Q^om
-
IOq? ,can in spirit
FOR€lo-SN LANSUA96 ONLY
NO. 245
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV€NIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, DECEMBER 20, 1973
LETO. LXXV. — VOL. LXXV
Sovjetska zveza začela Sodiiže bo odtočilo o pošiljali tanke v Pero pravici flgnowa m vršitov
*	_____	j efefiiskiti p©si@¥
Obrambno tajništvo ZDA je! ANNAPOLIS, Md. — Gdvet-potrdilo vesti O prodajanju ! niška zbornica Marylanda je sovjetskih tankov Peruju | podložila, da se S. T.. Agnewu v Južni Ameriki.	jzaradi obsodbe za izmikanJe
plačilu davka vzame pravica WASHINGTON, D.C. dei-	vrgjj;Ve	odvetniških poslov.	S. T.
ry Fjiedheim, zastopnik	ob-	Agnew	je sam pri.šel pred	maij
rambnega tajništva, je potrdil; senat državnega sodišča, ki je vesti, da je Sovjetska zveza	za-1	razpravljalo o tej zahtevi in	pro-
čela pošiljati tanke v Peru.	to , naj	mu -j-q pravico ne	vza-
teh vesteh Christian Science mej0, za stalno, ampak le začas-Monitor-ja so Sovjeti pripeljali' no_
v Peru svoje 40-tonske tanke, j Tako bo imel priložnost znova Zastopnik Pentagona je dejal ^ “prevzeti koristno mesto” in pole, da ni znano, kako obsežen j skusiti biti znova “v ponos svoji je dogovor o sovjetskih dobavah | državi in poklicu”, orožja in'kakšne cilje Sovjetska j Sodišče je obljubilo, da bo zveza s tem zasleduje.	“čim preje možno” odločilo o
Sovjetska zveza se je že dalj zahtevi. To lahko zavrne, lahko časa pripravljala na vključitev Agnewa kaznuje, lahko pa mu v orožni trg> Latinske Amerike. je prepove začasno opravljanje Doslej je v velikem opremila s odvetniških poslov, svojim orožjem le Kubo. Pričakovali so, da bo poslala svoje o-rožje tudi Čilu, ko je prišel tam na oblast socialist Allende, pa so oborožene sile to preprečile. Nekateri sodijo, da je orožje, ki prihaja sedaj v Peru, bilo de-
Moskva dolži NATO zaviranja sporazuma
ŠE VEDNO MOŽEN — J. Con-nally, ki je prešel od demokratov k republikancevi, je še vedno med možnimi predsedniškimi kandidati republikanske stranke v letu 1976.
ZDA In ZSSR na čelu KONGRESU SE NE MUDI
OBTOŽBO PREDSEDNIKA
e zmanjšanju vojaštva !ša prgkomsrne
jansito namenjeno Čilu. Zato m- j
so na jasnem, čemu naj služi se-' Sovjetska zveza je obdolžila j ||@|||Čk0 ¥	krili
daj, ko so oborožene sile Allen-j NATO preprečevanja!
dejev režim vrgle in je Allende j prvega dogovora O zmanj-! ,	'~Z7~7.	. , ,	,
sam mrtev.	j šanju oboroženiih sil v Predsednik Unije jeklarske-
Med velikimi dobavitelji o-! Srednji Evropi, rožja Latinski Ameriki je bila v i MOSKVA, ZSSR. — Sovjet-zadnjih letih Francija. Združene ska zveza trdi, da so članice države namreč po lastnem zako- NATO preprečile sklenitev spo-nu ne smejo prodajati v države razume o prvi omejitvi oborože-Latinske Amerike modernega o- nih sil v Srednji Evropi pri raz-rcžja. Te ga gredo iskat drugam govorih na Dunaju s tem, da so
ga delavstva poziva Kongres k uvedbi posebnega davka na izredne dobičke v sedanji krizi energije.
WASHINGTON, D.C. — L W. Abel, predsednik Unije je*-
klarskega delavstva, se je prvi i
in ga največkrat plačujejo z do- stavile predloge, ki bi spremeni- od vodnikov AFL-CIO oglasil | larji, ki so jih dobile iz ZDA za h sedanje stanje sil. “Pravda”, proti uvedbi nakaznic, pa zato j gospodarsko pomoč. Dejansko v glasilo Komunistične partije pozval Kongres, naj uvede dav-j Latinski Ameriki države žive v ZSSR, trdi, da so ti predlogi v ke na prekomerne dobičke, ki s miru in zato ni vzroka za kako nasprotju s samim smotrom raz- jih bodo razna podjetja in druž-! oboroževanje, toda vojaški vod- govorov, ki naj bi ne zmanjše- be delale v času krize energije, niki pač hočejo imeti moderno vali varnosti za nobenega od u-crožje, pa naj ima država za to ! deležencev.
potrebna sredstva ali ne. če ga i ‘Pravda’ trdi, da predlog NA-ne morejo dobiti iz ZDA, ga ; T0 govori le o zmanjšanju čet
ZDA in ZSSR, nič pa o drugih
I. W. Abel je dejal, da so potrebni nagli ukrepi za pridobitev potrebnih podatkov o dejanskih zalogah, rezervah in pro-1
u ■ -u -1 -vtatv-, -1 ^ dukciji, da bo možno nato trez-dooro izvezbanih NATO silah, .	,	v TT1 ,
.v	x V1 o j •• no m stvarno odločati. Vlada
nameščenih strateško v Srednji .	^	.	, ,	,,
„	ta ,	••	■	- - ima pravico zahtevati te podat-
Evropi . Prav tako m vsec, ke od vseh	na ^
da govori predlog NATO sa”0 o osnovi izdelati Mrodno c|litiko
i običajnih oboroženih silah, me „	.	,
J	o energiji, ki nam bo pomagala
,	iz sedairjilr težav.
NATO se je postavil na stali-
KAIRO, Egipt. — Podpred-j šče vzajemnega, uravnovešene- ! Vodnik Unije jeklarskega de-sednik japonske vlade Takeo ga zmanjšanja oboroženih sil v j lavstva je mnenja, da bo morda Miki je tu po razgovoru s pred- j Srednji Evropi. Moskva “urav- potrebno preskrbeti zaposlitev sedi likom Sadatom razkril, da novešenosti” ne mara, ker ima delavstvu v onih gospodarskih bo Japonska pomagala Egiptu ; tam veliko več vojaštva kot NA- panogah, ki bodo zaradi sedanje ; pri obnavljanju in razširitvi Su- : TO in bi ga morala torej šte- krize najbolj prizadete, iz sred-eskega prekopa s posojilom 140 vilčno več od tam umakniti. | s*ev in v okviru programov za dobo 25
gredo iskat tja, kjer so ga jim pripravljeni prodati.
-----—o-----
Japesiska b pestiagafa Iglpfi pri atami in širitvi Sueškega pretepa
bodo razgovorom med Izraelom in Arabci v Ženevi načelovale ZDA in ZSSK.
ŽENEVA, Šv. — Uradno je bilo objavljeno, da se bodo razgovori med Izraelom in Arabci začeli jutri, v petek, 21. decembra, pod skupnim vodstvom in načelstvom Združenih držav in Sovjetske zveze. Prvo sejo bo odprl in ji predsedoval Kurt Waldheim v imenu ZN, v katerih okviru bodo razgovori vsaj na zunaj potekali.
Na tako rešitev sta pristala Washington in Moskva v skladu z arabskimi željami in s sklepi glavne skupščine Združenih narodov, predno je ta v torek končala svoje trimesečno redno jesensko' zasedanje v New Yorku.
Egipt in Jordanija sta napovedala prihod svojih zastopnikov, med tem ko je Sirija za enkrat udeležbo odpovedala. Izra-I elski zastopniki so od sinoči v Ženevi. Njihovo udeležbo bo cd-j sotnost Sirije samo olajšala. Iz-j rael je namreč izjavil, da se s Sirijo ne bo razgovarjai, dokler ta ne bo izročila sežnama kakih 100 izraelskih vojnih ujetnikov. •Sem sta prispela že tudi sov-! jetski zunanji minister A. Gro-miko in egiptski zunanji minister Izmail Falmi. Takoj po svojem prihodu sta se sestala k posvetovanjem.
,	..•■:% .—-- r. #>>-•—
Kissinger govoril v Lizboni in Madridu o vojaških oporiščih ZDA
WASHINGTON, D.C. - Ameriški državni tajnik dr. H. Kissinger se je v Lizboni razgovarjai z vodniki Portugalske o a-meriškem vojaškem oporišču na Azorih. Ali je pri tem prišlo do kakih trdnih zaključkov, ni bilo objavljeno.
V Madridu je ameriški držav-
Kongres odlaša razpravo in glasovanje o odstavitvi predsednika Ni!xona, hoče Bela hiša imeti to i'eč čim preje za seboj, kot kaže tiskovna konferenca M. Lair
da
115. marca.
ii S-f
.; m i •
WASHINGTON, D.C. - Ko se Kongres odpravlja na praznične počitnice, predno bo začel zasedanje v prihodnjem letu, se njegovim članom prav nič ne mudi z obtožbo predsednika Nixona. V Predstavniškem domu so se odločili, da 'bo to zadevo pretresal in proučeval posebni pododbor pravosodnega odbora.
Demokratski vodniki Kongresa so previdni, ker se zavedajo, da ne smejo biti preveč zagnani in ne preostri, če nočejo sprožiti v javnosti valu podpore predsedniku Nbconu, ko bi tega pritisnili na tla. Amerikanci smo že taki, da ne gledamo radi, da bi kdo bil po tistem, ki je že na tleh.
Ali bo Kongres dejansko nastopil proti Nixonu z obtožbo, zavisi v dobri meri 'od razpoloženja javnosti, volivcev, s katerimi se bodo kongresniki imeli tekom. enomesečnih počitnic možnost pogovoriti. Malo je ver-
Melvin R, Laird, ki je bil dolga leta sam v Predstavniškem domu, predno je sprejel mesto obrambnega tajnika v prvi Nikonovi vladi, je mnenja, da je Kongres dolžan ameriškemu narodu vprašanje odstavitve Nixona čim preje rešiti. Izjavil je zbranim novinarjem, da se popolnoma strinja z zahtevo sen. G. D. Aikena, republikanca iz Vermonta, ki je Predstavniški dom pozval, naj Nixona obtoži ali pa ga pusti v miru.
Stališče M. R. Lairda je brez dvoma v glavnem tudi stališče Bele hiše. Zahteva po naglem končanju razprave o obtožbi predsednika Nixona temelji na zaključku, da v Predstavniškem domu trenutno ni večine za Ni-xonovo obtožbo, nihče pa ne ve, kako bo v tem pogledu čez pol leta. Po drugi strani je vendar tudi res, da je skrajni čas, da Kongres to zadevo enkrat odločno prime v roke in jo reši v eno ali drugo smer, Amerika in jetnosti, da bi demokrati sami1 svet imata tega dovolj in si od-obtožili Nixona in zahtevali iaganja ne moreta več dolgo njegov odstop. .Če ne bo za tak privoščiti.
korak vsaj nctšvj podpore med republik čuici v Kongresu, do njega ne bo prišlo.
Poznavalci razmer v Kongresu in razpoloženja njegovih članov v obeh strankah trdijo, da vprašanje obtožbe in odstavitve Nixona v Kongresu ne bo prišlo na dnevni red dosti pred Veliko nočjo, če sploh bo.
Posebni predsednikov svetovalec za domače zadeve Melvin R. Laird, ki je včeraj na tiskovni konferenci v Beli hiši objavil
Zadnje vesi;
Iz Clevelanda in okolice
Slovenska polnočnica na radiu—
Iz cerkve sv. Vida na Glass Avenue bosta tudi letos Milan Pavlovčič in Tony Petkovšek preko narodnostne WXEN-FM postaje (106.5 mgc.) prenašala slovensko polnočnico. Prenos se bo začel ob 11.30 s petjem božičnih pesmi. Opozarjamo tudi na posebno slovensko svetonoč-no oddajo na Sveti večer med šesto in sedmo uro na isti postaji WXEN-FM.
Tajnik sporoča—
Joseph Ban, tajnik in blagajnik društva Ribnica št. 12 ADZ, sporoča vsemu članstvu, da bo pobiral asesment vsake tri mesece, to je januarja, aprila, julija m oktobra na 25. dan v mesecu od 6. do 7. ure zvečer v spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. Štedilnik zastonj—
Dobro ohranjen procelanast štedilnik se dobi zastonj. Kdor ga potrebuje, naj kliče 361-6089. Sestanek za gostovanje “Gallusa”—
Pripravljalni odbor za gostovanje koroškega pevskega zbora “Gallus” med ameriškimi Slovenci vabi predstavnike vseh slovenskih organizacij, pa tudi posameznike na sestanek, ki bo jutri, v petek, 21. decembra ob pol osmih zvečer v sobi št. 2 v Slovenskem narodnem domu na j St. Claiiju. Dobrodošli vsi, ki bi bili voljni pri tem pomagati! Sporočilo Ameriške Domovine— Vsem našim naročnikom in
ni tajnik prav tako razpravljal svoj odhod iz te s 1. februarjem o vojaških oporiščih, o enem po- prihodnjega leta, je dejal, da morskem in o treh letalskih, naj bi Predstavniški dom posta-ZDA bi rade ta oporišča ohra- vil datum, do katerega bo kon-nile, posebno pomorsko Rota, ki cal svoje razpravljanje o “im-služi atomskim podmornicam z peachmentu” predsednika Nixo-medcelinskimi raketami. Seda- na. To bi po Lairdovem moralo nja pogodba bo potekla 1. 1975. biti opravljeno do najkasneje
milijonov dolarjev let.
Japonska bo prav tako poma-
ZDA imajo v Srednji Evropi ■ zvezne vlade. On ne verjame, da okoli 190,000 vojakov, Sovjetska brezposelnost ne bo presegla zveza pa 430,000 in poleg tega še | :k°t trdijo vladni strokov-gala^ Egiptu pri vrsti drugih go- štiri divizije na Madžarskem. niaki. Pritožil se je, da novi
vodnik reševanja krize energije
Simon dela vse po svoji glavi in da ni nič vprašal vodnike delavstva, kaj oni mislijo o položaju in rešitvi iz njega.
spodarskih, zlasti še industrij- Ostale članice NATO imajo v skih načrtov. Japonsko-egiptske Srednji Evropi po podatkih In-druižbe naj bi skupaj postavlja- stituta za strateške študije v le v Egiptu tovarne, ki ibi delale Lodonu skupno 529,000 vojakov, za egiptski in ostali arabski trg. sovjetski sateliti pa skupno 441,-Doslej se Japonska za arabski 000.
svet ni dosti brigala, zadnja olj-; Razgovori na Dunaju so se za-	i	• i i j
na kriza jo je privedla do spo- čeli 30. oktobra in so sedaj pre-' Laponci \ skrb®^ znanja, da mora vzpostaviti z kinjeni. Nadaljevali se bodo 15. zaraal zunanje plačilne njim boljše stike in zveze, ki ji januarja 1974.	bilance
bodo omogočile boljše varova- i	___
nje njenih koristi v arabskih, državah, ki imajo glavna ležišča
olja. Brez tega za enkrat japonsko gospodarstvo ne more obstojati.
Vremenski prerok
Muslimanski državni vodniki se bodo zbrali
TOKIO, Jap. — Japonska zunanja trgovina je imela v zad-
njih letih obsežne prebitke in v
I,
RAVALPINDI, Pak. — Pred- japonski narodni banki so se sednik republike Butto je obja- nabrali bilijoni dolarjev, pa tudi vil, da se bodo prihodnji mesec drugih trdnih valut. Položaj se verjetno sestali v Lahoru v Pa- \ je pred nekaj meseci začel o-kistanu vodniki muslimanskih i bračati in v novembru je zna-držav Azije in Afrike. Skupno | šal primanjkljaj v zunanji pla-se bo posvetovanja predvidoma I čilni bilanci kar 1.77 bilijonov udeležilo 29 državnih poglavar-' dolarjev. iev-	! Finančno ministrstvo je izda-
Na tem zborovanju, ki naj bi! lo v zvezi s tem vrsto ukrepov, _	se začelo	15. januarja, naj bi u-	ki naj	omeje	rastoči primani-i
os	opno	hladnejše,	prehod iz	stanovih	posebno tajništvo_za	kljaj v	zunanji	plačilni bilanci.!
ezja	v	sneg, ki ga utegne	biti	povezavo	islamskih držav in za	Japonci	poslej	ne bodo mogli
o noči	4-6	palcev, do	jutri	zju-	vzdrževanje stalnih zvez med	vzeti s seboj na	pot v tujino več
traj pa se nekaj več.	njimi.	| kot $3,000.
Tony Boyle obtožen umora Yablonskih
WASHINGTON, D.C. — Bivši
WASHINGTON, D.C. — Vlada bo, kot trdijo, danes pozvala vse gasolinske postaje, pa tudi! bralcem vljudno sporočamo, da vse voznike motornih vozil, list pred božičnim praznikom v naj omeje nakup gasolina na!ponedeljek) 24. decembra ’in 10 galonov na leden. Za en-1 pred novoletnim praznikom, v krat bo to le poziv, ki pa ute- ponedeljek 31. decembra ne bo gne biti kasneje odredba. V izžel. Prosimo jih, da vzamejo takem slučaju bo treba ure- to sporočilo blagohotno na zna-hiti prodajo gasolina na na- nje
kaznice, čemur pa se predsed- Asesment—
nik Nixon in njegova okolica ' Tajnica Društva sv. Marij*
WASIHNC TO Vat ri C S t Magdalene št. 162 KSKJ bo po-SHLSGTON, D.C. Svet birala asesment v sredo, 26 de-
za življenjske stroške je vče- cembra, od 5.30 do 7.30 v šoli raj dovolil takojšnje poviša- sv yjda
nje cene surovega olja za $1 i	_______
pri sodu ali za 23%. To bo po-1 menilo 6.3 centov dražji galon j gasolina z novim letom. Ku- i rilno olje bodo še posebej po-! dražili. Predsednik Nixon je predsednik Unije premogarjev na kratki tiskovni konferenci Tony Boyle je bil od velike o-objavi! predlog za uvedbo po- krajne porote obtožen trojnega sebnega davka, ki naj doseže, umora Yablonskih na Silvestro-da ne bo nihče imel obsežnih vo 1969. Tedaj so najeti morilci dobičkov v času krize energije končali življenje Josepha A. Yana račun splošnosti. Novi da- blonskega, njegove žene in nju-vek naj bi pobral izreden do- ne hčerke v njihovem domu v hodek od povišane cene suro- Clarksvillu. vega olja, ki ni posledica po- Obtoženec, ki je star 70 let, je večanih stroškov produkcije, pod policijskim varstvom v bol-ampak povišanja cene na sve- nišnici v Washingtonu, D.C., od-tovnem trgu	kar je 24. septembra napravil
WASHINGTON, D.C. — Sen. poskus samomora, ko bi moral Sam Ervin, demokrat iz Se-! pred sodišče v zvezi z obtožbo verne Karoline, ki je na čelu umora Yablonskega.
posebnega senatnega odbora	_____o______
za Watergate zadeve, je vče- i raj izjavil, da prihodnje leto! ne bo več kandidiral, ker bo j
že prestar.	j	-	—	---—j
WASHINGTON, D.C. — Zvezni i Airlines imal° blizu 8,000 usluž-
AOeglieny Airlines odpustila 1,288 oseb
UTICA, N.Y. — Allegheny
sodnik John J. Sirica je odločil, da skoraj dva posnetka
bencev različnih vrst. Zaradi o-mejitve letalskega prometa v
razgovorov v Beli hiši v celoti, j zvezi z varčevanjem z gorivom,
ČETE ZN V SREDI — Na bojiščih ob Sueškem prekopu in na Golanskem višavju je trenutno mir, vsaj v glavnem, ko so čete Združenih narodov zavzele položaje med oboroženimi silami nasprotujočih si sil. Slika je bila posneta v bližini Sueza. Spredaj je izraelski vojak s postavljeno strojno puško, sredi vojak ZN in dalje v ozadju egiptski vojaški oddelek.
tretjega pa dober del ne vsebujejo nič o Watergate zadevah in zato ne bodo izročeni poroti.
KAIRO, Egipt. — Ko sta zunanja ministra Egipta in Izraela že v Ženevi, kjer se bodo jutri začeli razgovori o rešitvi sporov na Srednjem vzhodu, je prišlo med izraelskimi in egiptskimi četami ob črti premirja ob Sueškem prekopu ponovno do streljanja. Večina
so objavile, da bodo morale odpustiti 1.288 uposlencev. Od 580 Ccnvair letal, s katerimi podjetje razpolaga, jih bo 36 u-maknjenih iz prometa.
Promet Allegheny Airlines bo v naslednjih tednih zmanjšan za 30%, v kolikor že ni bil.
tega je bila na področju zahodno od prekopa, kjer imajo Izraelci še vedno v svojem obroču celo 2. egiptsko armado.
tats.'—a
flBIERlS&fl POMOVIM/I
f* H/l1 E WI	HO/VIE
6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st wees: of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Združene države:
|13.90 na leto; $8.00 za pol leta; $5.50 za. 3 mesec«
4* Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION tfATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 montts; $5,50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 moc .is; $6.00 for 3 month# Friday edition $6.00 > u* one year.
SECOND CLASS POSTAGE Mp AT CLEVELAND, OHIO
No. 245 Thurs., Dec. 20, 1973
*S§|g^33
Evropsko gospodarsko skupnost je arabsko olje pognalo v krizo
ii.
Kopenhagensko zasedanje je predložil predsednik Pompidou, ko je bilo očitno, da Evropska gospodarska skupnost notranje preje hira, kot raste. Dalo ji bi naj novega zagona, pa se je končalo z medlimi sklepi, z ničemur, na kar bi bilo res mogoče jasno pokazati kot na uspeh. Nekateri trdijo, da je uspeh konference na vrhu še v tem, da ni pokazala očitnega razkola med članicami Skupnosti, ampak je javno poudarila potrebo hitrejšega razvoja k politični in obrambni skupnosti.
Vodniki držav članic so se odločili za pogostejše sestanke in zunanjim ministom naročili, naj gledajo, da bodo sposobni v “času kriz” doseči nagle sporazume in načrte za skupne nastope. Pri tem so si dali sami za odločitev o skupnem nastopu v pogledu oskrbe z oljem vsaj še dva meseca in pol časa, da bi imeli priložnost pregledati položaj in počakati, kako se bodo razgovori v Ženevi med Arabci in Izraelci razvijali.
V zaključni izjavi so vodniki držav Evropske gospodarske skupnosti ponovili svojo polno in brezpogojno podporo resoluciji Združenih narodov iz novembra 1967, ki zahteva umik Izraela z zasedenega arabskega ozemlja. Razgovori z arabskimi zunanjimi ministri, ki so prišli, kot o-
rad Adenauer, vodnik italijanske krščanske demokracije De Gaspari, Francoz R. Schumann, Belgijec Spaak in drugi. Močno podporo je imela v gospodarskih in političnih krogih, pa tudi v široki javnosti. Evropska zavest je rastla in se širila, dokler se ni Evropa pod vplivom De Gaulla in njegove ozke francoske politike začela vračati k “svojim domovinam”, pa tudi k svojemu nacionalizmu in svoji nacionalni sebičnosti. Ta je postala izredno očitna prav letos v času po oktobrski vojni na Srednjem vzhodu in z njo povezano zaporo arabskega olja.
Evropejci morajo držati skupaj, se morajo povezati v trdno le ne gospodarsko, ampak prav tako politično in vojaško skupnost, če naj v svetu kaj pomenijo in bodo sposobni za obrambo lastne svobode in la&.nih koristi. Brez tega bodo postali drobiž, s katerim bosta Amerika in Rusija plačevali svoje račune. Amerika je podpirala in še vedno podpira evropsko združevanje, pa se zdi, da v Evropi dvomijo v iskrenost teh naporov. In vendar je očitno, da je v tem najboljša rešitev za obe, za Evropo in Ameriko.
S BESEDA IZ NARODA
Waiiii® OSSarnega društva fara Harije ¥nebovzete
CLEVELAND, O. — Leto 1973 se izteka in kmalu bo stopilo v pozabo. Pričakujemo novega leta 1974 in prosimo Boga, da bi ga vsaj tako srečno preživeli, kot smo letošnjega. Bogu bodi čast in hvala za vse milosti preteklega leta, ki smo jih bili deležni v našem osebnem življenju, kot tudi v našem društvu. Za prihodnje leto pa prosimo, da bi božje Detece naklonilo mir in božji blagoslov širnemu svetu.
Vesel Božič in srečno novo leto želim Vam, drage članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete. Našim bolnim in o-nemoglim članicam pa želim ljubega zdravja, da bi se zopet ra-dovale in veselile življenja.


Kansaške drekšinšce
1. Pripravimo pot Gospodu
Svet se je tisočletja pripravljal na Odrešenika. In odkar je prišel iz nebes na zemljo, se sv. Cerkev, v spomin na Njegov prvi prihod, pripravlja na Njegov sprejem vsako adventno dobo v letu.
Sredi adventne dobe smo. Božič je blizu. Ali smo že začeli pripravo na prihod božjega Deteta? Če še nismo, imamo še nekaj časa, da nadomestimo, kar smo zamudili.
Pripravimo pot Gospodu s čiščenjem srca. Opravimo dobro spoved. Po spovednicah prede pajek svoje mreže in prah se nabira, ker ni spovedancev. Vsak goreč duhovnik rad presedi ure v spovednici, da pomaga dušam, ki so zašle s prave poti, nazaj na stezo, ki vodi k Srcu
pogrešali nobenih svetnih dobrin. Bog sam nam zadostuje, je rekla sv. Terezija Avilska.
Srečne božične praznike in novo leto vsem č i t a t e 1 j e m “drobtinic” želi
s. M. Lavoslava
M. Jakopič:
VEČ V HIŠAH NAŠIH ZIBKE NI
Pri nas je letos čuden čas. Božiča ni, brez jaslic smo, zvonovi sveti ne pojo.
Pri nas je letos čuden čas.
Zdaj prazen sanja bohkov kot; odnesli jasli smo v smeti, za sveto Dete mesta ni, za božje Dete hlevčka ni.
Pregnali smo Ga iz domov, iztrgali iz svojih src.
Še naše matere, žene, si angelčkov več ne žele, otrok več živih ne rode.
Kako ostuden je naš čas.
Prav lepo Vas, drage članice, vabim na našo letno sejo, ki se: Odrešenika. Naj bodo vsaj v ad-
menjeno na posvet vodnikov držav Evropske gospodarske bo vršila 6. januarja v naših pro-j ventni dobi spovednice oblega-skupnosti kar na svojo roko in brez vsakega vabila, so po- štorih pod st?ro cerkvijo. Pro- ne — kot so bile včasih, ko so tekali večji del za kulisami. Kljub vsemu je prišlo nekaj sim Vas, da t£ se seje udeležile stale dolge*vrste —včasih od podrobnosti tudi v javnost.	jv velikem številu. Podale Vam' spovednice do cerkvenih vrat in
Tako je na primer tunizijski zunanji minister Mah-; bomo poročilo o našem delu v čakale na čudovito tolažljive bemud Masmoudi povedal jasno, da Arabci “nočejo, da bi de- preteklem letu, videle in slišale vetorica prevzela nizozemsko stališče do arabsko-izrael- boste, koliko se je nabralo Vaših skega vprašanja. Nizozemce je celo kregal, ker pri zavze-' skupnih darov. In še mnogo važ-^d svojega stališča niso vpoštevali koristi Nemčije in Bel- nih stvari se želimo pogovoriti, gije , ki sta zaradi njega bili potegnjeni v stisko.	' Izvolile bomo tudi nov odbor in
Arabski zunanji ministri so prigovarjali Evropski go- obenem imele božičnico, spodarski skupnosti, naj bi šla arabsko stališče podpret na Ne pozabite, da bo 6. januar-konferenco v Ženevo. Na to so dobili, kot je dejal tunizij- ja 1974 naša skupna nedelja. Pri ski zunanji minister, odgovor: Ne, mi ne moremo tja, mi .osmi maši bomo skupno prejele smo brez moči!	j sv. obhajilo. Pridite v prve klo-
Proučevalci razmer in mednarodnega položaja pripo- pi, da nas bo več skupaj. Popol-minjajo k temu, da bi predstavniki Skupnega trga, če bi se j dne ob dveh pa bomo skupno pojavili na konierenci v Ženevi nepovabljeni, povzročili ne-: molile rožni venec in imele mo-j e vol j o pri Združenih državah. Tega javno ne marajo sto-jlitveno uro, katero bomo zdru-nti, ker So zavedajo, da pri svoji obrambi nimajo nobene j žile s petjem božičnih pesmi, izbire, da se morajo opirati na ZDA in njihove oborožene sile pred nevarnostjo, ki jim grozi z vzhoda. To so komaj par dni preje sami priznali.
Arabci so bili ob takih stališčih vodnikov držav Skupnega trga razočarani, upali so, da jih bodo pridobili na odločnejši nastop v podporo njihovih stališč na bližajoči se konferenci v Ženevi. Ponovna podpora resoluciji ZN, ki zahteva umik Izraelcev z zasedenega ozemlja, jim ni bila dovolj. Arabski predstavniki so vztrajali pri svojih zahtevah in niso bili voljni popustiti v pogledu dobav olja. članice Evropske gospodarske skupnosti se zavedajo, da bo vsako daljše pomanjkanja olja sprožilo gospodarski zastoj, ki je bil že brez tega na poti.
Mrzla stanovanja in medla razsvetljava v Evropi se A-rabcem ne zdi huda in jih ne gane, sudanski zunanji ministre Mansour Kahlid je dejal, da tega ni mogoče primerjati s “stotinami tisočev”, ki umirajo v Afriki od lakote zaradi pomanjkanja pomoči iz Evrope in Amerike. Alžirski zunanji minister Bouteflika je svaril, da utegne biti v nevarnosti celo “mir v Evropi”, če ta ne bo pomagala rešiti vprašanja palestinskih arabskih beguncev.
Ob takih stališčih Arabcev in še prav posebej po zadnjem nastopu arabskih teroristov na letališčih v Rimu in
Do takrat pa bodite prav lepo pozdravljene!
Pavla Adamič, predsednica
Spomnim® se tudi hoSniBi!
CLEVELAND, O. — Katoličani z velikim veseljem pričakujemo božičnih praznikov. Božje Dete prinaša srečo in zadovolj- čitamo dobrih knjig? Glavno je,
sede: “Odvežem te .. .”
Pripravimo pot Gospodu z molitvijo, Malo več vere položimo v njo. Malo več ljubezni in zaupanja. Nekatera srca so o-mrznila in otemnela, ker njih vera peša. Zato, ker ji ne prilivajo olja molitve, da bi zopet zažarela v nov sij .. . V mnogih srcih lučka vere morda samo še malo brli in je v nevarnosti, da jo veter skušnjave upihne.
Čitanje dobrih knjig in revij utrjuje vero, jo poživlja in o-hranja. Nekateri naši ljudje premalo čitajo. Nimam časa, se izgovarjajo. Za vse drugo je čas, samo za čitanje ga ni. Kako naj ogenj vere gori, če ne nalagamo novih polen? Kako naj naša srca verujejo, upajo in ljubijo Boga in vse,, kar je v zvezi z Njim in vero, če ne molimo in
iimsgrede h iilwaukeeja
MILWAUKEE, Wis. — Večkrat z velikim zadovoljstvom berem v AD članke iz New Yorka, Toronta, Clevelanda in Chicaga, kjer dopisniki poročajo o slovenskih zabavno-kulturnih prireditvah in o velikih u-spehih, ki jih Slovenci dosegajo v teh mestih. Npr. pred kratkim je bil v čikaškem pristanišču velik mednarodni velesejem vseh etniških skupin, med njimi tudi slovenske, ki je. žela s svojimi razstavnimi paviljoni, narodno nošo in kuhinjo vse
priznanje ne samo od tisočev	,	.
navzočih ljudi, temveč tudi po- Danes, ko p®>m, je torek, 4 hvalo od čikaškega župana. Tu-j^eembra 1973, m	J. W
di v Milwaukeeju smo imeli.tudl torek, 4. decembra 1908, ko
prejšnji mesec velik narodnost-j
ni velesejem, katerega je obl-j spominjam dobro, ali sem naj skalo 68,000 ljudi. Na tem^ vele-{Prel zagledal luc sonca ali sejmu, letos je bil posvečen srbski skupini, je sodelovalo z na-
Za jasli zdaj prostora ni, je angelčkom zaprta pot, ljubezen umorjena spi, kot da je hodil tod Herod...
Več v hišah naših zibke ni, ki bi imela srčke tri, ki bi imela žegne tri.
Kako je žalostno pri nas, kako pri nas je bridek čas. Kaj Detece bežiš od tod, ostal bo prazen bohkov kot, ostala prazna bo zibel, za narodom le še vrzel, spomin, spomin prežalosten?
Kajti dobro sem razumel pisate- pisanja podajal v tako poljudni, Ija I. Cankarja, kjer je zapisal čisti slovenščini, brez sleherne (za nekatere): Domovina, Ti si tuje navlake, razumljivi izobra-kakor zdravje, zapisal pa je tudi žencu in preprostemu bralcu. “O Domovina, Ti si kakor via- Sedaj se je že v srečni večnosti
čuga: kdor te ljubi, ga žališ, ga zasmehuješ.”
stvo v naša življenja.
Za letošnji Božič se bom spominjal svojih sorodnikov in vseh prijateljev, še posebno pa se bom spomnil tistih svojih prijateljev, ki so trpeli in umirali
seveda, molitev. In ravno v do-rih knjigah bomo našli navodila za dobro molitev in katoliško življenje po veri.
Katoliški škofje v Ameriki, ki so imeli konferenco v novem-
zvesti svojemu prepričanju kot bru, so izdali pastirsko jismo:
katoličani in Slovenci.
Naj bi se vsi Slovenci, kjerkoli smo po svetu, čutili kot člani ene same velike družine, zbrani v molitvi ob jaslicah. Molitev je naj večja sila na svetu. Atenah ta teden je komaj verjetno, da bi bilo popuščanje | B°g nas usliši, če smo tega vred-Arabcem v sedanjem obsegu od strani Evropske gospodar- niške skupnosti “najmodrejša pot”.	Spomnimo se za božične praz-
Ameriški državni tajnik dr. H. Kissinger je prejšnji! ni^e tudi bolnikov, zlasti tistih, teden v svojem govoru v Londonu pozval Evropo in Japon-:ki 50 nam blizu-sko, naj združita svoja sredstva in sposobnosti za skupni	1973 se poslavlja od nas.
napor pri reševanju sedanje krize energije. V Kopenhage- Spomnimo se tudi tistih, ki so v nu Evropejci na ta poziv niso odgovorili, tudi Japonci-pre- tem letu odsIi v večnost vidno molčijo, lo daje Arabcem pogum v njihovem izrab- Podpisani želim vsem Sloven-Ijanju olja kot sredstva za dosego svojih političnih ciljev.
Evropejci in Japonci tako sami podaljšujejo svojo stisko.
Evroska gospodarska skupnost je bila ustanovljena z v Rimu leta 1958 sprejetim sporazumom, ki je predvideval najprej gospodarsko povezavo, ki naj bi bila postopno dopolnjena s politično povezavo in združitvijo. V onih letih je bilo v Evropi veliko razpravljanja o Združeni Evropi, ki naj bi se pridružila Združenim državam Amerike kot ena-
Vsakih 21 sekund
_____ WASHINGTON. D.C. — V na-
kovredna skupnost v zastopanju in varovanju svobodnega ši deželi umrje vsakih 21
cem, kakor tudi vsemu osobju Ameriške Domovine vesele božične praznike ter obilo sreče in božjega blagoslova v letu 1974!
Jože Vrtačnik in družina
sveta ter njegovih koristi.
se-
“Behold Your Mother”, ki govori o češčenju in pobožnosti do Marije. Knjižica vsebuje vse, kar nam je treba vedeti o Materi božji. Zelo zanimivo. Kdor jo bo pazljivo prečital, bo zagorel ljubezni do Nje, ki je rodila Odrešenika.
Dobi se:	Publication Office
United State Catholic Conference, 1312 Massachusetts Ave., N. W., Washington, D.C. 20005.
Pripravimo pot Gospodu z dobrimi deli. Vera, pa naj bo še tako živa, je brez dobrih del mrtva. Opravimo kako dobro delo v čast božjemu Detetu. Usmilimo se kake sirote, če moremo. Pomagajmo revežem. Jezus, ki dobro pozna revščino, saj jo je sam trpel v jaslicah, nam bo po-povrnil.
Če ,se tako pripravljamo na Njegovo rojstvo, mora biti po-
Veliki podporniki te zamisli so bili nemški kancler Kon- datki o smrti.
| kund en človek, kot kažejo po- tem naš Božič lep. Z Jezuščkom
v srcu bomo srečni in ne bomo
rodno nošo' in plesi, z razstavnimi paviljoni in kuhinjo 46 etniških skupin, 47. bi bila slovenska, pa na žalost že nekaj let ne sodeluje v tem etniškem mednarodnem sklopu. Pa se sprašujem, zakaj? Imamo bankirje, tovarnarje, obrtnike, tovarniške delavce, imamo poklicne režiserje in igralce, uradnike na raznih položajih, imamo visokošol-ce in našo doraščajočo mladino, vse imamo, samo volje nimamo. Zgleda, da smo že tako ustvarjeni, da se zadovoljimo, da se zarosijo naše oče, če nam kdo zapoje: “Slovenec sem, tako je mati djala.”
❖
ZadnjiH par tednov sva z ženo prisostvovala v PAG gledališču, v režiji Florentine Opere Co., odlični Verdijevi operi ‘Tl Tro-vatore” in nato Puccinijevi operi “Tosca”. V isti dvorani in v izvedbi Skylight Opere Co. smo doživljali Puškinovo pesem in Čajkovskega glasbo v operi “Evgenij Onjegin”. Zelo nas je zadovoljil odlični član Metropolitanske opere tenor A. Tucker, kjer je pel z milwauskim simfoničnim orkestrom’ razne italijanske in druge operne arije. V Milwaukee je gostoval čikaški simfonični orkester s Haydnovo Simfonija Concertante” za violino, violinčelo, oboo in baš-soon, ter s Schubertvoo Deveto simfonijo. Koncert je navdušil vse navzoče, kar je bila zasluga svetovno znanega italij anskega dirigenta Carlo Maria Giulini. Naj še omenim, da sva v Pell-manovem gledališču poslušala Neil Simonovo komedijo “Plaza Suite”, kjer nas je izvrstno zabavala znana igralka Nanette Fabray. Vsem ljubiteljem operne umetnosti sporočam, da bo od sobote, 8. decembra tl., pa do aprila prihodnjega leta vsako soboto popoldan radijski prenos vseh opernih predstav iz Metropolitan opere v New Yorku. Torej dovolj duševne hrane za vsakogar, kdor ima voljo in zanimanje!
*
Ob priliki obiska v Ljubljani sva z ženo stopila v mojo rojstno hišo blizu Tivolija. Hiša je prenovljena, meni tuja, kot so tuji v njej meni neznani ljudje. Okrog hiše vse pusto, vse drugače kot pred vojno, ko smo se otroci igrali po drevesih, kokošnjakih in grmičevju. V tej hiši sem se rodil v torek, 4. decembra 1908, rastel in preživljal življenje v tej okolici 32 in pol let, vse do vojske, ko sem bil odpeljan v italijansko internacijo. O-stalih 32 let in pol let pa sem preživel v novi svobodni domovini Združenih držav Amerike. Ko sva se poslovila od rojstne hiše, v meni ni bilo domotožja, ne sladkosti in ne grenkobe.
sem privekal na svet in se ne
naj-luč
petrolejke. Torej 65 let življenjske poti, skozi bodeče trnje, pa tudi skozi sladko opojnost in veselje. V teh 65 letih me je Vsemogočni ohranil v dobrem zdravju, poslal me je v začetku druge svetovne vojne v italijansko in nemško internacijo ter me tako obranil bratomorne krvave revolucije, in naklonil mi je dobro, pridno in inteligentno ženo Frances. Prosim Ga te naklonjenosti tudi v prihodnosti. Ob tej priliki se prisrčno zahvalim za darovana mi darilca, za osebne in pismene čestitke k mojemu 65. rojstnemu dnevu!
Sredi decembra tl. se bo ože^ nil do zdaj zakrknjeni samec, znani rojak Lojze Jaklič iz West Allisa, njbgova nevesta je brhko dekle iz starega kraja, Anica. Slovenskemu poročnemu paru prijateljsko čestitamo in jima želimo vse dobro v prihodnjem življenju!
Gib priliki bližajočih y se praznikov pošiljam vsemu osobju Ameriške Domovine, rojakom in rojakinjam na vseh celinah vesel božični pozdrav ter voščim zdravja in zadovoljnega življenja v novem letu 1974.
Vsi naj lepše pozdravljeni!
L. G.
iSas z Otola
ABERDARE, V. Brit. — Zopet par vrstic z “Otoka”. Poletja in prva polovica jeseni sta bila izredno lepa in topla; tu dolgo let ne pomnijo takšne. Tudi letina je bila letos obilna in zdrava in bi bili ljudje res lahko hvaležni Bogu za vse prejete darove.
Vremenoslovci — meterologi napovedujejo ostro1 zimo, kar se po vročem poletju vse lahko dogodi.
Smrt kar naprej pobira naše
srečal s starimi znanci iz okolice Novega mesta in rojaki, živečimi širom Združenih držav. V Baragovi pratiki 1. 1949 v knjigi “Iz potov življenja slovenskega naroda” lepo opisuje doživetja naših rojakov pred prvo svetovno vojno v stari, a dobri Kum-povi gostilni in zelo podaja voznika Florjana iz lepega Šentjerneja. Ko ga je Florjan tam na nebeških dvorih zagledal, je verjetno zaklical:	“Prmejštefikelc
Žan! Si prišel za menoj!” Prišel je v stik s starimi rojaki Novega mesta, s proštom Elbertom, msgr. Blažičem, s Štemburjem, Moravcem, Vindišarjem in drugimi, katerih se je v spisih večkrat spominjam. Tam v rajskih višavah pa zre na Trško1 goro, Tolsti vrh, Novo mesto, Gorjance in vso lepo' Slovenijo1. Njegova smrt pomeni veliko vrzel pri kulturnem življenju našega naroda na tujem. Ko bo polnil obširne kolone v Ameriški Domovini? Gotovo bosta s p. Kazimirjem Zakrajškom izprosila pri Bogu njemu vrednega naslednika.
V	Clevelandu je odšel k Bogu po večno plačilo g. ing. Sodja Jože, bivši upravnik-ravnatelj “Slovenca” v Ljubljani. Moža se dobro spominjam iz let 1937 pa do 1942. široko razgledan, delaven, veren mož. Z njim in g. Ba-sajem sta ugasnili dve veliki zvezdi našega naroda. Oba sta šla skozi strašno Kalvarijo zem-ske poti ter prispela srečno k Bogu po plačilo.
V	Kanadi se je 4. septembra smrtno ponesrečil 56-letni č. g. Turk Martin. Dobro se moža spominjam kot gimnazijca in bogoslovca. Izšel je iz. števibie kmetske, globokoverne družine, ki je darovala Bogu in narodu kar tri sinove. L. 1942 koncem maja so partizani na domu u-strelili 20-letnega brata - akademika Miha, 1. 1944 je pri domobrancih padel njegov brat Ciril in letos še on kot duhovnik. Res težka preizkušnja za družino, pa ako Bog dopusti žrtev, po drugi strani vse to obilno poplača. Kar lepo1 število naših duhovnikov je že našlo smrt na asfaltu cest Združenih držav.
V	nedeljo, 29. julija, je imel
ljudi. V Prestonu je umrla 60-letna gospa Ema Farazin, koro-: ponovitev nove maše e. g. Roz-ška rojakinja.	j man Stanko — jezuit. Pred 3 le-
V Sandyju je 25. maja umrl1 ti je bil par mesecev gost gosto-
g. Hočevar Alojzij. Pokojni je bil iz Bakerca, Suha krajina. V Bedfordu je 6. julija umrl g. Gmajner Franc in je tam pokopan. Doma je bil iz okolice Celja. 28. avgusta je umrl v Heaton Chapel pri Stoekportu g. Gradišnik Melhior in bil tudi tam pokopan. Kje je bil rojen, nisem mogel ugotoviti.
V Waltham Cross, Hertshire,
ljubne družine Rehberger j eve v Bedfordu zaradi znanja angleškega jezika in v znak hvaležnosti v Bedfordu v cerkvi sv. Križa opravil sv. mašo, v isti kot lani jezuit p. Mlakar Janez. Nad 140 rojakov se je zbralo in poslušalo krasne besede novo-mašnega pridigarja p. Boehma iz Ljubljane. Domače petje, lepo okrašena cerkev, obilno zalo-
je v bolnici 14. septembra umrla ; žene mize z raznimi, po naše 8-letna Perko Elizabeta. Dolgo j pripravljenimi jedili in dobra časa je bolehala na srcu in pod-1 kapljica naredita res veselo do-legla operaciji srca. Pokojna mače razpoloženje. Vrlim roja-Betka je bila zelo prijazna in! kom v Bedfordu in okolici, ka-marljiva deklica. Njen oče Lud-j teri so se potrudili, da je vsa vik je doma iz Grosuplja na Do- slovesnost bila tako lepa, naj bo
; B°g obilen plačnik, p. Stankotu-
lenjskem.
V deželi strica Sama in v Ka-; novomašniku, bodočemu misijo-nadi so nas zapustili trije veliki narju med črnimi brati v Zam-mozje. V Chicagu je umrl vsem biji pa želimo vso srečo, uspeh dobro znani “Regerčan” g. Jerič božji blagoslov in varstvo v vi-Jchn, rojen v Regrči vasi pri nogradu Gospodovem!
Novem mestu. Pokojni je dela -'
(Dalje sledi)
Josip Jurčič:
C¥iT IN SAD
Izviren roman
Stari Grahovec se domisli, da je umrla Šepčeva mati pred ka-cimi petdesetimi leti, ko je on gospodaril, služila pri njem in prav pridna bila. “Kent, če Še-pec denarja nema, sram ga bode pome priti,” misli si vrli starina, zapne za ogorelim nagubanče-nim vratom grumb svoje debele hodnične srajce, koraca v hišo in prepričavši se, da skope snahe ni blizu, odgrne iz prta na mizi ležeči hleb in ga silen kos odlomi pa v nedrije pod ohlapno srajco spusti, misleč si o Šepcu: “Danes ne bode kuhal, zato je lačen.” Potem oprta leseni kov-čežič, v katerem je imel svoje teslo, ibalto, dleta, svedra in drugo; nasadi na desno laket svojo žagico, sivo glavo malo naprej pomoli in potuje po stezi preko vrta na žago k Šepcu, ra-kev delat za njegovo umrlo mater.
Stari Grahovec je dovolj sveta izkusil v svojih osemdesetih letih, da je ljudi poznal. Tudi o Šepcu se ni motil. Našel ga je glupo čepečega pred vrati izbe, v kateri je umrla mati ležala. Od samega premišljevanja, kaj bi storil, ni storil ničesar.
Grahovec mu da najprej kruha, potem ga izpraša in mu ukazuje: pojdi tja in tja, stori in prosi to in to, da bode mati pokopana. Sam pa je izbral iz malega kupa desak najprimernejše in je začel svoje delo.
Omračilo se je bilo, ko je bil Grahovec, počasen mož, s svojim tesanjem in zbijanjem gotov, in je ravno iz oblanja delal mrliču mečje zglavje. Ob istem času je tudi Šepec domov prišel in oba sta dela mrliča v rakev. Grahovec je začel svoja orodja pobirati in se je pripravljal na odhod.
“Tako vas prosim, kakor se Bog prosi, oče, bodite še en čas pri meni; vi ne veste, da me je res strah,” reče Šepec.
“Koliko si pa star?” smejaje vpraša stari Grahovec ter sede na hlod. “Strah? Toliko in toliko mrličev sem že pomagal spravljati, ali nobeden me ni še strašit prišel, verjemi mi, da ne, nikoli nisem še strahu videl in ne slišal.”
“Zato, ker ste mož, oče, po volji božji mož, zato ga niste videli; jaz sem ga pa slišal na lastna ušesa in zato mi je mati Umrla, zato!” šepeta Šepec.
“Kje si ga slišal?” vpraša stari, ki je vendar tudi vsem vražam verjel.
“Na Suhem brodu. Nekaj sem storil, nekaj strašnega! Slišali boste še; kadar bode mati v grobu, pojdem sam zatožit se ali pa bežim tako daleč, da me ne bode nikoli noben človek več videl.”
“Na Suhem brodu? A ne da bi bil ti onega gospoda pobil, ki zdaj na pošti leži?” vpraša Grahovec.
“Jaz, jaz. In — ko sem ga udaril, —. ta čas — sem slišal same,-ga hudiča iz gošče tako strašno nad menoj zavriščati, da sem bežal do semkaj. Jezus! Kaj ta-cega nisem še slišal in vem, da sem pogubljen, če se ne izpovem. Ali ste slišali, bode li živ ostal ali umrje? Jaz bi dejal, da ni sile zanj, če ga je sam hudi duh branil in me prepodil.”
Ko je Šepec to izgovoril, skočil je naglo pokoncu. Pred seboj je zagledal žandarma z na-taknenim bodalom. Hotel je preko žage na drug kraj vode skočiti in bežati, ali komaj se je obrnil, zavpil mu je tam že drug “stoj!” in udal se je. Žandarma ga ukleneta in mu ukažeta z njima iti.
“Kdo bode mater pokopal? Vsaj tako dolgo bi ga pustili,” reče Grahovec, a čuvaja javnega miru in reda sta imela svoj ukaz, po katerem sta se ravnala. Kaj je nju brigal mrlič v hiši.
Pred odhodom reče Šepec starcu: “Oče, prosite ljudi, naj
mater pokopajo. Kadar me bodo izpustili, storim vam vse, kar boste hoteli za ljubo.”
Stari Grahovec se zasmeje na ves glas, kakor da bi bil kaj veselega čul, ter reče:
“Bom že, bom že, le brez skrbi bodi, pokopana bode. Ali kadar bodo tebe izpustili, bodo ljudje povedali ti, da je tudi stari Grahovec že pokopan, tudi tudi, ha-ha-ha!”
To se je menda starcu veselo zdelo, ker smehljal se je še, ko je že sam sedel na hlodu, ko sta bila žandarma Šepca odvela.
Potem pa je stari vstal in šel v izbo k umrli. Dotipal je tam oljnato svetilnico in luč prižgal. A videl je, da je jako malo olja v njej, doliva pa nič. Iskaje poslednjega, najde dve buči, jedno izprazneno, drugo še pol polno žganja.
“Zdaj bom pa že lažje vasoval,” reče mož zadovoljen, sede na nizki stolec ob steni, nastavi bučo in se nagrgra žgane pijače. Ko odstavi, hvaleč prikima z glavo, pa bučo s silnimi svojimi prsti objemajoč, zacmaka.
Ko je dve uri kasneje luna vzhajala in posvetila v izbo, bila je oljnata svetilnica dogorela, samo mesečina je razsvetljevala izbo: skozi jedno okno svit upirajoč na bledo upalo lice mrtve stare Šepčeve matere, skozi drugo pa osemdesetletnega deda Grahovčevega, ki je na svojem stoku bil zadremal, vedno z glavo cincal in hrbet krivil pa ga zopet vzpostavljal. In ko bi bil ta ali oni izmed nas ta prizor videl, pa čul votlo ukanje sov nad žago, lajanje lisice z bližnjega Suhega broda, koža bi se mu bila z ježila in bežal bi bil, pe čakaje Grahovca, ki je bil baš vzbudil se, ker bi bil skoro s stola omahnil in mu je bila prazna buča z rok pala. Ni se domislil, kje je. Tipajoč je storil tri korake in dotipal v temi — mesec je baš za oblačkom plaval — mrliča in rakev, katero je bil naredil pred mrakom. Zdaj je znal, kje stoji.
“Kam sem neki svojo škatljo in žago prislonil?” to je' bila j edina misel, katera je v tem prizoru moža obvzela. Začne torej — ker je bil pozabil, da je zunaj izbe ostavil svoje orodje— ob steni tipati, ali pri tem opazi, da ga noge ne nosijo prav trdno.
“Hudika,” razjezi se, “poiščem pa potlej, kadar se bo dan naredil... Še olja nema pri hiši, pa umrje.”
Rekši leže po trdi, ozki klopi, dene komolec pod glavo in že spi.
(Dalje prihodnjič)
------o------
Jezušček ji je pomagal
Snežec beli naletava, deklica po mestu tava, si izložbe ogleduje, milo zraven pa zdihuje:
“Vse samo za bogatine.
Revež pa požira sline.
Saj ne maram za igrače, tudi ne za mastne krače, rada bi le košček kruha.
Mamica težko že kuha, ker kaj nima dati v lonec: vse zaloge je že konec.
Zdaj je reva še zbolela, atek tudi je brez dela.
Danes, ko se vse raduje, v naši hiši je najhuje ...!” “Kaj zdihuješ, moja mala? Kakor vidim, si jokala.
Hitro solze si obriši, gost bom danes v tvoji hiši.
Božje Dete, Dete zalo mene k tebi je poslalo, da osrečim, tebe, mala. ker si starše spoštovala, ker si vedno pridna bila in goreče si molila.”
Vrhove an
Pomanjkanje tekstilnega materiala
New York, N. Y. — Neverjetno se sliši, pa vendar napovedujejo, da bo kriza zaradi težav pri dobavah surovega olja povzročila tudi pomanjkanje in izdatno povišanje cen tekstilnim izdelkom. Razna sintetična vlakna namreč izdelujejo iz materiala, ki ga dobijo pri čiščenju in predelavi surovega olja.
Izdelovalci tekstilij so že letos občutili precejšnje pomanjkanje naravnih vlaken kot so volna, bombaž in svila. Izgleda, da so ameriške podjetnike prehiteli prebrisani Japonci in jim pred nosom pokupili vse svetovne zaloge naravnih in umetnih vlaken oziroma tkanin. Sedaj pa je povrhu nastopilo še pomanjkanje kemičnih produktov za!
izdelavo umetnih tkanin, ker rafinerije olja predelujejo surovo olje predvsem za gorivo za pogon in kurjavo.
Du Pont je občutno zmanjšal produkcijo vseh vrst poly estra, ki se največ uporablja pri izdelavi vsakovrstnih oblačilnih predmetov. Cena za polyester je že narasla od 80 centov na $1.10 za jard. Še bolj je poskočila cena za volno in razne vrste nylona- Pomanjkanje bombaža je že tako resno, da so za delavske obleke začeli predelovati blago iz obrabljenih kosov oblek.
Če bo oljna kriza še dalj časa trajala, bodo morali začeti izdelovati sintetične tkanine iz popolnoma drugih snovi.
BEG PRED PRAZNIMO!
Mamila v Libanonu: očetje so bogateli s preprodajanjem opija, sinovi ga uživajo. — Potomci Feničanov so v zagati: kdo je poklican rešiti mladino?
Dolgo so si zapirali oči pred resnico. Tako sta želeli šola in družba. Nihče ni bil pripravljen priznati, da je nesrečna razvada prodrla tudi do “teh obal”. Res, nekateri starši so prihajali v šolo in hoteli zvedeti, kaj se dogaja. Hoteli so zvedeti, zakaj njihovi otroci uživajo mamila, navadno pa so dobili tak odgovor: preveč pomena pripisujete tem rečem, to SO' osamljeni primeri, ki bodo prešli sami po sebi.
Večina libanonskih staršev je čisto zbegana in si ne zna odgo-
voriti na vprašanje, zakaj njihovi otroci želijo “pobegniti pred resničnostjo”. Naši otroci imajo vse, se opravičujejo starši, udobna stanovanja, elektronske naprave in glasbila, veliko žepnino, marsikateri pa tudi avtomobil, s katerim se vozi celo v šolo- Zakaj imajo torej rajši kot vse to — steklenico cocacole ali skodelico čokolade, v kateri je prekleti opij? Toda to so samo skromni začetniki. Drugi kadijo cigarete z opijem, vse več pa je takih, ki si v odmorih celo da-
NAREJENA VESELOST? — Predsednik Richard Nixon se na tejle sliki zadovoljivo smeji, pa ni v tem posebno prepričljiv. Treba je le pomisliti, da v teh dneh nima posebno veliko vzrokov za veselje in smeh. Watergate, razmere doma in v svetu mu povzročajo' brez dvoma dovolj skrbi in težkih ur.
jejo injekcije. Osuplost staršev je dosegla vrhunec, ko so dognali, da so si njihovi otroci celo izvotili koran ali sveto pismo ter da v to skrivališče spravljajo hašiš.
Očetje grabili, sinovi strmeli
Starši vse manj razumejo svoje otroke. Res je, da hašiš tudi njim ni neznan. Marsikateri je ravno z njim zaslužil vse, kar ima. Mnogo vil in palač, ki jih videvate v Libanonu na vsakem koraku, je bilo zgrajenih zaradi zaslužka, ki ga prinaša trgovina s hašišem. Libanon je eden naj večjih proizvajalcev tega mamila, vendar se je znal dolgo obvarovati pred tem, da bi ga tudi sam uporabljal. Potomci starih Feničanov so menili, da so pametnejši od drugih, denar pa jim je pomenil več kot karkoli na svetu.”
Takšno pojmovanje se je prenašalo iz roda v rod in že so bili prepričani, da so ustvarili družbo, ki je imuna za vse, razen za denar. Od tod do prepričanja, da je z denarjem mogoče vse rešiti in ozdraviti, pa ni bilo daleč- Toda novi rodovi imajo o marsičem drugačno mnenje.
Lažna sreča kot nadomestek
Otroci bogatejših staršev imajo res “vse, kar si želijo”, ven-d.ar se počutijo osamljeni. Sociologi opozarjajo, da so ravno trenutki osamljenosti najnevarnejši. V nih ljudje poskušajo pobegniti pred resničnostjo, ker pa družba, iz katere ni mogoče Tako lahko1 pobegniti, ne ponuja velikih možnosti se še najlažje odločajo za slepilo, za lažno srečo. Kdor se znajde v takih težavah, je zelo dovzeten za pripovedovanja o čudežni moči mamila, o ustvarjanju popolnoma novih vizij, o tem, da lahko postaneš drugačen. Zdi se, da je prav ta moment vse odločilnejši •— biti drugačen. Drugačni postajajo res, hkrati pa so vse bolj podobni ameriškim, angleškim, francoskim in drugim narkomanom- Z njimi se primerjajo, jih posnemajo ali jih v svoji nevarni razvadi celo poskušajo prekositi-
Ni še tako> daleč čas, ko je bilo uživanje mamil fenomen, zdaj pa je prerasel skoraj v epidemijo. Toda družba je paralizirana. Šola ne želi, da bi o tem javno govorili, ker bi to škodilo njenemu ugledu- Vsaka javno organizirana akcija — se bojijo šolski očetje — bi lahko med šolarji še bolj povečala zanimanje za mamila. Namesto da bi zlo preprečevali in izkoreninjali, bi bil rezultat lahko ravno nasproten.
Družba na epidemijo ni pripravljena
Družba zunaj šole ni pripravljena, da bi se spoprijela s tem problemom, saj meni, da bi tako javno priznala nekatere slabo-
Lepo božično darilo!
Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino, Boste videli, da mu boste zelo ustregli.
Ako to storite, bomo novemu naročniku poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika.
I
____ _______________________ KUPON_________________________________
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov:
Ime ........................
cesta ......................
mesto in država .............
Za to darilo pošiljam znasek $
Moja ime je ................
Moj naslov je ..............
mesto in država .............
i
i

!
»
i
t
I
i
*
sti, temu pa se želi po vsej sili izogniti, če bi začeli govoriti še o enem socialnem problemu, bi te probleme pomnožili, in že zdaj jih je več kot preveč. Kljub temu pa je dilema čedalje večja. Starši sami položaja ne morejo spremeniti, ker je prepad med rodovoma vse večji. Šola se boji poseči v jedro problema, ker je doslej doživela že preveč porazov- Tako torej preostaja le še to, da se bo zadeve lotila država, z reformo šolstva in z administrativnimi ukrepi- Medtem pa hašiš postopoma in smrtonosno prodira vse globlje v libanonsko šolo.
ZADNifBEŠEDE
Vemo, da je Cezar vzkliknil ob pogledu na zarotnika Bruta: “Mar tudi ti, moj sin?” in da si je Goethe želel na smrtni postelji več svetlobe, manj znane pa so zadnje besede nekaterih drugih osebnosti.
*
Gluhi skladatelj Beethoven: “V nebesih bom slišal! Škoda, prepozno...
*
Državnik Palmerston je imel do zadnjega smisel za suhi angleški dovtip: “Umreti,” je rekel zdravniku, “to je zadnje, kar bom storil...” In je bilo res.
*
“Želim si domov,” je rekel flamski slikar Van Gogh.
*
Francoski pisatelj Rabelais: “Spustite zaveso, komedija je končana...”
*
Na smrt obsojeni sir Walther Raleigh je s prsti otipal ostrino rabljeve sekire in rekel: “To je ostra reč, vendar zanesljivo zdravilo proti vsem boleznim.”
*
Umirajoči matematik Lagny ni dan in noč odgovoril na nobeno vprašanje. Potem ga je vprašal prijatelj:	“Ali še veš,
koliko je 67 na kvadrat?” — “Štiri tisoč štristo devetinosemdeset,” je utrujeno zašepetal Lagny in umrl.
Nemški pesnik Heine: “Cvetje, cvetje! Kako lepa je narava!”
------o-------
— Okoli 85% prebivalstva se ukvarja s poljedelstvom.
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
55425 Waterloo Rd.	481-2231
Help Wanted — Female
Delo za žensko
Iščem žensko, da bi varovala dve deklici na mojem domu. Kličite do 1:30 - 431-7512.
-(245)
General Office Work
Typing, knowledge of Slovenian. Short hours. Call 431-0628
Kupujte v slovenskih trgovinah.
MALI OGLASI
COLONIAL
Naprodaj, severno od bulevarda, 18. let star, na pol zidan, krasna hiša, Velike sobe, built-in dishwasher, jedilna soba, in dosti prostora za shrambo. Velike klo-zete. klimatizacija. žVz garaže, blizu Villa Angela šole in trgovin. Pridite.
Wm. T. Byrne Real Estate 26101 Euclid Ave. 261-5100
(249)
V najem
V najem se odda čisto 3-sobno stanovanje zgoraj; brez otrok. Vprašajte na 1185 E. 61 St. tel.: 361-1758
— (246)
Naprodaj
Hiša za dve družini, po štiri sobe vsaka, klet, dvojna garaža, v spodnjih tridesetih.
Zidana hiša
za dve družine, tri spalnice spodaj, dve spalnici zgoraj, rekreacijska soba, dvojna garaža, v spodnjih štiridesetih.
Euclid bungalow
štiri spalnice, jedilna soba, rekreacijska soba, dva in pol garaže, velik lot, v spodnjih tridesetih.
Nov ranč v Euclid
tri spalnice, polna klet.
mm REALTY
499 E. 260 St.	731-1070
_________________________(246)
Oglašajte v “Amer. Domovini”
Help Wanted Male
FACTORY HELPER
To remove metal chips and shavings from machine tools. Sweep factory floors. Day shift. Apply after 9 AM.
COLUMBIA ELECTRIC MFG. CO.
4519 Hamilton Ave. near St. Clair and E. 45 St.
Sv	(245)
PUNCH PRESS OPERATORS and GRINDERS SHEET METAL MECHANICS
to work on sheet metal fabrications and electrical cabinets Steady work. Company paid benefits. Interviewing 8 AM to 11 AM.
FORMWELD PRODUCTS CO. 1530 Coit Ave.
go south on E. 152 St. to end of St.
(x)
JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available.	(x)
Wanted
Experienced sheet metal layout man; punch press operator; turret press operator. Must be able to read blueprints.
PROTO METAL CO.
1473 E. 361 St. Eastlake, Ohio Vprašajte za Mr. White
(245)
Help Wanted Male
MACHINIST
Company paid benefits. Overtime. Day shift.
¥mm dorp,
531-1780
(246)
FACTORY HELPER Load and unload heavy materials. Crate machinery. Learn to operate bridge crane. Day shift. Apply after 9 AM.
Columbia Electric Mfg. Co.
4519 Hamilton Ave. near St. Clair and E. 45 St.
(245)
IŠČIMO URADNIŠKO MOČ
Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine,, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St Clair Avenue	Cleveland, Ohio 44163
431-0628
j*
pJl Johan Bojer:
IZSELJENCI

Nazadnje pa je zemlja ležala spet gola in pričela zeleneti. Zenske so prišle iz mračnih koč, v katerih so pozimi tako obledele. Oči so se jim že bila odvadile vse te svetlobe, pa vendar so si morale obraz in roke pošteno otajati. O, čutite vendar, spet je solnce, spet je toplo! Škrajanec je že visoko nad ravnino, muhe brenčijo, ob steni koče odpira cvetlica oči. Pomlad je spet, pomlad! Kako neki je zdaj v domovini?
Potem so možje spet lahko pričeli z delom na polju. Ali to pot ni bilo Erika Fossa, da bi jih bil poučil. Tudi ženske so prišle s svojim delom pred vrata. Tam je bilo zračno, svetlo in prostorno. Ani, Perovi ženi, se je zdelo, da se je pozimi hudo postarala. Ampak saj zdaj je spet sijalo solnce, ali je imelo kak smisel biti zamišljen? Imela je majhno zrcalo. Ne, kako ji je obraz posivel! Obstala je obrnjena proti solncu in prav molila, da bi spet dobil svoj nekdanji zlati žar. Ali ni bilo čudno, kako so spomini izpremi-njali barvo? Pozimi so bili samo greh in sramota, zdaj pa je hodila iz koče in v kočo in pela. Hudi ali dobri spomini, bili so vendarle njena mladost.
Spadali so h gozdnim bregovom in goram in bleščečim se jezerom. Vodili so jo nazaj med fante in dekleta na zelene travnike k petju, harmoniki, k igri — o, o! Saj v nedeljo ni bilo tukaj pričakovati nobenega obiska, ali praznik je praznik. In zunaj v svetlobi se je vendar spet lahko pošteno olepšala. Glavnik je kazal, da so lasje izpadali. Ah, da. Ali popoldne, ko je Per legel k popoldanskemu počitku, je sedla nekaj korakov od koče s harmoniko v travo. Seveda tukaj ni bilo nikogar, ki bi plesal. Ali spomini so spomini. Tudi njim se da zaigrati.
Ali pa se je napotila tja k fantom, k Mortenu Kvidalu, učitelju Joju in Antonu Noren-gu. “Samo pogledati sem hotela, kako je kaj pri vas,” je rekla. “Saj najbrž je kakor v svinjaku.” Možje so začudeno gledali, kako se je bila v nekaj dneh iz-premenila. Njena hoja je postala prožna, oči so se ji spet svetile in na veselo besedo se je zasmejala. “Ampak kako je s perilom,” je rekla in se ponudila, da vzame s seboj umazano perilo. Saj jutri bo tako prala in nekaj čudnega je bilo zanjo drgniti in izpirati perilo teh fantov in še posebno obešati ga. Da, da, saj po domačih envan-gelijih je bilo skoraj vse slabo. 7n zdaj je žal spet grešila.
Ampak kako naj bi bila drugače prestala zimo, vzdržala v koči, v preriji in pri Peru. Kaj niso bili ti veseli grehi, ki so vzplamtevali v njeni krvi, kakor zdravilo, kadar je bilo domotožje preveliko in je bil Per preveč mrk in zamišljeh?
Mala kolonija je ostala zelo osamljena, odkar je izgubila Erika Fossa. Zdaj pa so drug za drugim prihajali k Mortenu in ga izpraševali, kaj misli o tem in onem. Potrebovali so semenskega žita in živeža za poletje. Nihče ni imel denarja. Kdo naj bi šel v mesto in našel kak izhod? Jeseni bo morebiti žetev, ki bo nekaj vredna. Da bi spet mlatili z voli tako kakor lansko leto, se jim je zdelo nesmiselno. Potrebovali so mlatilni stroj, ampak odkod denar? “Kaj misliš, Morten? Ali bi potoval za nas v mesto. Za tvoje polje bomo že mi skrbeli tačas ko boš odsoten.”
Nekaj časa se’ je obotavljaj saj je bil med njimi drugi naj-mlajši in ne mož, ki bi jim bil mogel biti drugi Erik Foss. Ali prav za prav ga je le veselilo. Odgovornost je bila velika, ali zato tudi zapeljiva. Nazadnje se je vdal in se pripravil za pot.
Že je vpregel vole, ko je pri-
tekla Elza in mu izročila majhno zlato uro. “Poskusi dobiti nekaj denarja zanjo,” je rekla, “in pošlji ga Olovim staršem. Ali njemu ne smeš ničesar povedati. Vso zimo je bil tako zamišljen, ker doslej še ni mogel ničesar poslati domov. Pa saj res ni sam tega kriv, ali se ti ne zdi? Da, da, tak je proti starima. Zmeraj misli nanju, od jutra do večera.” Morten je vzel uro. Ko se je pozimi peljal ha smučeh v mesto, je bil storil sain nekaj podobnega. Oni tam v domovini bržkone le težko razumejo, da človek v Ameriki ne obogati takoj.
Ali te poti v mesto ni nikoli pozabil. Doslej je živel/le sam zase in ni skrbel za drUge. Zdaj
pa je bil zaupnik. Za seboj v. I divjini je pustil v ilovnatih ko-'čah peščico rojakov. Sanjali so le o tem, kako si bodo napravili !dom. Ali kaj, če njihovega naro-jčila ne bo mogel izvršiti? Kredit? Kdo bo dal popolnoma tujemu človeku blago na up? Sicer je imel v prsnem žepu spravljeno v pismu hranilno knjiži-| co za šest sto dolarjev. Ali to je ! bila zapuščina Erika Fossa in bili so obljubili Eriku, da bodo poslali denar njegovi materi.
! Kako bi mogel Morten le po-: misliti na to, da ga ne bi v pr-' vem trenotku nesel na pošto. Nič pa ni bilo čudnega, da Erik ni zapustil večjega bogastva, saj se je dodobra oplenil, ko je pomagal drugim. In čemu? Za-
radi ideje, zaradi prikazni - v daljni bodočnosti, zaradi hotenja napraviti nekaj velikega. Ali ga moreš posnemati, Morten?
Malega mesta ni bilo mogoče spoznati. Bilo je prenapolnjeno z ljudmi, ki so prišli semkaj z vlakom, da bi se zdaj na spomlad pripravili in potem odpotovali dalje v globoko skrivnostno prerijo. Ceste so bile razrite od konjskih kopit in koles. V krčmah in trgovinah je bilo slišati glasno govorjenje v mnogih jezikih, popivanje in trušč. Zunaj pa vpitje in. pretep in vmes klicanje žensk, ki so iskale svoje može. Bila je zmešnjava po vsem mestu. Neprenehoma so se odpravljale dolge vrste voz
- .,'i
ŠIBI
«i*
proti zahodu. Zdelo se je, kakor da bi prihajal od vzhoda ogromen val ljudi. Ali prerija je bila velika, tam bodo vsi izginili. Morten se je pričel razgo-varjati z nekim rojakom, ki ga je bil srečal, in je marsikaj izvedel. Tukaj so bili farmarji iz vzhodnih držav, prodali so tamkaj svoje stvari in prišli semkaj. Prerija jih je vabila.
Dolgo časa naseljenci niso imeli zaupanja v odprto zemljo, kjer ni bilo ne lesa ne drv. Zdaj je bilo to drugače. Saj tam ni bilo treba čistiti zemlje korenin in kamenja, treba je bilo samo zastaviti plug. Kako jih ne bi vabilo? Stal je na robu mesta in gledal, kako se je odpravljala vrsta, ki je štela okoli petdeset voz. Bili so možje, žene in otroci, črede živine in pohi-
ZIMSKI SONČNI ZAHOD — Slika kaže sonce, ko ob zimskem dnevu zahaja na področju v bližini meje Teksasa in Mehike.
POTISNJEN NA KLOP — Fantiča so potisnili na klop, kjer nekam nejevoljno gleda na večje tovariše, ki so v igri. Slika je bila posneta v Cupertinu v Ka-lijorniji.
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
S1I7 St Clair Avenue
431-0628
J
1 OPEN THIS SUNDAY ONLY	*
a?
THE FOLLOWING MERCHANTS WILL BE OPEN SUNDAY DECEMBER 23 - NOON TO S P.M,
STAN’S SHOE STORE MANDEL’S SHOE STORE STARC FLORIST NORWOOD FURNITURE AND APPLIANCE
ANZLOVAR’S DEPARTMENT STORE LOUIS MAJER SHOES LOUIS SLAPNIK & SON FLORIST JAMES SLAPNIK FLORIST NORWOOD MEN’S SHOP
6107 St. Clair Avenue 6125 St. Clair Avenue 6131 St. Clair Avenue
6202 St. Clair Avenue 6214 St. Clair Avenue 6410 St. Clair Avenue 6102 St. Clair Avenue 6620 St. Clair Avenue 6217 St. Clair Avemse
NAKUPITE VSE POTREBNO ZA
BOŽIC PRI MRAMORJU
Na razpolago posebnosti:
očisvčeni orehi.......$1.35 hral
najboljši italijanski kostanj.89c funt
PRAV TAKO
DOMAČE KISLO ZELJE
DOMAČA KISLA REPA
DOMAČE KISLE ZELJNATE GLAVE ZA SARMO
KORUZNA MOKA AJDOVA MOKA KAŠA
FARMARSKI MED
MRAMOR’S MARKET
6710 ST. CLAIR AVENUE
štvo, na čelu pa je jezdil duhovnik. Bilo je potujoče ljudstvo. (Dalje prihodnjič)
' lil
lllll
JACQUELINE KENNEDY ONASSIS še vedno vzbuja zanimanje, kjerkoli se pojavi v javnosti.
Vesele božične praznike ter srečno in zdravo novo leto-vsem sorodnikom, znancem in prijateljem želi
DRUŽINA JANEZ lOilAP
15618 Holmes Avenue

§
To Wish Yoar
Friends
CHRISTMAS
GREETINGS
CML
3614088
NOW!
greet mo 5

CLEVELAND, OHIO 44103 Tel. 431-7769 — BREZPLAČNA DOSTAVA
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.
&
I Put your personal Season’s Greetings Ad for Christmas in i! the American Home issue of Friday, Dec. 21.	§
Personal ads are only $3, so call 361-4088 any day except | Sunday, from 8 a.m. to 4 p.m. daily.	|
Ads are 2 columns by 1 inch and will include your name, i address, and Merry Christmas and Happy New Year.	|
OR MAIL your Ad requests to Frank Zupančič, Ad I Dept., American Home, 6117 St. Clair Avenue, Cleveland, P Ohio 44103.	|
asasasa «3533585	«53^3583583 Jsa5ag5^g53aa3aS5K{35a3as5 sags 5KE3SS!3agE3SS
Naznanilo društvenim tajnikom
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $15.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases- (I menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $15.00 dosti koristnega.