Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. eilMrti j» mIi. « i J? • «TVzhaja 2, ki;at na teden V9ako in •»■»•*• o poludne. Cena » vie leto je « gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta * gld. ftOkr - Posamezne iV£-«Ve d°b'VRJ° r opravniStvu in v trafikah v Tr.ti po S. kr., v B.rMinv AJdavscial po « kr. — Naro&ntne, reklamacije in inserate prejema OpravRiitv« ■ vla Zonti 5«. 3J= Vsi dopifi 8« pošiljajo UrVM^vatpfrf Torrente« Nuova tipografija; vsak mora biti rrankiran. Rokopisi brez posebne ne vračajo. — Inserati (razne vrste nazna- nila in poslanice) se zaraounijo po pogodbi — prav cmio; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr. Kriški ribiči in naš magistrat. Znano j*, da se okoliška velika in lepa vas živi skoro večinoma od ribjega lova; ribiči iz Križa so starodavni in jako spretni. Ali od nekdaj so jim pri ribjem lovu nagajali takozvani »Cbiozzoti«, (prebivalci otoka Chiozza prt Benetkah) ki so tudi večidel ribiči ter si piilastujejo ribji lov po vsej Adrijl; »Chio-zzote« nahajamo v Istri, Dalmaciji in tudi po obalih od Trsta do Grada. Ti ljudje ribarijo pa vsem domačim avstrijskim ribičem na Škodo. Kakor znano je blizo obalov najboljši ribji lov, zato pa »Ghiozzoti« najraje ribarijo blizu obalov. s tem pa skrunijo pravice domačih ribičev, ker nek § dotičnih nagodeb mej Italijo in Avstrijo veljeva, da italijanski ribiči ne smejo ribariti na avstrijskih morskih obalih, ampak se morajo držati vedno od avstrijskih obalov oddaljeni najmanje eno miljo. Za to postavo pa se niso »Chioz-*oti« nikoli brigali ter so navadno, posebno Križanom, vse boljše ribe pred nosom odnesli, vsled česar so se Križani pritoževali na magistrat in na pomorsko vlado, ali vse zastonj: magistrat je te pritožbe metal pod klop, najbrže ker je imel vedno veče simpatije za Lahe tudi iz »Abruzzov«, nego pa za lastne ob-Činarje slovanskega rodu. Zgodilo se je včasih, da je pomorska vlada po svojih organih italijanske prestopnike morskega prava sama zatožila magistratu. No, v takih slučajih je bil raat/istrat pod kontrolo vlade in je moral kaj učinoti. Pa kako je kaznoval prestopnike/ Postavno jim je moral odvzeti ladije in vse ribarsko orodje, a namesto tega, kaznoval je navadno »Chiozzote« z globo 1 forinta. Križani videči, da vse njih pritožbe nič ne pomagajo, da sploh ni mogoče dobiti pravice, da iih pri magistratu pač poznajo, ako je treba plačati, a ne kadar je treba braniti njih pravice, njih krvavi zaslužek, začeli so tu in tam sami proganjali »Chioz-zote«, to je braniti tem, da jim kradejo pred nosom: a »Ghiozzoti*, znani puntarji in drzni ljudje, ustavljali so se jim Še celo z orožjem in tako so se mnogokrat unele majhne pomorske praske mej »Cliiozzoti« in svoja prava branečimi Križani. Konec teh borb je bil navadno ta, da so šli »Ciozzoti« tožit na njih konzulat, posebno ako so bili kaj raujeni; (rane so večkrat tudi v Trstu dobili, ali pa jih fingirali) konzulat pa se je hitro pritožil in ker uživajo italijanski konzuli v Trstu od nekdaj velik »reSpekt«, zgodilo se je dostikrat, da se je stvar tako vrtila, da so skoro vsakokrat »Cbiozzoti« dobili prav, vsled časar jim je greben vedno bolj rastel. Zarad tega ravnanja od strani magistrata morajo naši Križani plačevati glob, da so črni, a ob enem morajo na mesece in mesece ^odiišts: Čern.ika.1.*) Sprejmi, draga »Edinost«, veselo vest, katera živo priča o unetosti našega preprostega naroda za vse dobro in lepo in nas potrjuje v nadi da: »Se vremena bodo nam zjasnile, ln mllše zvezde, kakor zdaj sijale«. Dne S. t. m. sem bil po opravku v prijaznej vasi Črnikal. Uže na vse zgodaj so vihrale na več krajih slovenske trobojnico in veseli obrazi ljudi ter nenavadno praznično lice vasi oznanjevali so mi, da se ima danes tukaj gotovo kaj posebnega vršiti. Radoveden, kakor sem, poprašam, kaj vse to pomenja, na kar mi prav postrežljivo povedo, da kani|o danes Eraznovati spomin rojstva nagega preslavnega pesnika ►r. Fran. Presirna, ter me najuljudnejŠe povabijo, naj ostanem tudi jaz mej njimi. Mej veselimi ljudmi ie dobro biti, mislim si, posebno pa še, če slavč moža, ki si je se svojimi umotvori postavil »monumentum aerae perennius«. Zagotovim jim to raj prav rad svojo družbo za isti dan in potem v prijateljskem razgovoru pričakujem onega, kar je imelo priti. •) Črnikal je lep, precoj velik kraj v Istri, V/t uro hoda še onkraj Doline, ima prekrasno lego na visočini nad morjem Tam so jako pridni prebivalci, dobri zidarji, pa tudi dobri vinogradniki. Bofja kapljiea, ki tam raste, je kaj plemenita ln močno čislana. - Tam pridelavajo tudi neko vino svitlo rudeče barve, ki kipi, kakor pravi šampanjec in ie temu vinu dosti podobno. — Da je posebno dobro, to kaže, da ga naročajo celo zu avstrijski dvor. — Veseli nas slišati o tem prijaznem kraju, da je tam tako vzbujena narodnost slovenska, še bolj pa sklep, da tam napravijo čitalnico. To je lepo. Bog živi torej vrle Črnikalce! Uredil. v ječi biti. Mi sami smo vfueii in slišali mnogo jokajoči h žan iz Križa, ki so tožile, da doma ni kruha, ker njih možje so vedno po ječah in še veliko hujšega so pravile te uboge matere lačnih otrok. Istina je, o katerej se lehko vsakdo prepriča, da vas Križ z vsakim dnevom bolj boža in da mora popolnoma propasti, ako ne bode izdatne pomoči. Francoz je iz Marselja nam pripovedujejo, da tam je tudi vse polno, in več italijanskih podanikov, nego v Trstu; a da tam se Italijani ne upajo niti črhnoti, in da navadno cel6 zatajujejo svojo narodnost. Vsi pa znamo, da se pred par leti, ko so v Marselji Italijane proganjali, tamošnji italijanski generalni konzul niti upal ni posebno protestirati, ampak se je lepo držal doma. Pri nas pa je vse drugače: v Trstu je italijanski konzul kaj več, nego kateri drugih konzulov, on ima tukaj neko posebno stališče. NaS magistrat ne bi se vendar hotel zameriti italijanskemu konzulu zarad par »ŠČavov« iz Križa. Pa pustimo vse to, stvar je kočljiva za nas, ker nazadnje bi nas utegnoli Se konfiscirati, ako bi vse povedali, kar imamo na srcu. Naš poslanec Nabergoj, ki pri vsakej priliki brani in se poteza, brez veliko krika in hvalisanja, za pravice svojih volilcev, — on je tudi ta pot povzdignol svoj glas v drž. zboru v brambo ubogih Križanov; oddal je v saboto v državnem zboru to le interpelacijo rninisti oma pravosodja in notranjih zadev: »16. m. m. je bila pri tržaškej deželnej sodniji obravnava proti 9.ini Križanom, kateri so bili zatoženi, da so enega »Chiozzota«, ko so več »Chiozzotov« zasačili, da so na prepovedanem morskem bregu lovili ribe, s kamenjem ranili, in v resnici so bili vsi zatoženi po §§ 152 in 157 k. z. krivi spoznani in obsojeni. Križani, skoraj sami ribiči, naveličal! so se večnega kratenja svojih pravic po »Cbiozzotiti«, kateri jim niso le ribe krali, teinuč poškodovali so jim tudi ob bregovih nastavljene mreže in druge ribiške priprave in z ribiškimi košarami tudi razlivali morsko dno in tako pokončevali ribjo zalego. Naveličali so se tega posebno zato, ker so videli, da vse zadevne tožbe tudi samih žandarjev na magistrat nič ne pomagajo, ampak da vse te zatožbe gred6 pod mizo, da celo po stražah pomorskega glavarstva zasačene in pred magistrat pripeljane prestopnike pomorskega prava magistrat ne kaznuje, kakor to postava zahteva, ampak jim nalaga k ve-čemu globe od 1 do 2 gld., katere globe niso navadno pokrile niti 10. del troška za obravnavo. Ker so sploh videli, da jim ni od nikoder prave pomoči, pritožili so se prav pikro pri svojem županu (Capovilla) in so Nadejal se nisem nič kaj posebnega, ker vedel sem, da manjka moči za tako slavnost, ali izid veselice pa me je prav iznenadil, kajti vršilo se je vse tako neprisiljeno — veselo in tako navdušeno genljivo, i da je srce radostno bilo človeku videčemu, kako se naš dobrodušni narod ve i v tacih prilikah spodobno kretati. Ali naj začnem sedaj s popisom veselice same. K malu po blagoslovu se je zbrala pred slavnostnim prostorom skoraj vsa vas in okoli pete ure smo se napotili v sobano, kder se je vršila slavnost. Tu nas došle ud slavnostnega odbora prisrčno pozdravi in nam še enkrat razloži pomen dneva. Na to se prične slavnostni govor, v katerem se nam je Preširen slikal, kot najslavnejši slovenski pesnik, unet roioljub in prav katolik; tudi PreŠiren-detomil našel je mnogo odziva v ljudstvu. Koncem zakliče govornik: »Večen mu spomin«! in povabi poslušalce, naj povzdignejo svoje glase v trikratni; »Slava Preširnu« 1 na kar zaore iz vseh ust gromoviti Slava-klici, katerih odmev so ojačili topiči, ki so uže v začetku slavnosti in pozneje pri vsakem Slava-klicu Preširnu, ter tudi pri-svrŠetku slavnosti, kaj izdatno grmeli ter tako poviševali slavnost. Po slavnostnem govoru nastopijo vrli domači pevci pod vodstvom svojega neutrudljivega pevovodje, tamošnjega g. učitelja in z dnevu primernimi občutki zapojo »Luna sije«, katera je vsem tako dopala, da so jo morali na obče zahtevanje precej ponoviti in tudi potem Še večkrat peti. Za petjem je bil zopet govor, kateri je seznanil poslušalce bolj natančno s Preširnovim živenjem, de-klamovali so se posamezni odlomki iz Preširnovih pesni, kar je v obče vse zanimalo. Prijetno petje iz gladkih gri, v resnici dobro izvežbanih domačih pevcev, bilo je predmet tretjej točki, po katerej vdeležitelji vsled poziva vskliknejo terjali, naj sevenda' enkrat ustavi skrumba njihovih pravic po »Chiozzotih«, na kar jih je Župan pooblastil, naj prvikrat, ko zasačijo »Čbiozzote« na prepovedanem, tem zadnjim vzamejo ladje, prestopnike same pa naj pripreljejo pred njega. Se tisti dan zapazijo kriški ribiči več tujih tra-bakolov v Škodi. Urno stopi 9 Križanov v čolnič, s katerim vesljajo proti naj bližnjemu trabaklu »Chiozzotov«, da ga vzamejo in v njem nahajajoče se ribiče odvedejo v Križ. A ko se približajo in »Ghiozzoti« zapazijo njih namen, skoči hitro eden »Chiozzotov« v »štivo« in se vrne oborožen z veliko sekiro, s katero hoče mahnoti po najbližjem Križanu, kateri pa odvrne mahljaj in »Cniozzotu« izvije sekiro iz rok. Tako raioroŽeni so jeli »Ghiozzoti« klicati na pomoč druge svoje tovariše, ko pa vidijo Križani, da več drugih trabakljev veslja na pomoč, umaknoli so se in se komaj oteli z brzim vesljanjem na breg pred veliko silo »Chiozzotov». • Cbiozzoti« pa so na to tožili Križane, da so jih štirje od njih kamnjali in enega »Chiozzota« s kamenjem močno ranili. Akoprem pa Križani dokazujejo, da se je »Chiozzot« sam ranil sekiro, ko se je pulil za-njo z onim Križanom, kar celo poklicani zvedene! za mogoče spoznavajo; akoprem pri obravnavi ni bilo dokazano, da bi bili Križani res metali kamenje na »Chioziote«: k ljubu temu pa je sodnija obsodila vseh 9 toženih Križanov; a na to, da so »Ghiozzoti« namerjavali pogreznoti čolnič Križanov in da so te zadnj« napadli se sekiro, čisto nič se ni sodnija ozirala. Štiri poročila žandarjev so se preči-tala pri obravnavi, iz teh poročil je razvidljivo, da so »Chiozzoti* vedno Ščuvali Križane ter ribarili v prepovedanih krajih morja in da se mestni magistrat nikdar ni brigal za to, da bi prestopnike kaznoval in odstranil to ščuvanje. Ni čudo, da se po takem postopanju magistrata »Ghiozzoti« iz ubogih okoličanov delajo norca in da jim na njih opomine, naj ne skrunijo pravic avstrijskih podanikov, stero-tipno odgovarjajo: »Tase sebi ivi, andč lavorar la terra, noi siamo pironi del mar« 11! (Beneški dialekt.) Pii omenjenej obravnavi se je prečitalo tudi grad-skega župana poročilo, v katerem toži ta, da so >Gioz-zoti« drzni in jako nevarni ljudje, da so tudi ribičem iz Grada delali veliko škodo, in da je bilo treba naj-strogejših namer in kazni, predno se je županstvu posrečilo ukrotiti »Chiozzote«, da zdaj ribarijo v pred-pisanej daljavi nad 1 miljo od avstrijskih bregov. Jaz se ne spuščam v meritorično razpravo tega kazenskega procesa; odšla je uže v tej zadevi pritožba ničevosti, in višje sodnije bodo o tej stvari ko-nečno sodile. Jaz hočem le opozoriti na nek dogodek trikratni »Živio« našemu presvitlemu cesarju Franju Josipu I., ter tako, zadostivši rodoljubju, tudi pokažejo svojo udanost do prevzvišenega vladarja. Cesarska pesen je bila primeren finale patrijotičnej slavnosti. Po slavnosti je bila skupna večerja, ki se je pa kmalu spremenila v pravo ljudsko veselico. Pelo, na-pivalo in govorilo sh je prav navdušeno in reči sinom, da ni jednemu izmej vseh, ki so se vdeležili veselice, ni bilo žal, da se je potrudil, če prav nekoliko od dalje, k Preširnovej slavnosti v Črnikal. Odlikovali so se pri večernej zabavi,posebno pevci 7. obilico miloglasnih narodnih pesni. Čim dalje sem jih poslušal, tim bolj sem se čudil milobi naših narodnih napevov. Obžaloval sem pa obenem tudi. da se v času poizgubi mnogo prekrasnih pesni in drugega narodnega blaga. Marljivi in sposobui nabiralci takove tvarine bi to lahko ubranili. Na noge tedaj, vi slovenski pevovodje in učitelji po deželi, nabirajte narodno blago ter pripomozite tim načinom širiti in vtrjevati čast svojega naroda! Se nekaj, kar naš narod posebno povzdiguje in mu daje prednost pred drugimi, moram tukaj omeniti. Mislim namreč narodne samouke, ki se nahajajo v precejšnem Številu mei prostim narodom. Oni se poprimejo vsake stroke, kakor uže kateremu ugaja, in postanejo v njej večinom tudi izgledni »mojstri«. Ne jemaje v poStev priprostih rokodelstev, lotevajo se oni tudi težjiti ključarskih del in izdelovanja strelnega orožja, da celo na stopinjo umeteljni-kov se popnejo. Tako n. pr. dobi se po deželi tu pa tam kak samouk-urar, ki zna ure bolje popravljati in izdelovati, nego vsak mestni urar. Izvrstnih rezbarjev, kojih izdelki se radi kupujejo tudi ne manjka. Celo o nekem veščem samouku-fotografu, čul sem praviti na Dolenjskem. Ljudje, ki so mi o njem pravili, bili so prav zanesljivi in trdili so z vso odloč- EDINOST. pri omenjenej obravnavi, kateri dogodek mora osup-noti vsacega na svojo domovino ponosnega avstrijskega ilrž.ivljana, da smo namreč videli pri omenjenej obravnavi v zagrnjenem, zi soinike, drž. pravilnika in zastopnike tožencev namenjenem prostoru tudi italijanskega podkon\%la, kateri si je mej obravnavo pridno delal zaphe, in si vsojam staviti prašanje: .Je-li opravičeno in dopustljivo, da zastopniki tujih vlasti kontrolirajo naše pravosodstvo? Te istinite dogodbe in pa pozneja obsodba naših okoličanov so še le poojstrile in podvojile drznost i>1 kljubovanje »Chiozzotov«, tako sicer, da zdaj prav ob bregovih tržaške okolice ribarijo in da jim tega nihče ne brani, kajti Križani, videči, da »Chiozzoti« uživajo tako mogočno zaštitstvo po lastnih tukaj mogočnih konzulih, in boječi se nadaljnih hudih denarnih kazni in zaporov, ne upajo se več upirati tej skrumbi njih pravic in morajo žalibože mirno gledati, kako jim tujci kruh pred nosom jemljejo in kako se v Križu zarad tujcev beda in uboštvo i vsakim dnevom mnoli. Glede teh istinitih dogodkov interpeluje podpisani predvsem Nj. eks. vodjo pravosodnjega ministarstva. Kaj misli učinoti Nj. ekselenca v namen, da se taki slučaji ne bodo ponavljali, da bi namreč tuji konzuli ne kontrolirali našega pravosodstva? Drugo interpelacijo pa si usojam staviti na Nj. eks. ministra notranjih zadev: Kaj misli storiti v namen, da se »Chiozzotom« prepreči mejnarodnim postavam protivno in v vsakem obziru škodljivo in nevarno ribarjenje na avstrijskih bregih. Ali ne misli Nj. ekscelenca, da bi bilo v ta namen potrebno, da se magistratu odvzame področje v risarskih policijskih zadevah, ter se to področje izroči rajSe c. k. pomorskej vladi, ali pa p. k. policijskemu vodstvu in to v očigled dosedanjih skušenj in neuspehov. Ivan Nabergoj. Dr. Volnjah. Obreda. Dr. Poklukar-Nakić. Haydtn, Noska. F. Sternbach. It, Giovanelli. Klun. V. Pfeifer. Borelli. Valussi. Supuk. Margheri. Dr. Tonkli. Klaič. Mitrfanonicz. Aloser.» Menimo, da ta interpelacija zadosti jasno govori in da ni treba posebnega komentarja v namen, da svet vidi, kaj vse se godi v Trstu. Politični pregled. Notranje dežele. V sejo poslanske zbornice v 15. dan t. m. je grof Taaffe poslal dve zakonski predlogi glede podpore Tirolcev in Koroicev. Za Tirolsko se zahteva 4 milijone, za Koroško pa poludrugi milijon gold. — Potem se brez ugovora sprejme zakonski načrt o rabi mladih delalcev in žensk, o trajanju vsakdanjega dela in praznovanji nedelj pri rudarstvu, kakor tudi predloga glede povišanja kredita za arelsko železnico. Nato se je začela zopet debata o obrtnem zakonu. V tej seji se je mnogo govorilo o dokazu zmožnosti pro et contra in sprejelo se je nekoliko dostavkov k zakonu, Še več pa se jih odbilo. Spomina vredno je to, da so tržaški poslanci: Bur^staller, Vucetich in Wittmann pri tej priliki glasovali z levičarji, če tudi jih Coroninijev kluh, v kateri so stopili, za tako glasovanje ni vezal. — Tržaški mali obrtniki jim za tako glasovanje gotovo ne bodo hvaležni. To naj si zapomnijo. — Zvečer se je seja nadaljevala o istem Predmetu: §§ 25—55 so se sprejeli, 56 in 57 pa ovrgla. V tej seji je nasvetoval dr. Fuchs resolucijo, naj se od vlade zahteva, da zbornici poda predlogo, ki uredi državno nadzorstvo posvečevala nedelj in praznikov v velikej in malej obrtniji. O tem predlogu bo obravnava po dovrsenej debati o obrtnem zakonu. Pii razdelitvi vladne predloge za podporo Tirolcev in Koroicev so bili pričujoči vsi ministri. V predlogi je določenih: 452.000 gld. doneska za uredbo posameznih bregov reke Ečave, 45.000 za uredbo tako nostjo, da je omenjeni fotograf pravi pravcati samouk ter da se njegovi izdelki po vsem lahko merijo se svitlopisi izučenih fotografov. Žal, da nisem imel prilike osebno prepričati se o istinitosti te trditve. Pa naj uže bo temu, kakor drago, resnica, da se v Slovencih nahajajo odlični samouki v vseh rokodelstvih in celo v nekaterih umeteljnostih, ne da se tajiti. V tem oziru so drugi narodi dalječ za nami, kajti niti izraza »samouk«, razven starogerškega »auto-didaktos«, ne nahajamo nikder drugje v sličnem pomenu, kamo-li samouke! Slovencem primanjkuje le primernih obrtnijskih šol in postali bi k malu odlični obrtniki. Oprosti, dragi čitatelj, ker sem se tako odaljil od prvotnega predmeta. Povod k temu mi je dal narodni sainouk-govornik, kojega sem omenjeni večer slišal v Črnem kalu. On je po vsem priprost človek, a govori pa vselej po vsebini in obliki tako dobro, da smo ga vsi radi poslušali. Lepo svoje znanje si je pridobil mož edino s čitanjem knjig. Evo vam izgleda, predragi kmetovalci 1 Sezite i vi po dobrem berilu, kojega vam poleg družili tudi družba sv. Mobora vsako leto obilo in prav ceno ponuja. Goldinar, katerega daste na leto, nesel vam bode stotere obresti. V spodbudo k dobremu branju, naj se poslužim besedi pred omenjenega govornika, ki je moi iz prav vaše srede. Rekel je, priporočujoč čitanje, nekako tako-le: »Od kar sem se naučil brati, vedno sem rad bral in nik lar še mi ni bilo žal za krajcarje, katere sem izdal za knjige ali za drugo koristno berilo. Zagotavljam vam, dragi poslušalci, da rui je denar, katerega sem potiosil za knjige, vselej več koristil, nego bi mi bil, ako bi si bil kupil za njega kaj drugega. Nauki, ki si jih pridobimo s čitanjem dobrih knjig, neprecenljivi so zakladi, katerih ni sne ne molj, pa tudi rija jih ne konča, ampak čim bolj jih uporabljamo imenovanega neutralnega brega te reke, 85.000 gld-za uredbo reke Eisach, 4 milijone za uredbo glavnih vodnih strug, vzlasti sa ogradbo hudournikov na Tirolskem, in sicer 500.000 gld. za leto 1883 in za 4 pozneja leto po 875.000 gld. Polu milijona gl 1. podpore se ima podariti. — Za Koroško je določeno '•200.000 gld. podpore v dar. V seji 16. decembra je nasvetoval poslanec Hip-politi. naj se v odsek za podporo Tiroleem in Korolcem izvoli 24 udov iz vse zhormce, kar se je zgodilo v prvej poznejšej seji. — Potem se sprejme zakon o naboru novincev za leto 1883 v drugem in tretjem branji. — Na to pa se je zopet začela specijalna debata o obrtnem zakonu, ki je dospela do g. 118. Nazadnje je interpeliral poslanec Nabergoj o ribjem lovu Kjožotov ob avstrijskih bregovih, o čemer poročamo na drugem mestu. Zvečer je bila zopet seja, in sprejelo se je več paragrafov obrtnega zakona po predlogih dotičnega odbora. V gosposkej zbornici ste bili 16. t. m. sprejeti zakonski predlogi zastran podaljlanje izjemnega stana v Dalmaciji in podaljšanja zakona o lokalnih železni-cah. — grof Falkenhayn je zbornico opozoril, da naučna komisija ni v soglasji z veČino gosposke zbornice in zato nasvetoval, naj ta komisija pomnoži za sedem udov, kar se je sprejelo. Potem so se izvrSile volitve v razne odseke, in nazadnje je bila tajna seja. 17, t. m. se je nadaljevala debata o obrtnem zakonu ter se je zakon dovršil do g. 130. V seji 48 decembra zbornica najprej pooblasti načelnika, naj v nje imenu čestita cesarici k rojstuemu dnevu. Potem predloži grof Taafe postavni načrt zastran daljše podpore k troškom pri uredovanju rek§ Mure. Poslanec Poklukar je interpeliral naučnega ministra zarad nastavljanje slovenlčine nezmožnih učiteljev v slovenskih krajih koroške dežele. Potem se ves obrtni zakon z neko potrebno prc-drugačbo g. 114 v tretjem branji sprejme in tako debata o tem zakonu sklene. Na zadnje se izvoli 24 poslancev v odsek za podporo Tiroleem in Korolcem, in seja se sklene. V gosposkej zbornici so se vsi udje dosedanjega lolskega odseka odpovedali, zato je bila na predlog grofa Falkenhayn 18. t. m. nova volitev v ta odsek. — Sprejel se je potem kredit za arelsko železnico in zakon o naboru novincev. Zadnje dni se veliko piše o ^vezi, sklenenej mej Avstrijsko in Nemčijo. Ta zveza je bila sklenena na pet let, potem pa podaljšana na deset let in ima po tej dobi še veljati, ako se Ivanajst mesecev poprej ne odpovd. Ta pogodba izključuje vstop vsake tretje velesile v zvezo ter zagotavlja Nemčiji posestva Elza-cije in Lorencije in Avstriji posestvo Tirolskega in ozemlja na Adriji. Ta pogodba zagotavlja Avstriji tu it stanje na Balkanu in določa glede tega vojne operacije v gotovih primerljajih. — Ali ni zrak prav čist, ali pa ima Bismark posebne namene, da je to tajnost svetu odkril. Nekdanji gališki vrhovni Škof Sembratonici seje naselil v Rimu. Tam biva zdaj tudi bosenski vrhovni škof Stadler. V ogerskem državnem zboru se je zopet pravda unela zastran Mejmurja. Znano je, da Hrvatje uže od nekdaj zahtevajo Mejmurje zase, Madjari pa ga drž6 v svojih kleščah, če tudi bi moralo po zgodovini in narodnosti, tedaj po pravici spadati k Hrvatskoj. Zadnje dni je v ouerskem državnem j$boru tožil poslanec VuČetiČ, ki j.' vrhovni nadzornik mej-murskih šol, da se tam hrvatski jezik zatira in mad-jarski uvaja, a govoril je gluhim ušesom. Vnanje dežele. V 18. t. m. se je v Belgradu odkril spomenik knezu Mihajlu vpričo kralja in kraljice, visokih dostojanstvenikov, diplomatičnih zistopnikov, posiancev in obilega ljudstva. sami in tudi druge ž njimi seznanjamo ter je spodbujamo, naj se po njih ravnajo, tim več nam koristijo«. Mej drugim je go ornik tudi rekel: »Posebno koristno je branje dobrih k ijig mladini. Dobri nauki, zlate resnice, da, včasi celo jedna sama dobra beseda, ki jo mladina o pravem ča-u bere. na-njo tako upliva in se njenemu razumu in h razmer ne pozna Prav nič se zdaj nam ni bati, da bi Rusija napadla Avstrijo. Prihodnjest pa je v božjih rokah, !-1 r-K * a!' v°Jnii' t0 J« na)bolJ odvisno od političnih teženj obeh držav glede vshodnjega prašanja. ™ iep.Sa«deIA .P.0Prav,Ja trdnjave na mejah proti Prusiji in Avstriji, ne more se iz tega še sklepati na vojno, saj zadnje dve državi tudi vtrjuiete meje. ker vsak ima rad hrbet zavarovan. V anglelkem ministerstvu so se dogodile nekatere promembe, kar pa sicer na angleško politiko nema nobenega upliva. . . PtrtiU* lah se je odločil na pot v Moskvo, da bode pričujoč pri kronanju ruskega carja. Iz Moskve pa misli nastopiti popotovanje po Evropi. Dopisi. IS ,decembra- (Dvajsetletnica čitalnice). Mestna čitalnica je napravila dne 16. t in v svojih dičnih prostorih prav lepo in zanimivo «besedo. koje se je udeležilo preobilo število ličnega občinstvi SE!? Pr'Pravno sestavljen in so si posa- mezne točke dobro in povsem povoljno rešile. VoiaŠka ffik iirJa0bRn0hrad0St P*et.P°vsem ^ slovanskih točk gra a. Razburjeni «živio» in .slava, klici so se razlegale po dvorani, ko smo krepke glasove našeM »Naprej zastava Slave. čuli. B"»s°ve nustga Gi tajniški diletantje so igrali dve igri in sicar •Krojač Fips. in .Kje je meja?. Občudoval smo po- S"°JZV,er8t,n0 ^,,anje K°3Pe P' ki J« ▼ lepem, milo se glasečem in pravilnem jeziku in pfi dovedeni ni" J^ rSi P°uvsem Gostila. Hvala njej in Pn rden^e! ^ebno nas je tudi iznenadilo lepo n dobro igranje mlade in v obleki kmetskega dekfe- Ldi ž,n£®°Tdldn,e J- Nekaj vaj in izverstno moč bi bnelil Komične role so bile v varni roki znanega g. Ilir. K. Dobro in pohvalno so se mimo te trojic® oponesli g g g. p. in Ko., a želeti bi bilo, da se pri govoru poslužijo lepše izreke, v kar jim je dober Izgled č. gospa P. Deklamacijo .Povodnji mož« je nam Goričanom doversH Zrmnl pr°f" K: ni°i3tersk<> ™,APVbea2dl' !e hi,a tombola z lepimi dobitki in tJ* ? ,dTača,fabaV:'' ki Je traJala do 3. ure na jutro. Več takih veselic - in ne golih salonsko hypernoblih balov in zopet se poverne prejšnje živenje 1 SlAiJ hi Am' jeJm: ob!ni zbor naše čitalnice, ki šteje sedaj 92 domačih in 22 vnanjih udov. Pri zboru se je prečest g deželni predsednik kranjski Andrej Winkler, ker je bil pred 20. leti ustanovnik naše čitalnice in do najnovejše dobe vedno verni soud, radi niegovlh pri nas v obče znanih zaslug jednoglasna pri vehkej navdušenosti izvolil za častnega udi .Sedaj »mamo teh vrlo trojico: škofa Strossmajerja, f mnogo leti* * ' Winklerja. Bog ga nam živi Volil se je ob enem nov odbor. Voljeni so: e. A. P?d8ednik0m; PJrjevec. denarničarjem in v odbor č. g g. profesorji: Čehular, dr. Kos, plenu gff Klivia?telj' Be,'bUČ' POt6m g' llčUeJJ BajtTn Nekateri odborniki in sou.lje so ob enem Driia-eljskej poti sklenili, da se vpe/jejo viko SJ?g0P boto tako zvani »,our flxi.. Pervi bo v saboto 23 t Jihll ln,4 pii *??.lncu« 'n se prijatelji medsebojne 2S!1'"0 vab Jp- Takrat se program teh veče-s« n*?«? lkr,1t,ke' Petjft' zabava) določi in se se ozuom na probuditev veselejšega socijalne^a žive-nja marsikaka poreče. V to jedinost in prijaznost - s isitv° 0 nosti ln medsebojni meržni nam ni sp.isi ve. V Tolminu, dne 14. decembra. Fied nekoliko leti so želeli nekateri narodnjaki 1)01| pri prostega stanu pristopiti k društvu narodne Tolminu, ako bi se jim bila mesečnina 70 kiv za nekoliko znižala, a njih prošnja se ie ovrgla, ne lP™ !!jam sVeč' kakšnega uzroka; obmolknolo i,JI?! v s! in nikd0 se ni vež brigal za omiko pri-? ?g*a ,1Judst1va- P' ed nekaj meseci se pa kar na?lo nuS*7 Ja neke,»111 tolminskemu rojaku in sicer Iv. Vn hi i ,U,.po domače »Mikar-ju«, kaj bi se učinolo, ua m se kaj novega in koristnega bralo za majhne troske. Posvetoval se je potem z drugimi možmi o tej reči in resnično se jih je v kratkem času toliko podpisalo, da je bilo upati, da se napravi z časom posebno društvo. Izvolili so potem začasen odbor, kateri |e pravila naredil in dal ime društvu »rokodelsko bralno društvo«, ter preskrbel, da so se pravila c. k. namestniji v Trst v potrjenje poslala. Prve dni meseca oktobra so zložili toliko denara, da so si naročili: »Slovenski narod«, »Sočoi in »Edinost«. Ne da se popisati, kako težko so čakali, da bi pravila potrjena bila. Kakor hitro se je ta želja spolnila, določil je ustanovni odbor prvi občni zborr na 9. dan decembra t. 1. EDINOST. Zbrali so se povabljeni ob določenej in jako težko pričakovanej uri, prečiiala so se najprej pravila, po katerih se imajo druŠtveniki ravnati, potem je bila volitev rednega odbora, izvoljeni so: Fr. Jež, predsednik, Val. Tuta, denarničar, Ferko Štrukelj, (predsednikov namestnik), Ivan Grželj, France Primožič, Jožef Kenda, (tajnik in arhivar); in France Rutar, vsi v Tolminu. Sleunjič so se tudi časopisi naročili. Po končanem zborovanju so sedli h kozarcu dobre ribole ter se zabavljali pozno v noč in marsikatero lepo tudi zaptli, to se ve da narodno, ter splošno voščili, da bi društvo mnogo let obstalo in obilen sad rodilo, Da se je to društvo ustanovilo, gre čast pred vsem Ivanu Obleščaku, kateri je to misel sprožil, potem pa tudi Val. Tutu, kateri se je za ustanovitev muogo trudil. Pred nekaterimi dnevi je umrl naš poprejšnji župan in trgovec g. M. Kacafura, prvi bogatin v Tolminu. Mož je učakal nad 80 let. — Pogreb je bil velikausk. Ta mož se je z svojo marljivostjo, razumnostjo in vstrajnostjo dospel od ubozega čevljarčka do prvega bogatiua; a pri tem ni bil skop ter ni odiral ijudi, kakor to delajo večidel bogatini na deželi; on je marveč veliko dobrot storil Tolminu in vsemu okraju. Za ceste i mostove i sploh za narodno blagostanje se noneden ni trudil toliko, kakor on in Tolmin ima hvalo vedeti tudi v prvej vrsti njemu, da so tukuj c. kr. gosposke. Kacaiura ostane Tolminu nepozabljiv. Z Notrauskega 11. decembra. (Vode Reke ne požre §j Dopisnik iz Ilirske Bistrice v štev. 280 «Siov. Nar.« ugovarja, ter skuša pobiti pravično menenje g. A. PoŽarja, učitelja iti župana v Knežaku, priobČeno v 276 šiev. omenjenega lista v zadevi prouaje vode Reke. — A istina je, da zgoraj imenovani dopisnik ni na nobeno stran prave pogodil, ampak edino le — javno pokazal svojo sebičnost in lakomnost, kar se mej vrsticami lahko bere, z čemur je pa gotovo tudi bistričanoin vrlo slabo ustreženo. Mi dotičnega dopisnika, kakor tudi njegove lastuosti do doma poznamo, in ni nam neznano, s kakovim namenom je bil pisan oni dopis, kateri s trpko in laskavo besedo on enem skuša ljudstvo pridobiti v to, da bi ono s privoljenjem prodaje vode Reke si smrtno sodbo poupisalo. Poglejmo pa stvar samo. Omeujeni dopisnik piše: «Res je da želimo mi Bistričanje oddati 12.000 kubičnih metrov vode tržaškemu magistratu* i. t. d. — Bravo, Bistričanje, vi ste možje prav izpod gore, pod katero bivate. Da ste napolnjeni pravega kup-čijskega duha, kaže ves dopis, vzlasti mož, kateri ga je pisal ali pisati naročil, nema pomanjkanja v tej zadevi, kajti kar ima kedo od več, to rad v denar spravi. Enako se tudi on trudi za vaše blagostanje, za kar mu bodite iz vsega srca hvaležni, kajti on vašim otrokom zadobi tisto do sedaj nepoznano srečo, da jim v piiuoduje ne bode treba si z delom svojih rok vsakdanjega Kruna služiti, ampak prihajal jim bode kar sam po sebi v hiše, samo čakati ga bode jim treba na mostovih in cestah. Tudi je ta kupčija toliko bolja, ker ni treba, kar se navadno godi, še celo kupcev iskati in dragih oznanil plačevati, ampak imajo Bistričanje uže gotove kupce, in to take, kateri jih s prodajo iskanega blaga še celo silijo, kar je pri kupčiji uže redek slučaj. — No, pa naj bi uže bilo, ako bi Bistričanje prodajali svoje lastno blago — a ker ga ne, in ker na druge veliko več upravičene udeležence nikakega ozira ne jemljo, hočemo se torej še ob pravem času oglasiti, da ne zapademo, ter povedati: vi Bistričanje, prodajate nekaj, kar ni izključno vaša lastnina, te-iaučrljudstva treh političnih okrajev. Z laskavimi besedami, da bi Tržačanje po pogodbi samo toliko in toliko vode jemali in sicer edino le po noči, po dnevu smo pa zopet mi njeni gospodarji, tudi nič ne opravite, kajti če tudi nismo navdani z kupčijskim duhom enako vam, vendar nam ni neznano: kder se voda rabi, bodi si za obrtniške ali življenske namene, rabi se po dnevu in po noči — a da bi se Tržačanje, če tudi vsled pogodbe, pustili Bistričanoin za osle imeti, ter ves dan pri mašinskem stroju in žejni čakali na vašo milost, kedaj se jim voda odpre, nikar ne verujte in te neumne vere ai-komur ne silite. Kedor plača, ima oblast do plačane stvari, kaj veljajo pa vzlasti v denašnjih časih marsikatere pogodbe, lo nas skušnja uči, in učila bi nas tudi tukaj, ua so Tržačanje edini gospodarji vode, oni imajo pipo v rokah in rekli bi: voda naj teče sedaj po našej volji, ne po volji druzih. Kaj bi bili nastopki, ako bi se to zgodilo, tega mi m treba posebe omenjati. Se ve da nekim gospodom — morda dopisniku samemu — ne bi bilo nikake krivice, ako bi si napravili parni mlin na akcije, ter zraven za dobre obresti tudi koruzo prodajali, ter tako ljudstvo, vzlasti v Bistriškem okraji, še za kaki poldrugi milijon intabulirali. Kar se pa vodne postave tiče, na katero se sklicujete, bodi vam povedano to le: Mnogo je postav in v postavah gg, kateri se najmanje ne izzršujejo, ker so zbog svojega nasprostva dotičnej stvari neizvršljivi in mnogo §§ se tudi drugače tolmači, nego bi jih marsikateri v lastno korist rad tolmačil. Gotovo je pa, da Tržačanje niso tako zabiti, da ne bi vedeli za vodno postavo, a ker k ljubu teinu dobro vedć, da vodo kakemu ljudstvu vzeti, ali pa posamezniku kos zemlje za železnico (poslednje se ve da za dobro plačilo) je vse kaj druzega, zatorej je sam tržaški podžupan zaradi tega svojo skrb izrazil. Nekaterim Bistričanoin bi pa svetovali, raje kako oderuško postavo (Wuohergesetz) nekoliko »preštudirati«, ter raje z odkritim in usmiljenim srcem svojemu pomoči potrebnemu bližnjemu pomoči, nego ubogemu še poiirek vode, katero mu je stvarnik podaril, od ust jemati. Mi sicer ne zanikamo Tržačanom potrebe vode, a prvo in glavno pravico do nje ima gotovo vendar le ljudstvo, katero jo uže leta in leta rabi in katerega predniki so jo uže pred sto in sto leti rabili — torej je ona tudi po zakonu dotičnega ljudstva lastnina, katero lastnino bodemo postavnim potom z peresom in besedo branili do zadnjega, kar naj si vzlasti neopravičeni prodajalci dobro zapomnijo, ter ne delajo reklame le v svojem, temuč tudi v imenu & Comp. Domače in razne vesti. Cesarica Marija Ana je podarila zavodu zapuščenih deklet v Gorici 100 gld. Odlikovanje. Mebanikar tržaški, Peter Stolfa, kateri je podaril nek poseben lepo in umetno izdelani kompas za cesarsko ladjo »Miramar«, dobil je od cesarja zlato svetinjo za umetnost in učenost. »i«I>ergflJe*o Interpelacijo -Triester lagblatt« oaobiava, akoprem bolj sramežljivo, Trie-sterca molči o njtj, ker se boji magistrata, »Citta-dino« še lavira in ne ve, kako bi pisal, le .Indi-pendente« se je odločno proti njej postavil, braneč magistrat in pravice italijanskih podanikov v Trstu, katere so njemu nad vso Avstrijol Občni zbor političnega društva •Edinost* je zopet preložen, 4n sicer na 6. januvarja 1888. — Vabilo z dnevnem redom naznanimo v prihodnji številki. r Premcmbe v tržaško koperskej ško-Ujl« C. g. Karol Kocijančič je imenovan za župnika v Grižnjanu, kder je bil dozdaj upravitelj; č.g. Anton Fabris, dozdaj duhovni pomočnik v Lindaru, imenovan je za župnega upravitelja v Gologorici; č. g. BlaŽ Dekleta, dozdaj župni upravitelj v Humu, premeščen je za duhovnega pomočnika v Lindar; č. g. Franjo ReptĆ, dozdaj župni upravitelj v SoČergi, ide v istei službi v Hum. J Tržaška svobodna luka se menda k malu odpravi. Ministerstvo je naročilo dvornemu svetovalcu Bazantu, ki se je zadnje dni zarad te zadeve mudil v Trstu, Benetkah in Genovi, naj izdela dotičhi zakonski načrt. Tržaške novosti. — Mestni zbor bode imel v četrtek, 21. t. m. zopet sejo, pri katerej se začne obravnavati mestni proračun za leto 1883, kateri kaže stroškov 8.261.070 gld., dohodkov pa 3.133,090 eld., torej primanjkljaja 127,980 gld. Interesantno je to, da je v tiskanem poročilu za zbor račun pogrešen pri odbitku dohodkov od troškov, kar kaže, da so pri magistratu silno natanjčnil Primanjkljaj pa ni nič novega, temu smo navajeni. — Magistrat je razglasil, da vsi oni prodajalci, ki imajo po trgih takozvane »štan-te«, morajo te zadnje v^ak večer domu peljati in ne več, kakor dozdaj puščati jih na prostem. — Proti tej naredbi delajočiiu l o plačati globe 50 gld V velikej dvorani c. k. namestništva so napravile visoke tržaške dame bazar (somenj), na katerem prodajajo razno blago, katero so razstavIjalcl podarili. Kar skupijo, pride v korist ubogim. Lepo, a karakteristično za naše čase. — Nek trgovski pomočnik je zapeljal neko šiviljo, potem pa jo zapustil, akoprem jej je zagotovil, da jo poroči. Dekle, ki je prav lepo, sreča pred par dnevi zapeljivca v kasarnski ulici, pozdravi ga, a ko jej ta niti ne odzdravi, stopi ona hitro za njim, pa mu pljune v obraz; a on jo je začel na to nabijati s pestmi, in ko vidi, da je dekle Pad 0 v omeđujevico, pobriše. — Dobri ljudje so jej priskočili v pomoč ter jo peljali z vozom domu na seneni trg. Na Angleškem so za take zapeljivce prav ostre postave. — 24. novembra je nekdo našel v veži tuk. kolodvora briljantni prstan vreden 500 gld., ki se nahaja pri pol. direkciji v Beči, kder je najdenik stvar naznanil lu prstan oddal. K ljubu naznanila se dosedaj še ni oglasil gospodar prstana. Čudno! — lrzaski odbor za poškodovane po povodnjah je poslal namestništvu v lnomost gld. 18,093,95, v podporo tirolskih ponesrečenih. — Gotovo lepa svota. — Kaj pa na Koroško? Politično društvo Progresso je imenovalo neko komisijo, katera ima študirati in nasve-tovati sredstva, kako od Trsta odvrnoti nevarnost propada. — Menimo, da ni treba velikih študij v ta namen: »Pngresso« naj gre, od kamor je bil v Trst vtiuotapijen, pa bode kmalo boljše v Trstu. — »Pro-gresso hoče nadalje sklenoti tuni resolucijo, da bi se voda Reka-Bistrica prej ko prej napeljala v Trst. ~~ 1)olJ težavno, in bo stalo nekatere zaslužka želne Progressovce mnogo truda. . . "I^alabarda dl Trleste» nov list, dnevnik, bode začel z novem letom iziiajati. Kakor se sliši, bode ta nov list zastopal novo italijansko konservativno stranko. Urednik mu bo dosedanji sodelcvalec »uittadinoa. — Bomo videli! tako bo saj polž pokazal enkrat roge. Hazpisana je štipendija Ananian letnih 300 gld. za enega jurista na dunajskej univerzi. Prosilci morajo biti armenski katoličani ali pa tudi katoličani, rojeni v Trstu, brez razločka narodnosti. S prošnjami, katerim morajo biti priložena Šolska in verska spričevala, obrnoti se je na tržaški magistrat. Policijsko. Nek Smrdu Frane 27 letni postopač doma iz Šempetra, ulomil je v stanovanje por-tirja v hiši št. 3 ulica Maurizio; a koje hotel na delo, pokaže se mu za hrbtom stražnik. Smrdu je imel se seboj še dva prijatelja, ki sta še ob času pete odnesla, tudi on sam je popustil šila in kopita in uhežal straži, toda ta je piskala za njim in kmalo so mu še drugi stražniki zastopili pot. Zdaj bo Smrdu sedel, da bo res smrdel. — V petek so mladi potepuhi ukradli ročni vožiček firme Ditmar pri rudečem mostu. Vo-žička niso našli. — Trgovskega pomočnika v nekem magazinu Via Torrente je policija dejala pod ključ, ker je svojemu gospodarju polagoma pokradel blaga v vrednosti nad 100 gld. — Policija je te dni prejela celo enega otroka, ker je ukradel majhen bakreni kotel. — Celo otroci v Trstu kradejo 1 — Zgodilo se je te dni še več drugih manjših tatvin, dotične pa ima skoro vse policija uže v rokah. — V veži mestne palače je zasačil en stražnik nekega fa-kina, ki je tam zaspalemu kmetu žepe obračal. — 15 letnega Jožefa Bernetiča iz Bazovice so zaprli, ker je vkradel dolg konop iz ene ladije. Lahek potres smo čutili v Trstu včeraj zjutraj okolo 7 ure, trajal je samo nekoliko sekund.— Tudi iz Podgrada nam poročajo, da so ob istem času čutili lahek potre«. S Krasa, se nam piše: Včeraj je bilo v Sežani seja pomnoženega c. k. okraj. Sols. sveta. V tej seji je naš g. glavar dekoriral g. nadučitelja in ud;i c. k. okraj. šols. sveta se srebernim križcem s krono, kojega mu je Nj. Veličanstvo za Šolske zasluge podelilo. — Po jedernatem nagovoru g. glavarja, v kojem je g. glavar slikal zasluge g. Lebana. pripnel mu je križec na prsa. — Na to se je g. Leban vidno ginjen zahvalil Nj. Veličanstvu za najvišje odlikovanje ter obljubil tudi v bodoče delovati z vsemi močmi za prospeh našega šolstva. — Po zahvalnem govoru vskliknil je trikratni «živio« Nj. Veličanstvu, v kar sc navzočni tudi pritisnili z močnimi glasovi. Istrsko Železnico prevzame s 1. januvarjem država, katera! precej zniža voznino na tej črti in sicer bodo plačevali potovalci iz Pazina v P ulj v fl. razredu gld.; 1.60 mesto, kakor dozdaj gld. 1.8'J in v III. razredu samo gld. 1.10, mesto kakor dozdaj gld. 1.26 Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici je razposlalo to le vabilo. Vsi p. n. gospodje društveniki se uljudno vabijo v letni redni občni zbor, ki 1 o dne 24. decembra t. 1. točno ob 2. nopoludne s tem le dnevnim redom: 1. Letno poročilo odborovo. 2. Računski sklep za tekoče leto. 3. Proračun za leto 1883. 4. Poročilo o pogodbi, skle-nenej z društvenim g. zdravnikom in z lekarnlcami ter odobrenja te pogodbe po § 24. dr. pravil. 5. Volitev novega odbora in sicer: predsednika, 10 odbornikov in 3 namestnikov ter volitev društvenega senata. 6. Posamezni predlogi. K obilnej udeležbi vabi odbor slovenskega bralnega društva v Gorici dne 10. decembra 1882. Fr. PovŠe, predsednik. E. Klavžar, tajnik. — Ob enem je to društvo tudi razposlalo svoje letno poročilo in račun za leto 1882. Iz prvega je razvidljivo, da društvo vrlo napreduje; v tem letu je imelo kakih 12 raznih veselic, predavanj, zborov; počastilo je v velikem broju z godbo naše trž. podporno društvo sč svojo navzočnostjo pri blagoslovenju zastave, dnč 24. sept., vsled česar je nam Tržačanom !ostalo Še bolj simpatično. Udov ima to društvo, po e le knmaj 1 letnem pravem obstoju uže 234, gotovo lepo število za Gorico in ker je zanimanje za to društvo vedno večje, nadejati se je, da se to število Še podvoji, kar mi iz srca želimo. V društvenem odboru so po našem menenju jako pošteni, delalni, energični gospodje, katere štejemo, mej najenergičneje rodoljube na Goriškem, kar nam zopet jamči za lepo pri-hodnjost društva. Iz letnega računa vidimo, da odbor z društvenim premoženjem jako varčno gospodari: Dohodkov je imelo društvo dozdaj 198 gld. 28 kr., troškov, in to k ljubu težavnem začetku, pa le 343 gld. 79 kr., tako sicer, da ima denes naloženih uže 454 gld. 96 kakor društveni kapital, in da njega pre moženje znaša s pohištvom, knjižnico itd. vred okolo 550 gld., kar je na vsak način lep rezultat za prvo računsko dobo. Mi ne moremo zadosti priporočati Goriškim rodoljubom, naj se oklenejo tega za občno slovensko korist tako važnega društva. Odbor zdaj nabira tudi darove za društveuo zastavo; njega prošnjo, naj rodoljubi po Slovenskem posebno pa po Primorskem, v ta namen darujejo majhne svote, tudi gorko podpiramo in kličemo tržaškim Slovencem, posebno našim delalcem: dajte tudi vi. kolikor morete v blagi namen, saj s tem pokažete, kako oska in trdna vez je mej nami in goriškimi brati pri rodu in stanu. Živelo goriško podporno društvo! Goriško novo pokopališče je dalo povod spretnemu zdravniku Dr. Balaelu Rojcu, da je riobčil v »Soču obširno in temeljilo obravnavo, v aterej dokazuje, da sedanje goriško pokopališče ne odgovarja le svojemu namenu, temuč da je njega daljša raba celo nevarna v zdravstvenem obziru. — Ta razprava je izšla te dni v posebnej knjižici v italijanskem prevodu. — Kakor nam znano, je to pokopališče v močvirju, in da so ga tam napravili, več je kriva samopridnost nekaterih goriških zvononoscev, nego pa neumnost. »G'era di mezzo un pocchino di teoria Giskriana«. V Brdab na Goriškem razsaja »angina diphteritis« prav epidemično. Nemčurje na Slovenskem slana jemlje. V zadnjih Časih skoraj pri vseh volitvah propadajo nemčurji v onih zastopin, kder so poprej gospodovali in gospodarili. In vse to je prav in pošteno ter jasen dokaz, da slovenski narod napreduje. 16. t. m, so bili v Ptuji na Štajerskem mestne volitve in tudi tukaj so propali poturice v fakcijoznej obleki: dr. Mihelič, dr. Bresnig in Pisk. To je uže prav, nobena krivica se jim ni zgodila. Tisoč cekinov razpisuje poljedeljsko ministerstvo za izumljenje najboljšega načina, kako premeniti kuhinjsko sol, da je prikladna za živino. Ta način moral bi ustrezati naslednjim pogojem: 1. Sol na novi način izgotovljena se mora uže na prvi pogeld spoznati, da nij za ljudski užitek; 2. ne sme biti škodljiva zdravju živine, niti okusu niti duhu zoperna; 3. ne sme se jej primešati nič strupenega; 4. stroški ne smejo biti veliko večji, nego za dosedaj navadne načine. Za razsodbo predloženih predlogov imenovala se bode posebna komisija, katera potem prisodi nagrado. Obrok takim predlogom določen je do 31. januvarja 1883. 1. Kova pivovarna v Zalogu. Firma Dre-her kupila je, kakor se govori etablissement za impregniranje železniških pragov v Zalogu poleg Ljubljane in bode uže prihodnjo spomlad začela zidati BDI N O S T. velikansko pivovarno. Ko bode popolnem dozidana, opustiti misli dosedanjo pivovarno pri Sv. Ivanu v Trstu. Tako piše »Navo 1«; i stvar je skoro neverjetna. Obcrdaoka cbesili so danes zjutraj cb <>'/, zjutraj. — Uže v pcndelck jc dosel dunajski rabclj Willenbacher z dvema pomočnikoma: na kclodvcru so ljudje \Villenbacherja spoznali, vedlo se je torej, da so ure Oberdankcve štete. Včeraj zjutraj so mu prečitati smrtno sodbo, katera ga nij čisto nič pre-sunila, temveč je še včeraj celi dan pil, jel in kadil cigarete. Kadar so mu rekli, da bo prišel vojaški duhoven, da ga pripravi za večnost, odgovoril je: »Che religicne, io ncn concscc ne religicne, ne dio«. (Kaj vera; jaz ne poznam ne vere, ne Boga). A ko je prišel č. g. Ilutn, izvrsten naš slovenski rodoljub, k njemu v ječo. se je pomiril in vdal. — Na prašanje, ako želi videti rodbino, odgovoril je: »Jaz nimam nobene družine več«. — Vešala bila so napravljena v malem dvorišču glavne kasarne. Denes ob 5 uri zjutraj so vojaki v polnem orožju napolnili dvorišče; razun vojakov, zdravnika g. dr. Mandiea in duhovnika č. g. Hutha nij nil noben človek na-zoČ. — Oberdank je nelge beneške, pozlačene gld. 2, K111-, gld. 4. ■ansetne gumbe, pozlačene od gld. 1 poŽenSi in više po Predpisanih cenah. Skatljioe za turški duban za cigarete pozlačene gld. 1.50. gkatljloe za Iveplenke prvim primerne, pozlačene 50 soldov. iedaljone^za^oospode in gosp«, pozlačene gld. 1, gld, 1.50, Bracelete, pozlučene gld. 1, gld. 150, gld. 2 Nadalje križce, garniture za pisarno, svečnike, krasne vaze in vse zadevne predmete, katere vse jemljem po plačane] ceni nazaj, ako ne ugajajo. (Jre /u na Kleno ln žepne. Okrogle ure za na steno, ob snem tudi budilnice iz pozlačenega brona gld. 3.25, navadne hišne ure gld. 1.50, nadalje vsakovrstne ure navadne, s kukovco, prepelico, amarikanske ure budilnice, s kukovco in prepelico ob onem. Zlate in srebrne ženne ure za gospode in gospe. Popisi in ceniki se pošiljajo brezplačno. Dopisovanje v vsih jeziclh. Adoir Loewil, Import und Export, WIEN, 20, II. Kaiser Josefstrasse 20. 4-1 Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskoga. T" priprost" in narnvno zdravilo je prav* do-brode j mi pninofc in m trobit mnoaih besedi. d i O. H. /tovi' in O. B. Korahotehi. Ena steklenica Btuue 31» novr.ev. Varovati j8 pokvarjenih pmnttkov, h katerimi se zavolj želje po dubilUu tu |>a tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobeue rnoCi in vrednosti. (10—U) LA FILIALE della BANCA UNION TRIESTE s* oooapa di tutte I« operazionl dl Banoa o di Cambio valute. a) Accctta rersamenti in mnto cnrrente: Abbuonando 1' interesse annuo per Banconote 3V Jffcon preavvisodi S (iior 4 » » » > 12 > ♦V » » » _ » 20 4Vi * S Mi mesi flsso per Napoleoni S'*" Xeoa prnavviao di 20 glor. » i » » 40 » 3V « » > » 3 mesi 3 > > > »6 mesi Godranno deli* Interesa« aumontato la lettere in circolasione eon li giornl di preavviso dal fi novflmbre a. c. auellecon 12 giorni dal 13 giorni e nuelle con 24 giorni dal 25 novembre a. o. IN BANCO GIRO abbunando II 3*/0 interesse annuo slno qualunque somma; prelevazloni sino a fiorini 20 000 a vista verso cheque; importi maggiori preavviso avanti la Borsa. — Conferma del versamenti in apposito llbretto. ConteffKia per tutti i versamenti fatti a qual-siasl ora d' ufflcio la valuta del tnedesimo gtnrno. AMume pel proprl oorentlntl l tncasso dt Cambiale per Trieste, Vienna e Budapest, rilascia loro assegni per queste ultime piane, ed accorda loro la facolta di domiolllnpe effetti presso la sua cassa franoo ci'ogrni npena per ©sni« b) S'incarica dell'actjuisto e della tendita di effetti pub-bllcl, valute e dlvise, nonch$ deli' incasso d'assegni, cambiali t coupons, verso l/(°/0 di provlggione. c) accorda ai suoi cnmmittenti la facolta di depositare effetti di aualsiasi specie e ne cura gratis l' incasso dei coupons alla scadenza. 27 La Filiale della Banca Union (Sealone Morolj s'incarica deiracquisto e della vendita di merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre crediti sopra mercanzie ad essa consegnate, oppure polizze di carico o Warrants. Za božične darove priporočam svoj lastni fabrikat Sumatrabrilijantne prstane iz pravega 14karatnega zlata od pravih brilijantov nerazločljive. Komad stane 8, 10, 12, 15 do 25 rM. (Debelost prsta naj se naznani s papirjevim odreskom.) i7. krasnih Sumatra dijamantov iz 14 karatnega zlata! najnovejša krojba par: 8, 10, 12, 15 do 25 gld. Moji sumatra-dipimunti so tako krasno brušeni, da se ne razločujejo od pravih dijamantov. Nadalje priporočam te le reči, vse pravo pozlačene s c. k. cekinskim zlatoml Od pravepa zlata se ne razločijo. Urne verižice za gospode po .... 3 gld. 50 kr. Urne verižice za dame po.....5 » — » Garnitura gumb (knofovj za gospode po 1 » 80 » Garnitura gtimh za dame po .... 2 • 20 » Garnitura: (bmša in uhani po) ... 3 ■ 50 » Brucpleti za dame po.......3 » — » Vse se razpošilja po poštnem povzetji. Če se pa denar naprej pošlje po poštni nakaznici, se blago pošlje brezplačno. ST Poroštva Je S let! G. W. SCHACK. Prva razpošiljalnica: Prag-Weinberge (na Češkem, Bohmen.) 4—4 Cvet zoper trganje, po dr. Maliču, je odločno najboljše zdravilo zoper protin in revmatlzeai, trganje po udih. bolečine v krili ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa £e se rabi, pa mirte popolnem trganje, kar dokazuj« obilno zahval. Zahteva naj s - samo »cvetu zoper trganje po dr. Maliču« z zraven sto-_ _ Ječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr., {tefoitzmarke)*™™^ rroduje in ™zP0Šilia samo lekarna »pri samorogu« J. pl. Trnkoczyja na mestruin trgu št. 4 v Ljubljani. (10-7) Odlikovano s srebe;no medaljo na tržaSkej razstavi Najnovejši patent-hlačniki! Najbolje praktični, primerni, elegantni'. na 1>una|u. Na prodaj pri vseh trgovcih na veliko in skoraj pri vseh na drobno, v avstro-ogr-skej državi. Prosi se, dobro paziti na izdelavo. 12-8 Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdateij in odgovorni urednik: JOSIP M1LA.NIC. Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.