil tipa »I. 400 A« je btl izgotovljen v tovarni že konec lanskega leta in se za ta tip kupci zelo inte-resirajo, saj je bilo samo na zagrebškem velesejmu sklenjeno nekaj pogodb za nabavo nad 300 avtomobilov. Tovarna Je pred kratkim izdelala tudi ka- pridelajo na Krasu in koliko »vina« s to oznako je pri nas v prodaji. To vprašanje bi lahko upravičeno postavil za vse vrste vin, ki se v lepih buteljkah z lepimi etiketami prodajajo pri nas. Vina, ki jih prodajajo naša podjetja za promet z vinom, imajo vedno enako barvo, enak okus, enak odstotek alkohola, pa čeprav je bila eno leto dobra letina, drugo pa slaba in se pri proizvajalcih ta razlika v letini pri vinu dokaj razločno opaža. Ali pa vzemimo samo steklenico »slivovke«, ki jo v lepih steklenicah z okusno izdelanimi etiketami, prodajajo po vseh naših trgovinah. Pa jo primerjajmo z domačo slivovko, kuhano samo iz sliv, ki bo imela enak odstotek alkohola, ali ne bo razlika ogromna? Zato se pač lahko upravičeno sklepa, da je pretežni del raznih »vin« in »žganih pijač« bolj delo mojstrov kemije, kot po vinogradnikov. Razumljivo pa je tudi, da so take umetne alkoholne pijače zdravju in vsem posledicam še bolj škodljive, kot naravne alkoholne pijače. Zato bi bil zakon o vinu potreben čimprej, zakon, ki bi ostro ločil naravna vina od umetnih pijač in ta zakon bi bilo potrebno z vso doslednostjo izvajati. Rdeči križ je pred nedavnim razvil agitacijo za uživanje brezalkoholnih pijač. Toda koliko je še danes gostinskih obratov in to v takih krajih, kjer so priljubljene izletniške točke, kjer lahko od brezalkoholnih pijač dobite samo kakšen slab umeten malinovec ali pa še tega ne. Ali ne bi bilo prav. da bi poseben predpis določal, da mora imeti vsako gostinsko podjetje toliko vrst različnih brezalkoholnih pijač, kolikor ima alkoholnih. Brez dvoma bi ta mionet tipa »Fiat 645«. Ne 60 dolgo, ko bo tovarna proizvajala že nekaj vrst in tipov avtomobilov, kamionetov, kamionov In raznih specialnih motornih vozil, čez tri leta pa bo tovarna osvojila tudi proizvodnjo vseh avtomobilskih delov. Seveda pa je za to potrebno zagotoviti kvalitetne domače surovine, razširiti sodelovanje 2 drugimi domačimi tovarnami, pripraviti opremo za serijsko proizvodnjo ter preskrbeti dovolj sposobnih kadrov. I. StojilkovJS ukrep mnogo prispeval k zbijanju alkoholizma, ker prav zaradi pomanjkanja brezalkoholni h pijač mnoga gostinska podjetja danes gosta enostavno silijo, da uživa alkohol, če hoče malo počiti in se odžejati. Pri vsem problemu pa je najvažnejše to, da ustvarimo pravilno sorazmerje med cenami alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Danes so te cene precej enake. Liter borovničevega bisera ali grozdnega soka stane toliko, kot liter vina. Ta odnos je potrebno iz-premeniti. Brezalkoholne pijače bi morale biti vsaj dva do trikrat cenejše od alkoholnih. To bi se moralo doseči tako, da bi se s posebnim davkom na alkoholne pijače ustvarjala sredstva za regresiranje brezalkoholnih in za povečanje kapacitete industrije za predelavo brezalkoholnih pijač. Pa še nekaj ob koncu. Skoro po vseh gostinskih lokalih risi tablica z napisom: »Mladini pod šestnajstim letom in vinjenim gostom ne izdajamo alkoholnih pijač.« Toda koliko se to izvaja? Koga se smatra za vinjenega? Kje je tista meja. ko osebje v gostinskih lokalih smatra, da je gost vinjen in mu alkoholnih pijač več ne izda? Mislim, da zelo daleč, ker pač lahko stalno vidimo po raznih gostinskih obratih, da če gost ne dela prav grozovitega trušča in če le ni toliko vinjen, da. ne bi bil več sposoben naročiti novega litrčka, mu ga vedno prav radi prinesejo. Zakaj je potem potrebna tista varola na steni? Mislim, da je vredno vprašanju alkoholizma posvetiti čimveč skrbi. Uspehi pri tem bodo v veliko korist vsej naši skupnosti. Sergej Vošnjak Jadranska cesta, speljana ob slikoviti Jadranski obali od Pulja mimo Reke ter naprej skozi Crikvenico do Novega, je segla te dni še dalje proti jugu. Dograjen in Izročen prometu Je bil odsek med Novim in Senjem in sedaj nadaljujejo njeno graditev v smeri Kaxlobaga. Poleg dobre avtomobilske ceste Ljubljana—Iteka je sedai jadranska cesta povezana z notranjostjo še z eno sodobno urejeno avtomobilsko cesto od Reke čez Karlovac do Zagreba. Inozemska turistična podjetja so o novih cestah že obveščena in upravičeno pričakujemo letos velik promet tujih avtomobilistov na teh novih poteh. Na sliki Je del ceste med Novim in Senjem, ki je speljana tik ob morju. eR»‘ri alkoholizmu? m 03 KGNKUBZU V PODOFICIRSKE ŠOLE IN AKADEMIJE iz voiašUe akademije Ulico povprečnega mesteca Je oživil zvezdnati majski večer. Iz pisane gruče, ki se giblje kakor pajčolan pod svetilkami, se odraža barva uniform vojaških go. jencev. Vsakega dne slede po napornih urah trenutki prostega oddiha, sto in sto mladeničev pnhiti na ulico, da bi s svojo mladostjo in vedrostjo prinesli še več svežosti v živahno mestece. Da bi se razvedrili ... Za njimi se obračajo oči. izmenjavajo se veseli nasmehi, stiskajo se roke. To, kar se dogaja v mnogih urah za zaprtimi vrati vojašnice, pa ostaja za mnoge tajnost. Koliko zamišljenih ur nad knjigami, koliko znoja bo ostalo brez prič! Koliko mladeniške energije in volje, ki ruši vsak dan zapreke in odpira nove vidike! Tovariši, takšno Je naše življenje, je vzkliknil major Todorov-sfci, ko je gojencem sporočil težjo nalogo Zazdelo se mi je. da je bila ta skromna pripomba odveč ... izraz na obrazih gojencev v vrstah, na katerih je nasmeh zamenjala vojaška resnost, me je prepričal o tem. To. kar Je pripeljalo te mlade ljudi iz raznih krajev naše države semkaj, je močnejše kakor vsi dvomi in ma lodušna potrtost. Mnogi ljudje gledajo pogosto s nekakšnim poniževanjem na vojaške akademije, v primerjavi s fakultetami, čeprav so z njimi Izenačene. To je posledica nepo-znan.ja življenja in dela gojencev, obsežne, st! In vsestranostl gradiva, ki se v njih obde’uje. Da je res, je pokazal nedavni obisk gimnazijcev iz mesta v akademiji. Ti mladi ljudje, med katerimi Je gotovo precej takih, ki so bili istega mnenja. so se prepričali na mestu da je stvarnost vse, kar to slišali v teh šolah in česar žal mnogi izmed njih v izvenvojaški Našli so svojo pot vzgoji ne morejo dobiti. Zato ni čudno, da je bila knjiga vtisov napolnjena z najbolj laskavimi pohvalami. Mnogi izmed njih, ki so šli skozi brezhibno urejeno obednico, kjer čaka gojence po napornih urah dobra in okusna hrana, skozi moderne kabinete, ki bi jim jih lahko zavidale tudi mnoge visoke šole, skozi spalnice, so zaželeli, ko so spoznali povprečje njihovega življenja, da bi ostali tu. Disciplina ln red sta dobila tukaj višji smisel. Rodila sta se z vsakim gojencem, živita v njem In sta njegov sestavni del, kakor le vse, kar vznikne iz zavesti. Poleg stalnega učenja vojaških spretnosti, ki se razširja z vsestranskim znanjem, se gojenci uče redoljubnosti, naglice in vseh lastnosti popoinega človeka. Z nasmehom se spominjajo dogodka iz nedavnega obiska. Medtem ko so se moški zagledali v orožje, razne naprave in drugo, so se učeuke sukale največ okoli postelj in se čudile, kako mojstrsko so urejene. Ena izmed njih je vprašala: •Kdaj gojenci tako uredijo postelje?« Ko so ji povedali, da zadostuje za to komaj 10 minut, Je Izrazila svoj dvom. Tedaj je kapetan poklical nekega gojenca in mu dejal, naj posteljo razdere in še enkrat napravi. Potegnil je iz žepa uro in gledal. V nekaj minutah je bila postelja v prejšnjem stanju. Razgovarjal sem se z majorjem Djukičera. ki jim nadomešča, kakor pravijo gojenci sami, s svojo skrbjo starše. Ko sem ga naprosil. naj mi pove imena nekaterih boljših učencev, nisem pričakoval. da bo tako dolgo razmišljal. Mislil sem, da je lahko ugotoviti najboljše. Toda tukaj, kjer se vsakdo enako in resno prizadeva, kjer dosega vsakdo enakovredne uspehe, je težko določiti najboljše. Zato ml je postal jasen molk tovariša majorja. Vendar mi je na koncu na moje prigovarjanje povedal imena nekaterih izmed njih: Nedič, Vukašinovič, Jocič, Jovanovič, Mazej, Blagojevič. Zvečer sem imel v dvorani za kulturno razvedrilo poleg glasbe radijskega aparata nekoliko nenavaden razgovor z gojencem Mi-ladino Vukašinovičem. Slišal sem prej od nekaterih njegovih tovarišev, da je imel ta mladenič dvajsetih let zelo burno preteklost, pa sem ga naprosil, naj ml kaj pove o sebi Začel je brez obotavljanja... »2e zelo zgodaj, še ne deset let star, sem se znašel na poti, ki se je danes edine ne sramujem. Pobegnil sem k partizanom in jib podpiral s svojo otroško močjo. Zatem je prišel konec vojne. Šolanje. Starši so bili siromašni. Prisiljen sem bil služiti si kruh in knjige ter sem se lotil vsega.« Neizkušeni otrok iz vasi je kmalu zašel v blato pokvarjene družbe, ki ga je takoj prevzela kot primerno surovino. »Delal sem mnogo tega, česar se danes sramujem.« Mladenič je čutil, da se potaplja v blatu. Toda, kako se rešiti? Začel je študirati, pa Je kmalu moral to opustiti. »Počutil sem se nekako izgubljenega, razočaranega. Želel sem najti družbo, ki bi mi pomagala najti pravo pot, in ae vem, zakaj mi je postalo naenkrat jasno, da Jo bom našel prav tukaj. Prijavil sem se v natečaju in so me sprejeli. Nisem se prevaral. Moč kolektiva Je napravila svoje prizadeval sem se, da se oddolžim šoH In tovarišem, pa se mi zdi, da sem pri tem dosegel gotove uspehe. Vse dobro, kar sem tukaj našel, vsa tovariška pozornost do mene, je izobličeno v tej uniformi. V njej se počutim nekako varnega, korak mi je čvrst. C e bi mi kdo odredil, naj jo slečem, verujte, tovariš...« Tak je bil Miladln Vukašinovič, mladenič iz okolice Sabca, pred letom ali dvema letoma, danes pa je že v seznamu najboljših. Malo je ljudi z enakimi življenjskimi doživljaji. Gojenec, mlajši vodnik Jocič je imel povsem drugo preteklost. Navadna otroška leta pod pritiskom siromaštva kmečke hiše, sanje zgodnje mladosti, zanos, želje . • • »Pišem že nekoliko let, tako tako brez ambicij, toliko, da povem, kar se je v meni nabralo v letih.« Piše dnevnik, vendar se mi ni posrečilo dobiti kakšne odlomke. Jocič je eden izmed tistih značajev, ki neradi govore o sebi. Takšen Je tudi v šoli. Ko je nedavno dobil slabo oceno iz francoščine, bi se kmalu živ snedel, pripovedujejo tovariši, pa vendar ni nikomur zinil besedice. Naj mi ne zameri, toda o tem mladeniču sanjavih pesniških oči bi dejal, da je vse prej kakor vojak, kadar pa da oficir znak s piščalko za zbor, pohiti kakor strela. S tem Je bil naš kratki razgovor prekinjen. Gledal sem ?a, kako stoji v vrsti, pokonci in vitek, in mislil, da res ne drži mnenje, da napravlja vojaško življenje človeka surovega, da nbija v njem vsa drobna čustva. Zame Je bil v tem trenutku gojenec Jocič primer individua, v katerem sta združena vojak in pesnik, ne da bi bilo eno v škodo drugemu. Z Jovanovičem, Nedičem in drugimi nisem govoril. Zdelo se ml Je, da imajo vsi ti mladeniči zanimivo preteklost in da bi bilo vse dolga pripovedka Glavno je, da se v zgodovin! akademije ni pripetil še noben primer, da bi se kdo kesal, ker si je izbral ta poklic ... da je sto in sto mladih ljudi našlo svojo pot. M. Kralj G KULTURNI BilfiLEDI D slovenskega impresionizma Začetki S to razstavo v Jakopičevem paviljonu se je želela Narodna galerija — v vrsti spominskih prireditev ob jubileju slovenske moderne — oddolžiti tistim našim likovnim umetnikom, ki so popeljali slovensko umetnost v začetku 20. stoletja na novo, po izrazu in vsebini zavestno slovensko pot. V literaturi nam je položaj ob nastopu modeme jasnejši kot pa v likovni umetnosti, kajti za širšo publiko velja razvojna črta, ki je nakazana v stalni razstavi galerije in ki na videz logično poteka od Janeza in Jurija Šubica z njegovimi plenerističnimi in pariškimi pobudami preko Pet-kovškov^ga sugestivnega realizma na Ažbetov kolorit in nato ob Ferdu Veselu in Ivani Kobilci do impresionistov. Ta diagram velja za razvoj slovenskega modernega slikarstva, ne pa za razvoj slikarstva na Slovenskem. Kajti veliko delo bratov Šubicev je požela večinoma tujina, Ažbe je bil za domačo umetnost važen le, v kolikor so se v njegovem miinchenskem ateljeju zbirali naši impresionisti, in Vesel Ver Kobilca v naši umetnosti ob koncu stoletja nista zaorala odločujoče brazde. Del tistih slikarjev, ki so nekako »uradno« zastopali slovensko umetnost pred impresionisti, pa v galeriji skoraj ne srečamo, ker pač po kvaliteti zaostajajo. Zato danes komaj še razumemo, kako je mogel nastop modernih povzročiti v dolini šentflorjanski tako pohujšanje, v 9em je prekinil z domačo preteklostjo in s čim revolucionarno kazal bodoč- Prvi del n a? ega koncerta Je obsega1 dela srednjeveških skladateljev raznih narodnosti, tako na primer Slovenca Gallusa-Peteltna, Nizozemcev Arcadelta In Lassa, Nemca Hasslerja, Angleža Wilbya in Francoza Jannequina; drugi del pa je hU posvečen izključno italijanskim skladateljem (Palestrina, Marenzio, Monteverdi ln Banchieri). Naloga, ld se Je Je lotH dirigent, da hi te lepe skladbe, ki so občinstvu doslej po krivici ostale skoraj neznane, oživil, ni nikakor lahka, a vsekakor hvalevredna. — Zbor Je bdi ubrana, plastična masa, ki se je dala dirigentu voljno oblikovati. Prav pri tem koncertu se je pokazalo, koliko lahko doseže odličen dirigent tudi v zelo kratkem času. Zlatič je s svojo sugestivno močjo premostil razdaljo par stoletij ln podal skladbe na živ, občinstvu sprejemljiv način ln zato žel mnogo odobravanja. Zadnjo skladbo — Banchierijev Kontrapunkt živali — je zbor moral ponoviti. Da bi bil koncert čimbolj razumljiv, je nvod ln kratko razlago k vsakemu madrigalu bral član Drame M. Bračko. Tako jo bil stik posluäalcev z izvajalci ie tesnejši. Obisk tega odličnega koncerta Je bil tako pičel, da pomeni za Razstava otroških risb učencev prof. Janeza Vidica V nedeljo Je bila v prostorih Umetnostne galerije v Mariboru (Strossmayerjeva 6) razstava otroških risb učencev prof. Janeza Vidica v Slovenski Bistrici, znanega slikarja In ilustratorja. Na razstavi je štirideset slik v temperi ln olj na stekln ter osemdeset po večini barvanih risb. Zastopane so tudi risbe Jožice Coh, ki je dobila nagrado na mednarodni razstavi otroških risb v Tokiu. Razstava Je mikavna prav za pedagoge, ki si v novejšem času prizadevajo, da bi razvijali likovne ustvarjalne sposobnosti svojih učencev, ki jih v večji ali manjši meri kaže skorajda vsak zdrav otrok, prav tako pa za slikarje ln ljubitelje lepih umetnosti, ki cenijo močan Izraz in sposobnost čutenja otroku, tudi če se ta izraža v primitivnih sredstvih oblikovanja. Razstavo prireja Društvo prijateljev mladine v Mariboru s sodelovanjem Umetnostne galerije. Glasbena šola v Mostah, ki deluje pod vodstvom znanega skls-datelja in glasbenega pedagoga Radovana Gobca, obstaja komaj šest let; toda v tem kratkem razdobju ji je uspelo pritegniti med svoje učence precejšnji del delavske mladine iz Most, nekdanjega Vodmata m bližnje okolice ter zbrati mlade glasbene taleh-te. ki jih poprejšnja centralna glasbena šola ni mogla odkriti. Po zaslugi pravilne kulturne politike MLO. ki je ustanovil več glasbenih šol tudi na periferiji ljubljanskega mesta, se je mlado glasbeno šolstvo že močno uveljavilo ter sl tudi pridobilo veljavo in ugled. Da Je glasbena šola v Mostah bila nujno potrebna, dokazuje dejstvo, da Ima doslej že okoli 250 učencev ln dvajset učnih moči; na šoli poučujejo vse instrumente razen oboe. fagota in har- IZ PODLEHNIKA Podružnica Društva upokojencev v Podlehniku je Imela pred kratkim svoj občni zbor Na njem so med drugim sklenili, da bodo tudi upokojenci po svojih močeh prispevali za postavitev spomenika padlim borcem v NOB. B. p. nost. Medtem ko nam je takoj jasno, da je odmevala Murnova, Kettejeva in Zupančičeva pesem ter Cankarjeva beseda v domovini kot popolnoma novo razodetje, pa se komaj zavedamo, da je moralo sonce nad polji na slikah Groharja, Jakopiča, Jame in Sternena najprej premagati ne samo akademski ateljejski mraz, ampak tudi zadehlo navlako meščanskih salonov z makartskimi šopki na glaso-virjih in da je patetični rodoljub le težko zamenjal reprodukcijo »Zrinjskega in Frankopana v ječi« z lirično pesmijo impresionističnih brez. Stavek »Za Kranjsko lahko opravi vsa naročila en sam umetnik,« nam zveni kot trpki vodilni motiv iz te trudne preteklosti. Če bi hoteli pomen naše likovne moderne zgovorno nakazati, bi morala razstava imeti dva razdelka: na eni strani bi morala zajeti naš umetnostni položaj pred moderno z Grilci in Gvajci, Franken in Beneschi, na drugi strani pa vse tisto, kar je programsko zavrglo vsa akademska pravila ter ubogalo le svoje srce, naravo in resničnost. To bi bila kontrastna razstava teme in sonca, zapetosti in sproščenosti, »gartenlaube« tematike in razodetja domače zemlje, patetike in lirike. Zelo poučno bi bilo n. pr. obnoviti prvi dve slovenski umetnostni razstavi iz leta 1900 in 1902, čeprav je res, da bi bilo gradivo zelo težko zbrati 'm da bi pri tem ne mogla odločati mariborsko publiko pravo sramoto. Vse bolj se mi vsiljuje misel, da naša publika ne obiskuje koncertov zaradi ljubezni do glasbe, temveč bolj zaradi znanega imena (tujega) gosta ln kdaj pa kdaj zaradi privlačnega sporeda. Tako a priori odklanjanje domačih umetnikov ln redkeje Izvajanih skladb Je ne le popolnoma napačno, temveč tudi krivično za domačega umetnika. K sreči Je tudi ta koncert, kakor, žal, že prenekatera, rešilo dijaško stojišče In pa — pristno navdušenje ostalih navzočih, ki so s spontanim ploskanjem dril vse priznanje zboru ln še posebej dirigentu S. Matiču. Ostane torej Se vprašanje, kako prepričati občinstvo, da so koncerti brez zvenečih Imen lahko mnogo boljši ali nudijo več umetniškega doživetja, kot pa kateri drugi, ki slonijo le na tujem Imenu, privlačnem sporedu ln nalašč za nezahtevno, povprečno občinstvo prirejenem načinu igranja (spomnimo se le klavirskega koncerta E. Farnady). — Ce za konec napišem, da »upam, da se kaj takega ne bo več primerilo,« upam preveč, ker Je ta okorela miselnost — kar Je tuje, je dobro, kar je naše, pa ne — pri ljudeh preveč zakoreninjena. Upam pa vendarle. Ob koncu Se najiskrenejša hvala dirigentu ln izvajalcem, ki so nam v enem samem večeru odkrili toliko lepote klasičnih skladb ln poskrbeli za edinstveno umetniško doživetje. Dr. Ljubljansko Mestno gledališče se je te dni podalo v goste v Zagreb, kjer Je nastopalo v gledališču Komedija. Tisk označuje ta obisk kot važen dogodek v zagrebškem gledališkem življenju ter hkrati obžaluje, da je bilo občinstvo premalo opozorjeno nanj. Prvi večer so Ljubljančani igrali »Srečnega fanta« Cllfforda Odet-sa in o predstavi piše kritik zagrebškega Vjesnika Mladen Sta-ry med drugim takole: »Dvomim, da bi moglo delo doseči zaželene efekte brez določnega režijskega koncepta in brez igralske diferenciacije likov, zato Je treba v tem primeru dati posebno priznanje tako Igralcem kot režiserju. Besede ln stavki banalnega dialoga, ki so obogateni fe, ker teh Instrumentov šola še ne premore, pouk pa poteka po najnovejši glasbenošolski metodi prof. Bašdčeve iz Zagreba, kar je pomembna novost v našem glasbenem šolstvu. Pri glasbeni šoli so ustanovili tudi godbo na pihala, ki bo kmalu prešla v okvir »Svobode« in prispevala k razvoju ljudske prosvete na tem koncu Ljubljane. Vsako leto enkrat se šola predstavi s svojimi najboljšimi učenci v naši Filharmoniji.^ Na nocojšnji glasbeni prireditvi, 'ki bo ob 20. uri v Filharmoniji, bo s pestrim in tehtnim programom nastopila cela vrsta nadarjenih mladih glasbenikov, med njimi tudi izredno nadarjeni violinist Janez Bokavšek iz šole prof. Janeza Žižmonda; Bokavšek 1e skupaj z mladim pianistom Acijem Bertoncljem nastopil prav pred kratkim tudi v tržaškem Auditoriju, kjer Je žel zelo lep uspeh in priznanje tržaškega občinstva. Nocoj pa bodo nastopili tudi klavirski in pihalni kvartet, pevski sekstet in godalni orkester Po sinočnjem skupnem nastopu šestih ljubljanskih glasbenih šol bo nocojšnji samostojni nastop Glasbene šole v Mostah nedvomno pomembna manifestacija našeca glasbenega šolstva ter zasluži glede na svojo Kvaliteto vso pozornost glasbo ljubečega občinstva. —on kvaliteta. Toda šele tedaj bi spoznali, da se impresionistična skupina ni v svojo dobo vključila, ampak da jo je v umetnosti res dobesedno oblikovala, ustvarjala — skupaj z literati in mladimi znanstveniki. Z impresionizmom se je začelo razdobje res zavestno slovenske umetnosti, kajti če je doslej duh slovenskega človeka odmeval v umetnostnih kreacijah le kot latentna sila, se je zdaj uveljavil kot dinamično, polnozvočno razodetje. Prav zato bi bilo prenagljeno enačiti slovenski impresionizem z zahodnoevropskim, kajti zadnji je bil objektiven in naturalističen, slovenski pa liričen celo v tisti prvi razvojni fazi, ki jo zajema naša razstava in v kateri je iskanje skupnega umetnostnega izraza in cilja vcepilo tako Groharju kot Jakopiču, Jami in Sternenu nek skupen pečat, ko so svoje delo medsebojno primerjali in tekmovali, kdo bo novo slikarsko problematiko prepričljvveje zajel in razrešil. Zato srečamo isti motiv tolikokrat in na različne načine ponovljen (breze, gozd itd.) in zato le v tem razdobju lahko govorimo pri vseh štirih mojstrih o »naturalistično impresionistični stopnji« slikarskega izraza, ki pa mu je ostal kasneje v celoti zvest le Jama. Toda prav ta dela so tudi tista, s katerimi je slovenska likovna modema stopila na novo pot in napovedala borbo vsej neživljenjski umetnostni preteklosti. V tem pa je tudi pomen te razstave. Zato izpadejo barvno in izrazno suhoparna dela Petra Zmitka, učenca pe-trograjske akademije, ob ostalih platnih hladno ter nas ne prepričajo niti oblikovno niti vsebinsko; spremljajo sicer razvojno pot impresionistov, toda manjka jim kreativnega ognja in vere v zastavljeni cilj. Od skupine »Vesnanov«, ki so želeli »slovenski stil« doseči bolj po vsebinski, ne pa toliko po oblikovno napredni poti, je pritegnila razstava le nekaj satiričnih risb Hinka Smrekarja, ki naj nakažejo razpoloženje časa in njegov odpor do moderne; poln rodoljubnih fraz je obsodil prav tiste umetnike, ki so se svoje dolžnosti do sočloveka, naroda in resnice najbolj zavedali. Tudi vitrina s korespondenco, katalogi prvih slovenskih razstav, z ocenami in literatura o impresionizmu, nam želi približati preteklost izpred pol stoletja. Značilno je, da kiparstvo kljub nekaterim sposobnim oblikovalcem pri nas pred prvo svetovno vojsko ni močneje nakazalo modeme smeri, tako da med razstavljenimi plastikami le v Bernekerjevih zaslutimo subjektivnejši naglas, s katerim se izvija iz togih akademskih vezi. C. z dogajanjem naravnih kretenj !n gibanj, dokazujejo, da se je reži« ser Jože Babič lotil dela studiozno in da ni štedil z invencijo svojega režijskega daru. Občutena igra, poudarjeni efekti in temperamenten razvoj dogajanja pričajo z druge strani, da je igralski potencial posameznikov in kolektiva Mestnega gledališča prekoračil raven navadnega rutiner-stva In segel v področje umetniškega Izražanja.« Pisec nato na kratko karakterizira posamezne vloge in igralce in ugotavlja, da je bila prav vsaka zaokrožen ln jasen lik. »Drugi večer svojega gostovanja se nam je ansambel ljubljanskega Mestnega gledališča predstavili s klasično Plautovo komedijo »Dvojčka»«, piše v isti številki Vjesnika Branimir Žganj er, ln nadaljuje: »Režiser Jože Gale je postavil na oder pravega, nepotvorjenega Pianta... Gale se je znašel celo na tistih mestih, kjer pomeni Plantov tekst zaradi dolgih monologov oviro za sodobno igro* Vsekakor lahko Jože Gale, ki jo igral tudi Prologa, šteje »Dvojčka« med svoje najboljše odrsko realizacije. Režiser je imel tudi zelo dobrega sodelavca v scenografu Niku Matulu... Ves igralski ansambel je predstavljal homogeno celoto, ki se je povsem podredila režiserjevi zamisli. V tej celoti ni bilo nobenega slabega posameznika, nobenega neizdelanega lika ... Scenska glasba Primoža Ramovša je diskretno posegala v dejanje ... Prepričani smo, da bo visoko kvalitetni Igralski in umetniški ansambel Mestnega gledališča Iz Ljubljano zmeraj dobrodošel gost na zagrebškem odru,« zaključuje kritik. Miha Males v Maribora Od petnajstega t. m. dalje razstavlja znani slikar ln grafik MIHA MALES v Umetnostni galeriji v Mariboru. Novost te razstave ja v tem, da Maleš poleg nekih novih del to pot razstavlja tudi originalno keramiko, ki so jo po njegovih osnutkih zanj Izdelali t tovarni keramike v Kamniku. Posebno v Franclji je že prišlo v n*vado, da se veliki mojstri modernega slikarstva udejstvujejo tudi v keramiki, pri nas pa so doslej redki, pa čeprav še tako simpatični poskusi približevanja umetnosti in umetne obrti. Maleševa razstava ima v tem posebno prednost, ki je \jredn& pozornost Večer madrigalov VL abonmajski koncert zbora mariborske Opere — Dirigent Slavko Zlatič iz Zagreba Nocojšnja glasbena prireditev v Filharmoniji Ljubljansko Mesino gledališče je z uspehom gostovalo v Zagrebu Indijanske zgodbe F. COOPRA (Li© Riše MIKI MUSTER IS. »Seveda,« se Je vmenSal Jasper, »to Je še zmeraj (i- i -. kot pa nositi kana. Zenski pojdeta lahko v sprem-s:. u Indijancev po suhem.« — »Mi belci smo vajeni Ta r? in zraven računamo še na vas, ki ste izkušen mornar,« je pristavil Stezosledec ter pomežiknil Jaspern Zenski sta se izkrcali, Indijanca sta si naložila čoln, Han pa je hoćeš nočeš ostal z lovcema. 14. Kmalu se je čoln približal slapovom. Ko ga je zgrabil tok, je Stezoslendec pokleknil, Jasper pa je še naprej veslal in krmaril stoje. »Drži se bolj desno!« je zaklical Stezosledec. Jasper je molče ubogal in do skrajnosti napel svoje moči, kajti bili so ravno sredi najhujših valov. Kap bi bil dal marsikaj za to, da bi bil zdaj na suhem. »Obrnita!« je kliknil. 15. Toda prav tako bi lahko poskušal ustaviti sonce. Čolnič je na videz izgubljeno plesal v kotlu razbesnelih vodnih sil. Premec je drgetal in se krivil pod udarci valov. Tedaj je bobneče zagrmelo in mimo je šinila prava gora vodovja. Bili so v slapu. Kap je zaprl oči, zdelo se mu je, da je propast neizogibna. A ko je čez čas spet pogledal, je bil čoln že v mirni vodi. KOLEDAR 3.SK, 24. maja: Cvetka. • -.3 1524 je umrl poljski astro-. Nikolaj Kopernik. Rodil se a 1473, študiral v Krakowu o. medócino, matematiko astronomijo, pozneje v Bordavo, leta 1503 je v Padovi • irai na medicinski fakul-. Njegovo glavno delo, s karr se je ukvarjal vse živi j e-e bila astronomija. Študiral r la grških in rimskih astro-sv ter na osnovi njihovih in ■ lastnih odkritij ustvaril - - raj večje delo, s katerim je ral. da zemlja ni središče •ja, kakor so verjeli dotlej, . r se obenem z drugimi pla-7rt: okrog sonca. Mnogo na-: tov je imel njegov nauk, k mnogo vnetih zagovorni-Ko je bilo delo leta 1543 t'-t-.no in so Koperniki -prine-rrvi izvod, je znanstvenik že irai. Njegovo delo je zmagalo njegovi smrti. Danes se spominjamo rojstva :r .nega sovjetskega pripovednika ? traila Solchova, ki se je rodil 2-, cnaja leta 1305. Se kot deček s ;e udeležil meščanske revolu-: in se pozneje vključil v -brsko revolucijo. Solonov je •nik svoje Ukrajine, njegovo ■:o je znano daleč izven meja egove domovine. Naj znameni-‘ši je njegov roman »Tihi Don«, ga imamo tudi v slovenskem prevodu. V njem je mojstrsko opisal, kako so kozaške vasi doživele boljševiško revolucijo. • 24. maja 1943 sta Gregorčičeva In Gradnikova brigada vdrli v Beneško Slovenijo in zanesli plamenico upora do skrajnih zahodnih meja slovenske zemlje. OBJAVA. Vse "zamudnike za po-fluorografske preglede, ki so prejeli roza pozivnice, a se iz kakršnega koli vzroka vabilu niso odzvali, pozivamo, da se čimpreje zglasijo na pofluorografsikih bazah, ki so označena na karticah in ob določenih urah, da se izognejo posledicam, ki jih določa odločba MIX). Štabni center za fluorograti j o. Planinsko društvo Ljubljana-matica priredi 29. maja skupinski izlet na Javomiški Rovt—Pristava —Crni vrh im 5. junija na Golico. Prijave do 27. maja zvečer. Razstava otroških slik učencev akad. slikarja prof. Janeza Vidica. Sole prirejajte skupinske obiske razstave, ki bo odprta od 31. maja v Umetnostni galeriji vsak dan od 10. do 16. ure. O Henry Mooreu, angleškem kiparju, čigar kipi in risbe so pravkar razstavljene v Moderni galeriji v Ljubljani, bo v sredo, 25. V., ob 18. uri ob predvajanju filma o tem kiparju predaval v velik; dvoran; Modeme galerije P. D. Thompson, ravnatelj The British Council v Zagrebu. Vabljeni. Razstava »Začetki slovenskega impresionizma« v Jakopičevem paviljonu se zapre 25. t. m. ob 18. url. 'V' Df BE NEK £Ll Pobesnela krava ubila otroka Te dni ie v Sežani pobesnela c: ava povzročila smrt učenca prvega razreda osnovne šole 'rančka Valenčiča, železničar je-:• .i s,na. Franček je šel v družbi •.n tovarišev nabirati suhljad :_irjavo. Pri tem se je -preveč približal eni izmed pasočih se crav. ki je otroka podrla na tla r. ga z rogovi tako prepehala, 1?. je dobil smrtonosne poškodbe '.3 drobovju. Poškodovanega tro-ro rak oj prepeljali v bolnišnico, er e podlegel ooškodbam- Počepali so ga v Sežani od veliki : i&ležbi ln sočutju šolske mladine In ostalih prebivalcev. Z. J. Neprevidno prehitevanje Po Gorkega ulici v Mariboru !e vozil z tovornjakom voznik Ivan Obed. Pri hiši številka 27 Je boxi nel kolono vojakov, ki so šli :o desni strani ceste in jih začel prehitevati. Pri tem pa ni upo-keval nasproti vozeče kolesarke =ranne Kretič. Prav bi bilo, da bi počakal za kolono vojakov, da bi ila kolesarka mimo, nato pa bi varno nadaljeval vožnjo. Tako je napeljal s tovornjakccn med ko-no in kolesarko, ki je vozila pravilno po desni strani ceste kot s: id vojaki. Pri tem jo je zadel J kasonccn tovornjaka in Jo k reči le lažje telesno poškodoval. ' 3 dvokolesu je nastalo za okrog 1:00 dinarjev škode. —s Kolesar podrl kolesarko Po Zaloški cesti proti Polju v Ljubljani, se je vozil na dvbko-,&àu Jože Zorman. Na prednjem Selu kolesa je imel vrečo nekih xtpadkov in se peljal skoraj po ned L ceste, neupostevajoč pri tem ostalega prometa. Ko je pripeljala ra njim kolesarka Ela Oblak in hotela prehiteti, je zavil s colescm v levo in pri tem zadel rolesarko. ki je padla in se te-epno lažje poškodovala. Nepri--no je, da uporabljajo kolesarji kolo tudi za prevažanje rasnih predmetov, ki kolesarju med vožnjo onemogočajo varno vožijo. Večkrat se pripeti, da kolesar zgubi ravnotežje, pade s ko-eseen in ogroža varnost drugih koristnikov cest. Zato bi bilo posebno da bi se z merodajnega nest a določilo kako lahko kolesar uporablja kolo. proti kršiteljem n nediscipliniranim kolesarjem ?a primemo ukrepalo. s Tatovi koles še vedno ne mirujejo Marjan D. in Boris S. sta se pred kratkim dogovorila, da bosta ukradla kolo. Nekega poznega večera sta šla skozi Rožno dolino proii domu in se ustavila v gostilni Marn. Iz gostilniškega hodnika sta poskušala odpeljati vsak Pc eno kolo, toda nista imela sreče Uspelo jima je odpeljati le eno kolo, last P. A. na Brdu. kjer Boris S. stanuje, sta kolo skrila ln ga pripravila za prodajo. Kakor marsikaterega, tako so tudi ta dva presenetili varnostni organi, ki so jima kolo vzeli in vrnil. lastniku. Tudi druge tatvine imata ta dva nepridiprava na vesti. Nekaj dni pred krajo kolesa Je Marjan prodal Borisu usnjen plašč, last njegovega očeta. Ker je nekaj dni zatem dobil boljšega kupca, je vlcrnil v Borisovo stanovanje in odnesel plašč. Tudi iz tovarne »Tela«, kjer je bil v službi, je tnakndl kljunasto merilo in ga zastavil nekemu obrtniku. Da je Boris S. zašel na tako pot ni nič čudnega, saj mu jo je pokazal njegov lastni oče. Tudi ta je pred časom odpeljal tuje kolo izpred gostilne »Kramar« na Viču in naročil sinu, naj ga odpelje iz hiše, da ga ne bi pri njem našli. Srečo s tujim kolesom je poskusil tudi Janez D. iz Tomšičeve ulice v Mostah. Ko je bil zaradi raznih nerodnosti odpuščen iz službe pri podjetju »Avtotehna« na Celovški cesti, je za slovo neki uslužbenki ukradel skoraj novo kolo italijanske znamke. Doma ga je razdrl in skril v drvarnico, kjer so ga našli varnostni organi. Janez je imel doma skritih tudi 20 specialnih avtomobilskih ključev za odklepanje vrat. Tudi te je izmaknil iz skladišča gornjega podjetja. Ernst Skale iz Zenice se Je zaradi ukradenega kolesa zagovarjal, da je kolo pripeljal iz Zenice, kjer ga je v Ljubljani nameraval zamenjati za mlade prašiče. V resnici pa ga je odpeljal izpred trgovine »Alpina« na Stritarjevi cesti. Tio. 66-letni starček žrtev prometne nesreče V Pristavi pri Rogaški Slatini se je pripetila prometna nesreča, pri kateri je zgubil življenje 66-letni Franc Orač iz Pristave. Do nesreče Je prišlo takrat, ko je skozi vas vozil z osebnim avtomobilom Ivan Kitak iz Tržišča. Franc Orač Je bil nekoliko naglušen in zato ni slišal opozorilnega znaka, niti brnenja avtomobila. Neprevidno je stopil na cesto, ne da bi pogledal na obe strani. Voznik osebnega avtomobila trčenja ni mogel preprečiti. Kljub takojšnji zdravniški pomoči je Orač izdihnil že na mestu nesreče. Po mnenju komisije je do tega dogodka prišlo tudi zaradi neprevidne vožnje voznika osebnega avtomobila. Sicer pa bo o morebitni krivdi izreklo zadnjo besedo sodišče. Tudi ta primer kaže, da morajo biti vozniki motornih vozili več kot previdni, saj se dogaja. da srečujejo naglušne ljudi večkrat na cesti. P. J. Obsodbe pri okrajnem sodišča v Celju 28-1 etna šofer Stojan Dimitrije-vič iz Leskovca v Srbiji je nekega dne v decembru pobegnil v Avstrijo. Od tam pa se je v januarju vrnil nazaj s potno dovolilnico, izdano od našega predstavništva v Grazu. Dne 20. februarja pa je hotel v družbi še petih oseb spet brez dovolilnice prekoračiti' mejo. Tem osebam se je ponudil, da Jih bo na prikladnem mestu pri Ožbaltu na Pohorju spravil čez mejo. Za to »uslugo« Je zahteval 115.000 dinarjev nagrade Ta njegova namera se ni posrečila, ker so ga vamosnti organi v Celju izsledili in aretirali. Obsojen je bil na eno leto zapora. • 38-letna C. M. iz Celja Je v avgustu lani vzela v cinkarni 40 kg svinca, vrednega okrog 6000 din. Obsojena Je bila na 3 mesece zapora, pogojno za dobo 2 let. M. C. Vsak četrtek — novi »TT« Le »SILVASOL — sol za kopeli, vsebuje poleg najboljših sestavin tudi klorofil, ki zdravi kožo in sim rečno olje. ki učinkuje zdravilno na dihalne organe in pomirljivo na živce. Po britju uporabljajte kremo »POUR VOUS«, Vaša koža bo postala mehka in odporna! Zahtevajte povsod kremo »POUR VOUS«! Ne čisti madežev z bencinom. Specialen preparat »FLEX« ni vnetljiv, sijajno čisti in ne pušča roba okrog madeža. GLEDALIŠČE DRAMA LJUBLJANA Torek, Z4. maja ob 20: Miller: Lov na čarovnice. Izven. Gostovanje Beograjskega dramskega pozori* šta. (V dramskem gledališču). Sreda. 25. maja ob 20: Dostojevski: Zločin in kazen, izven. Gostovanje Beograjskega dramskega pozorišta. (V dramskem gledaUšču). Četrtek. 26. ob 15: Sremac: Pop Ciro in pop Spiro. Izven. Gostovanje Beograjskega dramskega pozorišta. (V dramskem gledališču). Petek, 27. maja ob 15.30: Heilman: Dekliška ura. Abonma Petek H popoldanski. Sobota, 23. maja ob 20: Matkovič: Na koncu poti. Premiera. Izven. Nedelja, 29. maja ob 20: Matkovič: Na koncu poti. Izven. OPERA Torek, 24. maja ob 20: Smetana: Prodana nevesta. Abonma red E Sreda, 25. maja ob 20: Donizetti: Lucia Lammermoorska. Zaključena predstava za TSS. Četrtek. 26. maja ob 20: Smetana: Prodana nevesta. Abonma red F. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Torek, 24. maja ob 20: Plaut: »Dvojčka«. Abonma red Torek. Vstopnice so tudi v prodaji. Sreda, 25. maja ob 20: Igor Torkar: »Pisana žoga«. Abonma red Sreda Vstopnice so tudi v prodaji. Četrtek, 26. maja ob 20: Krlež — »Legende«. Gostovanje beograjskega gledališča. Petek, 27. maja ob 20: Plaut: »Dvojčka«. Abonma red Petek. Vstopnice so tudi v prodaji. Šentjakobsko GLEDALIŠČE LJUBLJANA Mestni dem Sreda, 25. maja ob 20: Bitenc: »Ugasle luči«, drama, red A. — Vstopnice so v prodaji. Četrtek. 26. maja ob 20: Schiller-Župančič: »Marija Stuart«, tragedija. izven. V sredo. 25. maja, ob 20 bo za red A ponovitev Bitenčeve igre »Ugasle luči« s Štrukljevo in Hlebcem v glavnih vlogah. V četrtek, 26. maja, ob 20 bodo ponovili Schillerjevo tragedijo Marijo Stuart« z gostjo M'ihaelo Šaričevo v naslovni vlogi. Prodaja vstopnic v Mestnem domu od torka dalje, rezerviranje tel. št. 32-860. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE ROČNE LUTKE Torek, 24. maja ob 8: Gostovanje v Ribnici. Ob n : Gostovanje v Dolenji vasi pri Ribnici. Ob 16: Gostovanje v Kočevju. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Torek, 24. maja ob 20: Miloš Mikeln: Dež v pomladni noči, abonma red torek in izven. Četrtek, 26. maja ob 20: Jože Javoršek: Kriminalna zgodba, abonma red četrtek in izven. Petek, 27. maja ob 15: Jože Javoršek: Kriminalna zgodba I. in II.. šolski abonma. Sobota, 28. maja ob 20: Brecht: Dobri človek iz Sečuana. Gostovanje Beograjskega dramskega gledališča iz Beograda, izven. Nedelja, 29. maja ob 20: Srecnac: Pop Clra in pop Spira. Gostovanje Beograjskega dramskega gledališča iz Beograda, izven. Ponedeljek. 30. maja ob 20: Dostojevski: Zločin in kazen. Gostovanje Beograjskega dramskega gledališča iz Beograda, izven. Posebej opozarjamo občinstvo na gostovanje Beograjskega dramskega gledališča iz Beograda, ki bo gostovalo s svojimi najboljšimi deli te sezone. OBVESTILA UPRAVE ZA CESTE LRS O IZIDU SPLOŠNEGA ANONIMNEGA NATEČAJA ZA IZDELAVO IDEJNEGA PROJEKTA CESTNEGA MOSTU CEZ SAVINJO V CELJU. Uprava za ceste LRS Je na predlog ocenjevalne komisije nagradila naslednje projekte. I. nagrado 200.000 din prejme projekt pod šifro 43202. Projekt Je Izdelal Projektivni atelje, Ljubljana, projektant Ing. Franc Adamič, sodelavca ing. arh. Marjan Bohinec, Justi Lavtižar. II. nagrado 150.000 din prejme projekt pod šifro 20455. Projektant ing. Dušan Farčnik. sodelavci ing. Lenard Treppo. tehnik Marjan Fras, ing. arh. Drago Umek. HI. nagrado 100.000 din prejme projekt pod šifro 12321. Projektant ing. Vojislav Draganič, Zagreb. sodelavci ing Morie Dragutin, ing. arh. Miljenko Papič. Nadalje se štirje odkupijo po 50 000 din naslednji štirje projekti: 1. pod šifro 92716, 2. pod šifro 17431, 3 pod šifro 84909, 4. pod šifro 19554 Orto. Projekte, ki niso nagrajeni ali odkupljeni, naj dvignejo avto-rji pri Upravi za ceste LRS, Ljubljana. Beethovnova 10, ali pa sporočijo naslov za dostavo. Projekti se lahko dvignejo od 25. junija 1955 dalje po končani razstavi Ob prevzemu programskih podatkov vloženo kavcijo naj avtorji dvignejo v smislu navodil na potrdilu o plačani kavciji. Uprava za ceste LRS« itMin««fiait,iiit. ŽE JUTRI KOVfi ŠTEVILKA iis§pi □ IOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOI Sprejmemo večje število verziranih čevljarskih pripravljalk in prešivalk. Nastop službe takoj. »Zvezda«, Ljubljana, Vodnikova 42. ZAVOD ZA REHABILITACIJO INVALIDOV v Ljubljani razpisuje naslednji mesti: LOGOPEDA (govornega terapeuta) in KNJIGOVODJE Za logopeda se zahteva diploma filozofske fakultete ali Višje pedagoške šole in znanje angleščine zaradi specializacije v inozemstvu. V poštev pridejo tudi osebe z večletno prakso pri delu z defektno mladino. Za knjigovodjo se zahteva 5-letna praksa, po možnosti v zdravstvenih ustanovah in samostojnost v knjigovodskih poslih. Za obe mesti zagotovljena dopolnilna plača. Ponudbe pošljite do 10. junija na naslov: Zavod za rehabilitacijo invalidov LRS - Ljubljana, Vilharjeva c. 33. PREDAVANJA Slovensko zdravniško društvo vabi vse tov. zdravnike in medi-cince višjih semestrov na predavanje dr. Korošec Mamka, ki bo v petek. 27. V., ob 19.30 v predavalnici Interne klinike v Ljubljani. Tema predavanja »o poškodbah hrbtenice«. Slovensko kemijsko društvo vabi svoje člane in zainteresirane na predavanje prof. dr. A. Klemenca. predstojnika inštituta za splošno kemijo dunajske tehniške visoke šole. Predavanje z naslovom »Elektroliza pri tlečem raz-elektrenju« (Glimmlicht Elektrolyse) bo v predavalnici Kemičnega inštituta »Borisa Kidriča«, Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana. Hajdrihova ul. 19. v četrtek, dne 26. V. t. 1., ob 18. uri. Ljudska univerza v Celju bo proslavila 60-letnico slovenske mo. derne danes, v torek. 24. maja, ob 20. uri v predavalnici na učiteljišču s predavanjem: Slovenska moderna v slikarstvu. Govoril bo prof. Jože Cvrk. Skioptične -slike. Vljudno vabljeni. DMRLI Iz vsebine: »Polet čez Ande« E Ö ; : »Avstrija spet svobodna« : ?........................... KONCERTI Zadnji koncert »modrega abonmaja« bo v petek, 27. V., v Filharmoniji. »Zagrebški solisti« z dirigentom Antoni etn Janigrom bodo izvedli dela Corellija, Bacha, Hindemith a, Škerjanca in Mozarta. Sodelujeta čembalistka Li Stadekmann iz Miinchena in violist Stefano Passaggio. Neaboni-rani sedeža pri blagajni Filharmonije. Na koncertnem večeru, ki ga priredi Akademija za glasbo v sredo, 25. maja v veliki dvorani Slov. filharmonije bodo nastopili slušatelji S. Calovska (solo petje); M. Fajdiga, G. Mallyjeva (klavir)*, S. Zimšek (violina) in absolventka H. Čehova (klavir). Vstopnice v Koncertni direkciji. Trg revolucije. Glasbena šola Moste priredi Javno produkcijo v torek. 24. maja, ob 20. uri v dvorani Slovenske filharmonije. RAZPISI Kmetijska zadruga z o. J. Zagradec razpisuje mesto poslovodje za svojo gostilno v Zagradcu. Pogoj: praksa v gostinski stroki, plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pošljite na naslov: Kmetijska zadruga, Zagradec. 13. maja 1955, ob 10. obletnici smrti, našega sina in edinega bratca 13-letnega FRANCETA KAJTNA se z žalostnim srcem spominjamo tistega usodnega dneva, ko so počili streli in je prenehalo biti zlato srce našega dragega Francija. Žalujoče družine: Kajtna, Bobnič, Jamšek, Hercog. Hrastnik 21. V. 1953. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest. da je po hudi bolezni preminula moja žena, mama in teta IVANKA BOŽIC roj. MENCINGER Pogreb drage pokojnice bo v sredo. 25. maja, ob 17. uri na pokopališču na Jesenicah. 2alujoči: mož Jože. hčeri Milica in Helena, sin Jože in ostalo sorodstvo. ZAHVALE Umrl je v 84. letu starosti naš ljubi oče JEREB FRANC državni upokojenec. Dragega pokojnika bomo spremili v sredo, 25. V. 1955, ob 15.30. uri na Litijsko pokopališče. Žalujoče družine Jereb, Leban in Tratnik. Litija, Videm ob Savi, Idrija, 23. V. 1955. Umrl nam Je dragi oče in stari oče ANTON REMC Dob run j e 11. Pogreb pokojnika bo 24. maja ob 5. uri popoldne. 2alujoči: sina Tone. France, hčere Marija, Reza in Ana, snahe in zet j e, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. Umrl a Je najina ljuba nepozabna mama MARIJA RAZPOTNIK roj. PREŠERN Pogreb bo danes, 24. V. 1955, ob 16. uri v Kranju. Žalujoča hčerka Milka, por. Kanduč in sin Tone z družinama. OGLEJTE SI JO V KNJIGARNI! Naznanjamo v globoki žalosti žalostno vest, da je umrl po daljši bolezni v starosti 26 let naš ljubi sin in brat JOŽKO PAJK. mlajši Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, 24. maja 1955 ob 15.30. uri z Zal — Jožefove mrliške vežice. 2alujoči oče Jože. mati Dragica, brat Drago ter ostalo sorodstvo. Nenadoma je preminul naš ljubi mož. oče in brat LUDVIK ERBER elektromonter. Pogreb bo v torek, 24. maja 1955 ob 16. uri z Zal — Petrove mrliške vežice. Žalujoči: žena Minka, hčerka Francka, sestre in ostalo sorodstvo. MALI OGLASI KROJAŠKI POMOČNIK išče zaposlitev v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku. 9137-1 »RASICA«, tovarna čipk in pletenin, GameLnje pri Ljubljani spreij-jema na delo nekvalificirane delavke za priučitev na .pletilnih strojih. Nastop takoj ali pa po dogovoru, v prvi vrsti pridejo v poštev interesenti iz bližnje o-kolice tovarne. 7189-1 BRAMORJE, voluharje, miši, listne uši pokončujte! mg. Prezelj, Ljubljana, Wolfova 3. 8925-4 TRODELNO OMARO, dobro ohranjeno, za 15.000 din prodam. Naslov v oglasnem oddelku 9120-4 MOTOR »Sachs« prodam. Vidovdanska 9, internat. 9113-4 LONČENO PEC 130 x x65 x 44 prodam. Levstikova 2 a. 9112-4 KOŠNJO detelje prodam. Predo-vič, Poljanska 73/11. 9105-4 PRODAM moško modro obleko za 8.000 din. Naslov v oglasnem oddelku. 9103-4 ZENSKO KOLO »Durkopp« prodam. Jurčičev trg 3/1. desno. 9134-4 Nenadoma nas je zapustil naš zlati in skrbni mož, ati, opapa in brat FRIC CONFIDENTI Pogreb bo v torek, 24. maja ob 16. uri na mestnem pokopališču v Celju. Žalujoči: žena Vikca, otroci Mirko, Peter in Alenka, snaha Mira, vnučki Manja in Mirko ter ostalo sorodstvo Celje. 23. maja 1955. ■ <=> ■ C3 ■ O ■ C3 ■ O ■ O ■ C3 ■ C3 ■ C3 ■ <=> ■ C3 ■ C=> ■ C=> ■ C=> »ELEKTRO LJ UBLJANA - MESTO« sporoča žalostno vest, da je dne 21» t. m. tragično preminul naš dolgoletni uslužbenec LUDVIK ERBER elektromonter Pokojnika bomo ohranili v trajnem spominu! Ljubljana, 21. maja 1955. Zahvaljujemo se vsem, ki ste spremili na zadnji poti našo dobro in ljubečo ženo, mamo. staro mamo, sestro, taščo itd. FRANČIŠKO FRIC roj. ZABUKOVEC Iskrena hvala vsem, darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki ste nam izrazili sožalje. Užaloščeni svojci. Vsem, ki ste sočustvovali z nami, kakor tudi vsem. ki ste spremili našega nepozabnega dragega moža, očeta, deda in tasta IVANA PAGONA na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, naj Iskrenejša hvala. Posebno hvalo smo dolžni dr. Hriberniku za njegovo nesebično in požrtvovalno nego v času njegove bolezni na domu, gasilcem za častno stražo in govorniku za poslovilne besede. Vsem iskrena hvala. Žalujoči Pagonov!. Ob smrti najine drage sestre, oziroma svakinje MARIJE DRESCEK, roj. KODRIČ se najtopleje zahvaljujeva vsem znancem, 'prijateljem in vaščanom, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Zlasti izrekava zahvalo ZK, SZDL pevcem iz Krške vasi, tov. Mohorju za iskrene poslovilne besede pri odiprtetn grobu ter vsem organizacijam in drugim, ki so ji poklonili .krasne vence in cvetje. Iskrena zahvala tudi tov. zdravnikom brežiške bolnišnice, posebno še dr. Pečeku za ves trud in požrtvovalno zdravljenje v njeni dolga, in hudi bolezni. Čatež ob Savi, 21. maja 1955. Žalujoči: Olga in Mirko Golob. 2E IMATE KNJIGO Navsezadnje smo mi tudi ljudje!* (2 K I n o »UNION«: marokanska film »Othello«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Danes zadnjikrat! V gl. vlogi: Oison Waiies in Susanne Cloutier. •KOMUNA«: franc, film »Vrag v telesu. — Tednik. — Predstave ob 15, 17, 19.15 in 21.30 uri. V gl. vlogi: Gerard Philipe. •SJ-.OGA«: amer. film »bampion«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri. Ob 10 uri je matineja istega filma. V gi. vlogi: Kirk Douglas in Ruth Romen. Predprodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 9.30—U ter od 14 ure dalje, za matinejo pa od 9 ure naprej. »SOČA«: amer. barvasti film »Lili«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. V gl. vlogi: Leslie Caron In Mel Ferrer. »SISKA«: ameriški film »Oženil sem čarovnico«. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dal.ie. Na programu samo tri dni. 1. Ln 2. junija na programu film »Biografija maršala Tita«. »TRIGLAV«: italijanski film »Krivična obsodba«. Predstave ob 16. 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Na programu samo tri dni. 30. in 31. maja na programu film »Biografija maršala Tita«. »LITOSTROJ«: amer. film »Zeleni šal«. Predstava ob 20. uri. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. KAMNIK: francoski barvasti film »Grof Monte Christo« II. del. BLED: francoski film »Ljubimca iz Toleda«, ob 20.30. BREZICE: ameriški film »Postaja Termini«. NOVO MESTO »KRKA«: italijanski film »Za dva solda upanja«. KRANJ »PARTIZAN« - LETNI: ameriški film »Ženske prihajajo«. ob 20. JESENICE »RADIO«: amer. film »Julij Cezar«, ob 18 in 20. JESENICE »PLAVŽ,: angl. film »Povest naslovne strani«, ob 18 in 20. OTROŠKO POSTELJICO prodam. Rozmanova 12/H. levo. 9127-4 PISALNI STROJ (portable) v odličnem stanju. Informacije: tel. 22-865 dnevno ob 15 uri. 9119-4 SNEMALNO KAMERO (16 mm) kupim. Ponudbe pod »25.000« v ogl. odd. 9107-5 LEPA DVOSTANOVANJSKA HIŠA, s takoj vseljivim stanovanjem v Celju naprodaj. Cena 2 milijona din. Naslov v ogl. odd. 9116-7 ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za eno sobo. (Sentvid-Most ob tramvajski progi). Rožna dolina c. V. 30. 9126-9 STANOVANJE, trosobno, lepo, v centru, I. nad., zamenjam za lepo enosobno tudi v centru ali za Bežig rad cm. Ponudbe pod »Center-Bežigrad« v ogl. odd. 9124-9 NAŠEL SE JE lovski ptičar, rjav, nemški. Lastnik ga dobi pri hišniku, Gorupov a 3, Ljubljana. 8955-10 LASTNIK AKTOVKE, pozabljene v nedeljo na mariborskem vlaku, je Beton Drago, študent. Cesta na Rožnik 16. Prosim, da se mi vrnejo vsaj stvari, ki so neuporabljive za najditelja. 9130-10 LISTNICO z dokumenti na ime Torkar Ana vrnite na Langusovo 17, denar obdržite. 9132-10 NAJDITELJA URE, izgubljene 22. V. od Tivolija do Šubičeve ulice, prosim, da jo proti nagradi vrne na aslov: Glonar, Šubičeva 3/L 9138-10 NAŠLO SE JE moško dvokolo znamke »Extra-Partizan«, skoraj novo, sive barve, št. okvirja 1424. Lastiik dvokolesa se naj javi z dokumentom o lastništvu na Tajništvu za notranje zadeve OLO Ljutomer sklicujoč se na številko H. 1153/1. 9115-10 IZJAVLJAM, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih naredila moja žena Predovič Valentina. Predo-vič Niko, zobotehnik, Ljubljana, Vcdmatska 3. 9133-11 LASTNIK izgubljene zlate zapestnice naj se zglasi v Rožni dolini, cesta n./4. 9123-11 POZIV REDAKCIJE »Ko je ko U Jugoslaviji«! Prosimo osebe, ki so siprejele vprašalne pole od redakcije »Ko je ko u Jugoslaviji«, da po mežnosti takoj dostavijo izpolnjene formularje, da bo lahko tehnična komisija enakomerno opravljala svoje posle. Odgovor dostavite na naslov: Novinsko-izdavačko preti u-zeče Udruženja novinarja Srbije »Sedme sila«, Beograd, Tera-zije 31, medjusprat. Poštanski fah 22o. 9122-11 IŠČEMO kvalificirano kuharico za letovišče v Strunjanu. Nastop službe takoj. Zveza športov Slovenije. Likozarjeva ul. 12. 9140-1 PISARNIŠKI PROSTOR (tudi s souporabo) za enega nameščenca iščem v Ljubljaii. Ponudbe pod »Trgovsko predstavništvo« v ogl. odd. 9135-8 ? j Sprejmemo takoj ! ELEKTROINŽENIRJA f ali = TEHNIKA • s prakso. Družinsko stanovanje preskrbljeno. Ponudbe pošljite na og oddelek pod »Družinsk stanovanje«. — 4044-A ZADNJE VESTI Pionirji pri predsedniku Titu U. ZVEZNI NAMIZNOTENIŠKI TORNIR V SARAJEVO Favoriti držijo postojanke Beograd, 23. maja. Predsedniku Titu je danes popoldne čestitala k 63. rojstnemu dnevu skupina 70 pionirjev, med njimi učenci beograjskih šol in osemletke v Vinči, gojenci gospodarske šole v Zemunu, otroci iz otroškega vrtca občine Palilula, pionirji člani kultumo-umetni-Skega društva »Branko Cvetkovič« in člani otroške radijske skupine »Nikola Tesla« v Beogradu. Ob čestitkah, s katerimi so mu izrazili željo za srečno in dolgo življenje, so pionirji izročili tovarišu Titu šopke cvetja in darila, ki so mu jih pripravili skupaj s svojimi tovariši. Tovariš Tito se je pionirjem in pionirkam zahvalil za čestitke, pozdrave in darila ter jih je nagovoril z naslednjimi besedami: »Dragi moji mali prijatelji, selo vese! sem vaših čestitk. Moram povedati, da so mi vaše čestitke vedno neljubše, ker ste vi naš up, naša bodočnost. Na vas je, da čuvate tisto, za kar smo se borili in nadaljujete naše delo. Želim vam položiti na srce, da se dobro učite. Vi danes imate možnost, da uživate pridobitve, ki so vam jih priborili vaši očetje in matere, bratje in i Tovarna gumijevih iz- j * delkov »Sava« Kranj j f sprejme v službo • KALKULANTA ; Pogoj: ekonomska sred- • {nja ali njej ustrezajoča • praksa. Plača po dogo- i voru. Nastop službe 1. i * junija. Interesenti naj se 'i t oglasijo osebno ali do- j f stavijo pismene ponudbe j * upravi podjetja. j ••Mt»*«#*.*..#« «•»■•■ »••••• • sestre. Zato bodite dobri dijaki, da bi lahko čimbolj služili svoji domovini, socialistični Jugoslaviji.« Tovariš Tito se je zadržal s svojimi gosti nad eno uro v razgovoru in se z njimi sprehajal po vrtu. Zelo rad je odgovarjal na njihova vprašanja in jim pripovedoval o življenju pionirjev v Indiji in Burmi, o živalih, ki jih je v teh deželah dobil v dar, kakor tudi o vsem drugem, kar je pionirje zani- BIRMINGHAM. ». maja (Reuter). Na nocojšnjem volilnem zborovanju v Burminghamu je ministrski predsednik Eden izjavil, da britanska vlada nima trdne in nespremenljive ideje glede kraja in trajanja napovedane četverne konference s sovjetskimi predstavniki na najvišjem nivoju. Dejal je, da je od sovjetske vlade »nerazumljivo«, da izraža svoje stališče o teh vprašanjih kot je to storila v »Pravdi«, ter je dodal: »Z naše strani nimamo trdovratne Miličevič pri Ču En Laju Peking, 23. maja. Kakor poroča Nova Kitajska, je jugoslovanski odpravnik poslov v Pekingu Nikola Miličevič danes obiskal kitajskega zunanjega ministra Ču En Laja in mu izročil osebno pismo državnega sekretarja za zunanje zadeve, s katerim ga pooblašča za začasnega odpravnika poslov jugoslovanskega veleposlaništva v Pekingu. V NEKAJ LONDON, 23. maja (AFP). Britanski dinlomafski krogi izražajo mnenje, eia bo Velika Britanija na četverni konferenci zahtevala v okviru reševanja splošnih problemov Daljnega vzhoda tudi rešitev formoškega vprašanja. malo — o strahotah pretekle vojne in borbi naše države za mir, ki naj mladim rodovom zagotovi srečnejše življenje in mirno delo. Pionirji in pionirke pa so zabavali tovariša Tita z recitacijami, pesmimi in igranjem na različnih instrumentih. Ob slovesu je tovariš Tito izročil svojim malim gostom darila in po njih sporočil pozdrave njihovim tovarišem in tovarišicam ter ostalim otrokom v Beogradu in v vsej državi. Ideje o tem, želimo pa, da bi imeli na sestanku dovolj časa. Naš namen je začeti pogajanja, ki bodo odprla pot boljšim odnosom med Vzhodom in Zahodom.« Eden je poudaril, da je popolnoma normalno, ker sovjetska vlada potrebuje časa za odgovor na formalni poziv Zahoda za sestanek na najvišjem nivoju, ki so ji ga poslali pred 10 dnevi. HANOJ, 23. maja (Nova Kitajska). V govoru,, ki ga j« imel danes na množičnem zborovanju ob 65. rojstnem dnevu predsednika Severnega Vietnama Ho Si Minha, je vrhovni poveljnik sevemovtet-namskih oboroženih sil general Džijap, pozval vietnamsko ljudstvo, naj nadaljuje borbo za sklicanje politične posvetovalne konference in zahteva združitev dežele na podlagi splošnih svobodnih volitev kot določa ženevski sporazum. General Džijap Je izjavil, da je osvoboditev Sever- VRSTAH HAAG, 23. maja (AFP). Predsednik holandske vlade v ostavki dr. Willem Drees je obvestili kraljico Julijano, da sedanji politični pogoji ne dovoljujejo njegovi vladi še nadalje i-zvajati dosedanjo funkcijo. PRAGA, 23. maja (AFP). Zunanje politični odbor češkoslovaške ljudske skupščine je soglasno sklenil jutri priporočiti skupščini ratifikacijo varšavskega sporazuma. PEKING, 23. maja (Nova Kitajska). Predsednik indonezijske vlade Sastroamidjojo bo na povabilo Mao Ce Tunga 25. t. m. odpotoval na uradni obisk LR Kitaj skL Nemški parlamentarci so se vrnili domov BONN, 23. maja (Tanjug). Na povratku iz Beograda je popoldne prispela na frankfurtsko letališče delegacija zahodnonemškega Bun-destaga, ki je bila v Jugoslaviji 8 dni. Delegacijo so pozdravili predstavniki jugoslovanskega veleposlaništva svetnika Djuro Jovič in Peter Miljevič ter sekretar veleposlaništva Cedomilj Veljanič. Maršal Tito sprejel načelnika grškega generalnega štaba Beograd, 23. maja. (Tanjug). Predsednik republike in vrhovni poveljnik jugoslovanskih oboroženih sil maršal Josip Broz Titdi je danes ob 16.30 sprejel načelnika grškega generalnega štaba konpusnega generala Kon-stantinosa Dovasa, ki so ga spremljali kontraadmiral Kon-stantinos Cacos, divizijski general Grigorios Keceas, letalski brigadni general Konstantinos Exarhakos in podpolkovnik Hri-stos Papadatos. Predsednik Tito se je zadržal s svojimi gosti v daljšem razgovoru. Pri sprejemu so bili grški veleposlanik v Beogradu g. Philon Philon in vojaški odposlanec podpolkovnik Anastasios Korinas, z jugoslovanske strani pa načelnik generalnega štaba JLA generalni podpolkovnik Ljubo Vučkovič, generalni sekretar predsednika republike Jože Vilfan in načelnik kabineta vrhovnega poveljnika generalni major Miloš Sumonja. nega Vietnama postavila trdne temelje borbi za utrditev miru, uresničenje enotnosti, neodvisnosti In demokracije v vsej deželi. Dodal je, da je vključitev Južnega Vietnama. Laosa in Kambodže v tako imenovano zaščitno cono pakta SEATO kršitev ženevskega sporazuma, ker Je namen tega ovekovečiti razdelitev Vietnama hi spremeniti južni del dežele v vojaško oporišče. Razgovori Dulles—Mates Washington, 23. maja (Tanjug) Ameriški zunanji minister John Foster Dulles je danes sprejel na lastno željo jugoslovanskega veleposlanika v ZDA Lea Ma-tesa, s katerim je imel polurni razgovor. Prihod burmanskih letalcev BEOGRAD, 23. maja (Tanjug). Danes popoldne je prispela v Beograd skupina burmanskih letalcev, ki bodo kot štipendisti Letalske zveze Jugoslavije ostali v naši državi nekaj mesecev, da bi se seznanili z organizacijo športnega letalstva in se praktično vadili v jadralnem letalstvu, ki doslej ni bilo znano v Burmi. Za svobodo informacij NEW YORK, 23. maja (AFP). — Socialni odbor ekonomsko-social-nega sveta je danes s 15 glasovi (3 člani so se glasovanja vzdržali) sprejel resolucijo, ki zahteva, naj generalni sekretar OZN v sodelovanju z generalnim direktorjem UNESCO ukrene vse potrebno za svobodo informacij v okviru programa tehnične pomoči, ki bi zajel izkoriščanje strokovnjakov, štipendij za izpopolnjevanje in znanstvenih tečajev. Sarajevo, 23. maja. Predvčerajšnjim se je pričel v Sarajevu IL zvezni namiznoteniški turnir, na katerem nastopa okrog 100 igralcev in igralk. V tekmovanju moških so bili doseženi tile rezultati: Odred—Ljubjano 5:2, Odred — Metalac (Kraljevo) 5:0, Triglav — Tekstilac (Zagreb) 5:1. V polfinala moških ekip je Partizan iz Beograda premagal Odred iz Ljubljane 5:0, Industrogradnja iz Zagreba pa Triglav, prav tako 5:0. V tekmovanju mladinskih ekip je Železničar iz Zrenjanina premagal Ljubljano 5:1, Mladost iz Zagreba pa Triglav 5:0 Med posamezniki se je v H. razredu izmed Slovencev plasiral v osminko finala edino Oblak, ki je najprej . premagal Mešinoviča 2:0. nato pa še Grbiča 2:0. V četrtfinalu pa ga je premagal Franjič 3:2. Od ostalih slovenskih tekmovalcev __ je Teran premagal Česna 2:1, Crnjak pa je nato v osminki finala prema irai Terana 2:1. PIONIRSKO MOŠTVENO PRVEN STVO SLOVENIJE Pionirji med seboj Tudi to leto sta Zveza prijateljev mladine in Šahovska zveza Slovenije priredili pionirsko moštveno prvenstvo Slovenije v počastitev rojstnega dne maršala Tita. Po okrajnih predtekmovanjih se je zbralo včeraj v Ljubljani 50 moštev v finalu te množične prireditve, ki sta jo vzorno vodila tov. Kapus in Goršič. Rezultati: Starejši pionirji (od U do U let) — 18 ekip: 1. Ljubijana-mesto, 2. Ljutomer, 3. Kočevje, 4- Murska Sobota. Mlajši pionirji (do U let) — 14 ekip: 1. Ljubljana-mesto, 2. Murska Sobota, 3. Celje, 4. Krško. Starejše pionirke (od 11 do 14 let) — s ekip: l. Ljubljana-okoli-ca II., 2.—3. Krško in Ljubljane-okolica I., 4. Trbovlje. Mlajše pionirke (do 11 let) — 9 ekip: 1. Slovenj Gradec, 2. Mari-bor-mesto, 3. Murska Sobota, 4. Radovljica. • Italijanski nogometni krogi se zelo podrobno ukvarjajo z nedeljsko nogometno tekmo med Italijo in Jugoslavijo in pripisujejo spremembi v jugoslovanski reprezentanci velik pomen, češ, da bo zaradi mladih moči. ki jih je vzel zvezni kapetan v enajsterico, tempo igre mnogo hitrejši. V splošnem pa so mnenja, da bo italijansko moštvo to pot zabeležilo še en uspeh, ker so trdno prepričani, da bo njihova najmočnejša vrsta napadalna, ki pa bo po pritegnitvi Bonipertija še mnogo močnejša od one, ki je pred kratkim uklonila Nemce v Stutgarttu. PROF. A. SAUP — 75-LETNIK Pred kratkim je slavil 75-let-nico rojstva profesor A. Saup, ki je v krogu svojih poklicnih tovarišev in naprednih intelektualcev znan kot organizator te-lesnovzgojnega pouka in sodelavec telesnovzgojnih publikacij. Slavljenec se je rodil v Ajdovščini. kjer so mu v sočni Vipavski dolini že v rani mladosti privzgojili ljubezen do slovenske domovine in slovenskega naroda. 2e od mladih nog je bil vaditelj pri telovadni organizaciji in prav tam je nadaljeval v stari Jugoslaviji po vsej severni štajerski tja do avstrijske meje na Koroškem. Kot telovadna učitelj na mariborskem učiteljišču se je zameril vladajočemu režimu in se je moral zato seliti. Zelo ploden je bil tudi kot sodelavec lovskega glasila »Lovca«. Njegov nauk je bil: Ne samo. kar «nora, kar more, to mož je* storiti dolžan! Dr. F. M. Tudi t L razreda se Je pričelo tekmovanje, v katerem je Kocjan premagal Uveriča 3:0. Oblak pa mladinskega državnega prvaka Crnjaka 3:1. V tekmovanju je med ostalimi tekmovalci Slovenec Teran premagal Xr.\-a kovica 2:0 Pozno zvečer Je bdi v nedeljo po dvodnevnem trajanju zaključen ta turnir, na katerem je sodelovalo nad 100 igralcev in igralk iz vse države. Med seniorji I. razreda je Oblak izgubil proti Markoviču 1:3, medtem ko sta v polfinalu zmagala Markovič in Petrovič, kot zmagovalec pa Je izšel Markovič I., ki je premagal slednjega 3:0. Med seniorkami je Čovičeva v polfinalu premagala Mihajloviče-vo, Nikoličeva pa Urekovo, v odločilnem srečanju za najboljši naslov pa je Čovičeva obračunala z Nikoličevo 3:1. Med ženskimi pari sta Terano-va in Dolenčeva v polfinalu izgubili proti Čovičevi in Mihajlo-vičevi (1:2). Plutova in Trampu -ževa pa proti Nikoličevi, Urekovi (0:2). V zadnji igri sta zmagali Čovičeva in Mihajlovičeva 3:1. Med mešanimi pari sta prišla na' prvo mesto Mihajlovičeva in Petrovič z zmago nad zagrebškim parom Urekova—Krasič (3:1). V polfinalu moških parov sta Tigerman in Kocijan izgubila proti dvojici Krasič—Hudec (1:3), slednja pa sta bila zmagovalca, finala v dvoboju s Petrovičem in Markovičem (3:2). V juniorskem finalu Je Teran premagal Pluta 2:1, med junior-kami v parih pa sta zasedli prvo mesto Plutova in Trampuževa z zmago nad Ter ano vo in Dolenčevo (2:0). Kolesarski klub Ilirija Je priredil na 128 km dolgi progi od Ljubljane do Razdrtega in nazaj kotesa-rsko dirko za člane, mladince in turiste. To je bila obenem tudi zadnja priprava slovenskih kolesarjev za dirko, ki bo 25. v Beogradu in na kateri bo nastopila .tudi močna slovenska reprezentanca. Udeleženci dirke so zastopali barve Rudarja, Nove Gorice, Branika, Odreda, Roga in Ilirije. Tehnični rezultati so bili ti-le: člani: 1. Bergant (Odred), 2. Za-noškar (Rog), 3. Podmilščak (Branik) itd., vsi v Času 3:46.26. Mladinci so tekmovali na progi Lj ubijana—Vrhnika—Logatec—Kalce in nazaj. Kljub temu, da so bile cestne razmere zelo slabe, so nekateri dosegli odličen povprečen čas 46.110 km na uro. Na cilju so se dirkači razvrstili takole: 1. Kovač, 2» Popovič (oba Ilirija), 3. Kodelja (Nova Gorica), Zanimivo je bilo tudi tekmovanje turisitov, med katere se je ponovno vključil stari in neugnani Alojz Perne. Tekmovali so na progi Ljubljana—Drenov grič in nazaj. Rezultati: 1. Dimnik (Rog) 37:25, 2. Jože in Franc Kovač (oba Rudar) 40:52. * Nogometna reprezentanca Bolgarije je v nedeljo v Sofiji premagala izbrano enajstorico Egipta 2:1 (2:1). Pozimi je Egipt na last- Množično šahovsko tekmovanje vajencev Zveza prijateljev mladine m šahovska zveza Slovenije sta razpisali moštveno in posamezno prvenstvo v šahu vajenskih, industrijskih, kmetijskih šol in domov v počastitev desete obletnice osvoboditve. Predtekmovanja so že v teku. Na področju mesta Ljubljane in okolice se je k tekmovanju «g mestno oz. okoliško prvenstwp priglasilo 20 vajenskih moštev, fej štejejo po 6 članov. V Ljubljani so prijavljena moštva razdeljena v dve skupini. V Ljubljani bodo tekmovala naslednja moštva: SKUPINA A: 1. 2IŠ I., 2. Delavski tehnikum II., 3. Gluhonemi vajenci, 4. Avtomehaniki, 5. TT, 6. Lesna, 7. Gostinci in 8. Kovinarji. SKUPINA B: 1. Delavski tehni-kum II., 2. Lesna II., 3. Grafiki, 4 Trgovine!, 5. 2IŠ n., 6. Čevljarji, 7. Gradbeniki in 8. Litostroj. V kamniški skupini so: l. Razne stroke, 2. Usnjarji, 3. Brivci, 4 Razne stroke - Mengeš in 5. Vajenska šola Kamnik. V posebno skupino spadata še vajenski šoli na Vrhniki in v Litiji. Ker so podobna predtekmovanja tudi v Mariboru, Celju in drugod, lahko računamo, da bomo imeli 19. junija v Ljubljani zares množično šahovsko prireditev vajenske mladine, ki bo obenem prva prireditev te vrste v naši državi po osvoboditvi. Šahovski turnir V HAMBURGU V XII. kolu so bili doseženi tii« rezultati: Golombek : Pirc 1:0, Prins : Matanovič remi, Darga : Stahlberg remi, Benni : Langend, Bialas : Schmidt 0:1, Rellstab : Heinicke 0:1. Ostale partije so prekinjene. Po XII. kolu vodi še nadalje Matanovič z 10 točkami pred Dar-go 8 (1), Pircem 7, Stahibergom la Bennijem 6.5 itd. nih tleh z enakim Izidom premagal Bolgarijo. Mednarodna nogometna tekma med Škotsko in Madžarsko, ki je bila določena za minulo nedeljo, bo šele v nedeljo, 29. t. m., ker so ostali škotski nogometaši nekaj dni na odmoru v Avstriji. Se tri košarkarske tekme zvezne košarkarske lige. V V. kolu tekmovanja v zvezni košarkarski ligi so bili v nedeljo zabeleženi še tile izidi: Olimpija : BSK S5:3S (33:19). Med ljubljanskimi igralci so se najbolj izkazali Lampič, Debevc in Kandus. Zagrebška Mladost in beograjska Crvena zvezda sta po obojestranski odlični in zelo zanimivi igri končali dvoboj neodločeno 56:56 (33:28). MLados; je bila že krepko v vodstvu, vendar so Beograjčani razliko izenačili v zadnjih sekundah igre. Najboljši igralec med Zagrebčani je bil Blaškovič, pri Beograjčanih pa Popovič. — V Zrenjaninu je domača ekipa Proleteri a prepričljivo opravila z Mariborom 90:37 (37:12). Končnj izid zvezne košarkarske tekme med beograjskim Partizanom in Montažnim iz Zagreba bo zaradi napake pri zapisnikarjih dokončno ugotovljen šele te dnL Po eni inačici je Partizan zmagal 44:41, po drugi pa je bila ta tekma zaključena z neodločenim rezultatom 43:43. «•••••••■ ■•*«•«••• *•«.••■•• «•»«•.«•• »••••»••* »•»«••••• •#••••••• •••••*••* » PODJETJE RUDI ČAJAVEC BANJA IUKA « potrebuje za osvojitev, pripravo in proizvodnjo novih elektronskih naprav: INŽENIRJE: - strojne - elektro in - za šibki tok začetnike in s prakso TEHNIKE: - strojnike z daljšo prakso v industriji VISOKOKVALIFICIRANE DELAVCE: - orodjarje - strugarje - precizne mehanike - radiomehanike KVALIFICIRANE DELAVCE: - orodjarje - precizne mehanike Stanovanje za samce In poročene zagotovljeno v centra mesta. — Ponudbe z opisom dosedanjega dela, označbo sedanje plače ter obširnim življenjepisom pošljite na podjetje. »VARTEKS« Varaždinsko tekstilna industrija Varaždin t Išče poslovodjo za svojo prodajalno gotove konfekcije v Postojni Pogoj: da Je nekaznovan io pozna tekstilno stroko. Pismene ponndbe pošljite na podjetje »Varteks« — trgovska mreža Varaždin. lOBCDBCDBCDBCDBCDBCDBCDBOBCDBCDBCDBCDBCDIOBOBOBCDBOBCDBC^ ■ 0 B 0 ■ 0 B 0 B 0 B 0 B 0 B 0 j a 3 3 g 3 a 0 <9 0 ■ 0 Pozivamo vse delavce in uslužbence, katerim je prenehalo delovno razmerje v Tovarni avtomobilov v Mariboru od 1952 do danes, da uveljavijo svoje terjatve, ki jih imajo do podjetja iz sklada za plače, najkasneje do 30. junija 1955, kajti po fem roku zgubijo pravico do izplačila. Tovarna avtomobilov Maribor obobcsbobobcobcob -»BCDBCDBCDBaBCDaesBeDBOBOBOBCDBCDHOB Ni važen krai, ampak čas Poziv vietnamskemu ljudstvu DBHES REPREZENTANCA : 0SRE3 Kakor smo že poročali, bo danes na stadionu v Šiški nogometna tekma med državno reprezentanco, ki bo v nedeljo igrala z izbranim moštvom Italije v Torinu, in okrepljenim moštvom Odreda. Tekma bo vsekakor vredna ogleda, saj bodo gledalci po dolgem časn spet lahko videli naše najboljše nogo-metaše, njihovo igro in lepe kombinacije. Srečanje bo ob 16.30, v predtekmi pa bosta igrala mladinska reprezentanca Ljubljane in 2NK Ljubljana B z začetkom ob 15. nri. Vstopnice lahko dobite v predprodaji v Odredovi pisarni. Kidričeva ulica. KOLESARJI PRIPRAVLJENI ZA BEOGRAJSKO DIRKO Na dirki proti Notranjski »To pogoditi, je Vaša stvar in ne moja. Jaz z Vami nimam nobenega opravka.« Kitrov je pokazal zobe. Ozrl se je po Waxellu. Šved je bil izginil. V posteljo, je menil Kitrov. Uleči se moram... truden... prekleta vodka. Waxellova stvar, ne moja ... Njegovi možgani so zamenjavali Stellerjeve besede. Nič opraviti s tem... ni po mojih željah... Za hudiča, malo spanca bi mi bilo treba! Splazil se je od ondod. Ovcin je sedel ob pogradu od mrzlice tresočega se Jansena Pripovedoval je. »Vi ste le imeli prav, krmar,« je končal. »Ti lopovi — niti s prstom ne bomo mignili zanje. Zapeljejo nas malo pred ciljem v nesrečo! In mi naj še pomagamo pri tem? Hvala...« Glava mu je klonila na prsi. Zaspal je. Nobeno povelje ni šlo več po ladji, noben stražni oficir ni stal na gornjem krovu. Paluba se je bila izpraznila. Vsa!< mornar se je zanašal zdaj na drugega. Poročnik Waxell bo že skrbel za to, da bodo veslo, vrvje in vreteno pri sidru zasedeni! Jutri... jutri bomo tako vsi na kopnem... potem je vseh nadlog konec. Poročnik Waxell je prevzel vodstvo ir ve, kaj je treba storiti. Pokliče nas, če nas potrebuje... Samo še Nevodčikov je stal nazadnje gori v vetru, ob krmilu, in brez premišljanja držal tisto smer, ki jo je bil Waxell odredi nazadnje. Lad j a, se je vse bolj približevala obali. Pred njimi na severozahodu so se valili težki, kipeči valovi od brega. Waxell se je bil brez besed zavlekel v svojo kamro. Kitrov Ovcin, Jansen... ti bodo že ladjo spravili naprej, tako mu je hodilo po utrujeni glavi. Jaz ne morem biti odgovoren... jaz sem bolan, mnogo bolj bolan, kot vsi slutijo... Kamčatka? Ali neznan otok? Kako morje divje buta ob bregu! Ali je to veter? Poveljnik... Vrzite veslo naokrog! Mi moramo rtič objadrati in pogledati, kaj leži za njim. — Vrzi torej veslo naokrog! Pojdi v zadnji jambor! — Trhla jadra razpadajo, veter pritiska, obala vleče k sebi... Waxell je pogladil dremajočemu sinu mokre lase s čela in se tresel od mrzlice. Kronometer je tiktakal na steni kajute. »Slišiš Kukuškin?« Prestrašen je planil sluga iz spanja. »Slišiš...« Bering je stal na zibajočih se nogah sredi prostora in si skušal ogrniti plašč. »Ladja ... sama ... nobenega glasu ni s palube...« Počasi se je gugal »Sveti Peter« proti obali Oblaki so drseli čez njegove jambome konice v noč, zdaj pa zdaj se je zasvetila mrzlo in ostro izgubljena zvezda. Steller je slonel med tresočimi se vrvmi in gledal, kako se je severni sij bledo raztlel, rastel in potem obesil svoje pajčolanaste senčnike pod nebo. Nevodčikov je držal veslo v odrevenelih rokah; kakor omamljen je štorklja! sem in tja. Zakaj neki ne pride nihče? Ali so bili vsi naenkrat pomrli, ga bili pustili samega na prazni jambomici? Mihael Nevodčikov, večni veslar ladje in strašila ... Zavpiti je hotel. Toda ohromelost ga je premagala Omahujoč z na pol odprtimi usti, je krmaril proti obrežju Oprt na Kukuškina je taval Bering po železnem dohodu navzgor. Mrtvaški duh, ki je udarjal iz odprtin, ga je kužne ibstiral. Valovje je butalo ob bregu. Nekje pred obalo je ležal čereni pas, okrog katerega je divjalo valovje. Proti temu so jadrali, v kratkem jih bodo pograbile divje vode. »Moja ladja,« je šepetal Bering in se pretipaval z belimi, osušenimi rokami dalje. »Prepozno, Kukuškin. Nič več ne moremo ibmiti... Kiparje valov od brega nas je že... En jambor iamo... kako na,, se mu iztrgamo?« Žvižgajoč je česal veter čez zapuščeno palubo. Kje je bila posadka? Bering se je zagrebel v Kukuškinovo roko in hitel urneje po deskah. Oficirji... »Waxell!« se je zadrl hripavo »Ovcin! Kitrov!« Nobenega odgovora. Vsak čas bodo morala pasti sidra. Toda vreteno je brez ljudi. Ceri... truplo jambor-nice bodo razparale, ga zdrobile in razcefrale... »Mar ni tukai nikogar? Hej, straža!« Nevodčikova je streslo. Javil je smer. Bering ga je potresel. »Vrzi veslo naokrog!« In še sam je prijel v kolo »Vaše blagorodje,« je jecljal Nevodčikov, »ladja je prazna... mi smo sami.« Ob zadnjem jamboru je stal Steller. Odskočil je, ko se je pred njim pojavil Bering. Potem se je zbral. »Oficirji, kapitan poveljnik? Očitno spijo. Saj ni bilo pričakovati drugače. Žalosten prizor» kapitan poveljnik. Najprej se uprejo in potem zaspijo...« »Ste mar Vi tudi zblazneli? — Zbuditi jih je treba... zbuditi vse oficirje in podoficirje... Vsi možje, ki niso bolni, na palubo in na krove! Vreteno ob sidru zasedite! Ali ne dišite butanja od brega?« Ves oblit z znojem, z naglimi prijemi, je Bering trgal pregrade po kamrah in stanovih. Potegnil je Kitrova s pograda. »Gori, na palubo!« Nahrulil je potuhnjenega in od mrzlice gorečega Waxella, nagnal navzgor Ovcina, nadrl s krvavečimi usti tudi mornarje. »Ceri... valovje... Vi od boga zapuščeni lopovi! Na palubo! K sidrom! V vrvje!« Nato je omahnil v roke Steller j a in Kukuškina. »Ovcin naj izvede manever,« je še zastokal. »Previdni bodite pri zasidranju! Preko čeri... v mirno vodo pred obrežjem ...« Oba sta ga odnesla v kajuto. Kakor sence so švigali možje mimo njih navzven. Skrivaj so se spogledovali med seboj. Kaj, ti si se tudi ulegel? Pa sem mislil, da boš... toda ti si imel vendar stražo... Zeblo jih je. Prvo sidro je završalo v globino. Toda kipeči valovi od brega so zagrabili jambornico, jo potegnili navzgor in jo zalučali proti čerem. Debela sidrna vrv se je napela, stresla in raztrgala. Vreščavi glasovi so zadoneli; nekaj mornarjev je pokleknilo: »Daj nam pomoči v sili kajti človeška pomoč nam ne pomaga!« Waxell in Kitrov sta se prepirala med seboj. Ovcinov glas je skušal prodreti zmešnjavo. Jansen je dal brez povelja vreči drugo sidro. Spet se je pretrgala sidrna vrv. Ladja je ležala z bokom proti toku in se valjala kakor na smrt ranjen kit po čereh Vsi možje so klicali drug drugega, mahali z rokami in hodili drug drugemu v napoto. »Mrliča!« je zavreščal morsar Mjatlev. »Trupli Davidova in Nebaranova! Te nas ne pustita na breg! Te sta krivi naše nesreče...«