Št. 67. V Gorici, v sredo dne 23. avgusta 1905. Tečaj XXKV. Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ob ti. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ter s »Kažipotom« ob novem letu vred po pošti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto . . . . . . . 13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol leta........6 » 60 » » » 3-30 5etrt leta.......3 » 40 » » » 1-70 Posamične številke stanejo \0 vin.. j/. ^ ., ....»;,. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štev. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Ha naroČila brez doposlase naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice ,se računijo po petit-vrsjahjjo tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsak» vrsta. Večkrat po dogodbi. — Večjo črke po prostori -- Reklame in spisi v uredniškem delu I o kr. vrsta — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako od-govoraost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič* Uredništvo so nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nudstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. t 12. dopoludr.0 ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah, in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v L nadstr. na levo v tiskalni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se poiiljajo le UrednUtvo. Naročnina, reklamacijo in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvc. _ »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 160. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naši knjigami, v tobakarni Schwarz v Šolski ulici, Jellersitz v Nunski ulici in v Korenski ulici št. 22; — v Trstu v tobakarni Lavrenčifi na trgu della Caserma. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Slovenska mestna šola v Gorici Opetovano se bavimo s slovensko mestno 5olo v Gorici, katera stoji še vedno v oddaljenem Podturnu. Uzroki, zakaj je ta šola prazna, so znani. Slovenski stariši so rekli s prvega početka, da ne bodo pošiljali v oddaljeni Pod-turen svojih otrok, in jih tudi res niso pošiljali, le nekaj bližnjih se jih je doslej upisalo, do konca leta pa niso vstrajali, zlasti ne, odkar je postavljon »Mali Dom«; drugi so bili sprejeti v »Šolski Dom«, nekaj pa so jih požrle laške mestne šole. Šola v Podturnu stoji tako prazna, in magistrat plačuje učitelja in učiteljici, ki nimajo kaj opravila. Ali ostane vedno tako? Ne, tako ne sme ostati, marveč Slovenci v Gorici si moramo končno vendarle priboriti tako šolo, v katero bomo lahko pošiljali svoje otroke. Pot do tega cilja bo brez dvoma Se trda, zlasti Če upoštevamo, kako lahko so doslej dosegli Lahi na Šolskem polju proti nam vse, kakor so želeli. Toda to nas ne sme plašiti, marveč moramo z nova pričeti boj za slovensko mestno šolo v Gorici. Sploh je nerazumljivo, da so ga oni, ki so ga vodili, opustili kar tako ter se takorekoč udali laškemu nasilstvu in brezvestnemu početju s slovensko Šolo. Opustitev boja je bila vsekakor hiba — kakor je tudi res, da z abstinenco ne dosežemo nikdar take slovenske šole v mestu, kakoršno želimo. To pač uči zgodovina dosedanjih stremljenj po slovenski šoli, ki bi odgovarjala svojemu namenu. Radi tega je vseg* odobravanja vredno, da se je zopet oglasil nekdo s podpisom »Šolnike v »Edinosti«, ki nasvetuje, kakor smo omenili zadnjič, opustitev abstinence ter napolnitev ljudske šole v Podturnu. Čudno se glasi to na prvi hip, toda vendarle je vredno upoštevanja. Če po dosedanji poti nismo dosegli ničesar, krenimo na drugo, ker pač ne smemo ostati pri tem, da bi se ne brigali več za naš cilj, mar- več s podvojeno močjo se moramo lotiti dela pa po drugi poti! Dopisnik v »Edinosti« pravi: »Slovenci v Gorici naj opuste abstinenco, ki ni donesla nikakega vspeha, ako nimajo trdnega prepričanja in zagotovila, da abstinenčna pot gotovo in v kratkem dovede do slovenske šole v središče Gorice. — V početku šol. leta naj se vpiše vse slovenske otroke v ljudsko šolo Podturnom, a prve one, ki stanujejo blizu šole. Ker je slovenskih otrok že v sami bližini šole zadostno, da polnijo vse štiri razrede, obstoječe slov. ljudske šole, ki jo vzdržuje mesto, vsprejmejo naj se ostali v zavode »Šolskega Doma«. Za vse otroke, ki ne bodo mogli biti sprejeti v sedanjo štiri-razrednico, naj se takoj vloži prošnja za drugo šolo na drugem kraju, recimo, na severnem delu mesta, ali še boljše: v središču mesta. Na tak način bi dobila Gorica dovolj slovenskih ljudskih šol v Gorici. Kraj in poslopje začetkoma morda ne bosta povsem odgovarjala, toda vodimo, da nekaj je le bolje, nego nič, in da vsega se nikdar ne do-seza hkratu. Začetek je povsodi težaven. Slovenski roditelji v Gorici naj se posvetujejo o našem blagohotnem nasvetu ter naj po vsestranskem premišljevanju store primerno korake«. Pred vsem moramo omeniti, da trditev, da je Že v sami bližini šole zadostno otrok, da polnijo vse štiri razrede, ne odgovarja popolni istini. So otroci tam, toda za 4 razrede jih ni. Seveda pa je malenkost napolniti vse 4 razrede z otroki. Ce bi se to zgodilo, bi jih najbrže ostalo Še lepo število, in za te bi bilo treba druge šole. Takoj jo zahtevati! Tako pridemo z nova do resnega boja za slovensko šolstvo v Gorici. Seveda se moramo lotiti boja vsi, brez razlike. Le «n glas se mora čuti: Dajte nam potrebne šole v mestu! V tako svrho pa treba trdne organizacije ; stariše treba pripraviti do tega, da se udajo narodni disciplini ter vsi zapišejo svoje otroke v Šoli v Podturnu. Da se to doseže, treba pa pred vsem sklicati jih, razložiti ustno vso reč, navdušiti jih in pokazati velik pomen započete akcije. Popolnoma jih pridobiti za novo akcijo — pa je storjen že velik korak naprej v boju za slovensko šolo v mestu! Pred vsem je potreba shoda z dnevnim redom: Razgovor o slov. mestni šoli v Gorici. Kdo naj ga skliče? V prvi vrsti bi bili poklicani, sklicati ga, oni, ki so vodili boj ali stali v njem — sicer pa naj ga skliče Peter aH Pavel, do shoda mora priti, ako se hoče res kaj ukreniti, ako se hoče nadaljevati boj za našo najsvetejšo pravico: za ljudsko šolo! Torej na noge! Zavožena klerikalna politika. i. Naši prebrisani klerikalci so prišli s svojo zavoženo politiko v zagato, iz katere ni več izhoda. Popolnoma so jih potlačili Lahi v stran, tako da reveži nimajo nobene veljave več, niti za počen groš. Deželni odbor nam kaže to žalostno sliko prav drastično, moderno-secesionistično napravljeno. Od prvega početka naprej, ko so vstopili mogočni klerikalni gospodje v deželni odbor, so bili določeni od laške strani za statiste. Ulogo statistov so igrali izborno, vstajali so in obsedevali, kimali in včasih s strahom kako besedo izustili. Včasih so premišljevali, da bi bilo prav, če bi tudi njihova tupatam obveljala, in Ber-buč je že doma ob dobri kapljici preštudiral, kako bo govoril. Govoril je tudi res včasih, ali uspeha ni bilo nikoli. Prigodi se, da včasih odpre usta hlapec ter hoče kaj od gospodarja, ali se utakne v govor ali pa celo daje nasvete ; v takih slučajih se čuti gospodar vedno žaljenega, da hitro zavrne hlapca: E, kaj boš ti! Molči!! Deželni glavar, ki je galanten gospod, sicer ni rekel Berbuču: Molči! — ali glasovanja so kazala hitro po vrsti, da slovenska odbornika nimata v deželnem odboru nič govoriti, nič odločevati, da jima je usojena le uloga statistov. Tako je bilo pred zadnjim zasedanjem deželnega zbora, za tem pa je Še slabše. Popolnoma umevno. Kajti v zadnjem zasedanju se je šele prav pokazalo, kaj vse smejo delati Lahi ob pasivnosti klerikalnih Slovencev, ter kako so ti ljudje v slučajih brezpogojno, hlapčevsko primorano udani Lahom, da delajo ti baš, kar hočejo. V prežalost-nem spominu so našim Čitateljem še razni dogodki izza zadnjega deželno-zbors':ega zasedanja. Ti dogodki so dali Lahom popolno moč v roke, in odslej kar naravnost prezirajo svoje klerikalne zaveznike, ker vedo, da se jim jih ni prav nič bati ter da ne storijo nitijed-nega koraka, ki bi le kako rahlo omajal njihovo stališče! Ali glejte! Vendar so nekaj sto* rili! Berbuč in Klančič sta se odpove-vedala deželnemu odborništvu! Prišlo je tako daleč, da niti enega slovenskega praktikantka ni mogoče več spraviti v deželno službo. Ker pa so Lahi tudi na sploh ves delokrog deželnega odbora potegnili nase ter se vrši vsestransko le njihova volja, je bila uloga slovenskih deželnih odbornikov od dneva do dneva žalostnejša, vedno bolj poniževalna — slednjič se je le »naveličal« BerbuČ, Klančič je bil naveličan že zdavnej, in odpovedala sta se! Ko smo podrezali v javnosti ter pozvali klerikalce, zakaj da tako mol-čajoo tem odstopu, je slednjič vendarle prišla na dan »Gorica« s tako-le vestjo: »Deželni odbor goriški je v svoji seji dne 5. avgusta imenoval prakti-kanta na deželnem hipotečnem zavodu. Slovenska odbornika sta zahtevala, naj se imenuje za to mesto Slovenec, ker so vsi drugi uradniki na tem zavodu razun enega Italijani. A imenovan je bil Italijan. Iz tega in iz drugih imenovanj, kakor tudi iz postopanja deželnega odbora v drugih zadevah sta Grof Monte Cristo. flapisal fllexandre Dumas. (Dalje.) Njegove nozdrvi so se širile nalik nozdrvim divje živali, ki vonja kri, in za njegovimi ozko odprtimi ustnicami so se pokarali divji, drobni in ostri zobje nahk zobovju Šakala. Vendar je ležal na njegovem obličju izraz.nežne ljubeznivosti, katerega Franc pri njem nt opazil Se nikdar. Zlasti njegove črne oči so bile čudovito ljubeznive in nežne. Med tem nadaljujeta obsojenca svojo pot proti šafotu; *Hu bližje prideta, tem jasneje je lahko razločevati poteze njunih obrazov. Peppino je bil lep mladenič, star štiri do petiudvajset let; njegov obraz je bil ožgan od soinea, njegov pogled prost in divji, diavo je nosil visoko, in zdelo .se je, kakoi' da hoče izvedeti iz zraka, od kod prihaja njegov rešitelj. Andrea je bil majhen in debel; z njegovega krutega] obraza ni bilo lahko natanko sklepati na starost, vendar mu je hilo prisoditi kakih trideset let. V ječi mu je zrastla brada, "lavo je imel povešeno, noge so ga komaj nosile. Vsa njegova osebnost je bila videti mehanična in brez vsake volje. i,Zdi se mi," pravi Franc grofu, „da ste nama rekli, da usmrtijo samo jednega?8 «In s tem sem vama povedal resnico," odvrne ta hladno. ¦A tu sta vendar dva obsojenca." »Da, toda umreti ima samo jeden izmed njih; drugi ima I*ed seboj še dolgo življenje." „ Vendar se mi zdi, če ga menijo pomilostiti, da za to nimajo več mnogo časa." „Tudi se zgodi to takoj. Poglejte!" pravi grof. Res se prerine v hipu, ko pride Peppino pod mandaio, skozi vrsto karabinarjev neovirano spokornik, ki se je navidezno zakasnil. Približa se predstojniku bratovščine ter mu izroči štirikrat preganen papir. Zvedavi Peppinov pogled opazi vse io. Predstojnik bratovščine razgane list, ga prečita in zamahne z roko. »Hvaljen bodi Gospod, in Njegova Svetost bodi blagoslovljena!" pravi z glasnim in lahko razumljivim glasom. „Jeden izmed obsojencev je pomiloščen." »Pomiloščen !" zakliče ljudstvo z jednim glasom. »Pomiloščen!" Pri tem klicu se Andrea predrami in dvigne glavo. „Kdo je pomiloščen?" zakliče. Peppino se ne zgane in ne zine besedice. „ Pomiloščen in oproščen smrtne kazni je Peppino, imenovan Kocca Priori," pravi predstojnik bratovščine. In s temi besedami odda papir načelniku karabinarjev, ki ga prečita in vrne. »Peppino pomiloščen!" zakliče Andrea, ki se je vzdramil popolnoma iz svoje odrevenelosti. »Zakaj je pomiloščen on in ne jaz ? Oba bi morala umreti; obljubilo se mi je, da umrje on pred menoj, in nihče nima pravice odločiti, da umrjem samo jaz. Jaz nočem umreti, jaz nočem!" In obesi se na roke svojih duhovnikov, se zvija, kriči in si ves besen prizadeva, da bi raztrgal vezi, s katerimi je bil Jlabelj namigne svojima pomočnikoma, ki skočita k obso-ijencu in ga pograbita." »Kaj pa to pomeni?" vpraša Franc grofa, kajti ker seje govorilo vse v rimskem narečju, ni mnogo razumel. »Kaj naj to pomeni?" pravi grof. »Ali ne morete uganiti? Ta Človek, ki mora umreti, besni, ker ni treba umreti njegovemu dosedanjemu tovarišu, in bi ga raztrgal raje z zobmi in kremplji kakor pa mu pustil življenje, katero ima izgubiti sam. O ljudje, ljudje, krokodilska zalega, kakor pravi Earol Moor," vsklikne grof in dvigne svoje pesti proti množici, »kako vas spoznavam tu zopet, in kako si ostajate vedno jednaki!" Res so se Andrea in rabljeva pomagača valjali po prahu, in Andrea je pri tem kričal: »On mora umreti, jaz hočem, da umrje! Nihče nima pravice odločiti, da umrjem samo jaz!" »Glejta, glejta," nadaljuje grof in prime oba mladeniča za roko; glejta, kajti resnično, to je znamenito. To je mož, ki je bil udan v svojo usodo, ki je šel brez vsake volje k šafotu, sicer kot strahotepec, a brez vsakega ugovora, brez vsakega upiranja. Ali vesta, kaj mu je dajalo moč, kaj ga je tolažilo? Misel, da deli ž njim njegov smrtni strah drugi, da ima umreti pred njim drugi prav tako kakor on sam. Popeljite dve ovci v klavnico, dva vola pod sekiro ter razložite jednemu izmed njih, da njegovemu tovarišu, oziroma njeni tovarišici, ni treba umreti. Ovca bo meketala veselja, in vol bo mukal zadovoljnosti. Toda človek! Človek, ki ga je ustvaril Bog po svoji podobi, človek, ki mu je dal Bog za najvišjo postavo, ljubiti svojega bližnjega, človek, ki mu je dal Bog glas, da lahko izraža svoje misli, — kaj poreče ta človek, ko izve, da je oproščen njegov tovariš ? Kletev!, Čast človeku, temu gospodarju narave, temu kralju stvarstva!" Grof se opusti v smeh, toda v strašen smeh, kažoč, daje moral strašno trpeti, predno seje mogel tako smejati. sklepala slovenska odbornika, da ne moreta varovati koristi goriških Slovencev tako, kakor se jim je zdelo potrebno. Zato sta odložila svoja mandata kot odbornika z namenom in željo, da bi se drugim posrečilo doseči, kar je bilo njima zabranjeno. Namesto profesorja Berbuča je stopil v deželni odbor njegov namestnik Ant. Jakončič; namesto Klančiča bo najbrže poklican dr. Gregorčič, katerega je. Klančič name-stoval, kakor je bil poklican dr. Ver-zegnassi po smrti svojega namestnika dr. Venutija. Želeti K da bi se razmere v deželnem odboru poblažile in da bi se vrnili časi iz začetka sedanje dobe, ko so se vršila imenovanja in drugi sklepi soglasno po medsebojnem sporazumljenju in dogovoru. Imenovani odborniki, oziroma njihovi namestniki ostanejo v službi, dokler deželni zbor pri prihodnjem zasedanju drugače ne ukrene.« V tej notici je precej prefriganosti in olepšana je vsa reč. Pomenimo se o tem prihodnjič, pribijemo pa že danes, da je trditev o »medsebojnem sporazumljenju in dogovoru« — Čisto navadno slepilo, kajti dognano je, in opetovano smo to tudi jasno dokazali, da se vrši ves čas, odkar so stopili klerikalci v deželni odbor, tam edinole laška volja! __________ DOPISI. IZ Kobarida. — Zadruga za pobiranje užit-nine na Kobaridskem je izgubila že 31. decembra 1904. pravico do pobiranja užitnine. Kavcye, katero je imela za to vloženo pri c. kr. davkariji v Kobaridu, pa kljub večkratnim prošnjam še sedaj ni prijela, čeprav so bile deželne in državne remanence že v maju t. 1. plačane. Ker se udje vsled tega pritožujejo in delajo za to predsednika odgovornega, bi bilo od finančnega nadzorstva v Gorici umestno, da bi se stvar konečno uredila! Ivan Miklavič, predsednik. b NjOri. — (česa nam je treba.) Hočem spregovoriti o načrtu za nas slovenske ¦ Podgorce, katerega se bodemo morali poprijeti vsi od najbogatejšega pa do najnižjega. Vprašanje: Zakaj propadamo Slovenci v Podgori ? Odgovor: Tukaj v Podgori imamo najhujših agitatorjev italijanske narodnosti, kateri delajo najhujšo zgago v narodnostih stvareh, in te mi Še sami največ podpiramo! 1. Zakaj bi si n. pr. v tako veliki občini, kakor je Podgora, ne poskrbeli vsaj enega brivca slovenske narodnosti? Pr?* dobro bi izhajal, če bi si vzel nase tudi le dva dni v tednu, to je v soboto in ob nedeljo dopoldne. Tako pa podpiramo Laha, strustnega stran-karja! 2. V Podgori imamo slovenskega krojača blizu cerkve, kateri izgotovlja prav izvrstne obleke, kakor si jih kdo želi, torej podpirajmo naše, ne pa tistih, ki so naši nasprotniki. 3. Imamo kovača tu, tudi Slovenca, kateri ima kovačnico pri g. S. Bregantu, torej posestniki, kmetje, brez izjeme, vsi se obra-čajmo do njega! 4. Tudi čevljarje imamo slovenske 1 Podpirajmo torej nje, ne pa hujskače! 5. Mizarje imamo tudi Slovence tu v Podgori, in ako bi nam oni ne zadostoVali, imamo brate v Solkanu, kateri nam precej ustrežejo. Tako imamo tudi krčme, prodajal-nice jestvin in druge, katere vzdržujejo naši slovenski domačini, katere bi morali brez izjeme vsi Podgorci podpirati, ne pa, kakor se opazuje, da podpirajo več druge! Potem slov. posestniki, kadar oddajate stanovanja v najem, imejte zmiraj odprte oči! G. Zidarje imamo tudi Slovence v Podgori, katerih bi se lahko posluževali, če pa ne zadostuje naših slov. domačinov, jih udobimo v bližnjih vaseh v Biljah, Renčah i, t. d., kateri nam bodo prav tako in še bolj po ni delali, kakor tuji zidarji. Pa še ena mi na srci stoji, katere ne morem in ne smem zamolčati, ker je vnebo-upijoča I Naša slavna občina si ne more ndo-biti slovenskih zidarjev, ona izroča svoje delo enemu najhujših Lahonov cele Podgore (K...). Poživlja se torej naše starešinstvo, da si poskrbi slovenske zidarje, in ako ne dobi zadostno domačinov, jih lahko najame v bližnjih slov. vaseh. Še veliko napak je tu v Podgori, katere pa pozifeje opišemo. Zdaj ostanemo pri tem, in prosimo slov. gospodarje, gospodinje, fante in dekleta in vse slavno občinstvo, popustite, kar je slabega in kar je v škodo vam in vašim otrokom, da ne bodete enkrat govorili (kakor Že sedaj govorite) ,, ostro vsi ti farešti Lahi si tukaj v Podgori dobro pomagajo." Prosim, pomislite zakaj ? Ker jim sami pomagamo in jih podpiramo. Torej ta spis, ljubi Podgorci, vzemite si ga k srcu, in podučite se drug drugega in po-primite se gesla: »Svoji k svojim", potem bodete videli, da v pol leta bo imela Podgora vse drugo lice, kakor ga ima sedaj. Domač naroden Podgorec. Sz goriške Okolice. — V začetku letošnje spomladi je tožil nekdo v »Soči", da mnogo naših okoličanskih društev spi, da ne delujejo, ter navajal tudi vzroke takemu spanju. Sprožil je ob enem misel, naj bi se ustanovila »Zveza gor. okol. pevskih in bralnih društev", katera naj bi čuvala nad društvi, ter jih varovala propada. No, to poletje nam je pa pokazalo, da društva ne spijo popolnoma, ampak da tudi delujejo, ako le hočejo. Letos je bila v tem oziru prav »dobra letina", kajti skoraj vsa društva so nastopila v javnosti. Iu ravno ti mnogoštevilni nastopi so pokazali, kako potrebna je ureditev društvenih razmer. Naše veselice so postale tuintam preveč enolične, in tako zgubljajo na vrednosti. Grajati se pa mora posebno to, da včasih nastopajo pevci, ki so pri vajah pesem komaj „skozi stolkli", v drugih krajih si zbirajo spet pretežke pesmi i. t. d., tako da pravega užitka pri takih pesmih je le malo. Ravno tako je z igrami; igra se nauči na pamet (mogoče še to površno) in potem mučijo igralci na odru sami sebe ter poslušalce, ki nestrpno sedijo ali stojijo ob pripekajočem solncn pred odrom. Se razume, da to ne velja za vse. Vse take prireditve pa stanejo mnogo denarja, in ako se veselica enkrat ali dvakrat ponesreči — kar bi ne bilo čuda ob obilici javnih plesov — je društvo takoj blizu groba. To vse omenjamo s ,prav dobrohotnim namenom. Zato je pa skrajno potrebno, da se društvene razmere uredijo tako, da se jim ne bode t ti propada, ampak da bodo delovala res le v korist in blagor naroda. Ureditev je pa le mogoča, ako se društva združijo v skupno delovanje, ako se ustanovi »Zveza", katere naloga bi bila, kakor Že povedano, skrbeti za ohranitev in prospeh društev. O tem naj bi premišljala vsa društva. Obširne;- o »Zvezi" bi se dalo govoriti, ako bi vsako Iraštvo izvolilo po enega pooblaščenca, kateri bi se sešli na skupno posvetovanje ter se prepričali, ali je taka Zveza sploh mogoča ter koristna ali ne, in ako je, tedaj naj bi se takoj lotili dela, da bi se že v prihodnjem letu pokazalo, da združene moči veliko več dosežejo, kakor posa- Iz Kodailjeilce, dne 18. avgusta.'— (Mesto hvaležnosti izkazuje kat. društvo pod farško komando demonstracije.) Kakor obče znano, je udarila pred dvema letoma strela v zvonik in cerkev, in isto zdatno poškodovala. Cenila se je škoda na okroglih 12 tisoč kron. Ker pa ni bila zavarovana, je prizadjala s tem občuten udarec cerkvenemu premoženju in občini, kajti prispevati je morala iz lastnega, da se je potrebno popravilo. — V tej stiski se je zateklo cerkveno predstojništvo na namestništvo v dosego kake podpore, ali Žalibog zaman. Nato se je uložila prošnja na cesarja, kateri je iz lastnega daroval 200 kron. In tudi od mini-sterstva za uk in bogočastje je dospelo 600 kron v popravo orgel j v cerkvi, katere so se v resnici popravile. „ Naše tok. delavsko »podporno in izobraževalno društvo" je imelo 15. t. m. veselico, pri kateri je sodelovalo tudi pevsko društvo, v katerem so cerkveni pevci. — Ker so se isti pa naslednjega dne po kosilu v krčmi sprli in nekega delavca tolovajsko napadli in tako močno pobili, da se je moral iti zdravit v goriško bolnišnico, so bili isti vsled naznanila častnikov navzočega 47. pešpolka areto-vani in odpeljani v zapor v Komen. To je tako razjarilo društvo, da danes na rojstni .isn našega presv. cesarja, je bila v veliko presenečenje vseh le navadna tiha maša, ne da bi se le en očenaš za blagor in srečo presv. cesarske hiše odmolil, medtem ko je bila vsako leto slovesna sv. maša z zahvalno pesmijo in blagoslovom in streljanjem topičev. — Premisli sleherni, v kakem duhu se izobražujejo mladeniči in delavci v tem društvu, in kompotentne oblastnije naj vzamejo to na znanje in ravnanje. Iz Dornberga, — Kakor smo poročali zadnjič, bo imelo društvo »Naprej'' 3. septembra veselico z veliko narodno igro in s plesom. — Glavna točka veselice bo ponavljanje igre „ Deseti brat". — Mnogo jih je, ki mislyo, zakaj uprizori društvo to igro, ko jo je igralo že pred dvema letoma, ker ne manjka drugih iger. Takega mnenja so bili tudi nekateri društve-niki, ter si zbrali neko veliko igro, ki se še ni igrala daleč okrog. Ali ko smo slišali glas iz okolice, posebno pa iz mesta, da žele, naj ponavljamo »Desetega brata", ker se ta igra ni še uprizorila v naši dolini in tudi daleč okrog, razun v Dornbergu, in ker ima v sebi mnogo podučljivega in humorističnega, smo se naposled udali splošnji želji ljudstva.--------Že pred dvema letoma smo igrali »Desetega brata" v splošno zadovoljn03t ljudstva, kar smo izvedeli iz časopisov in tudi ustmeno. Letos upamo pa, da se bo igralo še mnogo boljše. Nastopi tudi igralec g. Molek iz Gorice, in tudi nekatere druge Osebe, ki so večkrat dobro igrale na marsikaterem odru, katerih imen pa za sedaj ne povemo. 3. septembra utegne biti torej prav lepo v Dornbergu, in že sedaj vabimo ljudstvo od ulizu in daleč, naj nas obišče isti dan, ker ne bo manjkalo zabave. Po veselici bo ples, pri katerem, bosta igrali dve godbi. Veselico uprizorimo na krasnem vrtu g. Karla Kerševanija, ki je prav primeren za prirejanje veselic. Prihodnjič več. IZ Solkana,--(Veselica v Grgarju.; V nedeljo je bilo v Grgarju jako prijetno. Veselica, katero je priredil „Solkanski Sokol" je skončala nad vse pričakovanje dobro. Zato gre hvala v prvi vrsti vsem vrlim društvom, ki so se odzvala radovoljno našemu vabilu za sodelovanje, enako tudi bratskim društvom iz Gorice in Prvačine, kateri se nista vstrašili trudapolnega pota in najhujše opoldanske vročine za vdeležbo. Pri vsprejerau so zapeli vrli grgarski pevci »V hribih se dela dan", kar je bilo v resnici pomenljivo, ker takoj se je priglasilo več uglednih mladeničev za vstop v sokolsko društvo. Imeli smo že priliko slišati petje trnovskega društva »Orel", in ravno radi tega nas je toliko bolj iznenadil njihov napredek in dovršenost v pe,ju. Vidi se pač jasno, da je za napredek potrebno le nekoliko požrtvovalnosti in mož, kakoršen je njihov pevovodja in predsednik g. Leban. Enako nas je presenetilo izborno petje grgarskih pevcev, kateri so nastopili na odru celo brez pevo-vodje. Peli so pod vodstvom domačega mladeniča in so nad pričakovanje častno izvršili svojo nalogo, ter s tem pokazali, da se tudi v Grgarju goji lepo slovensko petje. Izreden užitek nam je nudilo čepovansko društvo »Vila" s krasnim petjem dveh meš. zborov in tamburanjem, za kar jim bodi iskrena hvala. Omenimo naj, da so bili vsi ob enem pevci in tamburaši. {Dalje u prilogi.) Med tem se je borba nadaljevala, in rabljeva pomočnika sta spravila Andreo na šafot; vse ljudstvo je bpo razjarjeno nad njim, in dvajset tisoč glasov je klicalo: »V smrt ž njim, v smrt!" Franc se obrne nazaj, toda grof, ki ga je trdno držal za roko, ga potegne zopet k oknu. »Kaj vendar* delate?" mu pravi. »Usmiljenje! Pri moji duši, to bi bilo res umestno! Če bi culi klic: .Stekel pes V, bi pograbili svojo, puško, planili na cesto in ustrelili brez usmiljenja ubogo žival, ki ni zakrivila končno nič drugega kot to, j da jo je ugriznila druga, in da je napravila z drugimi to, kar se je zgodilo ž njo. Usmiljenje imate pa s tem človekom, ki ga ni nihče ugriznil, ki pa je usmrtil svojega dobrotnika in hoče zdaj, ko ima zvezane roke in ne more več moriti, na vsak način videti smrt jvojega nesrečnega tovariša. Ne, ne, poglejte, poglejte 1" Ta opomin je bil skoro nepotreben, kajti Franca je ta strašni prizor takorekoč začaral. Rabljeva pomočnika sta zvlekla zločinca pod gilotino ter ga prisilila, da je pokleknil, ne meneč se za to, da je grizel, kričal in prosil. Poleg njega je stal ra-belj, pred njim množica ljudstva. - Na dano znamenje se rabljeva pomočnika odstranita. Obsojenec se hoče dvigniti, točk predno se to zgodi, zadene težko železo njegovo levo s "„e. Začuje se slaboten krik, in obsojenec omahne nalik pobiti živali z obrazom na tla. Še en vdarec, in obsojenec obleži na hrbtu. Zdaj spusti rabelj železo, da pade, potegne nož izza pasa, prepara hudodelcu vrat, skoči nanj in prične gnesti z nogami njegovo telo. Kadarkoli prestopi, se izlije iz obsojenčevega vratu val krvi. — Franc ne more vstrajati dalje, izvije svojo roko iz gro-fove in omahne skoro nezavesten v naslonjač,. Albert je sicer stal, toda z zaprtimi očmi in drže se z rokami za zastor ob oknu, kajti sicer bi se bil zgradil. Grof je stal prosto in triumfujoče kakor hudobni angelj, XV. Rimski karneval. Ko se je Franc zopet zavedel, je videl, da pije Albert, bled kakor smrt, kozarec vode, iu da se grof opravlja v svoj bajazzo-kostiim. Mehanično pogleda na trg: vse je proč, šafot, rabelj, žrtev; samo glasiio, veselo, Živo ljudstvo je ostalo; zvon raz Monte Citorio, s katerim so zvonili samo ob papeževi smrti j in ou otvoritvi »maseherate", zapoje v polnih zvokih. »Kaj pa je?" vpraša grofa. j »Nič, čisto nič, kakor vidite," odgovori ta, »razun da se začenja karneval. Kar oblecite se!" »Res je," pravi Franc, »od te naravnost grozne scene je ostala komaj sled sanj." »Saj so tudi samo sanje, samo mora, kar smo videli." »Da, mi, toda obsojenec?" »Tudi za tega so to sanje, toda s tem razločkom, da se je v sanjah preselil na oni svet, dočim ste se vi izbudili. In kdo ve, kateri od vaju je na boljem?" »Toda," vpraša Franc dalje, »kaj se je zgodilo s Pep-pinom ?" »Peppino je pameten dečko, ki ni v se prav nič zaljubljen in ki se je, proti navadi večine Ijudij, ki se togoti, če se ne zmenimo zanje, zelo razveselil vide, da je obča pozornost obrnjena njegovemu tovarišu, in to raztresenost porabil v to, da se je skrivaj zmuznil v množico in izginil: pri tem se niti ni zahvalil častivrednim duhovnikom, ki so ga podpirali. Gotovo, človek je zelo nehvaležna, sebična stvar... Toda oblecite se; glejte, gospod Morcerf bo preje oblečen." V istini je obuval Albert mehanično svoje svilene panta-lone črez črne hlače in lakaste škornje. »No, Albert/ vpraša Franc »ali se ti ljubi, uganjati norosti ? »Dej, odgovori prosto." „Ne," odgovori ta, »pa vendar mi je ljubo, da sem enkrat nekaj takega videl, in sedaj razumem gospoda grofa: če se sploh enkrat more navaditi te igre, je morda edina, ki že razburi." »Brez ozira na to, da ne moremo značajev nikdar proučevati bolje, kot v takih trenutkih," pravi grof; »na prvi stop-njici šafota strga smrt krinko, ki jo je Človek nosil celo življenje, in pravo obličje pride na dan. Priznati moram, Andrejevo ni nudilo lepega pogleda. Nesramni lopov... Oblecita se, gospoda, oblecita se; videti moram krinke iz papirja, da pozabim mesenih." Francu bi se se zdelo smešno, kazati sramežljivost, pustiti se motiti in ne posnemati vzgleda svojih spremljevalcev. Zato tudi on obleče svoj kostum in natakne svojo masko, ki ni bila bledejša, nego njegov obraz. Po dokončani toaleti gredo doli. Vo«, napolnjen s konfeti in šopki, jih je čakal ; pridružijo se sprevodu. Težko je, predstaviti si preobrat scene, ki se je tu izvršil tako naglo. Mesto mračnega, molčečega pogleda smrti nudi Piazza del Popolo sedaj pogled na divjo, kričečo orgijo. Cela množiti mask se steka od vseh strani, drvi iz vseh vrat, stopa iz oken; okoli vseh cestnih oglov obračajo bogovi, polni pierotov, harlekinov, dominov, mariujev, transteverincev, grotesknih vitezov, kmetov. Vse to upije in razsaja, drugi nad druge; drug na drugega meče z moko napolnjena jajca, kon-fetti, svetlične šopke. Vse napada z besedami in lučaji tujce in znance, in nikdo nima pravice, vzeti to v zlo, nihče ni storil drugega, nego se smejal. Franc in Albert sta bila kakor moža, katera peljejo, da se po kaki veliki boli raztreseta, na glasno pojedino, in ki čutita, kako se mreža med preteklostjo in sedanjostjo vedno bolj IzgošČa, kakor hitro pijejo in se opajajo. Še vedno sta čutila notranji jek teg«, kar sta ravnokar doživela, toda obča pijanost se je polagoma lotevala tudi njiju; zdi 86 jima, kakor da ju ,hoče zapustiti že omahujoča zavist; čutita nekako posebno 45 miin« „wmm «>. mo. t ime bu, ttiuuam iauu. Solkanski pevci so seveda kot vedno tudi takrat častno dovršili svojo nalogo pod spretnim vodstvom g. Drag. Vuga. Ugajala je vsem udeležnikom nad vse telovadba, toliko proste vaje kot vaje na orodju, in zdi se da to ni bilo zadnja telovadba v Grgarju, ker seme je padlo na rodovitna tla, za kar nam jamčijo zgoraj omenjeni priglasi za vstop v sokolsko društvo. .. : --"v„ „, ...:.-...-.. Po dokončaneir vsporedu se je razvila kaj živahna zabava na krasno odičenem dvorišču, katero je bilo žal še premajhno za ogromno udeležbo. Ob zvokih prvaške Sokol-ske godbe so , se vrteli pari pozno y noč, in lepo je bilo videti med veliko množico tako lepo število šokolskih oprav. Tudi gostilničar g, Budin je v polni meri skrbel za točno, dobro in ceno postrežbo tako, da je bilo vsem v vsakemožifuT vslreženo; in mislimo, da ostane ta dan vsem udeležnikom še dolgo v dobrem spominu. Domače in mir? nooice. Imenovanje. — Provizorični pristav ravnateljstva pomožnih uradov pri deželni vladi v Ljubljani, naš tojak, g. Rudolf Z arli, je imenovan deilnitivnim pristavom z naslovom: ravnatelj. »Slan Prešernu!" —Knjižica „Slava Prešernu !", ki jo je spisal povodom odkritja Prešernovega spomenika g. E. Gangl.je izšla. Naroča se pri „ Društvu slovenskih književnikov in Časnikarjev" v Ljubljani. Mehko vezani izvod te knjižice stane. (50 vin., po poŠti 5 vin. več; ako se naroČi skupaj 50 knjižic, stane izvod 50 vin., ako se jih pa vzame skupaj 100, stane izvod samo 40 vin. Elegantno, v originalne platnice vezana pa stane knjiga 1 K 10 viu., po pošti 10 viu. več. Naročnina naj se pošilja naprej, da se prihrani ekspediciji nepotrebnih sitnosti. Kdor naroči najmanj 50 izvodov skupaj, se mu do-pošljejo poštnine prosto. Nadejati se je, da bodo vsi ktajni šolski sveti na Kranjskem, slovenskem štajerskem, Primorskem in Koroškem storili svojo narodno dolžnost in naročili primemo število te knjižice, da se razdeli med šolsko mladino. V tem oziru ape-lujetno na naše rodoljubno učiteljstvo, da poskrbi vse potrebno. Knjiga se je že predložila kranjskemu dež. šolskemu svetu vodobrenje, in ni dvoma, da že v najkrajšem času izide uradni odlok, s katerim se krajnim šolskim svetom priporoča ta knjiga v nakup. C. kr. mestni šolski svet ljubljanski je že sklenil, da nakupi okoli 2000 izvodov, da se razdele med šolsko mladino. Isto so storili tudi že nekateri drugi krajui šolski sveti. Ker se je natisnilo samo 5000 izvodov, nemara zaloga skoro poide; zato poživljamo vse one rodoljube, ki si hočejo knjigo nabaviti, da to čim preje store, *cer se sicer lahko prigodi, da ne dobe knjige, ki nemara ne izide v drugem natisku. Prosimo iorej vnovič vse krajne šolske svete> korporaerje, društva in posameznike, ki si nameravajo naročiti knjigo, da to nemudoma store, predno poide zaloga! Kakor smo že gori navedli, sprejema vsa naročila „Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev" v Ljubljani. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubjani je te dni razposlala vsem slavnim občinskim odborom na Slovenskem sledečo prošnjo: Slavni občinski odbor ! Dvajset let je Tnilttlo? *w*kar>-*>$o -Slovenci ust*Bevili svojo „Družbo sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani, ki ima namen, obvarovati slovensko deco pred potujčevanj m. Dvajset let, v katerih je bilo družbi marsikaj pretrpeti. — Slavni odbor! ...Naša družba ne propada, liego njen delokrog se širi od dne do dne; a žal, marsikaki nujni zahtevi ne more ugoditi, ker ji nedostaje potrebnih sredstev v to. Naši narodni nasprotniki delujejo vedno bolj in silijo danes družbo na odpor tudi tam, kjer bi si pred 20 leti nikomur niti v sanjah ne bilo zdelo verjetno. V tekočem letu je slavil nemški „Schulverein" 25 letnico svojega delovanja in ob tej priliki so mu priskočile z znatnimi podporami na pomoč ne le nemške občine, marveč tudi take, kojih zastopi so vsled volilne geometrije slučajno v rokah naših nasprotnikov. Častiti! Učimo se tudi od njih. Uk je dober vsak, najsi pride od leve ali od ! desne. Zato se pozivljemo s tet. pismom danes do Vašega slavnega zastopa z vljudno prošnjo, da blagovolite nakloniti naši družbi stalno letno podporo. Opozarjamo Vas bratov Čehov. Ni je namreč tam srenje, da bi jej na srcu ne bila osrednja češka matica, Za tekoče leto pa prosimo izdatneje izredne podpore, da poplačamo družbin dolg in tem načinom s pro-stejimi rokami in veselostneji delamo še v prihodnje za svoj ljubi rod. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani, dne 21». julya 1905. Kolesarsko druŠtfO „SoriCla priredi v nedeljo dne 27. t. m. izlet v Čedad in Št. Peter ob Nadiži. Vspored izleta: Odhod ob 5. zjutraj izpred kavarne Central. V Čedadu sprejem kobariških in tolminskih kolesarjev, ki se pripeljejo Čez Kobarid. Ob 10. dop. ogled muzeja ter rrtnih znamenitostij Čedada, opo-ludne skupen obed. Ob 2 Vi pop. skupen odhod v Št. Peter ob Nadiži, kjer se razvije raznovrstna zabava. Vsi gg. člani, ki še nimajo legitimacije, naj si jo takoj preskrbijo, da se jim bo mogoče udeležiti tega izleta. Člani iz kobariškega in tolminskega okraja so naprošeni, urediti si izlet tako, da odidejo skupno iz Kobarida ob 7. uri zjutraj. Ob tej priliki se opozarja na sklep zadnjega izrednega občnega zbora, na katerem se je določila jednotna društvena oprava. Vsi, ki jo želijo imeti, naj se obrnejo do društvenega predsednika. Porotne razprave. — Porotne razprave v Gorici prično dne 12. septembra t. 1. Vojaki prldeja. — Te dni dospe v Gorico 27. pešpolk iz Gorice ter en bataljon lovcev, nekaj gorske artilerije in dva eskadrona mizarjev. Dve bateriji topničarjev sta se vrnili' v ponedeljek. V Rlcmanjifl je dograjeno lepo šolsko poslopje, katero bo že najbrže drugi mesec izročeno svojemu namenu. Ricmanjci si postavijo svoj „Narodni dom", kjer bo sedež društvom: posojilnici in hranilnici, pevskemu društvu »Slavec", ki bo imelo tudi čltalrtfco, tef gospodarskemu društvu. — Te dni je pokopal vaši župan zopet dva otročiča kakor običajno. V sosednjem Borštu so dobili samostojno župnijo. Posledica ricmanjskega boja. Vipavsko ielemiCO podaljšajo baje do Št. Vida; z gradnjo prično baje že meseca oktobra. Mi-noli teden so jo merili. Komisija je od mini-sterstva dobila naročilo, da se mora tako graditi, da se jo bo pozneje lahko podaljšalo do Postojne. C. kr. višja učilnica za vinarstvo In sadjarstvo v KlOStemeuburgu. — S početkom šolskega leta 1905,.'190(5. so razpisani na tej učilnici 3 štipendiji c. kr. ministerstva za poljedelstvo po 500 K. Prošnje je uložiti najdalje do 30. sep-tembra na ravnateljstvo rečenega zavoda. Pro- | sitelji morajo dokazati, da so absolvirali IV. j razred gimnazije ali realke, ali vsaj meščansko šolo z najmanje »dobrim vspehom" in da so dovršili 10. leto ali da je dovrše v solarnem letu vsprejema. Nadalje morajo predložiti izjavo očeta ozir. varuha glede plačevanja troškov za vzdrževanje med Časom učenja in troškov pouka. Prositelji morajo položiti vspre-jemni izpit, ako niso predložili spričevala o drugem semestru 4. razreda gimnazija ali realke s oovprečno vsaj »zadovoljimi" cenzurami. S. <la podražiti že v 14 dneh! ? Častniki V Civilni Obleki. — Polkovni poveljniki so dobili, kakor se poroča, privoljenje, da smejo dovoliti častnikom, da morejo izven službe pohajati v javnost v civilni obleki. — V Gorici se vidi častnike v civilni obleki prav pogostoma. Zaradi razialjenja Veličanstvi m zaprli 41 letnega Ludovika Meha iz Gorice, in sicer so ga prijeli v kavarni Dogana. Napadena na poljfl. — 211etna Alojzija Mar-kič iz Bat, ki služi v Št. Andrežu pri posestniku Zavadlavu, je tekla v nedelo zvečer okoli 8 ure domov iz Sovodenj, kamor je bila šla na veselico. Kar naenkrat začuje sredi polja človeka, ki je skočil za njo, jo prijel, udaril po levem očesu, jo vrgel na tla, ji stopil na prsi ter ji strgal z vratu zlato verižico z brošo v vrednosti 30 K. Potem je iskal po žepu, ali tu se je že bal, ker ni vzel denarnice, marveč pustil dekle ter začel teči. Domov je prišla služkinja vsa preplašena. Naznanila je vso reč orožnikom, ali roparja bo težko dobiti, ker se je zgodilo to na samem in ker Markičeva ne more prav nič reči, kdo in kakšen je bil napadalec. UŠkl vandalizeiR. — Iz Divače: Te dni je prišel 5. brambovski polk v Divačo. Imel je na cesarjev rojstni dan mašo na prostem. Popoldne je šlo nekaj vojakov v bližnjo vas Ma-tavun pri škoetjanskih jamah. Rojstnemu dnevu svojega cesarja na čast so ti laški vojaki pred gostilno prepevali iredentovske pesmi. Trikrat jih je prišel neki častnik opominjat, pa ni nič pomagalo. Vračaje se domov, so ti laški vojaki pokazali svojo junaštvo na pOBeben način. Na prostoru, s katerega je pred leti gledala takratna cesaričina slap Reke in okolico škoci-janskih jam, je „ Alpenverein" dal za spomin napraviti lepo klop iz rezanega kamna in je zasadil nekaj dreves. Laški vojaki so to klop razbili in izruvali nekaj dreves. Res, lepa je kultura teh ljudi. Bilo je tu že na tisoče tujcev, bilo je tudi že vsakrSnih vojakov tukaj, a Še nikoli se ni zgodila taka surovost. Ta slava je čakala laških junakov 1 Sicer je pa to le posledica presrečnega negovanja irredeute od strani oblastev. Kamen l kolo. — V nedeljo ponoči se je peljal neki gOBpod iz Gorice s kolesom t. Vipavskega domov. Za Črničami mu je priletel velik kamen v zadnje kolo, katero se je vsled tega tako pokvarilo, daje moral kolesar peš v Gorico. Naznanil je to reč takoj žandarmeriji v Šempasu. S plesišča V zapor. — Kamnosek Jos. Čer-nic je imel prijatelja Iv. Majerja, ki je šel inkasirat neki njegov račun za 140 K. Ko ie Majer veselo plesal Podturhom, so ga prij« radi tega redarji ter odvedli v zapor. Omnlbus podrl kolesarja. — inženir Trom- betta se je peljal mimo hotela Central v tre-notku, ko je prihajal iz istega omnibus. Inženir je pohitel, ali vendar sta zadela vanj v hrbet konja, vsled česar je padel inženir na tla. Poškodovan je malce na hrbtu. V pretepu se je slabo godilo 48 letnemu Fr. Bizjaku iz Dornberga; dobil jih je toliko, da je moral iti v Gorico k usmiljenim bratom. SlfflOfflOr. — V Starancanu v Furlanrji se je obesil 55 letni posestnik Ferdinand Trevi-san. Vzrok: pijančevanje. potrebo, udeležiti se tega hrupa, tega gibanja, teh vid jemajočih prizorov. Pest konfetijev iz drugega voza, ki so zadeli Mor-cerfa, ki so ga pokrili s prahom in ga zbadali kakor s tisoč iglami v vrat in vsak del njegovega obraza, ki ga ni branila mask«, ga je popolnoma potisnila v obči boj vseh mask okoli njega. Sedaj tudi on stopi v vozu pokonci, zagrabi z abema rokama v vreče in meče z vso ročnostjo, ki jo premore, jajca in konfeti okoli sebe. Sedaj je boj popoln, spomin na to, kar sta videla pred komaj pol ure, je v duši obeh mladih Ijudij ugasnil, pestri, živahni, nori pogled na okoli se ju je popolnoma polastil. Grof Monte Cristo je ostal, kakor se bralec lahko spominja, popolnoma miren. Mislite si lepi dolgi korzo, obrobljen od enega konca do) drugega od palač, štiri do pet nadstropjij visokih, kojih balkoni in okna so vsa okrašena z najlepšim blagom in cvetlicami. Na teh hodnikih, na teh oknih tristotisoft gledalcev, Rimljanov,! Italijanov, tujcev iz vseh štirih delov sveta: vse aristokracije združene, dessarna, rojstvena, duševna. Dražestne ženske, ki se, omamljene 'po oplivu prizora, sklanjajo prek balkonov, pripo-gibajo iz oken in pošiljajo na mimoidoče vozove celo točo konfetijev, za kar dobivajo nazaj šopke cvetlic; zrak, otemnjen s konfetiji, ki padajo doli, s cvetlicami, ki jih mečejo gori; in potem p0 ulicah ta vrveča, vesela, nora množica, v najbolj nesmiselnih kostumih; ogromne zeljuate glave, ki se sprehajajo, bikove glave na Človeških telesih, psi, ki hodijo po sprednjih nogah, angelji in hudiči, svetniki, skušani od grešnikov kakor sv. Antou v puščavi, vtelesene sanje; izmikaj si ta kaos vsak po svoji fantaziji, toda kar more pisano, in imel bo bledo predstavo o karnevalu v Rimu. Pri drugem odhodu ukaže grof voz ustaviti in prosi spremljevalca, da ga izpuste in voz obdrže. Franc se ozre, voz stoji pred palačo Rospoli in pri srednjem, belo in z rdečim križem okrašenem oknu stoji modro opravljen domino, pod katerim si Franeova domišljija predstavlja krasno Grkinjo iz gledišča Argentina. »Gospoda/ pravi grof, ko skoči raz voz, „ko se utrudita sodelovati pri tem prizoru in zaželita istemu prisostovati raje kot gledalca, vesta, da imata prostore pri mojih oknih; dotlej pa razpolagajta z mojim voznikom in mojimi slugami." Pozabili smo povedati, da je tičal grofov voznik v črni medvedji koži, ravno taki kakor Odry-jeva v Baru in Bassi, in da sta oba lakaja, ki sta stala zada,), predstavljala zeleni opici. Franc se zahvali grofu za dobrohotno ponudbo. Albert se je seznanil z vozom, polnim romanskih kmetic, ki se je moral, kakor grofov, zaradi mnogokratnega zastanka vozne vrste, vstaviti in ki ga je Albert obsipal s šopki. Na nesrečo se je jel sprevod zopet pomikati, in med tem ko se je on pomikal proti piazzi del Popolo, se je peljal voz, ki je obrnil Albertovo pozornost nase, proti benečanski palači. „Ah, Franc," zakliče Albert, »ali si videl voz poln romanskih kmetic, ki se ravno kreta iz vrste?" „Ne." „Ak! prepričan sem, da so dražestne ženske." »Kakšna nesreča, Albert, da si maskiran; sedaj bi bil trenutek, da se odškoduješ za svojo dosedanjo smolo v ljubezni." „0!" odgovori Albert pol v smehu, pol resno, „menim, da mi karneval ne mine brez odškodnine." Brez ozira na Albertov up je prešel dan brez drugih posebnih dogodkov, kakor da so srečali še nekolikokrat romanske kmetice. Pri jednem teh srečavanj se je snela, bodisi po naključju, bodisi namenoma, Albertova maska. Tedaj vzame vse šopke, kar jih je še imel, in jih vrže v voz; najbrže. je bila jedna izmed krasnih žensk, katere si je predstavljal Albert pod maskami kmetic, od tolike galanterije ganjena, kajti ko zopet sreča voz s prijateljema, vrže vanj šopek vijolic. Albert ga strastno potegne k sebi; Franc, ki nima nikakega vzroka misliti, da je namenjen njemu, ravdušno gleda, kako si ga oni lasti. Albert ga vtakne v gumbnko, in voz nadaljuje svoj triumfski obhod. „No/ meni Franc, „tu imaš začetek za interesantni doživljaj !" „Smej se, kakor hočeš, toda jaz mislim, da imaš prav, in tega šopka ne dam nikdar iz roke." »Pardieul to rad verjamem," odgovori Franc s smehom, „tako ravnaš iz hvaležnosti." Ta šala je pa kmalu navzela Čisto resen značaj, kajti ko sta prijatelja zopet srečala voz s kmeticami, je ona, ki mu je vrgla šopek vijolic, zaploskala z rokami, ko ga je ugledala v Albertovi gumbnici. „Bravo ! moj dragi! bravo!" zakliče Franc, »to je pa imenitno; ali naj te zapustim? Sili morda rajše sam?" „Ne," odgovori ta, „ne, dajmo stvari časa. Nečem se udati kakor bedak prvemu nasmehu, rendevuju pod uro, kakor pravimo pri opernem plesu, če lepo kmetico veseli, pečati se s stvarjo še dalje, jo jutri zopet najdemo; potem mi da kak znak in storim, kar bo potrebno." „Resnično, dragi moj Albert," odgovori Franc, „ti si moder kakor Nestor in zvit kakor Uliks, in če se je naša Kirka zavzela, spremeniti te v kako žival, mora ravnati premeteno, ali pa biti mogočna čarovnica." Albert je imel prav; lepa neznanka je brez dvoma tudi sklenila, da intrige danes ne nadaljuje, kajti dasi sta se mladeniča še nekolikrat peljala naokoli, nista več videla omenjenega voza; najbrže je izginil v kaki stranski ulici. Nato sta se vrnila nazaj k palači Rospoli, toda tudi grof in modri domino 8ta izginila; rumeno okrašeni okni ste bili sicer zasedeni, najbrže od oseb, ki jih je bil povabil. V tem trenutku je dal zvon znamenje, da je maseherata za danes pri kraju; takoj je presledil vozni sprevod, in vozovi so se razgubili v raznih prečnih ulicah. Franca in Alberta je pe-Jjal voznik brez vprašanja na španski trg in ustavil pred hotelom. Mojster Pastrini je sprejel svoja gosta na pragu. (Dalje pride.) Izpred SOdlrije. — Pred sodnike > bil kli- | can Anton Hudorovič, 64 let star, obtožen, I da je pomagal svojemu sinu Frančišku pobegniti od vojakov. Cigani je tajil, ali pomagali mu ni nič, ker so ga obsodili na 3 mesece težke ječe s postom vsak mesec. t Beračica Marija Žagar se je bila okoristila z zmešnjavo povodom požara v Srpenici I ter je ukradla raznega perila v znesku 100 K Mariji Logarjevi. Obsodili so jo v ječo na 4 mesece. OkratitR. — Delavec Al. Legato je šel spat na Koran št. 12. v sobo, kjer spijo še drugi delavci. Ko se je zbudil, mu je manjkalo : 3 goldinarji, nogavice, hlače in pa 1 j kilo kruha. Neki dobri prijatelj mu je vse to odnesel ponoči. Spoštovana rodbina Špacapanov ? Ozeijanu je obhajala v nedeljo na Veliki Otavi stoletnico rojstva svojega deda in ustanovitelja rodu v Ozeijanu. Najstarejši živi ud rodu je Uršula Špacapan, rojena 1. 1825., poročena v Vitovlje k Marinčičevim. To so tudi posebno počastili. Pri 8lavnosti v cerkvi in na Otavi je svirala J vojaška godba iz Gorice. Rod Špacapanov se I je močno namnožil, le v Ozeijanu živi po moški strani v 20 hišah ter šteje okoli 120 živih udov s tem priimkom. Vsa slavnost seje vršila v najlepšem redu. I Suni »klttHške ilsli«. - »Katoliška misel" je spravila 4 Mirence v ječo, sedaj je J bila pa v Kostanjevici zopet vrgla v zapor 4. Kar po 4 jih prijemlje! — nSlovenec" naj rajši o tem razpravlja, mesto da pa katoliško- I surovo napada aSoČo", ker je pisala resnico. J Surovi „Slovenec" govori o pamfietu ter lopovščini „Sočeu, ker je Lampek zopet zakrivil velika surovost in napad v Kostanjevici. I Kamor se zgane ta žegnani človeček, tam zapusti le slabe posledice. Mirence ima na vesti, sedaj Kostanjevce ! Potem je že verjetno, da brca okel' sebe ter kriči in se brani, Ali res- I niča je resnica — »katoliško gibanje** rodi le J slabe sadove. Ljudstvo podivja, kjerkoli pride v dotiko z rimskimi dahtarji. -~ Sedaj hočejo olepšala vso reč v Kostanjevici, ali res- j niča ostane resnica. — Čemu pa je prišla na pomoč stotnija vojakov ? Čemu pa se je peljal neki častnik sam po orožnike v Komen? Iz tega se pač vidi, da nevarnost ni bila baš tako majhna ter da se veselica ni izvršila tako mirno, kakor laže »Slovenec". — Psuje le radi tega, ker smo zopet razkrinkali posvečene zapeljivce ljudstva, pred katerimi z nova svarimo vse, zlasti pa mladeniče. Kdor se s temi ljudmi peča, je že z eno nogo v luknji. To j nam spričnje Miren, to nam spričuje Kosta- J njevica! j »OŠtiJar" V/elnberger iz Mirna je bil obsojen te dni na 8 dnij zapora radi žaljenja časti g. mirenskega župana. Pa ga čaka še nekaj. I — Vse posledica ^katoliškega gibanja" in akršČanske organizacije". ^Oštja,Kristjsni smo ni!" — Ko seje bil unel na slavni katoliški veselici v Kostanjevici pretep, so jo popihali mirenski pevci „Orlia s čepicami domov. So se pač bali, da I se zgodi kaj takega, kakor svoj čas v Mirnu, j radi česar so morati 4 v ječo na več mesecev- Ko so dospeli ..Orli" v Opatjeselo, jih je pričakovala množica ljudij, ki je kričala nad njimi: Oštja, kristjani smo mi I Ubogi »Orli" so jo popihali osramočeni še bolj na vozu skozi vas. Ko so prišli domov, so rekli: Ako napravijo še 100 farških veselic, nikdar na nobeno ne gremo več 1 To je jedina pametna beseda, katero smo culi doslej iz ust miren-skih oštjarjev.Pravbi bilo, da bi se spametovali ter ravnali ro temi I Braiso in pevska društvo v Št- Andrežu priredi v nedeljo dne 17. septembra veliko veselico s plesom in igro. Opozarjajo se bližnja društva, da vpoštevi^ ca dan pri prireditvi svojih veselic. Natanjčndji vspored sledi. — Razvitje i društvene zastave se je preložilo na prihodnjo I spomlad. Pripravlja se velika komedija. — Slovenska deželna odbornika sta torej odstopila, in „Go-rica" je povedala, da je g. Jakončič kot namestnik že vstopil v deželni odbor, dr. Gregorčič pa da vstopi. Glede na to povemo, da ¦2- Jakončič o vsem tem nične ve. Prišli so celo že kmetje k njemu kot deželnemu odborniku, ali on jih je pač začudeno gledal ter jim povedal, da doslej še ne ve nič, da bi bil poklican v deželni odbor „Go-ricatt je torej zopet lagala. — Pripravlja pa se, kakor čujemo, nekako „sporazmnljenje"; da bi se namreč slovenska odbornika premislila ter zopet vstopila v dež. odbor. Pajer seveda bi bil srčno vesel, če se izpolni ta njegova želja 1 Tu pa poseže najbrže vmes dr. Gregorčič, ki bo uplival »pomirjevalno" tako, da ostane pri I | starem. Nič se ni treba Čuditi, če bomo culi I I kar nakrat, da je prof. Berbuč zopet deželni odbornik; o Klančiču imamo to mnenje, da j ostane mož-beseda! Gorica — »deutscher Besfe". — v Gorico je kompetiral v službo učitelja risanja na realki neki slovenski slikar, strokovnjak prve vrste. Predložil je n aj b o i j š a spričevala, tako da se mu ni niti potrebno zdelo sto- i riti še kak drug korak v dosego službe. Ali kaj je moral izvedeti mož ? Da službe, za katero I je prosil, ne more dobiti zato, ker je — Slo- | venec! Gorica je — „deutscher Besitz", se je reklo, torej mora biti zaprošena služba od-I dana Nemcu ! I j Torej celo v Gorici poznajo že Nemci j „deutscher Besitz", in vlada ga pozna ž njimi. j Vlada pa stori, kar hoče, potom šolske oblasti, in tako se zapira pot Slovencem do boljših služb! Pa ne le Slovence, ampak ta — „deutscher Besitz" zadeva istotako Lahe. Nad Lahi se tako maščuje tista neumna popustljivost nasproti Nemcem in tisto dobrikanje! Sedaj imajo tudi oni plačilo „deutseher Besitz" v Gorici! — Proti temu, da se vstvarja celo v Gorici sredi dežele, kjer J nemščina «i deželni jezik, „deutscher Besitz", moramo najodločneje protestovati, in z nami I morajo protestovati tudi Lahi, saj jim veleva j to lastna koristi Poživljamo vse poklicane j faktorje, da storijo proti tej „nemški posesti" j J najenergičnejše korake, da se zavarujemo en- j krat za vselej proti vsakemu „deutscher Besitz" v naši deželi! SirahOVitO se je blamiral kanalski kaplan Pe-I čenko z „zahvalo", naslovljeno na g. Gabr-ščeka v „Gorici" od sobote. Mi povemo kaplanu Pečenku, da g. Gabrščeka ni bilo v Gorici, ko je izšla vest o sitnostih pri krstu Mar-kičevega deteta, in ga tudi sedaj še ni. Iz tega pač razvidi kanalski podružnik svojo gro-I zovito blamažo, ker se zadira v g. Gabrščeka, J ki je odsoten, pa mu natvezuje razne reči, s I katerimi ni imel nikakega opravila. Kdo more potem takemu človeku sploh še kaj verjeti! Laški iHlvaSi V Kmfci. - V noči na nedeljo je šlo več laških fantičev, članov „Circolo Apollo", na Krnico. Po poti so se laški pobje napili vina, ko so prišli v Krnico, so pa začeli v tamkajšnji gostilni razbijati in razsajati, da jih je gospodar komaj miril, da niso i naredili kakega velikega škandala. Nič ni po- i magalo laškim divjakom iz Gorice prigovarjale, naj mirujejo, ker je v hiši neka ženska I nevarno bolna, le naprej so tulili, slednjič je j I gospodar vrgel te sinove „avite kulture" na j cesto. Ali tu so začeli bombardirati hišo s ka- j menjem. — Kaj takega na slovenskih tleh. I I Kaj tu bilo nikogar, da bi bil malo zrahljal ] kosti laškim drznežem! , Bralno in pevsko društvo v Gabrijah pri Ajdovščini priredi v nedeljo dne 17. sept. veselico j s petjem, igro in plesom. Ker Sta na SUfflU radi goljufije, sta bila aretirana Anton Frankovič, agent iz Gorice, in njegova ljubica M. Boldarini iz laškega Vidma. Ustnica. — G. dop. v N. — Nekaj prihodnjič! Yojm meil Rusi in Japonci. Mirovna pogajanja. V seji mirovne konference 18. t, m. se je ves dan razpravljalo o točki 11. japonskih pogojev, ne da bi se doseglo sporazumljenje: vsled tega se je točka za sedaj izločila ter se 1 sprejela točka 12. o ribaistvu ob ruskih nabrežjih. Nato se je konferenca odgodila do 28. t. m. Odgediiev pa se smratra za konec pogajanjem. Japonska računa vsled tega na novo posredovanje predsednika Roosevelta. Japonski finančni agent Kanego se je še istega J dne peljal k Rooseveltu v Ovsterbai baje kot mikadov zaupnik. In res je kmalu nato brzo-I javil Roosevelt ruskemu mirovnemu poobla- I j ščencu Rosenu, naj ga pride obiskat v Ovsterbai, ker mu ima sporočiti nekaj izredno zaupnega. Gotovo se je Roosevelt obrnil v Tokio in Petrograd, naj se konferenca ne razide brez uspeha. Za predajo Sahalina bo Rusijo skoraj gotovo pridobiti, toda ako bo Japonska še vkljub temu zahtevala vojno odškodnino, se j pogajanja takoj razbijejo. Povoljni izid mirovne konference je potemtakem v japonskih rokah. V zadnji seji mirovne konference Komnra I sicer ni povedal, koliko vojne odškodnine zahteva Japonska, toda napram Viteju je izjavil, da je veljala Japonce vojna po deset milijonov frankov vsak dan, a vseh vojnih doij je 600. j — Vite in Komura sta na koncu svojih po- I I oblasti!. Ako ne ne dobita do torka novih, I obsežnejših pooblastil in navodil, morala se bo | I napovedana seja odložiti, ali pa sploh ne bo I več seje, temuč se vojna nadaljuje. Mirovna pogajanja razbiti? Skoro ni več dvoma, da se mirovna po-I gajanja razbijejo. Japonska ne odneha za nobeno ceno od znanih zahtev, Rusija pa tudi ne odstopi Sahalina ter ne plača vojne odškodnine. -- Vrhu vsega tega se čuje z vso i gotovostjo, da pride v kratkem v Mandžuriji j do velike bitke. Japonska armada se je baje I čudovito pomnožila, LineviČ ima okoli 500.000 j mož. — __ Razgled po suefu. j Hov program za rešitev ogrske krize. — Fejer- j vary je predložil cesarju nov program za rešitev krize. Nasvetuje uvedbo teritorijalnega I sistema^armado terj-azširjenje madjarščine_{ l kot službeni in polkovnik jezik pri ogrskih polkih, uvedbo ogrskih emblemov, rabo inadjar-ščine pri vojaških sodnijah. Madjarščina dobi pri ogrskih polkih prvo veljavo. Za te kon-I cesije zahteva Fejervarv pomnožitev aktivne j armade in nov brambeni zakon. J Nesreča v podzemski Jami blizu Opžln. - Tržaški dijaki, realci, Graziadio Cassab, Fran Bastiancich in Ivau Giraldi so šli v petek po-j poludne na Opčine. Namenjeni so bili, da grejo pregledat podzemsko jamo, »Jazbino", j Pred odhodom so tudi vsi trije povedali svojim j starišem, kam da so namenjeni. V soboto v jutro okolu 6. ure je pastir Anton Danev z Opčin gnal živino na pašo. PrišedŠi v bližino jame, je začul neko vpitje. Šel je bližje jame in se prepričal, da nekdo iz jame kliče na pomoč. Oglasil se je, potem pa Šel naglo proti vasi, do obvesti ljudi. Mej potjo je srečal poljskega čuvaja Frana Mesarja in temu je povedal o vpitju, katero je slišal iz jnme. Mesar se je hotel najprej prepričati, če je res, kar je dečko trdil. Šel je. torej k jami in zaklical vanjo. Takoj se mu je iz jame odzval glas v j italijanskem jeziku : Pomagajte! Rešite nas! Smo lačni! Ob enem je pa Mesar opazil vrv, kije bila privezana za neko bližnje drevo in ki je visela v jamo. — Na to je šel Mesar takoj v vas in tam obvestil župana, a ta je obvestil načelnika ondotne orožniške postaje. Šli so potem vsi k jami in nesli s seboj jedi in pijače, da so jih po vrvi spustili ponesrečen-cem v jamo. Telefonirali so po gasilce. Boe-gau, člen plan. ital. društva, je po vrvni lestvi zlezel v jamo in se kmalu vrnil z enim ponesre-žencev. Bil je to Ivan Giraldi. Boegan se je zopet vrnil v jamo in prišel zopet iz nje z Bastianeichem. Cassaba pa ni bilo. Pač bil je i tudi Cassab, a bil je v drugem, za kakih 15 m globokejem oddelku jame, odkoder so ga slednjič potegnili -- im.vega. — V petek po-poludne ob 5. uri so bili prišli vsi trije k jami. Privezali so vrv k drevesu in se po njej spustili v jamo. Ob 6. uri so bili vsi trije v jami. Pregledali so isto rl vseh strani. Za tem so sklenili, da grejo iz jame. Prvi je začelplezati po vrvi iz jame Giraldi. A ta vrv je bila gladka, in ko je prepletal nekoliko metrov, so je moral spustiti nazaj, ker so mu bile moči odpovedale. Za njim je poskušal Ba- | stiancich, a tudi njemu so kmalu odpovedale ter se,™* spustil aazaj. Tedaj si je pa Cassab sezul čevlje in se spustil na vrv. Plezal je toliko, da ^> nista tovariša več videla in da se jima je zdelo — da mora biti kmalu na vrhu. Na enkrat sta pa začula grozen krik in za tem zamolklo bobnenje, kakor bi bilo nekaj padlo in se torkljalo v drugi oddelek jame in potem kakor padec nečesa težkega. Šla sta na rob, ki deli prvi oddelek jame od drugega, in tam sta poslušala, a slišala nista nič. Vsa pre-I strašena sta se stisnila v kot in molčala in trepetala. Lep hišni gospodar. •-- Verly, lastnik ve-j like, obsežne hiše v Villette v Parizu, je vrgel s svojo ženo ni :o ubogo bolno revo, ker ni i mogla plačati stanarine, skozi okno. Pri padcu J je zadobila reva težke telesne poškodbe. Zakonska Verlev sta morala bežati, ker ljudstvo ju je hotelo raztrgati. I Požar V TrStB. — Pogorela je prodajal- t niča jestvin trgovca Mahneta v ulici Crosada J 12. Škode 10.000 K. Mahne je zavarovan. I Obešenega SO Rasli v Trstu za streliščem J 29 letnega dninarja Iv. Milovca iz Starega- J j grada v Dalmaciji. — Pod želeniškim mostom na istrski cesti v Trstu pa so našli obe-| šenega 52 letnega mehanika Ivana Piva iz j Gradišča ob Soči. ' V ftelljf. — V Varšavi je na vršeljskih I I Železnicah promet ustavljen. Pričakuje se, da I I se zgodi to tudi na drugih črtah. Splošen i štrajk preti v Varšavi, Lodzuin še v neka-I terih drugih krajih. Nad vso Kurlandijo je raz- I I glašeno vojno stanje. ( Proti avstrijski himni na Ogrskem. — iz Budimpešte javljajo, da je mesto Szegedin izdalo na vse immicipije okrožnico, v kateri jih poživlja, naj protestujejo proti avstrijski himni. Okrožnica pravi, da je Ogrska avtonomna država, neodvisna, da je torej svjranje himne inozemske države povodom uradnih svečanosti žaljenje neodvisnosti ogrske države, ne glede na dejstvo, da himna spominja Madjare na absolutistično vlado. Zato se municipiji vabijo, naj se upro proti temu, da se avstrijska himna sviramed verskimi obredi, procesijami in ob prilik u drugih svečanosti. Ustava na Ruskem. Toliko pričakovana ustava na Ruskem je končno le proglašena. Ustava bo odgovarjala povsem današnjem^ narodnogospodarskemu stanju Rusije. Manifest, katerega je izdal car, se glasi: „Iraško caratvo se je konstituiralo in J vtrdilo zbog nezrušljive solidarnosti carja z narodom in naroda s carjem. Sporazumljenje in jedinstvo med carjem in narodom tvorita veliko moralično silo, ki je v teku stoletij vstvarila Rusijo, da jo brani proti vsem napadom, in tvorita do sedaj jamstvo za jedinstvo, ueodvisnost, celotnost, materijalno blagostanje in duševno razvijanje v sedanjosti in v bodočnosti. Z Našim manifestom od dne 2(5. fe-bruvarja smo pozvali vse zveste sinove domovine na tesno sporazumljenje v svrho, da se spopolni državna organizaoya, določivši trdno red notranjega življenja, iu takrat nam je bila skrb spraviti v sklad javne volilne institucije z vladnimi oblastnijami in odpraviti mej njimi vladajoča nesporazumljenja, ki so se tako nesrečno občutila v normalnem teku državnega življenja. Naši predniki, carji samodržci, so vedno razmišljali, kako bi dosegli ta cilj. Sedaj jo došel čas, da se sledi njih dobrim namenom in da se pozovo izvoljence vse ruske dežele, da se trajno in delavno udeleže izdelovanju zakonov in da se v to svrho pridoda višjim državnim institucijam posebni posvetovalni zbor, kateremu bodi naloga preliminarno izdelovanje zakonskih načrtov iu razpravljanje o istih ter pretresanje državnt?ga proračuna. Radi tega smo smatrali pripravno — obrav-nivši temeljni zakon, ki vzdržuje avtokratičuo oblast — ustanoviti nGosudarstveanajo dumo" j in odobriti red za volitve v to „dumo", raz-širivši veljavnost teh zakonov na vse carstvo z edinimi izjemami, ki se bodo smatrale potrebnimi za nekatere kraje, ki se nahajajo v posebnih odnošajih. Glede udeležit ve delegatov velike Vojvodine Finlandije na delih „Gosndarstvenaje dume", tičočih se earstva na splošno, a te vojvodrae posebno, odredimo posebne mere. Istočasno smo ukazali ministru za notranje stvari, da nemudoma predloži Našemu odobren"! volilni redna „Gosudarstvennajo dumo", tako, da se bodo mogli zbrati poslanci guber-nij in vojaške provincije ob Donu najkasneje sredi meseca januvarja leta 1906. J Pridružujemo si popolnoma skrb zaspo- polnjenje organizacije nGosudarstvennaje du- j me". Kadar nje bitstvo dokaže potrebo sprememb v zadostitev zahtevam Časa in blagostanja carstva, bomo Mi gotovo dali o pripravnem času potrebna navodila. Mi smo uverjeni, da se izvoljenci vsega zaupajočega naroda, pozvani na udeležbo zakonodajni!) del in na vlado, izkažejo pred vso Rusijo vrednimi carskega zaupanja, po katerem so bili povabljeni sodelovati na tem ve- j likem delu, ki je v popolnem skladu z ostalimi institucijami; a od nas ustanovljene carske oblastnije bodo vedno koristonosno in z vnemo sodelovale našim delom za blagor naše velike skupne matere Rusije, za utrjenje je-dinstva, varnosti in velikosti carstva, kakor tudi za mirnost in prospevanje naroda. Proseči Gospodovega blagoslova nad deli | institucije, ki smo jo Mi ustanovili, in z ne- j omajnim zaupanjem v božjo milost in nezmotljivost zgodovinskih usod, ki jih je v Božja J Previdnost določila naši dragi domovini, upamo za trdno, da Rusija s pomočjo Boga vsemogočega in z združenimi silami vseh svojih si- J nov zmagonosno izide iz težkih poskušenj, ki I jih trpi sedaj, in da se njena moč prerodi v j veličini in slavi svoje tisočletne zgodovine. I Dano v Petroyem dvora dne 6/1' &**¦ gusta 1905. 1. in 11. 1. Našega vladanja". Manifestu so pridjani členi, ki dolofajo točno delokrog dume. Členi dume imajo popolno svobodo mnenja in govora v vseh vpra* j šanjih. Volitve so tajne, Razpis. Za Vilharjev spomenik v Postojni se razpisuje kamenoseško delo. Rabilo se bode približno 14 m3 kraškega kamenja, ki se na prostem dobro vzdrži. Natančne podatke o podstavku, obliki in velikosti kamenja daje akndemiftni kipar g. Al. Repic na Vrhpolju pri Vipavi, kateri ima tudi pomožni model spomenika. Pismeno ponudbe naj se pošljejo do 8. septembra t. 1. odboru za Vilharjev spomenik v Postojni, kjer dobe" ponudniki načrt spomenika in druga potrebna pojasnila. Notranjski odbor za Vilharjev spomenik v Postojni, dne 19. avgusta 1905. Pivovarna Gorjup v Gorici __ r==i r~ Tržaška ulica in ulica Rossini.----------- V nedeljo &m 27~. avgusta 1905 bode DChlKI 3fll)m PlsCS Zadetek ob 5. uri popoludne. Dstopnina^ZO ufn, uojaki 10 uin., otroci ustopnine prosti. P le s brez vstopnine F. Podberšife, avtoriz. kamnoseški mojster, Gorica, Tržaška ulica Št 17. so slavnemu občinstvu za bližajoči so vseh vernih duš dan svojo bogato zalogo različnih nagrobnih spomenikov, bodisi priprostih ali finih i/. kraSkeg.i kamna irjboljc vrsto za 15 K in više. Sprejema in Izdeluje vsakovrstne karano- i seike in v stragarsko stroko spadajoča dela po prav zmernih venah. Dražbeni oklic. Bo dne 27. oktobra 1905 dopoldne ob 9. uri pri spodaj o/namenjeni sodniji, v izbi M. 7 dražba 1., 2. telesa vložka 11.) d. o. (JrjKir in 1. telesa vložka .-J7G d. o. (Ir>rar z realnim ltriiin»Miom služnosti stanovanjskih in • žitnih Kuw<- na korist Ane Jureti? roj. Plesnifur. Skupine, ki so prodati na dražbi: 1. skupina: 1. telo vložka lis (ii-gar Lto j»- hlev :k. v. (>71 -- njivi z. p. t!71 v brajii in z. ;,. . .«71 v Pustali gozdi z. ].. U*7 v, in i4.,v\'l, v Pustali ) kateremu je i!olofe"n:i vred;iOst"na K 37* in najmanjši pomit I f»k zna?a za to telo K 2f>2. 2. skupina: 2. telo vložka llš (Jrpar 't. j. hiši v Zagorji politič*. št. 1S2 in zemlj. l»ttn-i'ia li>4> kateremu je določena vrednost j . . D~-i.~i n-B!-n na K :!«« in najmanjši ponudek znata 202 K. J A. VU. JberiDl - IjOrlCa Šolska nlica št. 12 veli ka zaloga oljlinega olja prve vrsta rtjbeljšili tvrdk M 'stre, Dalmacije, Milfette, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja aa drobno: K —-56, - 64, —72, --80, --88, -•96, 112, 1-20, 1-36, 1-44, 160, 1'80, 2- . ------- Na debelo cene ugodne. ------- '»oSilj« poStntne prosto na dom. Posodo bo puSSa kupcu do > opoln« vpovabo olja; po vporaln se Bpct aameni s polno Pravi vinski Hs in navaden. Zaloga mila in sveč. Cene zmerne. j Andrej Fajt i | pekovski mojster f v Carici Corso Franc Eius. št. 2. filiJAlkA V isti ulici št. 20. Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za bir-mar.ee, poroke itd. Vsa naročila izvršuje ločno in natančno po želji naročnikov. Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. Za ttliko noc priporoča goriške pince, potice Itd. « kupina: edino telo vložka ;)7f> d. o. , ''^ar ,to je njiva na Križnem z. p. f>sr> in j j-jm v Vodnicah *>78 , 708 z. p. travnik >rednji Breg z. p. 85U'R in travnik T.enišče j M>- 1124 in vrt pri hM z. p. H52) kateremu , tae«-u je določena vrednost na K U*$ in j najmanjši ponudek znaša K i»i»2. Pod temi zneski najmanjših ponudkov se ne prodaje. — , »|ra/bpne pogoje ki se odobrnjejo in listine, *} w tičejo nepremičnin (zemlji§ko-knjižni iz-P^k, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike l- t. remiCninah pravice ali bremena ali jih ,,'* v tek« dražbenega postopanja, tedaj «tin Z- nabitkom P" sodniji, kadar niti ne niti UJejl? v okolišu spodaj oznarnenjene sodnije "ne imenujejo tej v sodnem kraju stanu-Jutga pooblaščenca za vročbe. C' k okrajni sodnija v Horici, odi). II!. dne 2. avgusta 1905. Odiikouana pekarija in sladčičarna. HaPol J|)paščil<, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu v (lastni hiši.) Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno-gobrojna naročila terobijublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Prodaja tudi različne moke. Ako hočete zares kupih', vedno solidno in lepo blago po primerno nizkih cenah in se ne pustiti samo radi nizkih cen slepiti, Vam morem s prepričanjem zagotoviti, da se blagovolite obrniti zaupno, v Vašo popolno zadovolinost, ob vsaki potrebi do domače tvrdke J. ZORNIK - Gorica sedaj Gosposka ulica štv. 10, ki nudi največjo zalogo vedno zadnjih novosti krasnih okraskov za obleke perila in ovratnice za gospoue, solnčnikov, dežnikov, svil, modercev, predpasnikov, pasov itd. — Zaloga vseh potrebščin za g. šivilje in krojače. — Trgovko-obrtna re^ijtrotfarja zadruga m neomejenim Jamstvom v Gorici V svojem »Trgovskem Domu." TELEFON ŠT. 80. Hranilna vlog« obrestuje po *•/•%» — vefije, stalno naložene najmanj na jedno leto, po dogovoru - Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brea iz gube obresti. — Hentni davek plačuje zadruga sama. Posojila daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih al! mesečnih obrokih, - proti vknjižbi varfičine tudi na 10-letno odplačevanje atfruiulkl vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znafia vrednost deleža 300 kron. Stanja 31. decembra 1904: OalaZI: s) podpisani.........S 1,058.400- b) vplačan!.........> 319.684'— Oaaa pasajlta...........» 1,900.302'— Vlaaa................» 1,991.340-— 5 kron in še več zaslužka na dan. Družba za domača dela in strojev za pletenje. Iščejo se osebe obojega spola za pletenje na našem stroju. Lahko in hitro delo ' skozi celo leto. Ni treba •nobenih znanosti j. Se ne zgleda na oddaljenost in delo prodajamo mi. Dražba m domača dela in slrojev za pletenje Tomaž E Whittick & Co — Praga trg sv. Petra 7. I. 434. — Trst, ul. Campa-niie 13-434. Prva kousuuiua zaloga olja Henrik Curiei Tekališče Jos. V rdi 42. GORICA Tekališče Jos. Verdi 42. Speeialifeta olj k i nega olja Srednje vrste «\ 32 kr. liter fine „ „ 36 „ „ iz Istre A 40 „ n „ Corfu ., 48 „ „ „ Bari „ 56 „ „ „ Molfette n64 „ „ „ Provence ,72 , „ „ Monte S. Angelo „80 „ „ B Luke „96 „ „ ..Oarodni kolek" koleke, poštne znamke in vse požtne vrednostmee prodaja knjigarna fl. GABRŠČCK. ii ii iž i$ ji enima Gorica # Gorica H6tel jri zlatem jetaf v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. - Izborna kuhinjai Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko »prazdroj»-pivo. EKiaH*afflK*f: f zalogi Ima tadi razne kasnenite ptoSC uraipalfijke za kuhinje, žlebe itd. Sprejemajo se naročila v posodah od o, 10, 15 litrov, katere se prepusti stranki, dokler jih iabi. I Brezplačno pošlljanjo n« dom. I Jedilno olje po 28 kr. Velik vojaški koncert \ tukajšnjega pešpolfe^^TT ~'"~~ """*** , v prid penzijskemu fondu .vojaških kapelmkov je. danes ZBORI možki in mešani. ŠEST MOŠKIH ZBOROV, ugiasbil Anton Nedved. 1. Pevčeva molitev. — 2. Ljubezen in pomlad. — 3. Lahko noč. — 4. Planinsko dekle. — 5. Popotna pesem. — 6. Pri poroki. (G. M. 1889.) K 1-10 OSEM MOŠKIH ZBOROV, ugiasbil Anton Nedvšd. 1. Zastavenička (kantata). — 2. Po-nočni pozdrav. — 3. Ne žabi me. — 4. Podoknica. — 5. Ko gledam ti v oči. — 6. Dekletu. — 7. Nagrobna pesem. — 8. Avstrija moja. (G. M. 1891.) ^ K J*10., SEDEM MOŠKIH GLASOV, ugiasbil P. Hugolin Sattner. 1. Zjasni zvezde mu temne! — 2. Kakor nekdaj (eveterospev). — 3. Pogled v nedolžno oko. — 4. Za dom med bojni grom. — 5. Zdravijea. — 6. Veseli zbor. — 7. Na planine (Partitura s štirimi glasovi. (G. M. 1894.) K 2-50 NA VRELU BOSNE. Velik možki zbor. Ugiasbil P. S. Vilhar. (G. M. 1900.) t K reo NAPEVI ZA ČVETERO IN PETERO MEŠANIH GLASOV, zložil P. Hugolin Sa ttn er. 1. Nazaj v planinski raj. — 2. Po zimi iz šole. — 3. Studenčku. — 4. Majniku v pozdrav. — 5. Detetu. — 6. Opomin k petju. (G. M. 1888.) K 0-70 NAPEVI ZA 4 IN 5 GLASOV, zložil Anton Nedved. 1. Oblakom. — 2. Na goro. — 3. Nazaj v planinski raj! (G. M. 1887.) ^ K 0-70 NAPEVI ZA 4 IN 5 MEŠANIH GLASOV, zložil Anton Foerster. 1. Ah, ni li žemljica krasna ? — 2. Domovina. — 3. Naše gore. (G. M. 1887.) x K 0-70 TRIJE MEŠANI ZBORI, ugiasbil Anton Nedved. 1. Naša zvezda. — 1. Veseli pastir. — 3. Vijolein vonj. (G. M. 1891, XXII.) K 110 TRIJE MEŠANI ZBORI, ugiasbil Stanko Pirnat. 1. Naša zvezda. — 9. Bog je moj ščit. — 3. Oblaku (6-glasen mešan zbor). (G. M. 1898, XXVIII.) K P30 DVA MOŠKA IN DVA MEŠANA ZBORA. 1. Občutki, moški zbor s samospevom za bariton, zložil Jakob Aljaž. — 2. Pomlad in jesen, možki eveterospev, zložil Stanko Pirnat. — 3. Kitica, mešan eveterospev, zložil Anton Foerster. — 4, Žalost, osmeroglasen mešan zbor, zložil Stanko Pirnat. (G. M. 1895, Partitura s 6 glasovi.) K 310 DVA MEŠANA ZBORA, ugiasbil P. Hugolin Sattner. — 1. Vrbica. — 2. Naša pesem. (Partitura in glasovi.) (G. M. 1898, XXIX.) K 130 VZPOMLADNA PESEM, velik mešan zbor, ugiasbil Stanko Pirnat. Partitura in glasovi (G. M. 1898, XXVII.) K 210 LJUBICA. Mešan zbor, zložil Anton Foerster. (Partitura in glasovi.) (G. M. 1894, XXV.) K 170 VENEC VODNIKOVIH IN NA NJEGA ZLOŽENIH PESMIJ, za možki, mešani zbor, samosr *e, - s klavirjem. Druga izdaja. Ugiasbil A ¦ r foerster. (G. ... ^' 1.) K 210 MAT. HUBAD. a) Slovenske duhovne pesmi iz 16. in 17. stoletja. (Mešani zbori.) — — b) Slovenske narodne pesmi. — 1. Rožmarin. — 2. Sem slovenska deklica. — 3. Srečno, srečno ljubca moja. — 4. bukova ženitev. — 5. Bom šel na planine. — 6. Potrkan ples. (Mešani zbori. Partitura in zbori.) (G. M. 1900, XXXI.) K 320 SLOV. NARODNE PESMI, harmonizoval in za koncert priredil Mat. Httbad. 1. Stoji, stoji tam Beligrad. — 1. Ko, b* sodov ne b' Io. — 3. Zmiraj vesel. — 4. Lovska. — 5. Je pa davi slan'ca padla. - 6. Prišla je miška. — 7. Luna sije. — 8. Bratci veseli vsi. — 9. Ljubca povej, povej! — 10. Škrjanček poje, žvrgoli. (G. M I8k) K 2.50 SLOVENSKE NARODNE PESMI, za koncert priredil Stanko Pirnat, besede uredil prof. Ant. Štritor. 1. Miličino slovo. — 3. Delaj, delaj dekle pnšeljc. - 3. Bom šel na planince. — 4. Na Gorenjskem je fletno. — 5. Po noč' budin. — 6. Kak luštno je po let'. — 7. Bog je stvaril žemljico. — 8. Kadar boš na rajžo sel. — 9. Zvedel sem nekaj novega. — 10. Kukavica. -- 11. Glej, glej, kak' mimo gre. — 12. Jaz pa poidem na Gorenjsko. — Večinoma so mešani zbori. , (Sch.) K 2-40 33 MEŠANIH IN MOŽKIH ZBOROV, uredil Matej Hubad. — To je velik zbornik dovršenih večjih ali manjših skladb, primernih za vsa možne prilike. (G. 31. 1903.) K 8-20 JADRANSKI GLASOVI. Zbirka moških zborov in čveterospevov, zložil Anton Hajdrih. 1. Slava Slovencem. — 2. Mladini. — 3. Cerkvica. — 4. Pod oknom. — 5. Lahko noč. — 6. Slovo od lastovke. — 7. Jadransko morje. — 8. Nisem Nemec, dekle lepo. — 9. V tihi noči. — 10. Pri oknu sva molče slonela. — 11. Zagorski zvonovi. — 12. Mornarjeva tožba. (G. M.) K 3-10 GORSKI ODMEVI. Zbirka možkih zborov in čveterospevov, ugiasbil Janez Laharnar. 1. Mi vstajamo. — 2. Moja domovina. — 3. Bratje, v kolo se vstopimo. — 4. Napitnica. — 5. Slovan na dan. — Lovčevo slovo. — 7. Z vencem tem ovenčam Slavo. — 8. Vinski hram. — 9. Dijaška. ~ 10. Naša zvezda. — 11. Lahko noč. SLOV. NARODNE PESMI (mala oblika) 1. Zbirka Malenšek-Gerbic, 17 pesnij (G. M.) K 0'24 , 2. « Martin Bajuk, 35 pesnij. (G. M.) K 1- 3. * Janko Žirovnik, a) I. zvezek, HO pesnij, vezano K 1-20 « « b) II. zvezek, 30 pesnij K !¦— Največja zaloga slik u modernih in anfiknih okvirjih, — umetniške »rednosti. — Slike pruih slouanskih slikarjev. — nabožne slike slouečih 'slikarjeu. — francoske, angleške in amerikanske grauure velike umetniške »rednosti » okvirjih po želji odjemnikov. ^p- &* ffrsfofl) ii) okolico -«r -«r -«er nari$al E. Eombig izdala in založila $lovanska knjigarna A. Gabršček v Gorici. Nategnjen na platnu s palicama zgoraj in spodaj (obseg 90x130 cm) s poštnino vred K. 9 — Isti zemljevid ukusno opremljen z oglasi narodnih tvrdk, tudi na platnu in s palicama, š poštnino vred K 6*--. Papir za smotčice (cigarete.) Na drobno i« na debelo so vedno na razpolago te vrste: dbadie (riz in lailu) flida flristo-cratique Club ha Fleur Dob Rioal Reaal. Zaloga higijeniSkih „RoSS!JSkih giljz" iz Odese, pa tudi drugih vrst, za izdelovanje smotčic. — Medena cevka za izdelovanje smotčic. pFcl h. — Za narodov blagor, komedija; broš. 2 K, eleg. v platno vez. 3 K. — Knjiga za lahkomiselne ljudi, broš. 2 K 50 h, eleg. v platno vez. 3 K <> h. — Kralj na Betajnovi, drama; 2 K. — Erotika, II. izdaja; broš. 2 K, eleg. vez. H K 20 h. — HiSa Marije 1'omoCnice, broš. 2 K, eleg. vez. 3 K h<) h. — Gospa Jttdit, broš. 2 K, eleg. vez. 3 K 20 h. Čehov Anton: Momenti, broš. 3 K, eleg. vez. 4 K. Jelovšek Vlad.: Simfonije, broš. 2 K. Jelovšek Ernestina: Spomini na PreSerna, broš. 2 K, eleg. v platno vez. 3 K 40 h. Dr. Ilešič Fr.: Prešeren in Slovanstvo, 70 h. Kaj hočemo? Poslanica slov. mladini, broš. 50 h. Kersnik Janko: Zbrani spisi. I. sešitek. Cvklamen, broš. 2 K 50 h. II. sešitek. Agitator, broš. 2 K 50 h. III. sešitek. Ha Žerinjah, broš. 2 K 50 h. IV. sešitek, Lutrski ljudje, Testament, broš. 2. K 50 h. V. sešitek. Rošlin in Vrjanko, 2 K 50 h. VI. sešitek. Jara gospoda, Očetov greh, broš. 2 K 50 h. VII. in VIII. sešitek. Gospod Janez, Kmetske slike, Humoreske, Povesti za ljudstvo, broš. 5 K. Kersnik Janko: Zbrani spisi. Vezana izdaja. V platno vez. po 6 K, v fini pol franc. vezbi po 7 K. I. zvezek: Cvklamen in Agitator. II. zvezek; Na Žerinjah, lutrski ljudje in Testament III. zvezek: Rošlin in Vrjanko, jara gospoda in Očetov greh. IV. zvezek: Gospod Janez, Kmetske slike, Humoreske, Povesti za Jjudstvo- Kette Dragotin: Poezije, eleg. vez. 4 K 40 h. (Razprodano; nova izdaja se pripravlja.) Kocbek Fran: Pregovori, prilike in reki, 60 h. Dr. Krek Gojmir: Anton Aškerc, Studie, broš. 1 K 60 h. Kveder Zofka: Iz naših krajev, broš. 2 K 50 h, eleg. vez. 4 K. Murnik Rado: Navihanci, broš. 2 K 50 h, eleg. vez. 3 K 50 h. Murnik Rado: Bucek v strahu, broš. 70 h. Prešernove poezije. Uredil A. Aškerc, broš. 1 K 40 h. Elzevir izdaja 3 K. Dr. Šorli Ivo: Človek in pol, broš. 2 K 50 h, eleg. — vez. 3 K 50 h. Trdina Franc: Bahovi huzarji in Iliri, broš. 3 K, eleg. vez. 4 K 50 h. — Bajke in povesti L, broš. 2 K, eleg. vez. 3 K 20 h. Vasičeva M.: Dobra kuharica, v platno vezana 6 K, 6 K, po pošti 6 K 5'» h. VseuciliSki zbornik, broš. 4 K. Zupančič Oton: Časa opojnosti, broš. 2 K, eleg. vez. 3 K. Zupančič Oton: Cez plan, broš. 2 K, eleg. v usnje vez. 3 K. Za mladino: Pisanice. Pesmi za mladino. Zložil Oton Zupančič Kartonirane 80 h. Medvedji lov. Cukova gostija. Povesti. Spisal Josip Brinar. Kartonirano 80 h. Ha rakovo nogo. Povest. Spisal Ivo Trošt. Kartonirano 80 h. Roža Jelodvorska, Povest. Spisal Krištof Schmidt, S 6 koloriranimi podobami, eleg. vez. 2 K. ¦ Kove pravljice iz tisoč in ena noč. S koloriranimi • slikami Eleg, vez. 2 K. Zoologijski atlant. Sestavil II. Le-utomann. Slovenski mladini razložil A. Pavlin. 24 tabol s 255 koloriranimi slikami in 57 strani besedila. Trdo vez. « K. Dobri otroci. Kolorirane slike s pesmicami. Zn najnežnejšo mladino. Gena 24 h. Naše domeče živali. Kolorirane slike iz domačejrs živalstva brez besedila. Broš. 40 h. Drobiž v podobah. Cena navadni izdaji 40 h. Drobiž v podobah. Leporello-izdaja (sliko so napeto na močni lepenki s platnenimi hrbti, in sicer na eni strani .Drobiž", na drugi pa »Našo domače živali*). Cena l K 50 h. Noetova barka. Živalstvo v podobah s pesmicami Kolorirana izdaja. Cena l K »jO h. Sladki orehi. Računski primeri v slikah in pesmicah. Cena kolorirani in karton, izdaji i K <>oh Muzikalije: Podoknica iz Teharskih plemičev za klavir. Ilofi- meister K., I K. Pesmi za visoki glas s spremljevanjem klavirja. Hoffmeister K., I K 50 h. . Trije jahači, melodram za klavir. Hoffmeister K, t K. I Zvezdica, polka mazurka za klavir. Volarič H., op. 9. 90 h. Slovenske narodne pesmi. Pirnat Stanko, partitura 3 K 40 h. — Posamezni glasovi po 40 h. Tri Aškerčeve balade, zložil Rfsto Savin. 2 K 40 h. Zimska idila. Balada za srednji glas. Risto Savin. 1 K. Pod oknom. Samospev za bariton, dr. Gojmir Krek. 1 K 60 h. Pozdrav Gorenjski, valček za klavir. Parma Vikt. 2 K. Bela Ijubljana, valčak za klavir. Parma Viktor. 2 K 40 h. Album slovenskih narodnih napevov za klavir. 1 zvezek, Gerbič Fran, 3 K. Album slovenskih narodnih napevov za klavir. II zvezek, Gerbič Fran, 3 K. Možiček. Enodejanska pantomima za klavir. Ipavee. 5 K. Tri pesmi za en glas s spremljevanjem klavirja. Lajovic Anton, 2 K 50 h. legijonarji. Ugiasbil V. Parma. I. Zapoj mi, ptičica, glasno. Pesem za soprar' klavirjem. 1 K 20 h. II. V petju oglasimo. Možki zbor s klavirje* i K 80 h. III. Kuplet za moški glas s klavirjem I K. , IV. Romanca. Za tenor z moškim zborom « klavirjem, l K 80 h. V. Ptička. Za sopran s klavirjem 1 K 20 h. VI. Skoz vas. Koračnica. Za petje s klavirje« l K 20 h. Rokovnjači. Ugiasbil V. Parma. I. Uvertura za klavir 2 K 50 h. II. Kuplet za moški glas s klavirjem 1 K- III. Zora vstaja. Za sopran t K. IV. Cvetočih deklic prša bela. Sopran z mešam* zborom in klavirjem 2 K. ,. Mladi vojaki. Koračnica za klavir. Ugiasbil Parma 1 K -iO h. Ista za citre l K. .r Ztfravijce. Za samospeve s klavirjem. UgfosB" V Parma 3 K. . Triglavske rože. Valček po slovanskih napcvil,.p klavir. Ugiasbil V. Parma 2 K 50 h. , Slovanske cvetke. Potpourri po slovanskih nape*** za klavir. Zložil V. Parma 3 K. Za citre: Venec slovenskih pesnij za citre. Mešiček Jos- natis, I K 40 h. ,, Slovenski citrar št 1. Mešiček Jos. Narodna * racnica, 80 h. „ „., Slovenski citrar Št 2. Koželjski Fr. S., Na v3 fantaz., 90 h. „ „rt Pouk v igranj« na cltrah. Koželjski Fr. S. I- fX 3 K, II. zvezek 3 K, III. zvezek 2 K 0°»