St. 38. V Mariboru, Četrtek 4 aprila. V. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD. [zbaja trikrat na teden, vtorok, četrtek in soboto, ter vrl.ja po pošti prejeman, za avstro ogerske dežele ali v Mariboru s pošiljanjem na tlom, za celo loto 10 gold. za pal leta S gold., za četrt lota 2 gold. 60 kr. Za tuje dežele za celo leto 12 gold., za pol leta 6 gola., za črtrt leta 3 golđ., 25 kr, a. v. — Za oznanila se plaćnje od iietMstopne petit-vrsto 6' kr. če so oznanilo enkrat tiska. 5 kr. čo se dvakrat in 4 kr. če M tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plaća šteinpelj za 30 kr. — Dopisi naj so izvole frankirati. — Hokopisi so no vračajo. — Uredništvo Je v Mariboru, v koroški ulici hišit. štev. 220. Opra vn iŠtvo. na ktero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila. :. i. aumimsrrarivne reči. je v ti< karniei: V. Skaza in dr., v koroški ulici hišn. št. 229 Tjiii»ijuii«k«» meatne TtiiMve* V glavnem mestu Slovenije zdaj že dolgi) gospodari S občinsko upravo ona iz c. kr. birokratov in priseljenib tujcev osnovana klika nem-škutarjev in Nemcev, ki predstavlja zrno stranke, ktera je vselej in povsod pripravna družiti se s protivniki Slovenstva. Oiicijclen glas tega mesta ni iThw.j9hTs slovensko Ljubljane, iu vendar smo videli več let, da je zastopstvo ljubljanskega mesta pri vseli važnih prilikah povzdignilo se in govorilo v imenu Ljubljane, da celo v imenu dežele tako, kakor ni in no more biti po želji prebivalcem. Kjer je bilo treba nemškutarjem, tam je mestno zastopstvo ljubljansko grdilo slovensko ljudstvo, kranjsko deželo, narodno stranko; potegovalo se jo za vsa politična vprašanja, ktera so na to obrucna, da slovenskemu razvitku škodujejo, rovalo in glasovalo je proti prejšnji vladi, ktere geslo je bilo pomirjenje iu izravnanje med narodi, enake -pravice za vse. Polovični tuji svet, ki iz tega sodi, kar sliši, kar so kriči, moral je misliti, da v Ljubljani ni Slovencev. In da seje dosti kričalo v nemški rog, za to so mestnega zbora nemškutarski kričači vrlo skrbeli. In vse to proti - slovensko delovanje iu rovanje od strani ljubljanskega zbora jo bilo — enoglasno, ker nobenega Slovenca ni bilo v za-stopu. Slovenci so se pri zadnjih mestnih volitvah ponavljaje glasovanja zdržavali. Pustili so protivnikom celo volišče. Ni umestno zdaj rekriminacije delati o tem kar je bilo, ker preteklosti no more nihče preobrniti. Ali potrebno je, da se damo od preteklosti podučiti, iu se vprašamo: ali je pametni), da se tudi na dalje ljubljanski Slovenci drže dozdanje taktike, ali pa morda bi bilo bolje, da stopijo na bojišče in od početka vsaj manjšino v mestni zastop spravi jo. Mi živo priporočamo, naj bi ravno na denašnji dau v političnem društvu „Sloveniji" zbrani ljubljanski Slovenci prijeli se zadnjega, t. j da bi so udeležili volitev. Listek. .■»n»fc«*ru, ■»■•«»*#*■•*u uli ■*■•«•*#■■«'■* f Uganka „Novicamu iu njili abecednemu otroku, gospodu — b —. V necem dopisa iz Kanalske, doline na Koroškem v „Novicah" 20. marca letos gospod —b— govori: „Dostikrat že so grajale „Novicc", da se slovenska imena takt) rada pačijo. Kako pa je to, da tudi nekteri pisatelji Vaši še celo premi-njajo lastno ime neumrloga slovenskega pesnika našega Prešerna v Preširua? Trav veliko rodbin po vsem Slovenskem, posebno tudi tukaj v Ukvah se nahaja z imenom „Prcš«*rii", nobena pa ,,Prc-širn". Pesnikov brat Jurij, ki je leta 18(iK kot vpokojeni (sic!) fajmošter tukaj v Kanalski dolini umrl, in s katerim je pisalec teh vrstic pogosto občeval, se je tudi vselej le podpisal: „Prešern". Kako se je pa pesnik sam imenoval, to nam kažejo „poezijo dr. Franceta Prešerna", v katerih na strani 11. sam pove, kaj njegovo ime pomeni, ko o svojih poezijah pravi: „Sine nekaj nas, ker smo Prešernove, biti prodornih; Pesem kaže dovolj, kak je naš oče krotak." Zadnje volitve deželnih poslancev so pokazale, da je narodna stranka v Ljubljani močnejša nego si je sama mislila, in da ni težko zmagati, ako je delovanje živo in odločno. Kazen tega ni nobcuega dvoma, da imajo v tretjem razredu narodnjaki veliko večino. O tem torej, ali jo mogoče vsaj manjino v mestni zastop spraviti, ni niti vprašanja. Ne pustite torej, ljuljanski slovenski volilci, da nemškutarji gospodarijo brez kontrole; da v protivimo duhu razupijajo našo staro mesto iu deželo brez tehtnega in energičnega ugovora; da pri sestavljanji porotnikov euostrausko nemškutar-sko večiuo delajo tudi brez ugovora in kontrole od naših srani! Ne odtezajte se dalje boja, ker v volilnem boji se okrepi politični duh in energija, in če tudi za zdaj volite samo manjšino odločnih, izvedenih, zgovornih slovenskih mož, — iz manjšin, ktero imajo tako zdravo zrno rasti in razvoja v sebi kakor v Ljubljani narodua stranka, postanejo kmalu večine. Najnorodovitnejši posel ua tem svetu pa je — roke križem držati in čakati, da pride zmaga brez boja. 4pJO«|M»ftUI'*l4l ll»|»I'€Mt«^fe ItllNiJC Ko smo zadnjikrat o ogromnem pomnoženji izvažanja žita iz Ruskega v našem listu govorili, smo rekli, da, čeravno jo tudi Rusija lansko leto slabo letino imela, jej jo vendar še toliko njenega pridelka ostalo, da je mogla celo zapaduo Evropo, kjer so so v začetku zadnje jeseni celo lakoto bali, ž njim napasti, iu da so /.bog tega žo h koncu leta 1871 žitno cene ua Augležkcm in Francoskem padati začele. Zdaj jo do tega prišlo, da žitnim kupcem, ki so si preveč nakupili, posebno na Francoskem, kjer so se najbolj lakote bali, velike izgube prete. 1'ariz, kakor naša sporočila trdijo, je tako uapol-iicii z moko, da jo že po prav nizkih cenah v reuske kraje iz Pariza pošiljajo ; francoski pristani so ravno tako polni žita in še ga je veliko iz Odese na potu, zato, ker pred kupljeno, se zdaj Mislim, da je Prešernova slava tolika, da ga z imenom „Prešt'rcu" no moremo viši slaviti". Kakor mačka željno poskoči, kadar kako miš ugleda, tako so k tem nepremišljenim besedam svoje trde kosti v skok povzdignile tudi vrle Novice", iu pod črto jim dodalo svojo uevednost, rekoč: ,,to, častiti gospod, morate vprašati gosp. Jož. Jurčiča iu gosp. Jož. Stritarja; morebiti jima je Prešcrn iz u nega sveta poslal pooblastilnico, da sta njegove poezije izdala pod imenom Prc-š/rua. Vred." Možu, kakoršen je urednik klepetavih ,,Novic", slabi) pristoji, poskušati gosp. Stritarja smešiti samo zato, ker je genijalen mož, kateri se jim ni j še nikoli uklaujal, in kateri, nema o slovstvu drugih zaslug, ima vsaj to, da jc prvi slovenski pesnik zdanje dobe, ter da so njegove lepoznanske novine ,,Zvon" bile take, da samo ene številke teh novin no bi spisala vsa noviška mrgolazeu, če so do razpoka uapnč. Le črcvlje sodi naj kopitar ! ali bolje rečeno: kopita, parklje sodi naj novičar! A vrnimo se k pisavi P reši r nove g a imena! Ce st) res „Noviee" grajalo, da se slovenska imena tako rada pačijo, uspeha so do zdaj imele vrlo mora vzeti. Tudi v jadranskih pristanih se je rusko žiro pocenilo. Velikokrat že je Rusija s svojim žitnim izobiljem zapadno Evropo napasla, pa tako se špekulacija o tem izobilji še ni premotila, ko zdaj. Žitni kupci na Angleškem. Francoskem in po ja-il:auskih pristanih, izvedevši o slabi letini na Ruskem, so jesen v Odesi, Nikolajevi!, Rerrtjanskc, Asova in Taganrogn vse pokupili, kar so mogli doseči, misleči, da izobilje Rusije ne bo zadostovalo velikemu nedostatku zapadne Evrope. Pa produktivna moč nove (zdanje) Rusije jih je v njenih računih prevarala. Rusija je veliko veliko več pridelala, kakor je v prejšnjih letih pridelavala. Od kod to pride? Odgovor najdemo v poslednjem listu „liiržcvih Vjedoraost", ki v dolgem članku o novi dobi južne Rusije govore. „Kjer so bile še nedavno neizmerne celine, puste stepo in strašne samote", pravi omenjeni ruski list, „se zdaj že pogosto lepo obdelana polja nahajajo, ki se z mašiuami in po najizkusnejih načinih obdelujejo. Od plemičev, kterim je za drago mašine i. t. d. denarja pomanjkovalo, so bogati moskovski trgovci ogromna zemljišča nakupili, ki jih obdelavajo po najracionalnejših metodah s parnimi plugi, ki po 20 do 25 tisoč srebrnih rubljcv veljajo. Tako n. pr. jc zemljišče Gavrilovka v bahmutskem okraji jekatarinoslavske gubernije, — zemljišče ki meri 12 tisoč desetin, (t. j. 24 tisoč naših oralov) — neobdelano ležalo. Pred dvema letoma ga kupi moskovski trgovec Borisov. Zdaj je oskrbljeno z najboljšim orodjem, parnimi mlini, mehanično delavnico, s plugom na dve lokomotivi itd. Veliko je tudi tacih podvzet-nikov zdaj na južnem Ruskem, da nimajo druzega, ko mašine, ktero o času setve in žetve izposoja-jejo. In da pomanjkanju tako izobraženih ekonomov, kakor jih tako umetno obdelovanje zahteva, v okom pride, je vlada v Nikolajevi! napravila šesterorazredno zemljedelsko učilišče. Kako je do tega prišlo, da se je tako v kratkem, rekel bi, v trenutku, toliko spremenilo? To so nasledki osvobodeuja kmetov in naprav- malo, ker sicer se ne hi še vedno tako grdo pačila baš v noviškein stolnem gradu Ljubljani, in tukaj baš v najgorkejšem noviškem gnjezdu, nainicč v čitalnici. Pojdi predragi — b —! malo po beli Ljubljani, ter oziraj se. kako so popisane deske takih slovenskih trgovcev, ki so v čitalnici kuhani in pečeni! Da o slovenskem jeziku niti govora uij, to se unieje samo ob sebi, ker je slovenskih mož groza , celo svoja čisto slovenska imena po slovenski pisati. Na veliccm trgu hitro najdeš gosp. S o u v a n a, po francoski zasuknenega, če tudi mu je ime dala poštena slovenska sova; dalje proti staremu trgu zapaziš deski) gosp. Jam-seheka. a nasproti njega te v oči zbode gospod Matija Kuschcr, da-si jc on Jamščak, ta Kuščar. In kaj te čaka v čitalnici, dragi —b—? Slišal bodeš, kaki* starina iu mladina, upazen svojega naroda, golči o gospodih, katerim je ime: (Jermck, (ierm, Kerčou, Kersnik, S1 e-iiienik, Zupan, Zupane, Zupanšic, Vodnik, Skale, Skaberne, Stare, LTraniČ, B č 1 ar, Saje, Seravc itd. Nepokvarjeno slovensko uhi), ne še privajeno tega, v gosposko-ger-manskeni duhu predelanega izrčkanja ob pravem niti razumeti ne more ljubljanskih narodnih ste- ljenja železnic. Kmetje 10 začeli iz bolj nerodovitnih in bolj obljudenih krajev v južno Kusijo vreti, kar popred niso mogli, iu tako jo zdaj mogoče ti>te plodne kraje južne .-tepe obdeluvati, kjer se do najnerejle dobe delavec po nobeni ceni ni dobil. Železnice pa pripomorejo, da se pridelki morejo k morskim bregovom spravljati. Pa železnice \ južni Rusiji niso samo zein-ljedele ; koristne. One so tndi pripomogle, da so m odprla podzemeljska bogastvu I krajne in »Ionske Kemije. Koliko premoga, železnih in drugih rud južna Rusiju v svojih nedrijih skriva, je ..slov. Nar." o različnih prilikah že v prejšnjih svojih tečajih opi-saval. Toda vse to je moralo mrtvo in brez VS6 koristi ležati, kajti tam, kjer io nule, ni bilo topljiva; premoga pa zato niso mogli dovažafri, ker bi bila vožnja več stala, nego je bilo vse vredno. Zdaj pa je vse drugače. Po železnicah se more rudnikom premog po nizki ceni dovažati. Kjer Bo bile pred samote, bo zdaj že velikanske fabrike, ki železne in sploh rude obdelavajo. In tako jc nastalo za južno Ilusijo novo življenje, izbudile ho no pred neznane njene mori. na blagor cele Rusije. Kar pa je še posebno važno pri tem, je to, da so trgovci začeli velika zemljišču pokopavati in prav za prav obrtniško obdelavati. Važno se nam to zato zdi, ker bo denar, ki se bo za zemeljske pridelke dobival, zanaprej na Ruskem ostajal in tako povekŠavaJ denarno moč ruskega naroda. Plemiči, v čijih rokah so dozdaj skoraj iz-kljnčljiv«. zemljišča bila, so imeli navado , denar, ki so za pridelke svojih graščin potegovali, v Parizu in po družili velikih mestih zapada zapravljati, in tako na zadnje na Ruskem ui bilo toliko denarja, kakor bi ga imelo biti. Ta napaka je sicer, kar je kmet osvobodili, od leta do leta jenjavala, in nadejamo se. da bo popolnem nehala. Car in carica sta leto- .e zgodaj šla v Krim, namesto na Nemško ulj a Laško, in kar so železnice do Urnega morja zagotovljene, so zaceli bogati Rusi spi ob v Krimi' ob morskih bregovih lepa poslopja napravi jati -i. . marca. [IzV. đop.] (Čehi in K ruše ve i. — Stanje javne varnosti.) Vsakega človeka. ki ima kaj srca ZB pravico, mora srd zgrabiti, ko sliši in čita o grozovitnem tlačenji Cehov. Mi stražniki slovanskih jadranskih obalov spremljamo s srčnim sočutjem stiskavanjo naših bratov ob Vltavi , ker vidimo, da zmaga Cehov mora tudi nam prinesti ono, kar nam gre po postavnih pravice in narave. Odkar je Čcrnc Krašcvce prodal, pomagavši s svojim glasom našim iinjhujim sovražnikom ustavovercein k potrebni večini, jc na Krasu življenje postalo vse drugo. Mnogo kmetov, kateri še poprej niso imeli jasnih pojmov o poslancih in državnem zboru, zdaj po posvetovanji in odpo« slanji nezaupnici' Cernelu dobro znajo , kaj je poslance in kaj državni zbor. Ccrne jih je to naučil. Narodno gibanje je postalo med Kraševci sedaj na prav ugoden način živo in splošno. Ob nedeljah se kmetje shajajo in skoro samo in edino o sedanji politiki in iznevereu Ccrnetn govore. To zaslugo ima res Cernc, da jc narodno zavest pri Kraševcili tako obudil. Ako bi bil v državnem zboru zvest ostal federalistom, tedaj bi sedaj na Krasu ne bilo tako živega narodnega gibanja. O stanji javne varnosti v Trstu sem že mnogokrat moral neugodna sporočila Vam pošiljati. Pa denes moram Žalibože zopet nekoliko donesti h kroniki dejanj surove sile. Na cvetno nedeljo zvečer sc je v veliki gostilniei „pri zelenem hribu" (al monte verde), last bratov Kozlcrjcv , zbralo precej ljudi vecjidel težakov in delavcev. Pridejo v gostilnieo neki godci italijanske narodnosti in zagodejo italijansko himno. Sedaj hočejo nekteri, naj godci z italijansko himno utihnejo, drugi pa se tej želji ustavijo in kmalu skočita dva eden nad drugega, plinovi planini sc ugasnejo ugasnil jih je krčmar Kcrnielič, da bi se nasprotniki ne videli), vname se strašen boj s stoli, noži, tudi samokresi so sc čuli. Med bojem, kateri sc že sme klanje imenovati , sc jc slišalo ilitenje žensk in otrok, to da malo, ker je bil hruš tak, da se je vsa gostilniea tresla. Ljudje so od vseh strani vkup privreli in ko pride policija , se je boj obrnil tudi proti njej in še le potem, ko so policaji in vojaki hišo popolnem oblegli, j« počasi nastal mir. Ko so zopet plinove luči užgall. bilo je grozno pogledali v gostilnieo. Vse jc bilo polno krvi. Od ljudi je eden precej mrtev obležal, drugi pa so bili vsi zrezani in /bodeni. Morali bo vse v bolnišnico spraviti, kjer mnogim smrt žuga. Trst je bil nekdaj mimo mesto, sedaj pa :a moramo v eno vrsto postaviti z napnlitanskhni kraji. Pošten človek si že skoro ne upa iti v pivarno ali krčmo, ker vedno se čuje, da jc bil kje kdo zaboden. Na cvetno nedeljo sta se dva. mlada fantalina s kakimi 17 leti, sprla in Z noži eden drugega hudo ranila. Ako tO naprej poj de, bodemo kmalu imeli v Trstu resnično podobo pestne pravice. Naši lahoni nosijo, prav tako ko v ..zedinjeni Italiji" njih rojaki, vedno bodala pri sebi. Vsak že nekoliko odrasli labon ima bodalo ali temu podoben nož vedno pripravljen , da ga zasadi b prvem prepiru nasprotniku v prsi. Pač bi bilo v Trstu obsedno stanje bolj opravičeno, ko v Kolinu ! Politični razgledi V velikonočnih praznikih jc praznovala tudi politika, tako da denes ni važnega s političnega obzorja poročati! Časniki prinašajo velikonočna razmiŠljavanja. Vsi žele miru, žalibog da ostaja ta želja samo teorija, kajti v dejanji si protivniki žele samo tak mir, ki bi nastal po teny ko bi mi Slovanjc zlomljeni in onemogli na tleh ležali. Iz Kolina, kamor jc namestnik Koller tlačeče vojaško vkvartiranjc vrgel, je potovala deputaciju k cesarju in kralju v Pošto, da bi ga prosila, naj da odpraviti Kollerjeve naredbe v Kolinu. Deputacija ni bila puščena pred cesarja. ,.Politik" prinaša vsled tega jako miren članek in naglasa, da ima vladar stati nad vlado in strankami, da je znamenje udanosti in ljubezni do kralja, ako sploh deputacije še k njemu hodijo. Samo na Češkem borba ludi v praznikih ni utihnila. Na obeh straneh so sc delale priprave za volitve z dozdanjo neumornostjo in vladen pritisk ni bdjenjal, temnil se, če mogoče še povečal. Kupovanje graščin, ktere imajo glasove v volitvah brov, da govore o svojih ljudeh, katere neumni kmet imenuje : ,.('. r me k , G r m , K 18 o n , K r s ni k, Slemeuik, Župan, Ž u punce, Župančič, Vodnik) Skale, S k a h r n e , S t a r e, Vranic ali Vranic, B e 1 a r, S a j e . Ž q r o v c c (ne : Ž «• r 6-vce, kakor bi tudi bilo treba pisali: Jaran, J a r i n , J a r e t i n a , J a r i h a , J a ril a, .1 a r a I a, a ne : J e r a n , J < r 1 n itd., ker slovenščina koreniko jer nema nego ima samo jar.) Gospod —b— zdaj utegne poprašati: kaj imajo ta imena posla s P r e š mu o in? — Počakaj malo, sladki otročiček! < odgovora ti ne ostanemo dolžni. Vidiš, kakor je : Skaberne, Kčrčon, pokvarjeno, enako neslovenski je čistim ušesom tudi izrekanje: Prcšern, malo ne tako s kislo-zakrivljenimi usti izgovorjeno, da bi mu najbolje ustrezala pisava: Prešam, kar celo tvojemu razkovemu sluhu morebiti nc ugaja, ker ne zveni ožje od tiste nemške besede, o kateri Jakob Grimm piše, daje bila uže iz početka pošteno široka, a potem so jo njegovi rojaki še bolj neusmiljeno razširili, ker so končni n premenili v In slavnega slovenskega pesnika so vsi vrstniki njegovi res imenovali Prešerna (Prešama), ter tako ga imenujejo se zdaj stareji ljudje, kateri so živega poznali. Da, iz početka se jc celo sani v ..Ilirskem Listu" in v Čebelici'* vedno podpisoval: Prcšern, kakor bi ga še Emirom rada videla pisanega tudi vidva, namreč ti, moj učeni —b—! in še učenejše „Novicc", uaš raz-moiiiter. Zal, da vama je uže sum Preširen to veselje skrhal; kajti bistroumni inož je tako sodil: „po novejšem sc prav piše* nemiri n, krivoverin, hudouriii (denes pišemo: nemirOn itd., a v neki dobi sc je i stavil namesto e) • zategadelj niti pisanje Prcšern ne more pravilno biti, ker je moje ime tako narejeno, kakor beseda ne mir in." — Začel sc jc torej v poslednjem času pod svoja slovenska dela podpisovati: Prešerin. 1'reiskujta njegove podpise iu gotovo najdeta, da je to res, ter se moreta iz tega učiti, ako nista uže zdaj preučena, da je celo Preširen čutil, kako sc naša osobna imena z večine krivo pišejo in često krivo izrekajo, česar še do zdaj nijsmo niti odpravili niti resno izkušali, da se odpravi; dalje, da jc Preširen tudi v najmanjši stvari tudi vedno s Časom napredoval, a ne zaviral napredovanja, ker sicer ne hi niti svojih zbranih pcsuij bil dal natisniti v Gajiei, nego rajši v Bohoriči, s katero je iz početka pisal on iu za tiste dobe malo ue vse ostalo slovenstvo. O, uže vidim, kako oba mune letita, kriččč: naj se torej piše P r e.š r r i n , kakor jc naposled sam bob1!! — Prosim« postojta malo, predno me po-dereta iu na pravopisni prestol posadita Prešir-novega imena obliko, kakoršne pesnik zdaj sam ne bi odobraval, ako bi še živel. Povedi mi, abe-cedarček —b—! zakaj ti pišeš: „pesnikov brat J u r i j , a ne, kakor je bilo do najnovejše dobe navadim: J ur /? Saj vendar veš, da bi ta upokojeni gospod sam sebe tako malo kedaj bil hotel podpisati: J ur/y, kakor bi mu nikoli iz peresa ne bilO moglo uiti: Preš/ren, ako bi so namreč bil slovenski podpisoval. Utegneš mi odgovoriti: samo en Jurij me še ne dene v koš; ne ustrašim se jih deset! liescdo: J ur// zategadelj tako stavim, ker zahteva zdanji pravopis. — Les je, moj vrli —b—1 Vidini, da ti in tvoje „No-vice" nijsta vsa tako samoglava, kakor sc na videz kujata: počasi, ako tudi nerada, od vseh strani j rinena, popriniota mnogo novih stvari, katero se niso zavrgle vama v glavi, in če se ne motim, užc „Noviee" same so pisale baš Preš/ren, česar zdaj vendar ne morem trditi za gotovo,*) niti hc *) A je gotovo. Na pr. Noviee I. 1870 na 3'.»0. strani naznanjajo predstavo v spomin Prcairna na dvoli vclikoposostnikov nadaljevalo seje od obeli strani. Ustavoverei so se te dal ustrašili poručila, da je zmaga že za narodno stranko gotova. Hrvatski sabor je sklican z najvišjim ročnim pismom 99, marca na dan 1;"». junija tega leta. Do tacaš morajo torej nove volitve na Hrvatskem končane biti. Na Spanjskem so sedaj volitve za državni zastop icortes) in republikanci delajo z vsemi močmi, da bi zmagali. V Granadi je vlada na nepostaven način eno republikanski« družbo razgrnila, kar je krvav boj u/.ročilo. V Se vil 1 i 3 izdati. To navajamo, ker je po pomoti našega tiskarnega zlagatelja v zadnjem listu na koncu poročila o družbi sv. Mohorja bilo izpuščeno. f (1 meno vanj e.) O. Karel Ploško, dozdaj adjunkt v Kamniku, je postal okrajni sodnik v Ornomlji. — Minister za uk in bogočastje je imenoval gospoda Jožefa Starc-ta, do sedaj učitelja na gimnaziji v Požegi, in gospoda Janeza Poljanca, do sedaj suplenta na gimnaziji v Mariboru, za prava ghnuazijulna učitelja v Novem-niestu. Oba sta Slin enca. * (Prazne službe.) Na Kranjskem je prazna služba davkurja III. reda (IX. dietni razred, 1000 gld.), cventuclno služba davkarskega kontrolorja (1000 gld. ali 900 gld. ali H 00 gld.) in eventueluo služba, davkarskega olicijala (700, 000 ali 500 gld.) Pri vseh teh službah je treba kavcije v znesku letne plače in spanje deželnih jezikov: prošnje v trcli tednih linančucmu ravna teljstvu v Ljubljani. — Pri rudniški šoli v Idrji učiteljska služba za 'J. razred in sadjerejo (815 g)., 18 gJd. 90 kr. za drva., prosto stanovanje); prošnje z dotienimi spričnli v štirih tednih e. k. rud niškemu ravnateljstvu v Idriji. — V Slovenjem Gradcu na štajerskem služba nadučitclja (600gld, plače, 100 gld. opravilne doklade, stanovanje); prošnje do konca aprila k rajnemu šolskemu svetu v Slovenjem Gradca. - V Vremu na Kranjskem služba učitelja: prošnje do 1<>. aprila okrajnemu šolskemu svetu v Postojni. * (Slovanska edinost.) Dunajski in magjarski listi so raztrobili po svetu novost, da gredo iz Hrvatskega veljaki gospodje dr. M a k a-neo, dr. Kopač (rojen Slovence) in dr. Bar518 kot deputacija v Turin Košutovc alijance prosit. V zadnjem „Obzoru" imenovani gospodje izrekajo, da je to luž, rekši, da hrvatski narod ni še tako globoko pal od nekdanjega sovražnika milosti prositi. »Kar se pa naših čeških bratov tiče — pravi ona trojica — to podpisani, kakor tudi vsi drugi DrVatl in Slovenci želje, da bode med Cehi in J 0 g o slov a ni zveza čem ožja iu močnejša v ljubezni in pripomoči". * (V slavo Proširim) in Vodniku bode v Gorici dijaška beseda, kakor ..Soča" poroča, v saboto. 6. aprila, v dvorani goriške čitalnice. :,: (Društvo poštnih uradnikov,) katero so pred kratkim po izgledu svojih vrstnikov v drugih deželah ustanovili poštni uradniki na Kranjskem in Primorskem za varovanje, svojih interesov, ima svoj sedež v Ljubljani. Občni zbori društva bodo držani ali v Ljubljani ali v Kopru. Predsednik: društva je poštar g. Martin Dragan v lici i peči. Gospodarske stvari. — S tem odpiramo nov oddelttk v tvojem listu. /'ri>i>isit/l bođemo v lijem kratke tdznamke o vseh stvareh, ki sr tičejo materijalnega stanja nalfegoi naroda. Vsidco soboto bodo čistiti naročniki dobili cene najnavad nisih obrodkor nase. zemlje na trgih, s katerimi je nas navad, v zvezi. Da pa nalog, kateri smo si s tem novim oddelkom v lista postavili, izpolniti moremo, SO obračamo ta do vseh rod l»4 Po gosp. drd. Šukljc-jn nam je došlo 8-1 gld., nabranih pri slovesnem ko-mersu dunajskih študentov v čast Preširnu..........84 — Skupaj . 650 94 Kovane uradno preiskavam1 rf#»w##trt/*>*" f.ifff četirioglate oblike: Nositeljna mož: 1 2 3 fi 10 to cent. Cena, gld.: 18 *J1 lJf> 35 45 55. Nositeljna moč: 20 25 30 40 50 cent. Cena, gld.7" 70 so uu hm) 110. Nositeljna moč: Cona, gld.: 10 20 d 50 7.50 60 r. .'50 l s" fnt. Nositoljna moč : 40 Cena, gld.: 20 2: utegi (gevihti: Nositeljna mož: 15 20 25 30 Cena, gld 70 15 80 fnt 36 27.50 30. i železnim obročjeni in JO 50 j(x> 2;jo aoo 350. cent. 150 170 . V«Wf #««' Vftfff t Nositeljna moč: 50 60 70 30 100 cent Cena, gld.: 350 400^toTT~500 5ČX>. Nositeljna moč: 120 150 200 300 cent. Cena, gld.: 600 650 750 9O0. I- linami i> & 4 <»ill|».. tabrikanti vag in utegov t»ni}e %**e Marte druge vage In uteai. Naročilom proti pošiljanju denarja ali na poštno poduzetje ustreže preeej: (11—83) Dunaj, mesto, Singerstrasse Nr. 10. Dunajska borsa 8. aprila. Enotni drž. dolg v bankovcih . 64 gld. 70 kr. IHdO drž, posojilo .... . 102 „ 25 „ Akcije narodno banko . . • 8 „ 38 . • 8 „ 81 „ 108 „ — „ C. k. cekini..... • o „ 26 „ 03 > O 03 *&M 9 M< 9 S m o -o (5 >« JB 9 cd I— cd 2 g H B si £ ~ p! c a rt *■ 7 i « > L. C "C O 4> c g a • rt .t: "3 N ^ bT ■ nj s* ? o rt ca i_ o. &J3 O se a> t— v a> ^ 5= S $5 « rt «8 S e a i I h 8 D B" »j š * I J P B E O o, 9- 5000 trsnih sadežev 2letnih, dobro vkorcniujenih Šipon aH mosler in erjaviua (rother Portogiesler) oddam iz lastne trsnice lOOO po 14 ffltl. (60—3) v Poljčane (SUdbahnstation Poltschali postavljene. i^riodmiiiii ioto naznanilo reči po krajcarji dokazuje, da se vsaki konkurenciji ustavlja; čeravno so reči po nezaslišano nizki ceni naznanjene, vendar po vrednosti bolj zadovoljujejo, kakor se pričakuje. IlOgOVlc II 1 ki'. 5 jeklenih peres. 1 kr. I dobra pereanikft. 1 kr. I zvezek M pisanje. 1, 2, 3, ft kr. različni purfiimi- rani umetni ognji za izbo. 2 kr. ena žlica za kavo 1/. metala, poHreorenu. 2 kr. 1 kun t'mi'n'a mjila za tuileta 3 kr. I praktičen ključeilrEec. 3 kr. 1 krtača za mazanje. 3 kr. a knjižili Sneg* papirja za lluvanaeigur«1 3 kr. en patentiran gu mimik za čevlje in rokavice. 3 kr. I ko» gttmUa za brisanje 3 kr. ena inaiina za vilejanje. 3 kr. ena večna pratika. 3 kr. ena lina knuiea za notice. 3 kr. 1 kos tinega pečatnega voska z vonjavo. :i kr. I skuilelica iz jilelia. 3 kr. 1 tino kresalo napolnjeno z 2vcplcukami. 8 kr. t steklenica dunajsko na-predovalno tinte. 4 kr. 1 eli'ganlen okvir za loto-graiije. 4 kr. t predalnik M barve z 1 barvami s čopičem. 4 kr. en prač. nrišMgalnlce. 4 kr. en posrebren naprstek. ft kr. eno žopno zrcalo. r> kr, ena ustna harmonika, ft kr. ene kleiče za sladkor. 5 kr. 1 par podvezkov. ft kr. ena žlica iz metala, srebrena, ft kr. eno žepno kresalo, kr. en manilvee. 5 kr. ičlpalcc za smoilke. ' 10, 20, 30, 40 kr. različne reči pripravne za darila gospom, gotpoilotn,dečkom in deklicam. G kr. ta kodralecv iz dulirega usnja. K kr. otroška nra 2 vcrUieo. 10 kr. 1 par evlrnatih rokovle za otroke. 10 kr. ena tinti svilna petlja za gospode. 10 kr. ena lina kuižiea za notice s pratlko. 10 kr. 1 škatla z II lepimi I ar vami. 10 kr. en suiodkeilržec 1/. prave morske pene. 10 kr. lina garnitura, broša In u liani. 10 kr. ena steklenica pretiim parfumi ranega olj« z" laso. 10 kr. enu vcriZicn za škarje. 10 kr. e« glavnik iz bivolovega rogu. 10 kr. dobra ključavnica za škrinje. 10 kr. en merilnik, dunajska in francoska mera. 10 kr. 1 čeden pahljavec. 10 kr. 1 par skudelio M kavo iz porcelana. 10 kr. en porcelanast kro/.nlk 1T> kr. 1 par velikih gospode. 15 kr. 1 par velikih močnih i. govie za gospo. 15 kr. 1 par evlrnatih rokovie j za gospe, to kr. jermen za pletl iz usnja. Ift kr. jedna priprava nol l vilice. I 15 kr. ena steklenica tinega | parfuma. 15 kr. steklenica prave kolonjsko j vode. 15 kr. ilne škarje 20 kr. 1 par evlrnatih rokovie. j za gospode. 20 kr steklenica tekočega lima, i ki se lahko mrzel rabi. 20 kr. velika lian.umika ua meh. 20 kr. jcrluis /.a kruli iz drota. 20 kr. krtača za glavo, dolire sorte. 211 kr. mašina za lovenje bolh. 20 kr. žepen terinomcler, dobro reguliran. 20 kr. praktičen raztegavec /.a rokovieo. 20 kr. tina žepna krtača z glavnikom in zrcalim. 20 ki. i par vaz za cvetlice iz porcelana. 20 kr. dober anglešk daleko-irlod, ki kaže četrt mile daleč. 20 kr. dobra angleška britev. dolgih za ponii/..r. 10kr.enapraktictiasmoilkarniea.l20 kr. t par močnih, 10 kr. ton liuih iivank, sortiranih. ženskih nogovie, itn kr. ena dobra denarnica. 20 kr. blazinica za Šivanje, ki po- 10 kr. 1 par otroških nogovie. se da priviti k mizi, 10 kr. pipa za tobak z cevjo. 20 kr. 1 pur prekoramnic. 10 kr. pipa za suiodku iz .....i>l;c'2o kr. cela jedna priprava, nož, | pene 5 kr. ena čedna verižica za uro.ilO kr. en t rosi v ec za sladkor. 5 kr. ena munšcta za sveti!mk|lO kr. eno obcnljivo kresalo iz stekla. 10 kr. pas iz lakiranega usnju, kr. ena srebrna krogla, nuj-j 10 kr. en lin medaljon Iz pu/lu- eenega bronca. 10 kr. en čeden žcplč. za uro 1/. žametu. 10 kr. ena krtača za blato lo kr. lina garnitura gumi) za inanšete, predsrujčiilke in ovratnike. 1(J kr. en praktičen oilmnidvei tO kr, en centimeter. 10 kr. ena taliakira boljše znažilo za metal kr. različni: igrače, kr. različne drilžbine igre. 5 kr. čudna knjiga i podobami s textum. kr. 1 lina broša. ft kr. en čeden prstan. 5 kr. en praktičen knzale kr. lepe plchasto trotnpete. 5 kr. ena piščalka za lov ali za signale. 5 kr. ena smodkarniea, nova iu praktična ft kr. en karton s ' kosi tiucga pečatnega voska. 5 kr. 12 svinčnikov. 5 kr. en zamašek. ft kr. narlepše fotografije vilice iu žlica. 20 kr. 100 liuih zavitkov pisma. ii> kr. solneua ura, dobru regulirana, kr. album za fotografije. 25 kr. uaiiosnik, optično steklo. BO kr. jcrluis za ua trg. 30 kr. patentiran lirus zu vsako rezalo. 30 kr, najnovejša angleška cu-/ala za otroke; pri rabi teh cu/.nl dojivke ni treba. 35 kr. globus, kteri v obrazih i kaže narode na zemlji. 10 kr. ene dobre jeklene škarje. ;I5 kr. otroško gledišče s podo-tO kr. niz pravili koralil. baini. 10 kr. steklenica najboljie vode :(5 kr. velika, močna šolska za snaženje madežuv. i torba z jermeni. 10 kr. lepa oblečena |iu2a. 40 kr. luO finih papirjev za 10 kr. krtača za zobe. pisma. 10 kr. lin. glavnik za čegarje. 50 kr. en solnenik. 10 kr. 1 par modernih uhanov. 1 II. 20 kr. dober velik dežnik. 10 kr. en lunček ponude za 1 ll. 30 kr. ura za i/.bo, dobro krepeanje lasov. 10 kr. pletenica za štrikanje. tO kr. loo dobrih zobotrebcev. 10 kr. izprašivoe za obleko. 10 kr. zvijavee /a lase. 10 kr. moderna urna verižica. 10 kr. album z 12 obra/.i Ounuju. 10 kr. nožlu ?, 2 klinjama. 10 iu 20 kr. lepe palice za na sprehode. poroštvom regulirana , dve leti. ti. «0 kr. Oela garnituru M pisarske mize i/, vlitega broncu, obstoječa Iz: 1 pisala, t potc/'e-valca pisem, B visokih svetilnikov, 1 ročnega svetilniku, 1 termometru, l kresala, 1 luni-niču za uro, 1 peresnika, 1 pepelnika. (41-9) Zastonj in franko dobi vnakdo cn ilustriran katalog, v ktorem je tiBiie-vrstno blago zapisano. jV. Friedmann, Wien, Praterstra98e Nr. 26. Avstrijsko centralno stavbno Myo ustanovljeno na vzajemnost s temeljnim kapitalom v znesku 5 mlljoiiov goldinarjev, od katerih se bodeta izprva 2 milj ona emitirala, dajo vsakemu priliko, si z malimi mesečnimi plačili od 10 goldinarjev na višjo tn z enokratno pristopnino v znesku 20 goldinarjev lastno hišo, posestvo, graščino itd. pridobiti. Vsako plačilo dajo do prvo bilance 5 percentov obresti in jo deležno vsega čistega dobička društva. Pisma o pristopu s priloženimi zneski sprejema glavno zastopstvo avstrijskega centralnega stavbnega društva: Rothschild & Co., Dunaj, Opernring 21, kjer so prospekti, pravila itd. brezplačno razdavajo in razpošiljajo. dunajske komisijonske banke Kohlmarkt 4, (50—5) emitira IMitejKovalitc liste na pozneje zaznamovano vrsto sieeck in so sinojo te sestave žo za tO k najbolj koristnim šteti, ker jo vsakemu lastniku takega potegovalnega lista mogočo vso glavne in stranske dobitke Harnomu napravili in razen tega obresten znesek u žiti. 30 frankov v zlatu in 10 gld. v bankovcih Vrsta A. (Na leto 16 vzdigatev.) TI>Me«-ii<' rate h svl«l. I« — l*o plnf'usajl #.m«Imj«» rute «lol»l \Hlll4 .ooo juž- noncinške volj. 7linQTliu TlUrn^llu st' P*0*1?*00 m tM,li *• povzetek store. — Vzdigatveni tilllldlljd 11(11 Ulilld listi se po vsaki vzdigatvi franko — gratis raz])oŠiljajo. izdatelj in odgovorni urednik Martin Jelo v šok. Tiskar: F. iS kaza in drugi.