Po&laina plaùana Spedizione in abbona«* postate II. gruppo Tisk. "£*‘družn& tiskarn«'’ Uredništvo Via Imbriani 5 Uprava: Piazza Goldoni 1 Leto II. - tli' 12.—, 23 30. III. 1947 SVETOVNI MLADINSKI TEDEN ÌVIladina zdru/.i si: ! Naprej za zinaf*» trajnega miru! ^1_____________) ČLOVEŠTVO HOČE . zagotovitev miru Na"dnevnem redu zasedanja Sveta zunanjih ministrov Hirih velesil v Moskvi jeàiajva'nejSi problem povojnega urejevanja Evrope, problem Nemčije. To pomeni, da svet ministrov razpravlja o vprašanju, od cigar reiitve v marsičem zavisi stabilnost miru v Evropi in varnost vsake evropske države. Gre namreč zato, ali bo Hcmčiji omogočen razvoj v smeri demokratizacije in tako dan pogoj za izgradnjo miroljubne Nemčije, ali p:< •bo zopet dopuščena motnost, da se postavi na noge nemški militarizem ■in tako znova ograda mir i> Evrrp: in v svetu. Svetovna javnost, kj /e glob >'•<> zainteresirana na zavarovanju tr'nega miru,- spremlja zaradi tega z trarrei-, jo pozornostjo potih razgovorov v Moskvi. Toda kot doslej vsak mirovni poizkus. spremljajo tudi tokrat konferenco, p nanjenom da bi nanjo vplivale, nekatere miru močno škodifivc tendence. O e je Se vsemu miroljubnemu člo-veS/vu mnogo na tem .da se vendar Se zagotovi mir, ni še zdaleka do tega ne -aterim mednarodnim spletkarjem. predstavnikom velekapitala, svetovnega imperializma in drugih fašističnih struj ; hujskačem, Ui ne izpuste nobene priložnosti, da za ceno svojih špekulantskih finančnih interesov id v samem začetku porušijo vse dobre Èjglcde za končno ureditev sveta. Taki , ,fultonski" nastopi so spremljali pariško in njujorško konferenco in je tokratni govor ameriškega predsednika Trumana samo nadaljni načrtni poizkus sprdviti potek mirovnih razpravljanj vsaj na mrtvo točko, čc ie ne povzročiti s svojimi neprikritimi izpadi proti Sovjetski zvezi polom mirovne konference. DENACIF1KACIJA NEMČIJE POGOJ ZA VARNOST EVROPE Redki so bili v Nemčiji, ki niso pozdravljali tako. In redki med njimt, ki so pozdravljati tako in niso z naslado uživali ob zločinih svojih sol-' datov nad „barbarskimi sosedi ni/je rase". Koliko viilijonoi' je že vseh Nemcev? In vendar se Marshallu ni gabilo v Moskvi reči, da jc pod nji-hovo oblastjo bilo prijavljenih sodišču „5000“ sumljivih oseb, 4S Gestapovcev pa že aretiranih. To je denacifikacija po američkih pojmih, toda ne po naših, ki smo na lastni koti občutili bič nemških tiranov. (Sicer tudi v Trstu ni defailstizacija , okrirti mednarodnega mladinskega tedna tudi naša mladina dala izraza svoji volji in svojini stremljenjem. Naša mladina se zaveda svoje »no-, C-i ter ve, da ji bo samo trajen mir v svetu dal možnost razvoja in uveljavljanju ■ njenih pravic. Istočasno se naša mladina : zaveda, ' da ho sa mo-mladini, ki bo strnila vsc svoje vrste in zbrala v enotno fronto vse svoje sile brez ozira na narodnost in Svetovni nazore dana možnost priboriti si liste pravice, ki ji pripadajo, zato bo ta svoj teden — praznik proslavila pod geslom: Knotiiost je osnova našega blagostanja in našib novih pridobitev ! Višjemu častniku za civilne zadeve pri 7.. V. V. TRST Slovenska Prosvetna Zveza v Trstu, vrhovni predstavnik vseh kulturnih in prosvetnih ustanov slovenskega prebivalstva na ozemlju STO-ja, mora ponovno ugotavljati, da jo kljub enakopravnosti, ki bi jo morali imeti Slovenci v Trstu Se p** naravnem pravu in zagotovljeno Uidi v statutu STO-ja, merodajne oblasti vedno znova izigravajo. Dejstvo, da slovensko narodno gledališče, ena najvažnejših slovenskih kulturnih ustanov v Trstu, ki jo sestavljajo samo kvalificirani umetniki, ne more doJ biti primerne dvorane v mestu niti za dva nastopa, je dovolj zgovorno. kako tolmačijo odgovorim oblasti enakopravnost Slovencev. Kljub temu da je več dvoran v mestu, ki jih imajo zasedene zavezniške vojaške sile, in da bi dvorana občinske ga gledališča Verdi morala biti m razpolago tudi za slovenske kulturne potrebe, saj tvorijo Slovenci precejšen procent prebivalstva tr.Saškp. občine, ne more dobiti Slovensko narodni gledališče dvorane niti za dva večera. Te dvorane so na razpolago za vse mogoče zabave, ki jih òrga-nizirajo tudi čisto politične organizacije. le za kulturno življenje slovenskega tržaškega prebivalstva jih ni mogoče dobiti. Taka je danes slovenska enakopravnost v Trstu.' Slovenske kulturne ustanove, ki delujejo danes v Trstu, nadaljujejo bogato kulturno tradicijo slovenskih' kulturnih društev in ustanov, katerih delovanje je nasilno prekinil fašizem. Vse te ustanove so imele svoj sedež-v Narodnem domu, kjer je bila ludi velika dvorana, katerega so barbarsko požgaM fašisti leta 1920. Slovenska Prosvetna Zveza smatra. da je postopanje, kot ga jc deležno Slovensko narodno gledališče s strani odgovornih oblasti, ki bi morale biti že po naravi svoje funkcije nepristranske, daleč od nepristranosti ter pomeni dejansko do neke mere nadaljevanje politike, ki se. je vodila napram slovenskemu ljudstvu v Trstu v zadnjih 25. letih. Smatra; da se mora v Trslu enkrat za vselej prenehati s tako politiko' napram Slovencem ter odločno zalite-' va od odgovornih oblasti, da napravijo svojo dolžnost ter poskrbijo, da dobi Slovensko narodno gledališče, dvorano za premieri, ki jih bo imelo v naslednjem tednu. Obenem smatra, da je nastopil trenutek za dokončno rešitev vprašanja dvorane in sedeža za Slovensko narodno gledališče ter sedeža za ostale slovenske kulturne ustanove ter postavlja sedanjim, kot tudi bodočim oblastem in. pred vso tržaško javnost zahteva, da se popravijo posledice barbarstva, ki ga je zakrivil fašizem leta 1920., ko je zločinsko uničil center slovenskih kulturnih' ustanov. Slovenska Prosvetna Zveza zahteva, da se njej, fcof vrhovni predstavnici vseh slovenskih kultur- ' rtih in prosvetnih ustanov na ozemlju STO-ja izroči v uporabo primerne dvorane in prostore. V svesti si globoke upravičenosti te svoje zahteve je prepričana, da bo našla razumevanje sedanjih in bodočih oblasti, pa tudi vse resnično demokratične tržaške javnosti negle-dc na narodnost. Org. Tajnik: Predsednik: Presei Miro Pahor Roman Trst. 14. marca 1947.. OD TEOM Ml DO TFDM Truman-Churchillov \ jg sobojevnik _!______ Italijanska vlada je poslala konferenci Ètirih kimanjih ministrov zahtevo, da se tudi njej dopusti sodelovanje na moskovski konferenci, in sicer da se z ohranitvijo splošnega miru zašćitl tudi mir Italiji in v smislu sodelovanja v horbi proti nacistični Nemčiji, o o o Med Avstrijo in Češkoslovaško republiko je bil sklenjen sporazum o malenkostnih izpremernbah na meji med Češko In Avstrijo. o o o V Paragvaju je prišlo do revolucije, kjer so se Upornim množicam pridružili mnogi oddelki rcgu> Jame vojske in kontrolirajo velike predele Para fivaja. 0 o o Predsednik jugoslovanske vlade maršal Tito je sprejel novega bolgarskega opolnorpočenega ministra pri Prezidiju Ljudske skupščine FLRJ g. Ja-hovskega. o o o Egiptska nacistična stranka je objavila svoj načrt, V katerem med drugim zahteva prekinitev diplomatskih odnošajev z Veliko Britanijo. Beograd je obiskal italijanski gospodarstvenik Marzagora, ki je vodil priprave za upostavitev tfogvskih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo. o o « Med ZDA in filipinsko vlado je bil sklenjen sporazum, po katerem prepušča filipinska vlada ZDA nekatera oporišča na Filipinih za dobo 55 Jet. V zvezi s tem je filipinska vlada izvedla referendum, katerega se ni udeležilo 60% volilnih , upravičencev, dočhn jih je od «0 tisoč glasovalcev glasovalo proti 14.306. f . o o o Dvajset delegatov Vrhovnega Sovjeta ZSSR je na povabilo angleškega parlamenta prispelo v i London. o o o : Pododbor Varnostnega sveta, ki je obravnaval albansko-angleški spor zaradi incidenta v Krfsken. prelivu, je končal svoje delo. Izvedelo se je le, «la je bilo sprejeto mnenje poljskega predstavnika, ki pravi, da so britanske obtožbe proti Albaniji neutemeljene. o o o V Moskvi je umrl znani literarni zgodovinar Aleksander Orlov. o o o Predsednik koroške pokrajinske vlade Hans Plesch je podal ostavko na svoje mesto. o o o Oblaki kobilic so navalil) na Alžir. Nekateri oblaki teh zelo škodljivih živalic se raztezajo po >5 km v dolžino in 5 km v širino. o o o Rim Je obiskat sekretar komunistične partije Amerike William Poster. o o o Med Češkoslovaško in Italijo se vršijo priprave M sklenitev gospodarskega sporazuma med obema državama, ki bo omogočal izmenjavo dobrin. o O O Ob priliki podpisa prijateljskega sporazuma men Češkoslovaško in Poljsko je podpredsednik jugoslovanske vlade Edvard Kardelj izjavil, da mora ta podpis izzvati veselje vseh slovanskih narodov In vseh svobodoljubnih ljudi, kajti utrjuje edin-stvo In medsebojno sodelovanje slovanskih narodov in vseh demokratičnih sil. Istočasno je to velik doprinos k utrditvi svetovnega miru. o o o Češkoslovaški ministrski predsednik Klement Gottvvald je imel v -Kladnu govor, v katerem je omenil tudi nemško vprašanje in rekel, da bo nemški narod čez dve generaciji prežet z duhom demokracije in miru. Češkoslovaška mora že na-«Jalje stremeti za tem, da ohrani in celo poglobi prijateljske odnose z Jugoslavijo, Poljsko. S Z. tn Bolgarijo, kajti to bo jamstvo, ki bo očuvalo Češkoslovaško pred novim Monakovim. * Časopisi Javljajo, da se med Veliko Britanijo In Holandijo vršijo pogajanja zaradi standavizacije «n-ožja, kar Je že bito urejeno med Anglije, Z.D.A. ler Francijo. Jugoslovanski diplomatski zastopnik v Rimu Janhuba je povabil Italijansko vlado, da uredi normalne diplomatske odnose z Jugoslavijo Belgijska vlada je podala ostavko. Mandat za testavo neve vlade je dobil socialist Speak. 13. t. m, je ameriški predsednik Truman na seji predstavniškega doma In senata prečital svojo spomenico, v kateri predlaga, naj bi Kongres odobril Grčiji in Turčiji 400 milijonov dolarjev pomoči. Ta pomoč bi se tem dvem državam dala do 30. junija 194». leta. Prav tako je Truman predlagal, naj bi se vladi dovolilo, da zagotovi izvežbanje izbranega grškega in turškega osebja ter pošlje v Grčijo in Turčijo ameriško civilno in vojaško osebje, ki bi nudilo pomoč pri obnovi in opazovalo, kako se uporablja finančna in mate rialna pomoč. V utemeljevanju svojega predloga o pomoči Grčiji pravi Truman, da je Grčija siromašna in da se je že pied vojno komaj prebijala skozi težave. Nato je prišla štiriletna okupacija, ki je Grčijo ekonomsko še bolj uničila. Po tem uvodu preide na sedanje stanje, o katerem pravi dobesedno: „Bojaželjna manjšina je v teh tragičnih okoliščinah izkoristila ljudsko pomanjkanje in bedo, in posrečilo se ji je ustvariti politično zmedo, ki do danes onemogoča gospodarsko obnovo.“ ,,Zaradi teroristične aktivnosti nekaj tisoč oboroženih ljudi, ki jih vodijo komunisti in se borijo proti vladnim organom v številnih predelih, zlasti pa vzdolž severne meje, je ogrožena celo sama vlada. Grška vlada ni kos položaju. Grška armada je majhna in slabo oborožena. Vojska potrebuje opremo in oskrbo, vzpostaviti mora avtoriteto vlade nad vsem grškim ozemljen. Grčija mora dobiti pomoč, ako hočemo, da postane samostojna demokracija, ki spoštuje sama sebe. ZDA ji morajo dati to pomoč." Nadaljuje nato, da nobena druga država ne bi bila pripravljena dati Grčiji potrebne pomoči in dobesedno pravi: „Britanska vlada Je po 31. marcu ne bo mogla več ekonomsko in finančno podpirati. Velika Britanija bo morala sama zmanjšati ali pa likvidirati svoje obveznosti v nekaterih predelih sveta, vključno Grčijo." V svojih izvajanjih je Truman nato prešel na Turčijo, ki je takoj po končani vojni prosila za finančno pomoč Veliko Britanijo in ZDA. To pomoč bi potrebovala za Izvedbo modernizacije In za obdržanje svoje nacionalne enotnosti. Enotnost Turčije je po Trumanu Izredne važnosti za ohranitev reda na Srednjem Vzhodu. Truman nato pravi: „Britanska vlada nas je obvestila, da zaradi svojih težav ne more še nadalje podpirati Turčije. Kakor Grčija, je tudi Turčija potrebna pomoči, ki jo mora dobiti, to pomoč ji morajo izkazati ZDA. Od teh ugotovitev preide predsednik Truman na prikrit napad, ker pravi, da so ZDA prevzele vodilno vlogo pri izgradnji OZN in da ne bodo mo-gle izvesti svojih načrtov, ako .ne bodo priprav-, tiene pomagati „svobodnim narodom pri ohranjevanju njihovih svobodnih ustanov, in njihove nacionalne enotnosti proti napadalnim gibanjem, ki stremijo za tem, da bi Jim vsilile totalitarne režime". V svojem komentarju Trumanovega govora Je bivši trgovinski minister Henry Wallace obsodil Trumanov govor in rekel, da odbija vsako posolilo nedemokratični in dobro ohranjeni Turčiji. Prav tako nasprotuje posojilu Grčiji, dokler ta ne bo imela predstavniške vlade, ki bi mogla biti porok, da bodo ameriški fondi uporabljeni v dobro grškega ljudstva. V istem smislu piše tudi Daily Worker, ki pravi, da Trumanova izjava o Grčiji in Turčiji priča, da bosta Turčija in Grčija postali kolonialna priveska ZDA. Na ta Trumanov govor je predstavnik EAM-a v Londonu rekel, da bi cvcntuelna pomoč ZDA sedanji Grčiji privedla samo do povečanja državljanske vojne. Tako spdi govor Churchillovega sobojevnika demokratična javnost v sami Ameriki, Grčiji in drugod. Tudi naša sodba se ne more razlikovati od sodb ostalega demokratičnega sveta, posebno še, ker smo blagodati ameriške „človekoljubne demokracije" krepko občutili na lastni koži. JABOLKA CA L BOS ZLATA TI DAM, O HERAKLEJ, DA SE OKREF- ' z njimi m da bos Potemtakem laže PRENAŠAL TO BREME. Delo Kotiferences V prvem tednu dela Moskovske konference so načeli mnoga vpraSanja in med raznimi ministri in njihovimi namestniki je pri&lo do razčiščevanja pogledov in mnenj. Ves teden so se dan za dnem vrstile diskusije, ki sicer niso privedle do konkretnih 2;tklju£koir in rešitev, toda so pripomogle k temu, da so stališča vseh zastopstev vsem jasna. V tem tednu se je mnogo razpravljalo o kitajskem vprašanju, zatem o okupacijskih vojaških silah v Evropi. Razpravljalo se je nadalie o tako imenovanih „razseljenih osebah**, o nemški vojski in drugih vojskah, ki še obstojajo v angloanrerl-§ki okupacijski coni Nemčije. Vse te diskusije pa niso privedle do kake konkretne in dokončne rešitve. V m nog o če m je bil sicer dosežen snorazum, vendar le v poedlnostih. Posebna namestniška komisija za avstrijsko vprašanje je ponovno vzela v pretres tiste točke, us katerih se se razgovori v prejšnjih dneh prekinili zaradi nasprotujočih si gledišč in z namenom, da se te sporne točke izločijo. Komisija za nemško vprašanje je načela disku • sito o proceduri sami Dočim so nekateri zastopniki hoteli, da bi na konferenci sodelovale vse države, ki so bile v vojnem stanju z Nemčijo, se le sovjetski zastopnik Višinski temu uprl rekoč, da je treba ločiti tiste države, ki so samo formalno napovedale vojuo Nemčiji, dočim so druge dejansko sodelovale. Kat primer je navedel Tur-Či.io, ki je napovedala Nemčiji vojno tik pred k*- Italijanska mladina pri maršalu Titu Maršal Tito je 16. t, m. sprejel delegacijo italijanske napredne mladine, ki se kot gost Ljudske Mladine Jugoslavije nahaja v Jugoslaviji. Delegacijo tvorijo zastopniki delavske mladine, zastopniki kmetske mladine in zastopniki študentov. Déle-gaeija zastopa skoraj vse glavne politične stranke današnje Italije. Ko je generalni sekretar Centralnega sveta L. M. J. predstavil italijansko delegacijo maršalu Titu in ko so v kratkih obrisih očrtali svoje vtise o. Jugoslaviji, je maršal Tito imel kratek nagovor, v katerem je omenil potrebo in nujnost, da italijanska napredna mladina prevzame tisto vlogo, ki Ji pripada in sicer, da utre pot medsebojnemu zbllžanju in da popravi tisto, kar je pokvaril .fašizem in reakiclja. Vez med Jugoslovansko inlàdi-no in italijansko napredno mladino bo omogočila, poglobila in utrdila medsebojne odnose med Italijo in Jugoslavijo, kajti splošni interesi obeh držav so skupni, in sicer v boju proti reakiciji In fašizmu. Dobesedno je maršal Tito rekel: „Fašizem še živi. reakcija pa hoče sejati zmedo med narodi, ustvariti žarišče nemirov in nevarnosti za novo vojno. Dolžnost mladine je, da to prepreči. Jugoslavija je to slvar prejela krepkeje v roke, dočim je v Italiji teže. To niso vprašanja samo italijanske In jugoslovanske mladine, nego je to stvar vse napredne mladine sveta." V svojem nagovoru omenja maršal Tito naloge jugoslovanske mladine po vojni, rekoč, da je sedaj, ko se je vojna končala, dolžnost mladine sodelovati v obnovi in izgradnji domovine. NI pa dovolj gradnja železniških prog. Mladina Je dolžna tudi sebe izgraditi in učiti, kajti s tem bo vsak mladinec postal sposoben član skupnosti In bo še bolj koristil svoji državi. ža lem so italijanski mladinci seznanili maršala Tita z delom in ležkočami italijanske napredne mladine in to tako delavske kol kmečke. Predstavnik študentske mladine je izjavil, da Je ‘del italijanske študentske mladine popolnoma brez orientacije, kajli ves čas po vojni Je bita pod vplivam reakcionattre propagande. Ob zaključku je maršal Tito želel Italijanski delegaciji mnogo uspeha v izvedbi njenega programa. pitulacijo Nemčije same. Na seji sveta 4 zunanjih ministrov je Molotov zahteval podržavljenje vseh nemških trustov In kartelov in reparacije, ki jih zahteva S. Z. v iznosu I» milijard dolarjev. Istočasno pa se je zavzel z* povečanje nemške proizvodnje od 7.5 n» II »)i celo IS miljonov ton. ITALIJA Nov transport jugoslovaiufcili vojnih zločincev je odpotoval v začetku t. m- h. Genove M ladji «Filippo» v Paragvaj. Brazilijo. Argentino in Venecuelo. Ukrcali so se s pomočjo in pod zaščito Vatikana in antjloameriških oblasti. • V tem transportu so sc nahajali med drugimi tudi naslednji vojni zločinci: Josip Tomtjenovič — ustaški komandant «35 bojne 3. ustaške ga zdruga», ki je 1941 prišel v Jugoslavijo skupaj s Paveličem in je ves čas vojne vršil najstrahovitejše zločine. Franjo Nevistič, docent na pravni fakulteti zagrebške univerze in «stožernik» os laškega, vseučilišnega stožera- Bil je funkcionar ustaškoga terorističnega spaiata, ki je imel nalogo iztrebiti vse Srbe, Žide in demokratično usmerjene Hrvate N. D. H. Ta aparat je pobil skoraj pol milijona Srbov in ekoli 30 tisoč Židov. Franjo Vego, frančiškanski' bogoslovec, ki je organerai ustaške «koijaške grupe», s katerimi ie vršil masovna klanja Srbov lo Hrvatov. Svoje žrtve je metal v zloglasno jamo v Sumercih. Vladimir Kren —- ustaški general letalstva, eden najhujših zločincev, ilan vodstva ustaških prekih sodišč, ki je obsodila na tisoče poštenih demokratov na smrt. Angleški «Foreign Office» je odobril njegovo izročitev Jugoslaviji «. junija 1946. z aktom R 7424-58-92. GRČIJA Ob prihodu anketne komisije O- Z. N. v zapore političnih kaznjencev v Solunu, so kaznjenci izv en ili »kozi okna transparente z napisi: «Angleži naj odidejo I» in «Nočemo, da bi prišli Amerikanci I» __________AVSTRIJA , Direkcija za varnost na Koroškem je objavila, da je pobegnil v začetku meirca *z angleškega taborišča v Wolfsbergu Sepp Jamko, odvetnik, rojen leta 1905 v Banatu. Ta zločinec je bil SS obersturmftthrer ter zvezni in glavni voditelj vclksdeutscherjev v Jugoslaviji. Odgovoren je za veliko število vojnih zlo- dnov. ki j>h je zagrešil v Jugoslaviji- Slovenski zastopniki so pred komisijo namestnikov zunanjih ministrov v Londonu dokazali, da do danes, t. j. dve leti Po osvoboditvi v vseh občinah slovenske Koroške, ni bil sestavljen noben uradni akt v slovenščini- še nobena objava razglašena v slovenščini in napravljen še noben slovenski napis na javnih uradih. Vse dvojezične nagrse, ki so JA Slovenci napravili na svoje stroške i», pritrdili na javnih poslopjih in vse kažipote, so avstrijski orožniki ali pa najeti avstrijski šovinisti takoj zopet odstranili. KITAJSKA Kot javljajo iz Kitajske vršijo oblasti Kuomintanga v Cindaa dau masovne aretacije. Samo * noči med 9. in 19. marcem so a-retirals MM oseb od katerih so sicer nekatere izpustiti, medtem ko se večino obdržali v zaporih. Vsa to vršijo pod geslom »borba proti nosače letvi«« elementom,« ___________________________________________________________________T KULTURA • KRITIKE * OCENE * ZAPISKI * KULTURA • KRITIKE * OCENE * ZAPISKI Od bajke do življenjepisa A VODNIK Pot, fct Jo Je književnost prehodila od bajke do življenjepisa. Je poučna zlasti zaradi tega, ker nam ta razvoj odgovori na vprašanje, kako je ideja demokracije vplivala na književno ustvarjanje, oziroma kako se ta ideja kaže v književnih delih. V zadnjem času so v književnosti vedno po-gostejče tako imenovane umetniške biografije, v katerih nam moderni pisatelji skušajo prikazati življenje resničnih ljudi, po večini znamenitih osebnosti, pisateljev, umetnikov, državnikov itd. Take zglede nam nudi ne le svetovna, ampak že tudi naša domača književnost. Med slovenskimi romani te vrste so bili doslej najbolj znani Pregljev ,,šmonca“, roman o pesniku Simonu Jenku, Ivke Vaštetove „Roman o Prešernu", dalje Slodnjakovo „Neiztrohnjeno srce“, ki predstavlja prav tako roman o Prešernu, ter Fr. Albrechta „Zadnja pravda", povest iz Levstikovega življenja. V kratkem pa bo izšel o tem našem najgenialnejšem možu iz druge polovice preteklega stoletja nov obširen roman pod naslovom „Pogine naj pesi", ki ga je prav tako napisal Anton Slodnjak. Pomembnost tega pojava je zlasti v tem, da ti spisi niso oblike tako imenovane poučne pro ze, torej biografije ali življenjepisi v običajnem smislu besede, marveč se v bistvu nič ne razlikujejo od leposlovnih, zlasti pripovednih del, n. pr. od romana, katerega očividno hočejo nadomestiti, če že ne izpodriniti. če sl ta pojav ogledamo nekoliko natančneje, kmalu spoznamo, da tu ne gre le za neko slučajno obliko moderne književnosti, ali morebiti celo samo za modo, kakor pravimo, temveč da je to prizadevanje, nadomestiti vse mistično, legendarno ali izmišljeno z resničnim, globoko zakoreninjeno v samem razvoju književnosti. Kajpada si tega razvoja ne moremo in tudi ne smemo misliti ločeno od ostalih življenjskih področij, zlasti idejnih in socialnih. Posebno socialno izenačevanje in prodirajoča demokratična zavest o enakosti vseh ljudi je — kakor bomo videli — mogočno in odločujoče opliualo na ta razvoj. Zgodovina književnosti nas uči, da so najstarejše oblike slovstva bajke, oziroma legende, pravljice in pripovedke. Zanje je najznačilnejše to, da v njih nastopajo višja bitja, bogovi, duhovi, demoni, vite in podobno. Svet, ki nam ga prikazujejo, potemtakem ni zajet neposredno iz življenja človekovega, marveč imajo te najprvotnejše literarne vrste za predmet in vsebino mistične osebe in dogodke. (slehernik — vsakdo) razodeva tisto skupnost, v kateri izginejo vse socialne razlike. Moderna misel o enakosti vseh ljudi se je torej pojavila že v starem veku. Toda Čini bolj se je mnogo pozneje ta zavest širila, poglobljena po novih socialnih, gospodarskih in političnih prizadevanjih, tem bolj čutimo, kako raste prepričanje ne le o moralni, temveč tudi o socialni enakosti vseh ljudi. Zlasti po francoski meščanski revoluciji, ki je pomenila pred našo dobo največjo zmago teh idej v družbi, se je to pokazalo tudi v književnosti. Zakaj nove demokratične ideje niso vplivale samo na politiko, gospodarstvo in ostalo javno življenje, marveč tudi na literaturo, kjer je zavladalo mnenje, da so vsi ljudje v enaki meri zanimivi in vredni opisa. Zakaj vsak človek Je lahko tragičen ali komičen in to je tisto, kar zanima umetnika, ne pa stan. Angleški pisatelj Chestevton pravi v svoji knjigi o Karlu Dickensu, da ni v ničemer toliko tragike, kakor v dejstvu smrti in v ničemer toliko smeS-nosti kakor v rojstvu, da ima vsak človek dve nogi. In to je nekaj, kar imajo vsi ljudje brez razlike. Vsaka smrt je veličastna; in humor vzbuja, če na primer komu veter odness klobuk, pa bodisi kdor koli, preprost človek ali dostojanstvenik, kralj ali berač. To naziranje je našlo izraza prav tako n romanu kakor v noveli, ki ju moramo poleg povesti šteti za najznačilnejšo obliko novejše književnosti. Toda isto moremo zaslediti tud! v pesmi in moderni drami. (aCnCivpou .1 S'J pjoml&d V MMtMUti Se{aUc ((jmUclk) v Slavnostna akademija ASIZZ Kulturni zapiski PESEM ZA NOVO MLADINSKO PROGO Društvo književnikov Hrvatske je razpisalo natečaj za besedilo pesmi za novo mladinsko progo Samac—Sarajevo. Prva nagrada znaša 2000.— din» druga 1000.— din, štiri nagrade so po 500.— din. Pesem mora imeti za snov delo na progi, povda:*« jati mora skupno delo mladine vseh Jugoslovan« skih narodov, biti mora kratka in rimana ter prt kladna za uglasbitev. Rokopise sprejema DruStvo književnikov Hrvatske v Zagrebu. HRVATSKI GLASBENIKI NA MLADINSKI PROGI Na sestanku glasbenikov LR Hrvatske je bilo sklenjeno, da se razpiše natečaj za uglasbitev pesmi o Mladinski progi. V ta namen bo odpotovalo na progo Samac—Sarajevo več glasbenikov, ki bodo na progi organizirali koncertne produkcijo zt» mlade graditelje. DRUSTVO PRIJATELJEV ROMAINA .ROLLANDA V Parizu se je osnovalo Društvo prijateljev Ro-maina Rollanda, pisatelja „Jeana Christopha44. Na Čelu društva sta znani pesnik Paul Claudel in pisatelj Richard Bloch. Društvo bo izdajalo svoj mesečni časopis, prirejalo bo razstave, predavanja in konference ter bd raziskovalo življenje in delo Romaina Rollanda, borca za pravico človeka in za resnico njegove besede. TOSCANINI POZVAN V ZSSR_______________ Štirje sovjetski skladatelji, med njimi Dimitrij Soštakovič, so pozvali italijanskega dirigenta Altura Toscani ja na gostovanje v Sovjetsko zvezo, kjer bo gost moskovske Akademije znanosti. PUŠKINOVA DELA so v zadnjih tridesetih letih doživela v Sovjetski zvezi nad tisoč izdanj v skupni nakladi 35 milijonov izvodov. Puškin je izšel v 75 jezikih narodov Sovjetske zveze. Poleg tega so bila Puškinova det* prevedena na mnoge evropske in vzhodne jezike. Institut za sovjetsko književnost pri vladi ZSSR dovršuje zdaj slovar Puškinovega jezika po vzorcu podobnih slovarjev Shakespearea, Molièra i« Danteja. Pa tudi pozneje, ko v te in podobne oblike književnosti vstopi Človek, vidimo, da je ta človek še zmerom nekak izbranec, ki ga odlikujejo Izredne, nadčloveške lastnosti. To izvira odtod, ker so bili ti nadljudje, kakor bi jih lahko imenovali, pogosto samo simbolna poosebljenja narodov, zemelj in časov, ki so jih ustvarili. Zgled za to nam nudijo zlasti pripovedke, v katerih nastopajo če že ne polbogovi, pa vsaj junaki, tako imenovani heroji. Toda ta izbira oseb, ki jim je dovoljeno stopiti v svet umetnosti, ni značilna samo za ona književna dela, ki imajo svoj izvor v mitologiji ali so proizvod tako imenovane ljudske umetnosti. Tudi v dobi umetne književnosti, n. pr. v antični tragediji, dalje v epih in romanih srednjega veka, da, celo v dobi in v delih velikega dramatika Shakespeara, ki je vendar živel na pragu novega veka (1574-1616), vidimo, da se v književnosti zrcali socialna struktura družbe z neenakostjo stanov, slojev, razredov. Kakor nam socialna zgodovina evropskega človeštva kaže, n. pr. v starem veku nasprotje med patriciji in plebejci ali v srednjem in novem veku nasprotje med graščakom in tlačanom, oziroma med kapitalistom in proletarcem — in kakor so bile kulturne dobrine dolga stoletja nekak privilegij višjih slojev — tako nam tudi književnost kaže isto podobo. Le poglejmo osebe, ki nastopajo v njenih delih! Ali niso to po večini samo ljudje visokega stanu — kralji, kraljeviči, knezi, vitezi itd., itd.? Kajpada imamo v vseh časih primere, ko nam dela umetnosti kljub temu, da se v njih odkriva socialna neenakost ljudi, vendarle ka žejo vsaj moralno enakost človeštva. Kot značilen . zgled naj navedem eno izmed najpomembnejših grških tragedij, Sofoklejevo „Antigono44. Junakinja, po kateri se žalo igra imenuje, je kljub prepovedi kralja-tirana po kopala svojega brata Polinejka. ki je padel i boju zoper rodno mesto. Kralj jo,, za kazen zapre v skalnat grob, da bi tam umrla. Toda višja pravičnost se maščuje In kralj izgubi hkrati sina in ženo. Tako nas tragedija hoče prepričati o visoki krednosti Človeške osebno sti, kajti — tako nas uči Sofoklej — v našem življenju so stvari in pravice, ki jih ne more gaziti in prepovedati nihče. Pravica Človečan-stva je najvišji zakon, tako govori Sofoklej, eden izmed prvih glasnikov demokratične ideje v starem veku in tako najbrž prvi literarni tvorec, v čigar delih je ta ideja našla izraza Prav tako nas na pr. srednjeveška krščanska duhovna igra kljub razredni obliki, ki je značilna za ono dobo. opozarja na evangeljsko misel, da smo „vsi ljudje enaki pred Bogom41. Najmogočnejši Izraz tega prepričanja imamo v znani moraliteti „Slehernik44 (v slovenšino prevedel Oton Župančič), kjer nam že Sam naslov Slavnostna akademija ASIŽZ, ki se je vršila 7. marca v dvorani doma pristaniških delavcev, je bila lep in značilen uvod v 8 marec, mednarodni dan žene. Obširni spored, ki so ga v največji meri pripravile in izvajale žene same, je podal zaokroženo sliko vsestranskega udejstvovanja žene v sodobni družbi. Na tem mestu hočemo opozoriti zlasti na izvirne točke sporeda, ki so bile pripravljena prav za ta večer in katerim zagotavlja njihova vrednost tudi mesto na bodočih prireditvah. Simbolični koreografski prizor Pot k svobodi je sestavljen po izvirni zamisli Olge Oorjupove in z glasbo, ki jo je posebej za to HENRIK IBSEN norveékl dramatik, se je rodil 2«. marca 182S v obmorskem mestecu Skienu, umrl 23. maja 1306 V Kristianiji. Svojo mladost je preživel kot lekarniški vajenec, študent, žurnalist, gledališki pisatelj in režiser ter končno po dolgih letih napornih slovstvenih prizadevanj uspe) in zaslovel. Več let je bil tudi ravnatelj gledališča v Kristianiji, toda nezadovoljen z literarnim in političnim vzdušjem, v katerem je živel, je zapustil domovino in se osem in dvajset let potikal po svetu, večidel po Italiji in Nemčiji. Ibsen obravnava v svojih dramah življenjsko problematiko evropskega človeka in se poglablja v pereča družbena in moralna vprašanja svoje dobe. Medtem ko prikazuje v „Komediji ljubezni1 nesoglasje med ljubeznijo in zakonom, v „Domu lutk" notranji razkol med možem in ženo, v ,.Strahovih" tragedijo podedovanosti in temno grozo zakonske laži, pa razkrinkuje v „Sovražniku ljudstva" nakaznost meščanske družbe, ki se boji resnice, ter v „Stebrih družbe" moralno iz,prijenost, skrito za varljivim videzom meščanske dostojnosti in poštenosti. Izmed ostalih dram so še znane; „Brant", „Peer Gynt“, „Divja raca", „Rosmersholm", „Hedda Gabler" in „Stavbenik Solness". V njih razčlenjuje podrobnosti posamezne pojave sočasnega življenja in kaže usodne razkole v družini in družbi. Ibsen je oster nasprotnik meščanske laži, neizprosen kritik liberalnih meljev meščanstva, vnet zagovornik ženske enakopravnosti in svobode. skomponirala naša znana skladateljica Mirca Sancinova, ki je tudi sama izvedla spremljavo. Zamisel, izvedba in glasba so izvrstno harmo-nirale in je prizor žel zasluženo odobravanje. Edina škoda je, da ni bilo na razpolago večjega in boljšega klavirja, kar je veljalo tudi za fantastično kolo Mirce Saneinove, ki ga je igral Mario Sancin. Skladba je zlasti harmonsko in ritmično zanimiva in kaže značilnosti avtoričinega ustvarjanja. Vsebinsko najpomembnejša točka večera je bil prizor „Za praznik žena", ki ga je po zamisli Eme Starčeve spesnil Zdravko Ocvirk. Tu nastopajo slovenska mati, kmetica, delavka, intelektualka, borka, Primorka in Korošica. V vezani besedi je prikazano trpljenje slovenske žene, njena zvestoba vodni grudi in boju za svobodo. Prizor izzveni v pozdravni klic svobodoljubnim in pravicoljubnlm ženam po svetu. Vlogo govornika je režiral in tudi sam izvajal član SNG Rado Nakerst, ki je izvajanje vskladil in smiselno razporedil. Omeniti je tudi treba tehnični personal SNG, ki je požrtvovalno prevzel aranžiranle odra in tov. Milka Bambiča, ki je naslikal simbolično sliko ženskega praznika. Med drugimi točkami je zlasti prevzela pretresljiva črtica Zore Košutove „Na cesti", ki jo je pripovedoval član SNG Joško Lukež. Z ostalim sporedom italijanskih in slovenskih izvajalcev je bila vsa prireditev povezana v harmonično celoto, ki nam je poleg vpogleda v ustvarjanje sodobne žene nudila tudi umetniški učinek. Pohvaliti je tudi treba zgledno skladnost slovenskega in italijanskega dela sporeda, kar je pokazala povezanost antifašističnih žena. Italijanski del sporeda je sestavil In vodil tov. Mario Baiaglieli!, slovenskega pa Ema Starčeva, za kar je obema treba izraziti priznanje in zahvalo, saj se redko kdo zave, koliko truda in drobnega dela je vloženega •» tak obširen program. Mislimo, da izražamo željo vseh poslušalcev, če želimo, da bi se glavne točke te prireditve kaj kmalu ponovile. ITALIJANI PRIREJAJO Z\ FILM ROMANE RUSKIH PISATELJ.'-; I Mario Camerini bo filmai Puškinovo Kapitanovo hčer z, Amadeom Nazzurijcm In Cesere-jem De Nova. Glavna igralka Se ni določena. — Gianni Franciolini se je pa Solil Kremžarjeve sonate Tolstega. Film se ho imenoval; Umoril sem svojo ženo. RAZSTAVA O IVANU CANKARJU V ZAGREBU V zvezi z uprizoritvijo Cankarjeve drame „Krati) na Betajnovi" v dramskem gledališču v Zagrebu, so imeli tudi razstavo, ki jo je omogočila uprava Hrvatskega nar. gledališča v veži ustanove. Razstavljene so bile slike, ki prikazujejo posnetke vaj za uprizoritev Cankarjeve drame, plakati za premiero, slike igralcev v njihovih vlogah, nekaj rokopisov in prevodov, dalje plakati o prejšnjih izvedbah Cankarjevih del na zagrebškem odru, kakor tudi fotografije o uprizoritvah v Beogradu, Ljubljani, Mariboru, Trstu in Gorici. Poseben det razstave prikazuje Cankarjevo književno delo. V celoti so bili razstavljeni Cankarjevi Zbrani spiši v 20 zvezkih, nadalje najvažnejši tiskani prevodi Cankarjevih del v hrvaščini, srbščini, češčini, poljščini, francoščini, italijanščini In nemščini. Razstavljene slike, fotografije, revije in listi so znat. no podprli predstavo o Cankarjevem življenju. ILJA EHRENBURG V FRANCOŠČINI V Parizu je izšlji v francoskem prevodu knjig* ruskega pisatelja Uje Ehrenburga „Usoda kapitana Volhova". Izdala Jo je založba Fontaine. Zbirka vsebuje pripovedke, ki obravnavajo dobo domovinske vojne v Spvjetski zvezi. Nekatere so posvečene tudi odporniškemu gibanju v Franclji. TRAGEDINJA VIKA PODGORSKA Med gledališkimi umetniki, ki so prejeli nagrado Komiteja za kulturo in umetnost pri vladi FLRJ, je tudi tragedinja zagrebške drame Vika Podgorska. Podgorska je rodom iz Koroške, šolala se J* v naši Gorici, potem se je posvetila gledališkemu študiju. Bila je angažirana v mariterskem gledališču, ki ga je takrat vodil igralec ir. režiser Hinko Nučič. L. 1921. je postala redna članica zagrebškega gledališča, kjer deluje še danes. Podgorska je igrala prve ženske vloge v skoro vseh delih domačega in tujega repertoarja. Najbolj je uspela v Krležev! „Agoniji", v Dostojevskega dramatiziranih „Karamazovih", v „Idiotu", v Goethejevi „Ifigeniji", Racinovi „Fedri", v Shafce-speareovi drami „Cezar in Kleopatra" itd. NjenHi velikih vlog je ogromno. Nagrado v znesku 25,000 din ie prejela za kreacijo v naslovni vlogi drame češkega pisatelj* Karla Capka „Mati". DRAMSKI STUDIO V BEOGRADU Po vzorcu ljubljanskega in zagrebškega gledališča, ki vežba naraščajnike v posebnih tečajih, so tudi v Beogradu osnovali dramski studio ir obliki dveletne praktične gledališke šole. Beograjski dramski studio se ravna po smernicah velikega ruskega gledališkega novatorja Konstantin* Stanislavskega, kar priča že samo na sebi, d« j* na pravi in dobri poti. o i«*;;' ; • •ž* ; •' ’ • * m '■ -, ' Kr;» Ino in ji; /a piMisif»:>n;» družli/a /OS/P JURČIČ Kozlovska sodba v Višnji gon Zbrali so se mesini očetje, župan iz Višnje gore, svetovalci, vsi starešine in vsi veljaki. Imeli so sodbo pred seboj, veliko pravdo kozlovsko. Tožnik je bil Andraž Slamorezec. toženi pričujoči: prvič Lukežev kozel Lisec s svojo brado; drugič njegov gospodar in zagovornik, sam Lukež Drnulja. In mnogo, premnogo množice Višnjanov je bilo zbrane, modrih možakov in pametnih ženic, ki /so prišli poslušat, kako bo tekla imenitna kozlovska I pravda. In vstal je v tem sodnem zboru višnjanskih mod-drijanov. starešin in sodnikov Pavle Zaropotaj, prvi sodnik in župan tega starega mesta. In svetlo je pogledal sodnik Zaropotaj po zbrani množici, trikrat zacmakal in povzdignil glas menda takole: „Kaj smo se danes zbrali? To vprašam vas, stari Višnjanje, zaslomba in podpora našega slavnega mesta, in tudi vas, ki usta odpirate in ušesa nastavljate po vsej spoštljivosti, da bj zališali, kaj je pravica. ki jo je Bog med ljudi poslal, kaj se nismo zbrali zavoljo Dmuljevega kozla Lisca in zaradi Slamorezčevega vrta? Ta hudobna kozlovska zver je namreč, zapeljana po svoji meseni poželjivosti, po pregrešni lakoti in požrešnosti, dalje po lenobi in nemarljivosti svojega gospodarja Lukeža Drnulje, bila namenjena, da bi vse zelje, vso peso. korenje, česen in čebulo na Andreja Slamorezca vrtu posmu-kala, pojedla, potrla in požrla. Kaj-ne, Višnjanje. da 1 smo mi od nekdaj bogaboječi in pravični?" „Smo. srno," odgovarja višnjansko ljudstvo. „Če smo bogaboječi, poslušajmo, kaj Bog pravi! Deveta in deseta zapoved veleva, da ne smemo niče-, sar poželeti, kar ni naše. ampak našega bližnjega. Bog prepoveduje vse hudobne misli. Če mislim komu zelje snesti ali pa buče, je pri Bogu toliko, kakor bi jih bil res snedel. Dmuljev kozel pa je poželel svojega bližnjega blago, je gledal pregrešno čez plot, torej ga obsodimo na smrt!" In vse ljudstvo zagrmi: „Obesimo ga!" „Lukež Drnulja pa" — govori višji sodnik dalje - „ni nič kriv. Njega ni bilo doma. in kar je še več, mož je dober nočni čuvaj. Dajmo mu samo pet gorkih palic po podplatih, pa nič več!" „Pet palic!" kriče Višnjanje. Ko se vihar poleže, višji sodnik Zaropotaj pa sede. vstane sivobradi starešina žužnjal in spregovori: „Ko sem jaz še v sami srajci in brez hlač okoli tekal, tačas je bilo drugače v Višnji gori. Kaj sem hotel reči — tačas še nismo imeli studenca z deskami kritega in sonce je gorkeje sijalo ko zdaj. Tačas smo imeli urnejše noge, bistrejše oči in vse živote kot danes. Pa kaj sem hotel reči — da, Lukež Drnulja ni nič boljši kot njegov kozel. Le ubijmo ga in umorimo, bo vsaj drugo pot vedel mrkača dobro privezati doma. da ne bo mogel poskušati, kako bi sc škoda clelaia." Andraž Slamorezec je od veselja poskočil in zavriskal. ko je zaslišal te modre besede. Ali gospodar Gobežel, drugi starešina, sovražnik Zužnjalov, trikrat z glavo zmaje, v četrtič pa srdito vstane in pravi: „Kakove so te besede,-ki sem jih zaslišal? To niso prave besede. Bodimo, Višnjanje moji, pošteni z ljudmi, da bo Bog z nami pošten ; Milost skažimo in pravico. Saj veste, da imamo našega polža v veliki časti, kar je lepo in prav. Od njega od našega polža se učimo pohlevnosti: tolikšno hišo ima, da jo s seboj nosi. roge ima. pa ne bode, noge ima, pa ne kolovrati naglo, ampak lepo počasi leze, kar je prav. Ob kratkem: nikomur ne prizadene nič žalega. Bodimo še mi tako! Glejte. Višnjanje moji. ko bi kdo izmed nas 7- česar nas pa sveti Bog obvaruj! -- hotel našega polža dražiti, drezati in bezati, kaj bi pač storil! V svojo hišo bi se tiho pomaknil in bi sam pri sebi dejal: Bog jim grehe odpusti, saj ne vedo kaj delajo. Posnemajmo svojega starega polža, da se nam bo dobro godilo in nam bo dobro na svetu ! Odpustimo Lukežu Drnulji ne le smrt. temveč tudi tistih pet'palic po podplatih! Kozlu pa tudi odpustimo, žival je neumna, ne ve, kaj je pravo in kaj grešno In če to storimo, Višnjanje, bo današnji in vse prihodnie dni Bog vesel, da je Višnjo goro ustvaril!" Vse Višnjanke s svojimi otroki vred so se spustile v jok. ko so zaslišale ta govor o polževih čednostih. Kakor bj mignil, je bilo veliko število veljavnih mož za Gobežla in pomiloščenie Drnuljevega Lisca. Strahoma je tožnik Slamorezec videl to premembo misli mestnih sodnikov in tekal okrog, da bi jih dobil vsaj polovico nazaj na svojo stran. In res vstane v drugič starešina žužnjal in v dolgem govoru glasuje za kozlovo in Drnuljevo smrt baje tako izvrstno, da so se Višnjanje zdajci razpolovilj na dve stranki: ena je bila za milost, druga manjša za smrt kozlovsko. (Nadaljevanje sledi) POKOPALIŠČE LADIJ K K P O R T A Z A O N K V A R N I H P O T R H O B O a N J K AT 1 M O R S K I H Z K M Ti J I LADJI „INDIAN EMPIRE" IN „ESPLORADOR “ NASEDLI NA ČEREH OB OTOKU HERMITE Mnogo je krajev na zemlji, kjer narava sovraži človeka- Posebno pa sta si nasprotna morje in človek. Toda zaradi prehrane mora človek v boj z viharji, ki terjajo vsako leto neštete žrtve, posebno tam. kjer se ribiči spuščajo na morje v slabo zgrajenih brodovih, kakor na Japonskem in Kitajskem, kjer nastopajo poleg tega posebno ob enakonočjih nenadni .strašni viharji, tajfuni imenovani. Toda tudi nekatera prometna pota vodijo po posebno nevarnih morjih, ki pokopljejo vsako leto mnogo ladij, pa naj bodo še tako trdno zgrajene. Bogata Južna Amerika nudi toliko važnih naravnih dobrin —- od najrazličnejših hranil do rud^— «fa vlada ob njeni diali živahen promet. Na jugu moli ta del sveta globoko doli proti hladnim morjem, kjer divjajo najhujši in najdolgotrajnejši viharji na zemlji- Premnoge ladje se morajo na svojem potu od zapadne obale na vzhodno in obratno pripraviti na najbujše, ko plujejo mimo Ognjene zemlje. Parniki gredo običajno skozi Magellanov preliv, jachnice pa se ne smejo upati vanj, ker tudi tam nastopajo nenadni viharji, ki jih lahko v ožinah zdrobe ob strmih pečinah, ker se ne morejo tako svobodno kretati kakor na odprtem morju. Zato morajo pluti mimo razvpitega rtiča Hoorn in še bolj nevarnih Staa-ten otokov in skozi zelo široki — okoli 30 km — La Maire preliv. Toda tam se objemata Atlantski in Tihi ocean. Plima in oseka sta zelo visoki, tokovi siloviti in če se tem pridružijo še običajni viharji, ki trajajo tud; kar po več dni in tednov, potem je treba res samo prvovrstnih ladij ter najodličnejših mornarjev in vodstva, da se morejo prebiti skozi te nevarne kraje v mirnejša morja- Zato ni tudi prav nič čudnega, če mnogo ladij ne prenese viharjev m se močno pokvarjene z izmučenimi posadkami pretolčejo više proti severu, ali pa se zdrobe (A) pečinah, kamor jih zaženo strahotne sile vihastev. Samo ob Staaten otokih se na leto potopi okoli osem velikih jadrnic, kj so sicer najtrdnejše zgrajene, a jih tu pre-silni vetrovi vendarle zdrobe Na obalah ob rtiču Hoorn in na Staaten otokih je vedno dovolj naplavljenih ladijskih ruševin, ki jih visoki valovi mečejo na pečine. Lepih, položnih obal je tam namreč malo in upanja na srečno rešitev še mnogo manj. Povsod se dvigajo iz globine viharnega oceana visoke gore. Tako so Staaten otoki sestavljeni malone samo iz divjih gora. ki so le na pobočjih pokrite s pravo neprodirno džunglo vedno mokrega pritlikavega gozda ali pa z več metrov debelo plastjo šote. nad katero je zaradi neprestanega deževja globoko močvirje. Vrhovi pa so goli, skalna ti in deloma prav težko dostopni. Mrko gledajo na mornarje, ki se jim bližajo in le prav malo je krajev, kjer je mogoče varno stopiti na breg V te mrke kraie na Staaten otoke je argentinska vlada namestila svoio kazensko kolcnijo jn nekoliko znanstvenikov, ki upravljajo magnetično in meteorološko postajo. Sem prihajajo seveda tudi lovci na ne-številne tjulnje, pingvine in druge živali, ki jih je v teh divjinah preobilno. A lov ie silno nevaren in mnogo lovcev se ne vrne več; požro jih morski valovi, ker se je le z največjo nevarnostjo mogoče izkrcati iz čolnov- Tudi se zgodi, da jih ladja ne more priti iskat, ker trajajo včasih viharji predolgo in tedaj marsikdo umrje od pomanjkanja pitne vode in trpljenja. Kako pa se godi ponesrečencem potapljajočih se ladij, nam pripovedujejo redki rešenci. ki so se slučajno mogli zateči na kako pristopnejšo obalo. Toda takih rešencev je razmeroma malo. ker je iz reševalnih čolnov zaradi silnega kipenja ob obali izredno težko pristati. Tako so se slučajno rešili mornarji jadrnice San Josue, ki so jim visoki valovi ladjo tako zbili, da so morali zajadrati k obali in iskati primernega kraja, kjer bj varno nasedli. Obala je bila strašno strma in le obup jih je gnal proti njej- Do nje pa so morali še preko nekaterih skalnih plitvin, na katerih je morje divje kipelo. Ie nastopajoča plima bi jim lahko pomagala. In res so visoki valovi srečno vrgli ladjo preko najnevarnejših čeri brez škode. K sreči je bilo tudi moštvo ladje neustrašeno. Na krovu so pripravili nekoliko potrebne hrane, če bi se jim posrečilo pristati, krmar pa se je pustil privezati h krmilu, da ga silno premetavanje ladje ne bi moglo prevrniti, ker ni smel med pečinami izgubiti niti trenutka. Med skalnimi stenami so videli samo ozek košček peščene obale, a vihar jih je gnal k steni. Z naporom vseh sil je krmar vendarle uspel, da je pri- - - V"":-' /vvj..,."-:-:.:' ' f ■ S-' •' - > " J i:. >£:•£! !•: ■ r . ; v m I W > gandello. ki se je potopila na posebno zapuščeni diali in je bilo nevarno, da bi možje na samotnih skalah, od koder se niso mogli rešiti drugam kakor na morje, pomrli od pomanjkanja. Že ves mesec so bili tam in žel jno zrli po morju, da bi se kaka ladja dovolj približala njihovemu otoku. Nekega dne pa je prillitela straža vsa vesela v mali tabor ponesrečencev z novico, da je neka velika ladja v bližini. Zakurili so velik ogenj, razobesili zastavo in v svojem skromnem čolnu, v katerem so se prod enim mesecem srečno rešili na breg. odrinili skozi obalno kipenje na morje ladji naproti. Toda, glej. — ko jih je ugledala, jo je naglo odkurila v drugo smer! Obupani mornarji so mislili. da je vse izgubljeno. Toda kapitan jih je osrčil, ker ie videl, -da se bliža pas morja, v katerem je zavladalo brezvetrje in v katerega je zašla ladja s kruto posadko. Kapitan ponesrečencev je ukazal, da naglo veslajo za ladjo, in res se jim je posrečilo ujeti io. Prosili so, dà bi jih sprejeli na krov in odpeljali na celino. Zgodilo pa se te nekaj neverjetnega: kapitan in njegova posadka na ladji so odklonili revežem pomoč. Sedaj si je poveljnik ponesrečencev pomagal z zvijačo. -Zaprosil je za svežo hrano — in te mu niso odklonili. V tem pa. ko je kapitan z delom posadite odšel v shrambe — so splezali ponesrečenci urno kakor mačke na krov, v obupu navalili na posadko in jo podrli na tla. Z noži v rokah so nato zahtevali. da se jim preda vodstvo ladje, odpeljali so se v smer, kamor je bila ladja namenjena. V nekoliko dneh sta se obe posadki sprijaznili in ladja je zopet postala last pravega kapitana, ki je nato izkrcal odločne. po poštene napadalce, sedaj kot prijatelje nekje v Južni A- peljal ladjo vamo^jnimo skale, nakar jih ie treščilo na pesek. Zdrobila sc je spt'rtaj, a preden so pridrveli novi valovi, so mornarji srečno poskakali na breg, odnesli malenkostno množino hrane in opreine ter se rešili izven območja visokega kipenja. Ne daleč od taiC je poginil tudi velik del posadke velike jadrnice Swanilda. Bta je naložena s premogom in2* nad dva meseca na poti. V L« Maire prelivu pa jo je ponoči ^grabil orkan. Njen kapitan. I* bil izkušen mornar in je že Večkrat tudi v viharjih prejadral te kraje. Tokrat je imel na krovu tudi svojo ženo. s kateS1 ge je tik pred odhodom po roč»' Sedaj pa mu je bila sreča libila. Silei severozapadnik ga k gnal vedno bliže skalam Starin otokov. V temni noči je zagWal komaj nekaj sto metrov prdifeboj obalo, ob katero so udRjali visoki valovi. Zaman se ie "»irai vetru, zaman so bile vse farske u-metnosti — vihar flrtok sta ga najprej vrgla na P^Jie, da so skale predrle ladjin «tip. preden bi bilo prepoaiMe ukazal najprej spustiti veličin, v katerega se je rešilo ritornar jev. V drugega se je vjAal sam z ženo in ostalo posaf*». Prihrumel pa ie velikanski mi jn treščil čoln ob ladjo, ^ ri je razbil. Do dvajset nifSl oddaljene skalne obale je ^sicer res blizu. — a strašil «pen je je pustilo pri živi je#.-le nekaj mornar jev in kapitari jvsc druge s kapitanovo vred pa ie vrglo valovje na breg. Kapitan je bil od rNi'cev težko ranjen in je taWrito umrl. Prvi čoln pa je s1”10 priplul do tako imenovan*M>servato-rijskega otoka, od fNr je prišla pomoč. Reševale* p našli na bregu dvanajst trur in tri izčrpane mornarje. Žal. da tudi v ^ nevarnih krajih nekatere ladg^ajo vedno usmiljenja s ^j^srečeiici. Toda včasih si je ^ Pomagati tudi z nožem v j! Proti tr-dosrčnežem. Tak se je pripetil mornarje«1 "''l® Brin- razpenjeno morje oh rtu horn aaaaaaaaaA^Aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa» AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA Dežela brez sesalcev ZNAČILNE PEČINE OB RTU SV. PAVLA, OB KATEREM SE RAZBIJAJO MORSKI VALOVI IN JIH RAZJEDAJO Na juznovzhcxMv. ‘.«n; Avstralije leži otok Islandija. Otok je nekol*jyli kakor sta Anglija in Preden so ga Evi'^w^ili. so živeli na njem IcJSiL.'te ptiči in ribe- Med Vročih krajev je Nova .«dina, ki še dandanes ne strupenih žuželk. * «o ' so tako strogi, da je cC^i0 v?riii jakih prepovedano JL dojenje kač. Prav tako ni ,| V . dandanes nobenih zveri^ le otok še vedno raj nl‘l0'j%I! z‘vali. Meti ptiči je ^i^itejši kivi. ki nam doka/fri *0 propada kak ud. ak Upo_ rahljamo. Kivi «4 na otoku dovolj ri C*L ni jim bilo treba dyiyg^V Zrak. Tudi jili ni nihče fon* 'M. Z;1. radi tega so P0#, i'ri ^Zabili na letanje »L; j*1 smi^uti tako propadle. ““ poja 11 nimajo več. P0(l<&1 Stidimo pri sebi. ^ in zato le malo uporabljamo zobovje, kj zaradi tega propada. T« velja zlasti za severne dele Evrope, kjer se mnogo kuha, medtem ko imajo južnjaki. ki uživajo mnogo surove hrane, še vedno močno in zdravo zobovje. Pri nas živi nek hrošč: Batiscia Hoffmanni- Živi po temnih podzemeljskih jamah in nima več oči, propadle so mu ker jih ne rabi. Kivi je postal na Novi Zelandiji že precej redek in bo kmalu izumrl. Enako izumira neka vrsta ščinkavcev. ki sicer niso še pozabil; na letanje, a se vendar ne upajo preleteti ozko Cookovo ožino, ki loči otok na dva dela. V nekdanji množini pa živi ptič ganetas (po naše bi rekli: beli tepec). Na tako imenovanem ptičjem gorovju je ieli racam podobnih ptičev toliko, da pokrivajo zemljo in stoji ptič ,nri ptiču, kolikor nese oko- Tukaj živi tudj papiga koja. Omenimo naj še drugega pti- ča. domačini mu. pravijo huja. Čuden ptič je ta huja. Samec in samica sta tako navezana drug na drugega, da bi posamič ne mogla živeti. Samec ima kratek in močan kljun, s katerim lahko odtrga drevesno skorjo, a s tem kljunom ne more pobirati črvov, ki žive globoko v deblu-Zato ima pa samica dolg in tanek kljun, z njim lahko vleče črve iz lukenj. Črve si potem samec in samica pošteno delita. Rekli bi. on ima nož, ona pa vilice in tako ne moreta živeti drug brez drugega. Ni pa znano, če traja ta zakonska zvestoba vse življenje. Nova Zelandija je po obliki, velikosti in podnebju nekako podobna Italiji, zato je primerna za poljedelstvo in živinorejo-Obe panogj sta dandanes prebivalcem pravi vir blagostanja. Z vpeljavo naših živali pa niso Evropci vselej pogodili. Domači zajci so se tako razmnožili, da so za deželo prava nesreča ka- kor v Avstraliji. Enako velja za jelene, ki jih domačini primerjajo s kugo. Nekdanji avstrijski cesar Franc Jožef ie daroval Novozelandcem par divjih kozlov (gamsov). Ta par se je tako razmnožil, da delajo ti kozli prav tako škodo kakor jeleni. Prvotni domačini Se imenujejo Maori So zelo inteligentni in se upravljajo sami. Dežela je last Anglije, a se sama upravlja s svojim parlamentom, v katerem je tudj namestnik angleškega kralja. Vseh prebivalcev je okrog poldrug milijon, bavijo se s poljedelstvom in živinorejo- Dežela ima tudi mnogo rud, a rudarstvo je še v povojih. Nova Zelandija sc razlikuje od Avstralije v tem. da jo namakajo pogoste plohe, zaradi tega je v deželi mnogo gozdov'in pašnikov. V novozelandskih Alpah je najvi-šji vrh Cook. visok 3770 m. meriki. . K mu«.. Rešencev te razmeroma malo iz teh razbesnelih morij in nepriljudnih obal. Večinoma iagi n ja jo ladje brez sledu. Le po vi barjih najdejo tu in tam ostan ke razbitin, iz katerih mnogo krat ni mogoče spoznati, kater ladji pripadajo, tako je vse raz bito in polomljeno. Trupla, ki jih morje naplavlja na bregove pa so tudi mnogokrat gola in zaradi udarcev ob skale iznakažena, Le nekje y dalji, kdo v« v kateri deželi, se krčijo srca žena in staršev in otrok, ko mese-Jc in leta dolgo ni več nobene vesti od dragih, ki 90 žalostno poginili sredi najbolj divjih viharjev in najbolj zapuščenih pečin globoko doli na jugu naše zemlje, kjer se spajata dva 0-ceana in kamor sega že hlad južnega ledenega morja. P. Kunaver TJULNJI NA POČITKU OB JUGOVZHODNI OBALI POLOTOKA MITRE FILATELIJA Za vsakega zbiralca znamk J*» kritem . .. Za. vsakega zbiralca znamk je vaino 'strokovno znanje, ki ai ga pa more pridobiti le postopoma. Novinci prav radi nasedejo raznim lažnim vestem, reklamam, množični psihozi in brezvestnim, izkoriščevalnim in zakotnim prodajalcem. Med vojno je n. pr. vsa Ljubljana tekala za znamkami, ki so ighajale doma. .že ob Štirih zjutraj so se vile kače pred poStnlmi uradi, ne glede na policijsko uro, ne glede na to, da so pošte pričele uradovati Sele ob osmih. Vse je hotelo imeti znamke, plačevali so zanje izredno visoke zneske. Dogodili so se tudi naslednji primeri: Znamka je zjutraj izšla; pri poštnih okencih si jo dobil ze nominalno vrednost, t. j. za ceno, ki je bila na njej označena. Ko je poSta znamke razprodala, kar se je včasih zgodilo prav hitro, je že pričela delovati znamkavska strast. Za nekatere znamke so plačevali uro po izidu desetkratne, petdesetkralne, večkrat pa tudi blazne cene. Dogodilo se je zopet, da so cene znamk, ki so bile dopoldne izredno visoke, do večera padle kar za več sto odstotkov. Marsikateri špekulant je tako osušil svoj žep in imel znamke, ki so bile vredne komaj desetino tega. kar je izdal zanje. Ker je nekaterim ta množična strast polnila žepe, so pričeli natise na redkejših znamkah ponarejati in zopet so bili oškodovani razni filatelisti — novinci. Dragi znamkar, ne prenagli se torej! Pred nekaj dnevi je dunajski radio v svoji redni filatelistični oddaji opozarjal filateliste, naj se ne prenaglijo pri nakupu kake serije znamk pri prekupčevalcih, č*S da je cena pretirana. Vprašaj izkušenega filatelista, vprašaj trgovca ali sodnega zapriseženca, ki ti je po svoji vesti dolžan svetovati in te obvarovati pred izkoriščanjem. Jaz sam sem pred 25 leti kupil neko jugoslovansko redkost za precej visok znesek. Znamko sem potreboval za zamenjavo in sem jo odposlal v Rusijo. Draga je bila, a še vedno ji je bila cena nižja od trgovske. Ne dolgo za tem sem obiskal dunajsko filatelistično borzo. In glej, tam je bila ista znamka v prodaji v več primerkih in cena je bila za polovico nižja od moje doma. Mnenja sem bil, da so znamke ponarejene, ali kako • sem se začudil, ko sem videl na hrbtu znamke znak pristnosti nekega mariborskega filatelističnega trgovca, strokovnjaka v naših znamkah. Kupil sem dve, a sem imel z obema smolo. Eno ml je zamenjal nek švicarski filatelistični trgovec s tako imenovano množično robo, ki ji pravimo filatelisti „šund". Drugo pa mi je poneveril nek Vojvodinec. Filatelistu v Rusiji sem pa poslal oni prvi primerek v zahvalo za res dragocene znamke, ki ml jih je poslal na moj oglas, ki sem ga delj časa objavljal v neki svetovni filatelistični reviji. Novincem torej priporočam, da ne prenaglijo ne pri zamenjavi. „ pri nakupu novih, tujih serij! Fila telistična izkušenost je silno drago pridobljena zadeva. Mnogokrat so redkejše znamke ponarejene, kar je seveda brezvestno in ima mednarodna kriminalna policija poseben oddelek za pobijanje lalsifikacije znamk. Nadalje ima vsak sodnijsko pooblaščeni znamkarski strokovnjak naldg, da na takšne znamke natisne na hrbtni strani najmanj 2 mm visok znak FACSIMILE, da še zaščitijo filatelisti pred zlorabo. Omeniti pa moram, da imajo ne- se ne katere falsificirane izdaje tudi svojo vrednost. Zadeva je naslednja. Filatelist si nabavi album za svojo zbirko in v tem albumu je za vsako znamko že v naprej določen prostor, kamor iHd se nalepi dotična znamka. Za pojasnilo vzemimo album Jugoslavije. Po razsulu Avstfi-Ogrske so vse jugoslovanske pokrajine izdale svoje znamke. Tudi Hrvatska je izdala kot prvo serijo « vrednote, ki so kmalu pošle In je njih cena naraščala iz dneva ▼ dan Hipoma jim Je bila cena več slo dinarjev. Filatelist, ki m Imel ria. brekle listnice, sl jih ni mogel nabaviti. Pričeli so se pojavljati dobri falsifikati teh štirih znamk, ki so bili Uredno ceneni. Sedaj so si Jih filatelisti lahko nabavili in kar j* najvažnejše, album na dotični strani nt bil več prazen. Tek način trgovine s falsifielrant-mt znamkami je dopusten, ako pro dajalec kupca opozori, da mu prodaja ponarejene znamke. Devetdeset let pa je tega, odkar so falsifikaclje oškodovale ooštnl erar in sicer ra časa avstrijske uprave v Lombardiji m Benečiji, av-»t’.'ja je junija mo. leta izdala »n obe pokrajini pm serijo za 5. in, /s, 39 in « csnteilmov. V Veroni so okoli l. 1832-53 t- znamke falsificirali in Jih na škoao carja uporabljali :a poštne pošiljke. Drugo serijo Je Avstrija Udala leta H34. za 10, 13 39 in « oentesimzv. FcJavUe so se -uto L 1857. v Milana lalsifikacije teh Izdaj. Najbolj zmmlvo pa je to, da so te fWslfikofl'le danes mnogo več viedne, kakor pa originali, ki jih Je izdal erar. Narobe svet, kaj ne? Nekako takole bi se temu reklo: če je falsifikat oškodoval erar, je znamka redkost, če je pa oškodovan filatelist, je znamka ničvredna! Spominjam se, kako so nekateri iznajdljivci pred 40 le« oškodovali avstrijski poštni erar. Uporabljali so ponovno stare, že žigosane znamke; iz ‘ dveh že uporabljenih so odrezali nežigosane dele, jih sestavili v novo znamko in nalepili na pismo. Pa je šlo! No, M strokovnjaki za obnav-.Ijanje znamk so bili študentje, ki niti za znamko niso Imeli denarja; domov je pa vendar bilo treba pisati, zato, pomagaj si, kakor veš in znaš! Dandanes pa imaš poklicne obnav-Ijalce znamk, ki stare, okvarjene, tako lično popravijo, da tega s prostim očesom niti ne opaziš. Pa to bi bilo poglavje zase, kajti tl precizni strokovnjaki napravijo že vse kaj drugega. Pa še nekaj o falsifikatih. Svojčas so filatelisti prirejali po podstrešjih lov na staro Saro. Marsikje šo res našli kupe starih pisem, na njih pa znamke, zaželene, dolgo iskane. Tak znamkarski lovec je nekoč zasledil del starejše filatelistične zbirke. Med večinoma res dobrimi je bila tudi ena izmed prvih švicarskih znamk. Prišel je k meni in me naprosil za oceno. Meni se je znamka zdela ponarejena, kar sem mu odkrito povedal. V filatelističnem klubu so bila mnenja deljena. Mož je hodil napihnjeno okoli in se bahal prav po filatelistično. Pa pride zopet k meni, češ zvedel sem, da greš zopet na Dunaj na filatelistično borzo; daj oceniti mojo švicarsko znamko, najs stane, kolikor hoče! Znamko sem res vzel s seboj na Dunaj in jo na borzi dal oceniti strokovnjaku za Švico. Ta je znamko vzel, pogledal in na hrbtno stran pritisnil pečat FACSIMILE. Ko sem znamko vrnil lastniku, se mi je zdelo, da sem ga ib?-nem udaril s kolom po glavi. Prav zares se mi je smilil. IO-------------------------------------------------- HL oiteemova miniatura, tako zelo poznana pod imenom »Gospa z nageljni«, je sama zadostovala, da je tistega deževnega novembrskega dne pritegnila ogromno množico ljubiteljev in trgovcev z umetninami v galerijo Vernon. Vsa umetniška dela, ki so bila stavljena na dražbo — i« nekatera so bila res dragoceni primeri — je prekašal in zasenčil sloves in vrednost te izredne umetnine. Velikemu umetniškemu dogoc&u se je pridružila še splošna radovednost, kaj je pripravilo družino Kneller Wroxon Albey, da se hoče znebiti tolikšne umetnine. Miniatura, ki je predstavljala hčer francoskega poslanika na dvoru Henrika Vlil., gospodično De Quercy, je bila brez dvoma eden najboljših primerov Holbeinovega slikarstva. Naslikal jo je 1. 1532.. v dobi svoje mogoče najbolj plodne umetniške rasti. Na dražbi se je prodaja umetnine pričela ob pol peti uri. Spočetka so ponudbe rasle nolagoma in vse se je vršilo v nekaki prisrčni dostojnosti in skoraj v šali. Od dva tisoč gvinej pa so se ponudbe zelo naglo dvignile na pet tisoč. Kratek odmor in — sedem tisoč! Spet trenutek negotovosti in tekma se je nadaljevala v napetem vzdušju. Sedaj je bilo že jasno, da se tekma vrši med dvema resnima in odločnima tekmecema. Njuno stalno menjavanje v vodstvu je bilo silno privlačno. Pri devet tisoč štiristo gvinejah je nastal spet zastoj. — Devet tisoč štiristo gvinej! Cenilec z belimi, lepo počesanimi lasmi in z velikim biserom, skrbno vbodenim v ovratnico, ki je gospodoval z višine svojega rdečega sedeža in pazil, kakor da prisostvuje kakemu obredu, je ponovil število z glasom, kakor bi hotel predmet že prisoditi zadnjemu ponudniku, pri tem pa je upiral pogled v negibni obraz Bernarda Rubina, proti kateremu je bila naperjena ponudba. f * Hans Holbein (roj. 14»7. v Augsburgu, umrl 1543. v Londonu a* kugo), je bil slikar. Po letu 1539. je živel na dvoru angleškega kralja Henrika VIII., kjer je bil dvorni slikar. — (Op. prev.) I tinSPfl Z MMlIil-llill V------ROMAN CRONINA------ Toda zdelo se je, da se ta še od daleč ni zmenil za izziv. Samo z očesom je trenil, skoraj sitno, sicer pa komaj vidno izpod krajca svojega klobuka. — Devet tisoč pet sto! Z drugega konca dvorane je komaj slišno padla protiponudba. — Devet tisoč šest sto! — je objavil vabeči glas dražilca. — Devet tisoč sedem sto! Z neko prikrito jezo je Rubin sledil višanju, a protiponudbe tudi takrat ni bilo treba čakati. — Devet tisoč osem sto! — je zavpil dražilec obrnjen k Rubinu. Ta je s svojo stoično brezbrižnostjo hotel ustvariti videz, da je dejal svojo zadnjo besedo. V sposobnosti, da se je znal ustaviti ravno ob praven trenutku, je bila skrivnost stalnih uspehov starega Bernarda Rubina v trgovini s starinami. — Devet tisoč osem sto! — je ponovil dražilec in vprašujoče gledal po občinstvu. Nihče ni spregovoril. — Devet tisoč osem sto prvič.., Devet tisoč osem sto drugič ... Popoln molk. Prekinil ga je tedaj odločen in zveneč obredni udarec s kladivom. — Devet tisoč osem sto tretiič! Predmet pripade gospodični Lorimer! Katarina Lorimer, ki je bila sedela za dolgo mizo, se je preko prostorne dvorane z bogato arhitekturo napotila proti razprtim vratom. Ta ali oni trgovec jo je pozdravil, ko je šla mimo, in zamrmral kako častitko, toda ona se za to ni mnogo zmenila in je odgovarjala le z medlim smehljajem. Kljub energiji, ki si jo je pridobila v trdih preizkušnjah, so se ji zdeli oni zadnji trenutki brezkončni in po dolgotrajni napetosti je čutila bolečino v srcu. Prisegla si je, da bo miniatura njena, toda če bi bil Rubin le še enkrat zvišal ponudbo, bi bila prisiljena podleči. In vprav Rubin se ji je približal, ko je šla po stopnicah navzdol, in jo tiho spremljal. Bilo je v njem nekaj zagonetnega. Ob robu cestnega hodnika ga je čakal njegov avto: odprt voz, v črni in srebrni barvi, izredno velik in razkošen. Zelo rad je poudarjal njegovo visoko ceno komurkoli in ob vsaki priliki. Ob izhodu sta se obadva za hip ustavila; čutila sta, kako ju je zopet prevzel hrup in mrzličnost s ceste, luči in vrvenje Londona. Dvorana je bila sedaj že oddaljena in neresnična slika. — Imava mogoče isto pot? — V Rubinovem vprašanju je bila ponudba. V tistem trenutku je bila ura pet in Katarina se je nenadoma odločila, da se ne vrne v urad. Raje pojde domov in zato je pristala na ponudbo. Vzdrgetala je ob sunkovitih curkih dežja in se pognala v avto. Na King Streetu je šlo počasi naprej, še slabše pa je bilo na Piccadillyju, kjer je bila prava gneča avtobusov in taksijev. Na ta način, da so se pomikali in se spet ustavljali na vsakem koraku, so končno prispeli na Curzon Street... Z nekim ironičnim in obenem pretkanim izrazom so Rubinove oči strmele izpod gostih in naprej štrlečih obrvi v Katarino. — Pognali ste se previsoko, gospodična Lorimer--je naposled zamrmral. — Previsok«'... za vas, Rubin ? Rubin se je sladko nasmehnil. — Mogoče, mogoče — je priznal brezbrižno. Utihnil je za hip, kakor da občuduje krasen briljant, ki je bleščal na mezincu njene levice. Nato: — Vaši posli gotovo sijajno uspevajo, ako si dovoljujete plačati tolikšno ceno. — Res je. Ne morem se pritoževati — je odvrnila Katarina s kar najbolj naravnim glasom. — Izvrstno! Zelo me veseli. Vendar čudno. In to tem bolj, ker smo mi, trgovci z umetninami, v kaj malo ugodnem položaju. Denarja nič, strank enako, in dela manj kot nič. Vi pa, mirna in vedra, pridete in, kot bi to ne bilo nič, ponudite skoraj devet tisoč gvinej za nekega mikroskopskega Holbeina. Katarinine ustnice so se že skoraj odprle, da bi odgovorila, toda raje je molčala. Opravila je le s tistim svojim medlim in zadržanim smehljajem, ki je tvoril okrog nje nekak zastor molka. Njen pogled se je izgubljal nekam v daljavo in zarila se je v sedež. Njena odločnost, ki je bila sicer naravna, je postala sedaj še bolj izrazita. Njena navidezna mirnost ni mogla prikrivati izredno podjetne narave, vedno rrj. pravljene, da vzkipi, in v njenih temnih očeh je zažarela neizčrpna moč volje. Vsekako pa melanholija ni zapustila njenega obličja in guba na širokem čelu je dala misliti na težke skrbi in na dolge muke. Njene poteze so bile nežne, polt svetla, lepi lasje kostanjevi in rjave oči so polne topline zrle iz bledega, ovalnega obraza, še tako orikrit smehljaj so izdali njeni nad vse beli zobje. Ni imela preko pet in trideset let. Njena običajna mirnost, odmaknjena resnost in skrb, s katero je nadzirala vsak svoj gib, ie kazala že kar nekaj nedostopnega in vznemirljivega. Nosila je kostim iz temne volne, silno preprost, izbran po vsem videzu v naglici in brez skrbnosti; klobuk, ki tudi ni bil eleganten, je nosila potisnjen nazaj. Videlo se je, da ni polagala najmanjše važnosti na svojo zunanjost. Edino čevlji so razodevali neko njeno nečimemost; napravljeni po meri in iz najfinejše kože bi naj dajali poudarka malim in lepo oblikovanim nogam. — Seveda, — je pripomnil pretkani Rubin, „če bi se vi mogli nadejati dobička, recimo deset od sto, bi se vi mogli nadejati dobička recimo deset od sto, in to v gotovini v zvenkljajočem denarju ...« J ACK CONI)O.\ : KRIŠTOF Dl M AČ PRIKKUII, IN NARISAL: MILKO «AMBIO 7*. Naslednje dni, po razglasu, se je nateplo v Dawson nešteto utrjenih pasjih gonjačev, ki so pokupili za vsako ceno vse razpoložljive pasje vprege. Razmestili so jih na šest, sedem ali osem preprežnih postajah 100 milj dolge dirkalne proge. Tekma za milijonski delež je obetala biti ostra. Ko je Dimat razpostavil ob poti svojih Sest pasjih vpreg, sl je šel ogledat zemljišče številka tri. To je bilo potrebno, ker je moral vsak tekmovalec postaviti središčni in vogelne mejnike in to v polnočnem mraku. „Joj, joj! To bo kaša!“ je vzdihnil Cok, ko si je ogledoval kopico tekmovalnih vpreg doli v potoku Mono. „Bolje bo, da te počakam s sanmi niže v strugi." 77. Določenega dne točno opolnoči, je oddal policijski poročnik strel v zrak in s tem naznanil, da je Johnson zgubil pravico do deleža. Pet in petdeset zlatoiskalcev se je odgnalo v breg. da čim prej omeji delež in se potem spusti v dir proti Dawsonu izvršit vknjižbo zemljišča številka tri. Zaprašili so se v sneg drug drugega odrivajoč, plezali so in se prekopicevali. Iz nevoščljivosti so spodnji grabili sprednje za noge, da se je le redkim posrečilo preplezati strmino. Zato je Dimač začel lesti v breg bolj oddaleč od njih In ka je končno srečno omejil zemljište, se je tetko hropeč spuščal v strugo potoka. 7«. Pet sto čevljev niše ga je pričakoval čok s prvo vprego. „Hitreje, Dimač! Hitreje! Lezi na sani in izpihaj se." Divja Hansonova vprega, ki jo je kupil pred dnevi, Je pianila naprej. Za njima se je slišalo tuljenje psov. kajti v gneči so se vprege zaletaval» vsevprek In zagat ile ozko strugo potoka, tvoreč eno samo živo kopico. „Dobro, da nisva med njimi, Dimač. Koliko jih je pa pred namir' „Knajst. A vseh deset ne zalete za enajstega: Velikega «Maša. Maj p« aaokH in hrani sapo." Nezaslužen poraz Pii oliujtislraiishi lulaćni igri j« „Riicna zi'i:/.iia“ zmagala nad Pnnziann 1 - 0 Nedeljska tekma med beograjsko Jldeéo zvezdo in t žaško enajsterico Ijj. Ponziane je v marsičem razočarala tižaSko publilco. Obe enajsterici sta igrali izrazito slabo, brez volje In borbenosti. Ves čas igre nista še /.daleka igrali tako, kot bi morali. Posebno Rdeča zvezda nam je ostala mnogo dolžna. Njenega napada, ki je znan, da je najmočnejši, v prvenstvu, skoraj ni bilo videti. Igrala je raztrgano in mlahavo. Morda zato, ker je manjkal najboljši igralec Rdeče zvezde, Mitič. Tudi Tržačani so v nedeljo zaigrali mnogo pod svojo formo. Popolnoma pa je odpovedal napad, ki je kriv, da ni v nedeljo tržaška enajsterica zmagala Ed4 ni gol dneva je zabil v 20’ drugega polčasa .Tezerkič, ki je lep pas Tomašc-viča neubranljivo podaljšal v mrežo. Odlično igro pri I.j. Ponziane sta pokazala Giannini in Tramarlo» pri Beograjčanih Tomaševič in Djajič, Odlično in brez napak je sodil Po-dupski iz Zagreba. Rdeča zvezda: Lovrič; Petrovič, Stankovič; Djajič, Drakulič, Veljko-viž; Jezerkič, Tomaževič, Drenovae, Arandjelovič, Sečerov. Lj. Ponziane: Furlan, Covbatto IT, Caproni, Corbatto I, Giannini, Tramarlo, Kovačič, Karlin, Maluta, Sli-voii, Tommasini. Pura/. Dinama j Največ zanimali j a za tretje kolo spomladnega dela jugoslovanskega nogometnega prvenstva pa je vladalo za tekmo med Hajdukom In Dinamom, ki je bila odigrana v Splitu. Vsakdo je pričakoval zmago Zagrebčanov. Hajdukovci pa so zaigrali kot v svojih najboljših časih in zasluženo zmagali. Tekma je bila ena najlepših, kar jih je bilo odigranih v prvenstvu. Tudi v Beogradu so imeli lepo tekmo. Srečali sta se enaj-; storici Partizana in Metalca. V mestnem derbiju je zmagal Partizan, ki ic oba gola dosegel po Rupniku, ki ; je bil najboljši igralec Partizana. Slovenski predstavnik Nafta iz Dolnje Lendave je v Titovgradu doživela katastrofalen poraz. Tudi zagrebška Lokomotiva je odšla praznih ji rok iz Skoplja. Niški 14. oktober, sarajevski Železničar, subotiški Sparii tak je in reški Kvarner pa so si raz-j delili točk«. Rezultati: Partizan — Metalac 2:0; Rdeča zvezda — Lj. Ponziane 1:0; Hajduk — Dinamo 2:1; Pobeda — Lokomotiva 3:0; Budučnost — Nafta 9:0; Kvarner — Spartak 0:0; 14. oktober — Železničar 2:2. Tržaška enajsterica Gaslini, ki v drugem delu prvenstva še ni zgubila nobene tekme, je igrala v nedeljo eno svojih najbolj težavnih tekem. Njen nasprotnik je bila koperska enajsterica, ki tudi s polno paro koraka proti končnemu cilju. Gaslini ju se je po taktični igri posrečilo premagati Koperčane in prinesti na varno dve dragoceni točki. Skedenj ni imel težave s Postojno, kateri je na igrišču Ponziane v Trstu kar sedemkrat potresel mrežo. Težko delo pa je imel to nedeljo Rudar, ki je z veliko težavo premagal žilavo enajsterico iz Milj. Tudi Gorici je to pot uspelo prinesti domov obe točki. Proti vsakemu pričakovanju je sredi Isole zmagala nad domačo enajsterico. V Trstu pa sta igrah enajst orici Tovarne strojev in reške-ga Torpeda. Rečani so zmagali, vendar pa je njihova zmaga nezaslužena. Tržačani bi z malo bolj odločnim napadom lahko rešili vsaj eno točko, če že ne obeh. Kvalifikacijska lestvica Partizan 16 14 l 1 48 H) 29 Hajduk 16 )2 2 2 37 6 25 Rd«èa zvezda 16 12 1 3 52 16 25 Dinamo 16 n 2 3 43 17 24 Metalac 16 8 3 9 30 23 18 Spartak )6 6 4 6 22 22 M Pobeda 16 5 5 6 27 24 15 Lokomotiva 10 5 3 8 20 29 13 Kvarner 16 2 7 7 15 24 n Budučnost 16 4 3 9 30 37 n 14. oktober 16 3 4 9 14 44 10 Lj. Ponziane 15 4 1 10 15 30 9 Železničar 16 3 3 10 18 42 b Nafta 15 2 2 11 13 49 6 Rezultati: Skedenj — Postojna 7:2; Torpedo — Tovarna strojev 2:0; Gorica — Izola 2:1; Rudar Milje 3:2; Gaslini — Koper 1:0. Planica, 17. III. 1947. Finžgar Rudi skočil 94 metrov! Začel se je teden smuških poletov v Planici. Teden smuških poletov na veliki skakalnici se je pričel. Vreme se je zjasnilo in je zgodij zjutraj posijalo sonce, tako da se je planiška dolina pokazala na otvoritveni dan v vs°.j svoji krasoti. Sneg je ponoči pomrznil, toplo dopoldansko sonce pa je kmalu omehčglo trdo skorjo. Skakalnico so nanovo steptali in ob 11. je bila pripravljena za polete. Pivi so se nanjo povzpeli Švicarji, ki so z včerajšnjim večernim vlakom v spremstvu načelnika smučarskega ItalijiiRslio prvenstvi! Triestina — Bologna 3:1; Torino -v Juventus 1:0; Milan — Inter 2:1; Mo* «fena — Fiorentina 3:0; Livorno —» Genoa 1:1; Venezia — Roma 2:1; lessanđria — Bari 1:0; Vicenza — Napoli 4:1; Biascia ~ Laz o 2:0; SampDoria—Atalanta 1:1. Ti:lt dm in slrn v lini*!«! in v Trstu V Gorici je v nedeljo priredilo novoustanovljeno Delavsko špoi tn* društvo tekme v teku čez din In strn. Na tekmah je sodelov.^o lepa število tekmovalcev in tekmovalk. — Rezultati: moški na 2000 m: 1 Furiar- Ivan (Tržič) v času 5.45: ž. ATaks Krnil (Partizan) v času 6.13; 3 Furlan Otelo (Poljan) v času 6.14; 4. Bu-del Slavko (PrvaČina); 5. Mrz^k Ivan (DSZ Gorica) itd. ženske na 600 m: L Silič Mo‘alfi (Partizan) v času 3.32; 2. Vuk « «aura (Adrija) v času 3.44; 3. Abram č Ana 4. TenčfČ Lidija. 5. Babič Milka :td. Tekme na Opčinah pa so da!e sledeče rezultate: moški na 3000 m: 1. Faidutti Umberto (Kraljič) v času 14.6; 2. Bembi Umberto (Col) v času 14.12; 3. Sedmak Marjan v času 16.2; 4. Košuta Lucijan; 5. Sedmak Lucijan (vsi trije Vesna); 6. Ferfolja Gir-dano (Kraljič) itd. ženske na 1000 m: 1. Simonovič šte-.fanija (Kraljič) v času 6.50; 2. Toffa-no Cuciano (Kraljič) v času 7.5; 3. Canziano Bruna (Kraljič); 4. Kocjančič Ada (Sv. Vid) itd. Vrstni red po društvih je sledeč: 1. Kraljič 64 točk; 2. Vesna 21 točk; 3 Sv. Vid 10 točk: 4. Col 9 točk. odbora Fizkulturne zveze Slovenije tov. Josa Gorca prišli v Planico. Tschanen Fritz in Keller Georg sta močna postavna fanta, BI um Charles pa je vitkejši in nekoliko manjši. Vsi trije so simpatični in so takoj navezali pogovor z našimi skakalci in občinstvom, ki je gledalo polete. Današnje skoke so nekaj minut po 11. pričeli Švicarji s tričetrtinskim zaletom. .Tschanen in Blum sta v lepem stilu pristala pri 65 m, Kellerjev prvi skok pa je bil 61 m. Za njim je po presledku 6 let. prvič skočil Klančnik Karel in dosegel daljavo 58 m. Potem so se zvrstili Javornik Ivo, Razinger Lojze, Korde« Izborni vratar „Ponziane** Furiati Smučarski! ti: h uit) za pruntir sti/n Ktnvnnij« V nedeljo so bile v Planici »mw* tarske tekme štafet 3X1# km. Na startu so bili najboljSi jugoslovanski smučarji. — Rezultati: FD Gregorine (Jesenice) v času 2 uri *2 minut In 33 sekund; 2. FD Kropa V času 2.2L 32; 3. CD J A Partizan v času 2.30.13 itd. Najboljši čas med posamezniki je dosegel Razinger Tone, ki je presmučal 10 km v 44.18, drugi pa te bil stari internacionalni smučar Smolej Franc v času 44.35. Stane, Šušteršič Slavko, RoSič Janez, Mežik Janko, Polda Janez in Finžgar Rudi, ki je bil junak dneva. V vsief» treh skokih je dosegel največje daljave. Pri skokih 91 in 94 metrov je prejel zasluženo priznanje gledalcev. Poleti so bili zaključeni *b 12.13, Skakalo je 12 tekmovalcev in sider 9 Jugoslovanov in 3 Švicarji. Izvettti so 32 skokov, vse brez padca. ■ včeraj je prispel v Planico tudi Pribošek Franc, ki pa danes še ;ni skakal. Tudi Vidic Andrej zarad! nategnjene mišice po zdravniškem nasvetu ni nastopil. Novšak Altjin pride šele danes V Planico. Jutri pričakujejo prihod poljskih in češkoslovaških skakalcev. Pred vrati ,,Rdeče zvezde Gaslini uspel sredi Kopra Prvi skoki v Planici Zgiiiluviiiitiii pridiivki Ali veste, komu so tako rekli j že sodobniki, ali pa so nam sicer znani* pod temi pridevki : 1- „šiba božja'*; •2. „Sončni kralj"; j: 3. „Pravični"; "l 4. „Kralj valčka"; | 5. „Silni"; f 6 „Brez dežele"; j 7. „Grozni"; i 8. „Oče zgodovine" ; 0. „Plešasti" ; 10. „Rdečebradec"- PiiKKtnu:a Vinko Gromiič •— Osp Kaj je po poklicu ta človek ? Šifriran» annliilota „1 2 3 — 4 5 6 7 1 2 — 7 8 v jasnem," 78 — 38 — 98 1 10 11 - 12 11 9 11 13 14 8 15 2 5 — 6 Hi — 12 5 8 17 18 2 m ga 12 11 19521065— 12 11 — 7 15 8 20 56— pleši. „Kaj 15 11 20 5 11 — 4 11 4 0 6“ 192 je 16 2 15 13 9 6 5 —119 6 6 9 — 19 2 — 12 13 6 tem 12 11 20 13 1 2 5 - 12 11 čelu. Kupon st. 10 * za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika Vodoravno: 1. črna ptica. 6. žensko ime. 10. policaj. 11. vzvod. 12. tiska. 13. priroda, 14. lahkoatletska panoga, 15. kogar zadene, često umre, 16. blazen. 17. ne ptič ne mis. 20. slavna armada (kratica). 22. mesec. 24. obnovitvena zadruga. 26. pohajač, 28. lug, 30. obrtnik 31. kazalni zaimek, 33. o-nitča, 35. iglasto dievo ; reka, 36. ni posebno brili ten, 37. kuhinjska posoda. 38. žganje jz riža in sladkorja. 39. pogrešek. Navpično. 1. ruski polotok, 2. ubog. 3. odeja, 4 oziralni zaimek. 5. površinska mera, 6. bivši vladar v Rusiji. 7. moško krstno ime. 8. breme. 9. gora v Armeniji. 11. zdravica. 13. navodilo, 15 melvo«. 18. čut. 19. nasilna ugrabitev, 21. zmota. 23. užiten sad. 25. le še v živalskih vitih ohranjeno govedo. 27. korist. 29. čaša, 32. jo uživamo za zajtrk. 34. odmev. 35. veRko o-i